POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 UJ o LETO XXXVIII, 13. JANUAR 2006, CENA 298,00 SIT ŠTEVILKA 2 Župan občine Gornji Grad V tekočem letu želimo na različnih področjih nekaj narediti. Precej aktivnosti je vezanih na prostorske akte, na katere je vezan razvoj občine. Upam, da bodo občani do konca januarja dali pripombe, katere bomo postopoma vnašali v ta projekt. Velika želja občanov je izgradnja trgovine in pošte na prostoru pod Smreko. TONI RIFELJ BTC d.d. Ljubljana vlaga v ljubenske skakalce in skakalnico STRAN 21 Doumng, L PRVENSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V BOWLINGU Nedelja, 29. januar 2006, ob 10.30 uri v Planetu TUŠ Celje Wnet~\ Kjer So zvezde domu Železnina Radmirje 838-80-43 Železnina Luče 584-40-24 Železnina' Gornji Grad 839-44-20 Železnina Ljubno 584-12-41 PC1 Ljubijo 837 07-20, 837-07-71 KP Rečica 838-80-03 La Odprto: pon. - pet. od 8. do 12 in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure Ob gotovinskem nakupu vas bomo nagradili! TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE I v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 55 TOmLPiJk I3AZP Ft O DAJA POSnCONSKI OBUTVK1 o»d <&» VABLJENI V PICERIJO IZOLES 031 892 685 od pon. do pet. pečemo pice že od 9. ure dalje ANDRAGOŠKI ZAVOD UUDSKA UNIVERZA VELENJE Titov trg 2, Velenje Tel.: 03/ 898 54 50 Faks: 03/ 898 54 68 www.Iu-velenje.si ORGANIZIRANO SAMOSTOJNO UČENJE CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE obvešča: od 3.1.2006 dalje vam je na voljo novi delovni čas: ponedeljek, torek in četrtek od 11:00 do 19:00 ure; sreda in petek od 8:00 do 16:00 ure. Učenje je brezplačno! Center je namenjen vsem, ki iščete nov pristop k učenju, ki radi brskate po spletu in vsem, ki verjamete, da za učenje ni nikoli prepozno. Dodatne informacije dobite na tel.: 03/ 839 02 60 ali po e-pošti: lunazarje@siol.net Oglasi 89.1 M Cisto majčkene cene. Popust do 600.000 SIT za osebna vozila Volkswagen. m «vtv\|skl Vfll—x Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.00 Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold Panatoam d o.o. Šmartno ob Dreti 70.3341 Šmartno ob Proli | OSREDNJA IŽNIC KNJIŽNICA CRUS— Tretja stran Trgovcem se ni treba bati? So se vaše nedelje po novem letu kaj spremenile? Morda pogrešate nedeljski obisk trgovine, ko ste kupili sveže žemljice, meso za juho, solato in kaj sladkega za popoldansko razvajanje? Veto državnega sveta na novelo zakona o trgovini je pomenil uveljavitev prvotno sprejetega zakona iz leta 2004, kar v praksi pomeni zaprtje prodajaln ob nedeljah tudi v turističnih krajih, kot sta Bled in Brezje. Slovenska tiskovna agencija iz omenjenih krajev poroča o prvih finančnih težavah trgovcev in nejevolji turistov. Vršilka dolžnosti direktorice Turizma Bled Eva Štravs Podlogar napoveduje: »Če novela zakona, ki bi dovoljevala neomejeno obratovanje trgovin v turističnih krajih, do glavne sezone ne bo sprejeta, bo to za nas katastrofalno!« Na Brezjah trgovci večino spominkov prodajo ob nedeljah in praznikih, zato po dobrem tednu dni veljave zakona o trgovini beležijo precejšnjo izgubo prihodkov. Po podatkih Turističnega društva Brezje so prodajalci na stojnicah in v trgovinicah v prvih osmih dneh novega leta zabeležili le desetodstotno realizacijo prihodkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Nekateri poznavalci problematike trgovine napovedujejo, da sedanje stanje tudi po uvedbi novele zakona, ki jo pričakujemo v kratkem, ne bo trajalo dolgo. Svojo vlogo bo namreč odigralo še ustavno sodišče, zato trgovine in njihov odpiralni čas še ne bodo kmalu izginile z naslovnic časopisov. V Zgornji Savinjski dolini pomembno spremembo pričakujemo s prvim februarjem, saj naj bi takrat Erine živilske prodajalne začele poslovati pod okriljem Mercatorja. To pa ne bo edina letošnja sprememba na področju trgovine pri nas. Hofer in Eurospin se pospešeno pripravljata na vstop v navidez precej osiromašeno dolino, kar bo po mojem mnenju velika preizkušnja tudi za trenutno najbolj obiskani Tuš. Prav zanima me, kako bomo Zgornjesavinjčani odreagirali na diskontno ponudbo. Se bo izkazalo, da nam vse pomeni izključno cena? Ali pa nas pri nakupih vodijo tudi drugi motivi? Izraz navidez osiromašena dolina sem uporabil namenoma, kajti sodeč po neuradnih informacijah iz najuspešnejšega zgo-rnjesavinjskega podjetja imajo ljudje denarja dovolj. Ne verjamete? Kako pa si sicer lahko še drugače razlagamo skoraj popolno nezainteresiranost brezposelnih za delo v omenjenem podjetju? Če je torej temu res tako, se trgovcem ni treba bati j-/vas* za kupce. IZ VSEBINE: Aktualno: Katere trgovine v dolini bodo v nedeljah odprte?.....4 Zgornja Savinjska dolina: Jara kača denacionalizacije........5 Ljubno ob Savinji: Novoletni sprejem za gospodarstvenike.7 Intervju: Pogovor s Tonijem Rifljem, Intervju: Pogovor s Tonijem Rifljem, županom občine Gornji Grad...........8 Naj občan 2005: Najbolj priljubljeni po izboru bralcev.11 Najbolj priljubljeni po izboru bralcev.............11 Solčavsko sankanje: Solčavsko sankanje: Čez drn in stm do pokalov.......12 Golte: Povečan nadzor na smučiščih.....20 Na naslovnici: Jože Mermal (desno) čestita predsedniku SSK Ljubno BTC Alojzu Murku za minule rezultate ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 2,13. januar 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. 0 ZAKON 0 TRGOVINI Bo v nedeljo še kaj odprtega? Naša anketa Odpiralni čas trgovin ob nedeljah Z novim letom je stopil v veljavo zakon o trgovini, ki ga je sprejel parlament. Po njem naj bi bila sedaj večina trgovin ob nedeljah zaprta, z izjemo prodajaln na bencinskih servisih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah, mejnih prehodih, v bolnišnicah, hotelih... Trgovine z nujnimi živilskimi potrebščinami so lahko odprte največ deset nedelj na leto. Kaj o tem menijo Zgomjesavinjčani? Jožica Bezovnik, Mozirje Nakupovanja ob nedeljah ne bom pogrešala, saj seje Izredno redko tudi do sedaj zgodilo, da mi je kaj zmanjkalo. To seje zgodilo, če smo se nepredvideno odpravili kam na obisk. No, sedaj bom vse kupila čez teden. Tudi dežurnih trgovin verjetno ne bom potrebovala, zato me sploh ne zanima, kje te so. Maks Kaker, Radegunda Niti do sedaj nisem nakupoval ob nedeljah, tako da me ne boto nič motilo. Kolikor pa midva z ženo potrebujeva, lahko nakupiva že čez teden. Veliko patudisama pridelava. Tudi dežurnih trgovin ne bom potreboval, zato niti ne vem, kje bodo ob nedeljah odprte. Damjan Benetek, Mozirje Za delavke bo zaprtje vsekakor zelo dobrodošlo, saj se bodo lahko posvečale svojim družinam. Meni osebno pa se zdi, da moram v trgovino vsak dan. Saj tudi ob nedeljah kaj zmanjka. Zelo je pripravno, da lahko, preden pripraviš nedeljsko kosilo, še skočiš v trgovino. Zato so dežurne trgovine še kako dobrodošle. No, če ne bodo v moji bližini, verjetno ne bom šel tja po nakupih. Marjana Košir, Lačja Vas Nič me ne bo motilo, da bodo trgovine zaprte ob nedeljah. Tudi dežurnih trgovin ne potrebujem, saj nikoli nisem nakupovala ob praznikih in nedeljah. Sem iz tiste generacije, kije bila navajena kupovati čezteden in si tedaj napolniti hladilnik tudi za nedeljo. Tudi kruh imam vedno na zalogi, le cigaret mi včasih zmanjka, te pa itak dobiš povsod, tudi v gostilni in na bencinskih servisih. Marja Ježovnik, Mozirje Da bodo trgovine ob nedeljah zaprte, je zelo dobrodošlo, saj morajo tudi trgovci imeti svoj prosti čas. Zame nakupovanje pomeni obveza in ne prosti čas, kot za marsikoga, ki je ob nedeljah pohajkoval po trgovinah. Aleš Herček, Mozirje V čem je problem, če človek dela ob nedeljah? Tudi sam na ta dan delam že vse življenje. Res pa je, da navadno vse, kar potrebujemo, nakupimo že med tednom. Tako da smo tudi sedaj v trgovino ob nedeljah hodili le izjemoma. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem SI. januarjem letošnjega leta je začel veljati zakon o spremembah zakona o trgovini, ki je med trgovce in tudi potrošnike vnesel precej negotovosti, pa tudi negodovanja. O glavnih določbah omenjenega zakona smo pisali že v prejšnji številki našega časopisa, tokrat pa nas je zanimalo, kakšno bo dejansko odprtje trgovin v Zgornji Savinjski dolini ob nedeljah in praznikih. Izvedeli smo malo ali nič, kar kaže na pravno negotovost, ki jo vnaša slabo zastavljen zakon. POMANJKLJIVOSTI, ZAKONSKE IN ŽIVLJENJSKE Prva pomanjkljivostvzakonu nastaja glede omejenosti površin trgovin, ki sodijo med izjeme, saj je ustavno sodišče površino 80 kvadratnih metrov, kot je določal ta zakon, razveljavilo. V vladi sicer zagotavljajo, da bodo to pomanjkljivost odpravili že z naslednjim glasovanjem o noveli zakona o trgovini, ki naj bi bilo ravno v teh dneh. Na precejšnje življenjske pomanjk- ljivosti pa opozarjajo majhni trgovci, ki jim bo izpad nedeljskega zaslužka povzročil precejšnjo stisko ali celo pripeljal do zaprtja trgovinic. Težko bo samostojnim prodajal- cev turističnih spominkov v turističnih središčih. Ob nedeljah je v takšnih centrih največja gneča in o tem, kakšno mnenje si bo ustvaril turist pred zaprtimi trgovinicami, ni potrebno posebej govoriti. Oglaša- jo se tudi ljudje iz manjših ali odročnejših zaselkov, ki so hodili po nujnih nakupih k sosedu oziroma v njegovo trgovinico. Predvsem ostareli in tisti brez lastnega prevoza se počutijo ogoljufane, ne le zaradi nedeljskega zaprtja, bolj zaradi strahu, da bo takšna trgovinica slej kot prej zaprta tudi v ponedeljek in vse ostale dni v tednu. KAJ SE BO DOGAJALO V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI? V Zgornji Savinjski dolini ima svoje živilske trgovine več trgovcev, ki se jih zakon o trgovini precej dotakne. V Mozirju in Nazarjah sta trgovini Tuš, po vsej dolini so razpršene prodajalne Ere Velenje, nekaj trgovin pripada Zadrugi Mozirje, pozabiti pa ne smemo niti prodajaln Ultra, ki pripadajo domačemu zasebniku. V podjetju Engrotuš Celje, natančneje službi za odnose zjavnos-tjo, so nam podali precej splošno izjavo, kar pa ne čudi, saj je še celoten zakon negotov: »Delovni čas naših marketov, supermarketov in trgovin v naših trgovskih centrih bo 0 v letu 2006 ob sobotah ostal nespremenjen. Ob nedeljah pa bodo skladno z novelo Zakona o trgovini vse naše trgovine, z izjemno nekaterih manjših franšiznih prodajaln, zaprte. Natančnega načrta o obratovanju trgovin v desetih nedeljah v letu, ko bodo te lahko poslovale, še nismo izdelali, o obratovanju vsake trgovine pa bomo kupce pravočasno obvestili.« Iz uprave Ere Velenje smo izvedeli, da njihove trgovine vjanuarju ostaja- jo odprte vse nedelje, sfebruarjem pa se Era poslavlja iz maloprodaje, saj vso maloprodajo prepušča Mercatorju, zato se jih nedeljski nakupi ne tičejo več. Podrobnejših informacij iz Mercatorja nismo uspeli pridobiti. Povsem drugače kot pri Eri so se odločili na Zadrugi Mozirje, saj njihove trgovine ob nedeljah do nadaljnjega ostajajo zaprte, zakaj, je obrazložil Andrej Presečnik, direktor Zadruge Mozirje: »Imamo štiri trgovine z živili, ki v januarju ostajajo zaprte. Za nas je dilema, kaj je turistični kraj in kaj trško jedro in v kakšen koncept bodo vključene trgovine na takšnih področjih. Kosi bomo na jasnem, kako se bo to tolmačilo, se bomo odločali naprej.« In kako seje odločil edini domači večji zasebni trgovec v dolini, Janez Vrtačič? Kot Zadruga Mozirje, so tudi v podjetju Ultra še v negotovosti: »Zaenkrat še ne vemo točno, kako bo v prihodnje. Kar se tiče trgovine v Mozirju, čakamo, ali bo sprejeta novela ki določa, da so v trškem jedru trgovine s površino manjšo od 200 kvadratnih metrov lahko odprte vse nedelje. Podobno, vendar z manjšo veijetnostjo, velja tudi za našo trgovino na Rečici ob Savinji. V Nazarjah bo trgovina odprta deset nedelj v letu, urnik bomo določali sproti, enako v Varpoljah. Tam bomo nedelje verjetno izkoristili v poletnem času, predvsem na račun Kampa Menina« Tatiana Golob DENACIONALIZACIJA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Jara kača brez konca Z odločitvijo države Slovenije pred petnajstimi leti, da bo vrnila med in po II. svetovni vojni podržavljeno premoženje, verjetno v resnici ni bilo možno predvideti vseh razsežnosti tega postopka. Takšna je tudi ocena uglednih pravnih strokovnjakov, saj denacionalizacijo vsa leta spremljajo dejanske in objektivne težave. Višja svetovalka na mozirski upravni enoti Terezija Plaznik ugotavlja, da denacionalizacijski postopki predstavljajo za upravne enote objektivno najtežje postopke, saj vsebujejo take elemente, ki so po svoji vsebini civilni pravdni postopki. Vlada in državni zbor sta v letih izvajanja sprejela vrsto organizacijskih in finančnih ukrepov za pospešitev postopkovza vse izvajalce, prav tako tudi za zavezance in druge zakonite udeležence. Vse seveda z namenom, da se postopki kar najhitreje zaključijo. Plazniko-va pravi, da upravne enote še vedno sprejemajo v reševanje nove zadeve s strani ministrstva za kulturo in okrajnega sodišča in sicer zaradi nepristojnosti obeh inštitucij. Glede tega se na Upravni enoti Mozirje držijo reda, saj rešujejo primere po roku vloženih zadev, enako tudi primere zaradi obnov postopkov oziroma vnovično reševanje zadev po pravnomočnosti prvotnih odločb. »Po zadnjih statističnih podatkih je na državnem nivoju pravnomočno zaključenih 92 odstotkov zadev. Naša upravna enota ima pravnomočno zaključenih 94 odstotkov zadev, rešenih pa 96 odstotkov zadev, kar pomeni, da smo po opravljenem delu uvrščeni na 21 mesto med 58 upravnimi enotami. Ob koncu lanskega leta smo obravnavali Terezija Plaznik: »Po zadnjih statističnih podatkih ima naša upravna enota rešenih 96 odstotkov zadev.« (foto: Ciril M. Sem) sedem zadev, od tega sta bili dve prejeti na novo, šest zadev pa smo reševali v zvezi z obnovo postopka. V pritožbenem oziroma tožbenem postopku so štiri zadeve,« razlaga Terezija Plaznik in pri tem dodaja, da gredo nerešene zadeve izključno na račun specifičnih pravnih okoliščin in strank. Zaradi tega, tako Plaznikova, ni mogoče z gotovostjo napovedati, kdaj bodo postopki dokončno zaključeni. Savinjčan Menim, da ne glede na to, kam te zanese pot, tam čakajo nate novi bogovi s svojo božansko potrpežljivostjo - in smehom. _____________Susan M. Watkins^ UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Z novim letom nova vozniška dovoljenja Z novim letom so na vseh upravnih enotah, torej tudi v Mozirju, voznikom motornih in priklopnih vozil začeli izdajati nova vozniška dovoljenja oziroma dovoljenja na novem obrazcu. Kot nam je povedala Nada Fužir, vodja oddelka za upravne notranje zadeve, dosedanja vozniška dovoljenja ostanejo v uporabi do poteka njihove veljavnosti in jih imetnikom ni potrebno zamenjati. Menjava bo potekala zgolj na posebno željo voznika ali ob nastopu drugih okoliščin, ki imajo za posledico menjavo vozniškega dovoljenja (npr. sprememba osebnega imena, dotrajanost obrazca vozniškega dovoljenja, pridobitev nove kategorije ipd.). Vozila, za katera velja vozniško dovoljenje, so na novih obrazcih razvrščena v kategorije A, B, B+E, C, C+E, D, D+E in podkategorije Al, Dl in Dl+E ter nacionalne kategorije F, G in H. Pri vsaki posamezni kategoriji, za katero velja vozniško dovoljenje, so vpisani: datum pridobitve kategorije, datum veljavnosti kategorije in omejitve/in-formacije. Datum veljavnosti je lahko za vse kategorije enak, lahko pa se pri posameznih kategorijah oziroma podkategorijah razlikuje, če je tako navedeno v zdravniškem spričevalu. Vozniku začetniku se pri vseh kategorijah omeji veljavnost do dopolnjenega 21. leta starosti oziroma za dve leti. To velja tudi pri ponovni izdaji vozniškega dovoljenja po izrečeni sankciji prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. V takem primeru bo namesto datuma prve pridobitve vozniškega dovoljenja vpisan datum ponovne pridobitve posamezne kategorije. Omejitev »voznik začetnik« se iz- briše, ko vozniku preneha status začetnika, omejitvi »zamenjava tujega vozniškega dovoljenja« ali »dvojnik vozniškega dovoljenja« pa se vedno vpišeta v obrazec, tudi če gre za izdajo novega zaradi podaljšanja veljavnosti ali vpisa dodatne kategorije. V novi obrazec vozniškega dovoljenja je mogoče vpisati tudi spremembo prebivališča imetnika, če le-ta ostane znotraj iste upravne enote, ki je vozniško dovoljenje izdala. V tem primeru se namreč številka vpisa v register voznikov ne spremeni. Franci Kotnik m ZDRUŽENJE UPRAVIČENCEV DO VRAČILA PREKOMERNIH VLAGANJ V TELEKOMUNIKACIJE Dolga pot do denarja Upravni odbor združenja je decembra sprejel sklep, po katerem vladi oziroma državnemu zboru predlaga spremembe zakona o vračanju prekomernih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Po besedah člana upravnega odbora združenja Franca Terbovška združenje od zakonodajalca pričakuje poenostavitev postopkov pri dokazovanju prekomernih vlaganj. Poleg pogodb naj bi kot dokazilo veljali tudi računi, dobavnice za material, zapisniki odborov za izgradnjo telefonskega omrežja in drugo dokazno gradivo. Združenje tudi pričakuje, da se za celotno državo določi enoten znesek, ki ga je bilo treba vplačati kot prispevek za SIS (samoupravna interesna skupnost) in priključeno, ki je bila v takratnih poslovnih enotah PTT (Pošta, telegraf, telefon) v različnih letih zelo različna. Ta prispevek bo namreč odbitna postavka pri vračilu denarja. Nenazadnje, pravi Terbovšek, se od države pričakuje, da prevzame morebitne sodne stroške upravičencev, v kolikor bodo prisiljeni svoj zahtevek uveljavljati preko sodišča. Spremembe zakona naj bi se zgodile do začetka marca, po Član upravnega odbora združenja Franc Terbovšek (foto:EMS) sprejetju na vladi pa naj bi jih po skrajšanem postopku obravnavali poslanci državnega zbora. Glede na napovedano prodajo Telecoma v letošnjem letu, kar je razvidno tudi v proračunu države, je realno pričakovati, da bodo upravičenci dobili vrnjena prekomerno vložena sredstva v prihodnjem letu. Slednje naj bi se zgodilo v primeru, da bo država postopke speljala v predvidenih rokih. »Glede na dosedanje izkušnje, pa nismo povsem prepričani, da se bo to v resnici tudi zgodilo,« opozarja Franc Terbovšek. Savinjčan LJUBENSKI RIBIČI DOSEGLI ODPRAVO GRADBENEGA DOVOLJENJA ZA IZGRADNJO MALE HIDROELEKTRARNE KRUMPAH Usoda investicije v rokah zavoda za Ministrstvo za okolje in prostorje na pobudo Ribiške družine Ljubno po nadzorstveni pravici odpravilo odločbo, s katero je Upravna enota Mozirje investitorjema Robertu Prušku in Alojzu Retku izdala enotno dovoljenje za gradnjo male hidroelektrarne Krumpah na istoimenskem potoku v zaselku Rastke nad Ljubnem. Pri izdaji takega dovoljenja je namreč potrebno upoštevati tudi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki med drugim določa, daje pri izdaji dovoljenja potrebno tudi mnenje republiškega zavoda za ri- bištvo. V navedenem primeru investitorja mnenje zavoda nista pridobila, prav tako ga ni zahtevala upravna enota, zato je ministrstvo sprejelo pobudo ljubenskih ribičev. Kot smo že poročali, je ljubenska ribiška družina v predlogu za razveljavitev oziroma odpravo enotnega gradbenega dovoljenja za gradnjo po nadzorstveni pravici navedla, da je potok Krumpah levi pritok Ljubnice oziroma eden od njenih izvirnih krakov, da sodi porečje Ljubnice v ljubenski ribiški okoliš ter da z ribjo populacijo in ostalimi vodnimi organ- izmi upravlja Ribiška družina Ljubno. Potok poseljuje potočna postrv, kije v rdečem seznamu uvrščena med ogrožene ribje vrste. Ribiči nadalje navajajo, da sta investitorja zavedla prvostopni organ z lažnim soglasjem za gradnjo omenjene male hidroelektrarne in se pri tem sklicujejo na zakon o sladkovodnem ribištvu in potrebnem mnenju Zavoda za ribištvo Slovenije, ki ga investitor ni pridobil. Ali bosta Prušek in Retko smela dokončati lani začeto gradnjo male hidroelektrarne, je torej v celoti ribištvo odvisno od mnenja zavoda za ribištvo. Načelnik mozirske upravne enote Vinko Poličnik pravi, da bodo pozvali investitorja, da v razumnem roku pridobita ustrezno mnenje. V primeru, da bo mnenje pozitivno, bo upravna enota ponovno izdala dovoljenje za gradnjo. V nasprotnem so stvari bolj ali manj jasne. Ker zoper odločbo ministrstva za okolje in prostor pritožba po redni upravni poti ni mogoča, je dovoljen upravni spor na Upravnem sodišču RS v Ljubljani. Savinjčan POVIŠANJE CEN POVZROČILO POMANJKANJE PLINA V prvih dneh leta zmanjšan dotok zemeljskega plina v Slovenijo Že prvi dan letošnjega leta je rusko naftno podjetje prekinilo dobavo zemeljskega plina Ukrajini, potem ko niso uspeli skleniti dogovora, po kakšni ceni naj bi ga ta država kupovala. Rusko naftno podjetje je namreč z novim letom načrtovalo kar štirikratno povišanje cene, čemur pa so v Kijevu nasprotovali. Rusija in Ukrajina sta do sedaj spor že zgladili in sklenili dogovor o ponovni dobavi ruskega plina Ukrajini. A posledice rusko-ukrajinskega spora je v prvih dneh januarja čutila večina držav srednje in zahodne Evrope, po večini je bilo ruskega plina za tretjino manj kot sicer, ponekod pa tudi več. Padla je tudi dnevna zaloga, ki jo dobi Slovenija. Iz Geoplina, kije distributer za našo državo, so sporočili, daje 2.januarja Slovenija prejela 30 odstotkov te dobrine manj kot ponavadi, na novega leta dan pa je bila dobava še manjša, vendar to na oskrbo še ni vplivalo. Težave bi se pojavile, če bi se temperature spustile pod minus šest stopinj Celzija ali če bi bila dobavljena količina plina še manjša. Tega sicer Geoplin dobavlja tudi iz Alžirije, Avstrije in najetih skladišč. Slovenija pa iz Rusije letno po navedbah slovenskega distributerja zemeljskega plina uvozi od 55 do 60 odstotkov vseh potrebnih količin plina. Končni uporabniki zmanjšanega dotoka plina pri nas v Sloveniji kakor tudi vZgornji Savinjski dolini sicer nismo zaznali, saj so bile zaloge dovolj velike in so bile vse prodajalne nemoteno oskrbovane z jeklenkami. Po podatkih prodajalcev v naši dolini tudi ni bilo čutiti povečanega povpraševanja po tovrstnem proizvodu. Na mozirskem bencinskem servisu, kjer se prodaja plina v jeklenkah vrši nemoteno vsak dan, pa po besedah Jožeta Hržiča ni bilo zaznati povečane prodaje plina. Tudi v nazorski prodajalni Ere namje vodja prodajalne Sanela Mulatič zagotovila, da se njihovi kupci sto dobrino ne oskrbujejo v večji meri, kot je to navadno v prvi polovici januarja. Marija Sukalo Gospodarstvo, Oglasi TRI DESETLETJA IN POL ZVESTOBE ENEMU PODJETJU V preteklosti pomemben človek, danes le rezultati V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje so v lanskem decembru zaokrožili 35 let proizvodnje gospodinjskih aparatov. Ob koncu leta 1970je namreč v novozgrajenem obratu velenjske tovarne gospodinjske opreme Gorenje stekla izdelava stenskih kuhinjskih tehtnic. Tisti, ki so zaposlitev našli v »Krup-su«, kot so imenovali tovarno malih hišnih aparatov, in v podjetju vztrajajo še danes, so: Anton Hriberšek iz Varpolj, Cveta Poličnik iz Spodnje Rečice, Marija Bukovec iz Ljubije, Frančiška Hren iz Radmirja in Nazarčan Alojz Planovšek. Ob praznovanju visokega jubileja so se jim v BSH zahvalili za zvestobo - za tri desetletja in pol dela v podjetju, ki danes proizvaja širok asortiman aparatov, nepogrešljivih v sodobnem gospodinjstvu. Anton Hribernik, kije s svojim delom pričel v strojnem obratu, se dobro spomni časa, ko so urejali še okolico tovarne. Kot transporter je v začetku prenašal težka bremena kar na hrbtu in ročno nasipal plastično maso. Bil je »deklica« za vse. Danes, zatrjuje, je to sicer veliko lažje, saj je odpadlo težko ročno delo, a se mu zdi, daje delo psihično LJUBNO OB SAVINJI Ljubenska županja Anka Rakunjev prostorih firme KLS pripravila novoletni sprejem za gospodarstvenike iz ljubenske občine. Ob direktorju KLS Mirku Strašku so se vabilu odzvali lastniki in direktorji podjetij Rihter d.o.o. -Janez Rihter, Davidov hram d.o.o. -Dušan Žehelj in Puškarstvo Podkrižnik Iztok s.p. - Iztok Podkrižnik. bolj obremenjujoče. »Včasih si lahko ustavil stroj in si privoščil zasluženo pavzo in malico,« pravi, »danes pa je vse robotizirano. 33 let sem delal v treh izmenah, zadnji dve leti pa celo štiri. Vse to je pustilo tudi posledice na mojem zdravju.« Za Alojza Planovška, ki je kot V uvodnem delu je Mirko Strašek gostom predstavil lanskoletne poslovne rezultate in načrte za letošnje leto (več o njih prihodnjič), po ogledu proizvodnih prostorov pa je županja poudarila pomen uspešnih podjetij za občino in celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Savinjčan vzdrževalec skrbel za stroje, so bili prvi delovni dnevi v tovarni naporni, a lepi. Učili so se drug od drugega in bili enoten kolektiv, ki seje vedno razumel. »Nikdar nisem občutil, da bi me kdo želel izkoristiti ali naplahtati. Včasih so se malo pošalili na račun mojega hobija, sem namreč lovec, a jim nisem nikoli zameril,« se rad spomni preteklosti, ko so s sodelavci bili tudi veliki prijatelji. Njihova solidarnost in udarniško delo so mu bili v veliko oporo tudi pri gradnji hiše. Marija Bukovec in Cvetka Poličnik sta se, da bi bolje opravljali svoje delo pri sestavi tehtnic, po nalogu delodajalcev odpravili na priučitev v Solingen v Nemčijo. Za mladi dekleti je to bil velik dogodek, ki jima bo ostal v prijetnem spominu vse življenje, saj je bil to zanju prvi odhod v tujino. Po vrnitvi sta delali v montaži, kjer je bila sprva posamezna norma, danes je skupinska. »Čeprav nisi zmogel vsega dela, nikomur ni padlo na pamet, da bi ti priskočil na pomoč. A kljub temu je bilo v preteklosti bolje delati, saj so bile norme nižje, ljudje pa smo se več družili in se tudi med seboj več pogovarjali. Solidarnosti, ki je bila prisotna v začetku, sedaj sploh ni opaziti. Ko smo bili mladi, smo bolj pazili na starejše, ki niso mogli delati v korak z nami. Danes tega ni,« zatrjujeta v en glas Bukovčeva in Poličnikova. Tudi Frančiška Hren si je želela v Nemčijo, a sojo tedaj zavrnili, češ, da je premajhna in »preznucana«. »Sedaj je tovarna sodobno opremljena, a pred tremi desetletji in pol,« pravi, »so bili WC-ji zunaj v baraki, ni bilo asfalta, o garderobi še razmišljali nismo, ni bilo ograje, pa tudi varovanja ne, kot je danes. Direktorje svojo delovno mizo postavil kar v obratu.« Danes so jubilanti že krepko prešli abrahamova leta, a se radi ozrejo v preteklost. Nikoli jim ni bilo nič pretežko, vedno so bili veseli in zadovoljni in, karje najbolj pomembno, radi so prihajali na »šiht« in po njem tudi skupaj zavili na kakšno zabavo. Danes so si vsi enotni, daje bilo »v tistih zlatih cajtih« bolje delati, saj sta bila tovarištvo in solidarnost, predvsem pa človek, med pomembnejšimi dejavniki. Marija Sukalo Novoletni sprejem za Povabilu županje Anke Rakun so se odzvali (od leve): Iztok Podkrižnik, Mirko Strašek, Dušan Žehelj in Janez Rihter (foto: EMS) BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne OHvpvr;-g Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke HBliillS mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali pro-INFO CENTRE dajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si EIC-jan-05: Poljski proizvajalec igral za igrišča išče tuje poslovne partnerje za komercialno, tehnično in proizvodno sodelovanje. EIC-jan-09: Poljsko podjetje, specializirano v proizvodnji orodja za brizganje in površinsko obdelavo plastike, išče poslovne partnerje za komercialno in tehnično sodelovanje. EIC-jan-10: Romunsko podjetje, s tradicijo v obdelavi in prodaji lesa, išče komercialne partnerje in uvoznike. EIC-jan-11: Romunski proizvajalec vrat - prevlečenih s kovino - za stanovanja poslovne prostore, hiše in hotele, išče uvoznike, distributerje in komercialne zastopnike. EIC-jan-12: Poljski proizvajalec kovinskih komponent in prodajalec kmetijske mehanizacije išče komercialno In proizvodno sodelovanje. Zvesti podjetju od začetka so (od leve): Anton Hriberšek, Marija Bukovec, Alojz Planovšek, Cveta Poličnik in Frančiška Hren (foto: Marija Šukalo) Toni Rifelj (foto:EMS) Gornjegrajčana Tonija Riflja nekateri izpostavljajo kot vzorčen primer uspešnega župana, spet drugi vidijo v njem človeka, ki je zadolžil občinsko blagajno do te mere, da bo sanacija dolgotrajna in vse prej kot enostavna. Popolna resnica njegove »vladavine« bo verjetno razkrita šele po njegovem odhodu. Kdaj se bo to zgodilo, je težko napovedati, saj v občini opozicije ni čutiti, zato je lahko napovedati, da tudi na letošnjih volitvah ne bo imel pravega konkurenta. V vsakem primeru je občini Gornji Grad že doslej vtisnil trajen pečat in si na funkciji župana pridobil vsaj toliko sovražnikov kot resničnih prijateljev. - Kaj ste povedali občanom, ki so čakali prihod novega leta na prostem pred gornjegrajskim domom kulture? Kot je običaj, vsako leto napišem uvodnik v gornjegrajsko glasilo, v katerem občanom poskušam predstaviti delo in aktivnosti. Ob prehodu s starega v novo leto sem ocenil... (premislek). V redu, tudi zaradi slabega vremena planirane poslanice ni bilo. V tekočem letu želimo na različnih področjih nekaj narediti. Precej aktivnosti je vezanih na prostorske akte, na katere je vezan razvoj občine. Upam, da bodo občani do konca januarja dali pripombe, katere bomo postopoma vnašali v ta projekt. Ker gre za kompleksno in pomembno vprašanje, upam, da bomo rešili v prvem polletju TONI RIFELJ, ŽUPAN OBČINE GORNJI GRAD Veselica po veselici tudi kadrovske probleme. Velika želja občanov je izgradnja trgovine in pošte na prostoru pod Smreko. Zraven seveda sodi tudi velik parkirni prostor. Po prejšnji zakonodaji peljemo prvo fazo projekta Repenje. Ta projekt je velikega pomena za celotno Zgornjo Savinjsko dolino, ker zagotavlja odpiranje novih delovnih mest. Trenutno je projekt vfazi razgrnitve, potem gre zadeva še na občinski svet in nekje do konca marca naj bi bili ustvarjeni pogoji za pozidavo šestih hektarov zemljišča. V zadnjem tednu preteklega leta smo dobili poročilo, ki ga je dal izdelati investitor, da je na tem območju voda. Gre predvsem za izkoriščanje tople vode. Naša nalogaje investitorjem z izdelavo prostorskih aktov zagotoviti možnost gradnje. - Če ostaneva pri prostorskem planiranju, potem se ne moreva izogniti precej vroči razpravi, ki ste jo povzročili na kolegiju županov samo zato, ker se določene kadrovske rešitve niso zgodile po vaši volji. Takrat ste izsilili še en razpis, torej lahko pričakujemo, da se bosta poleg Milke Gromove s prostorom ukvarjala še dva strokovnjaka? To je rešeno. Dogovorjeno je, da naj bi s prvim februarjem oba začela delati. Odprto je samo še vprašanje, ali bodo delali po sistemu občin ali projektov. Mislim, da bo dogovor dosežen še ta mesec, kar naj bi pomenilo, da bo prostor lažje obvladovati. -V Gornjem Gradu ste v zadnjih letih namenili kar precej denarja in energije za spreminjanje prostorskih dokumentov, največkrat za znane investitorje, ki so se potem Gornjemu Gradu na daleč izognili. Takole bom povedal. Pošta je zahtevala ceno zemljišča in to smo pridobili. Prejšnja lokacija posega delno v privatno zemljišče in del v zemljišče, kije predmet denacionalizacijskega vračanja. Ceno smo pridobili, v tem času pa seje izkazalo, da bi lahko bila v Gornjem Gradu tudi trgovina. Medtem se je Zadruga odločila, da bo sedež uprave preselila v Gornji Grad, in ko vse to sešteješ, je na pošti prevladalo stališče, da se skupaj s trgovino preseli na »graščinski travnik«. Če trgovine ne bi bilo, bi pošta gradila ob kulturnem domu. Nenazadnje je celoten kompleks ob regionalki, kar daje možnost takojšnjega dovoza z novoštiftne in bočke strani. Upam, da za Gornjegrajce celotna zadeva ne bo pretirano oddaljena. S prihodom Zadruge se bo povečala potreba po parkiriščih, zato smo prostor ob kulturnem domu namenili za parkirišča. - Preselitev uprave Zadruge ocenjujete kot pozitiven premik v razvoju občine? V vsakem primeru. - Ostanek nekdanje graščine in Steki sta v postopku denacionalizacije vrnjena ljubljanski nadškofiji. Kaj to pomeni za muzejske zbirke, ki se nahajajo v teh prostorih? Poleg omenjenih je vrnjeno tudi zemljišče ob katedrali. - Govorite o območju nekdanje graščine? Točno. Odločba je pravnomočna, tako da je lastnina jasna. Med postopkom vračanja smo ljubljanski nadškofiji dali predlog za najem celotnega Štekla in spodnja prostora graščine, ki sodita pod muzejsko zbirko. Ob teh razgovorih smo ugotovili, da vrnjene zelenice vzdržuje občinsko komunalno podjetje, kar predstavlja določen strošek, kije višji od najemnine za Štekl. Če bomo preudarni, se lahko dogovorimo v obojestransko zadovoljstvo. Je pa jasno, da nadškofija nima programa, ki bi ga izvajala vteh prostorih. Vemo, daje graščina neprimerna za stanovanja. Vedeli smo, da bo potrebno objekta vrniti, zato nismo vlagali. Stanovalcem bomo zagotovili ustrezne prostore in kolikorje meni znano, seje nadškofija pripravljena pogovarjati o skupnem projektu uporabe te graščine. Potrebno bo najti rešitve, ki bodo služile tako novemu lastniku kot kraju. - To je verjetno tudi naloga občinskega zavoda za turizem? Nadškofija kaže naklonjenost, zato bo, kot rečeno, potrebno najti skupen program. - Odkar imate zavod za turizem, se je nekajkrat zgodilo, da so večje skupine obiskovalcev ostale pred zaklenjenimi vrati muzejskih zbirk, vas pa so polna usta promocije turizma. Delo smo zastavili pred pol leta in nekaj malega se je v tem času brez dvoma naredilo. Za letos pripravljamo program aktivnosti z različnimi dogodki skozi celo leto. Strinjam se, da je končno potrebno jasno opredeliti status lastnika velike večine zbirk in organizacijo ogledov. Zavedati pa se moramo, da seje potrebno najprej znotraj dobro organizirati in potem pripeljati ljudi, sicer se nam lahko zgodijo neprijetnosti. - Odkar ni čebelarskega praznika, je kraj brez odmevne prireditve. Moja želja je, da letos poskušamo udariti temelje osrednji prireditvi v Gornjem Gradu, ki bi postala tradicionalna. Potrebno bo oblikovati skupino ljudi in oceniti realne možnosti. V Sloveniji je veliko dobrih tradicionalnih prireditev, te stvari lahko vidimo tudi v Avstriji in Italiji. V središču kraja se mora nekaj dogajati, posledica vsega pa je seveda veselica. - Čeprav ima Gornji Grad bogato zgodovinsko preteklost, si bo verjetno težko izmisliti povsem izvirno prireditev, še večji problem vidim v tem, kako pridobiti k sodelovanju same krajane. Na vsak način bo osnovni problem, kako vključiti domačine. Vsekakor si moramo prizadevati, da na osnovi dobrega programa in organizacije domačih ljudi privabimo tuje obiskovalce. Celoten kraj mora delati za prireditev, in če je ocena takšna, lahko zase naredimo veselico naslednji dan. - Pripadate vodilni vladni stranki SDS, torej si lahko občani in celotna dolina obetajo še bolj smelo zastavljene projekte in kar je bistveno, zagotovitev sredstev za njihovo uresničitev. Enega od rezultatov te vladne koalicije so občine lahko občutile že v preteklem letu, ko se je povečala primerna poraba. Vsa leta smo poudarjali, kako nam država kopiči obveznosti, ob tem pa ne zagotavlja finančnega pokritja. Z novo vlado so se zadeve začele umirjati. Kolikor poznam koalicijska usklajevanja je tik pred uskladitvijo zakon o demografiji, po katerem bodo dobile občine dodaten denar za občinsko infrastrukturo. In to brez razpisa, ampak bo določen kriterij, po katerem bo mogoče pridobiti ta denar. Tu se zadeve premikajo v pozitivno smer, vendar ne smemo biti preveliki optimisti in misliti, da bo kar naenkrat dovolj denarja. Povsod seje treba truditi in dokazovati, da imamo občine v Zgornji Savinjski dolini še precej infrastrukture, ki je potrebna obnove. Kupna moč prebivalcev te doline je znana, zato kakršnegakoli dodatnega finančnega bremena v smislu obnavljanja oziroma vzdrževanja tozadevne infrastrukture ne prenesejo. Nasploh nam vZgornji Savinjski dolini manjka svežih zamisli in seveda ljudi, ki bi ta voz potegnili v pozitivni smeri. Pri tem mislim predvsem na ljudi v industriji, ki bodo sposobni ustvarjati nova delovna mesta. Občine lahko in moramo zagotavljati prostorske kriterije za investicije, vendar nismo investitorji. - Vendar boste težko prepričljivo zanikali dejstvo, dasi župani prizadevate pripeljati v dolino samo trgovce. Industrijski center Zgornje Savinjske doline je bil v Nazarjah in tisti, ki so tako ali drugače vodili to industrijo, niso bili sposobni oziroma pripravljeni slediti časovnim izzivom z novimi programi. V Gornjem Gradu delovno intenzivne industrije ni nikoli bilo, to pomeni, da moramo intenzivno zagovarjati razvoj turizma in si z vsemi močmi prizadevati, da bi uspeli. Osebno nisem pretiran zagovornik trgovin, vendar lahko povem iz lastnih izkušenj, da ljudje niso bili pripravljeni podpreti nekaj novega, kar bi prinašalo delovna mesta. Trgovci so pač pripravljeni priti do potrošnikov in tu je zgodba zaključena. - Verjetno tudi prodaja okroglega lesa v Avstrijo Zgornjesavinjčanom, ki so od nekdaj pretežno živeli od predelave lesa, ne dviguje standarda? Že v preteklosti je bilo premalo narejenega za višjo dodano vrednost lesa. To, kar se dogaja sedaj, je za dolino katastrofa, saj praktično izvažamo tople hlode. Razmer ne poznam v celoti, zato ne vem, kako in na kakšen način to ustaviti. Takšna politika dolgoročno ne prinaša nič dobrega. - Odkar Smreka ni solastnica Enga, ni več čutiti napetosti med vami in direktorjem Smreke? Midva komunicirava povsem normalno. Direktorje direktor in dokler bo na položaju, bova nor- malno komunicirala. Kar je bilo, je preteklost in v politiki moraš biti sposoben določen stvari preprosto presekati in naprej normalno funkcionirati. - Torej niste zamerljiv človek? Seveda nisem (smeh). Midva sva tudi prej komunicirala, samo, da sva govorila vsak na svojem bregu. - Dejal bi, da je bila reka precej široka. Prišla sva do konca, zadeve smo rešili v obojestransko zadovoljstvo. Želim si, da bi s Smreko skupaj načrtovali razvoj lesne industrije, saj je ta kompleks škoda razprodati. Sreča je, da ni kupcev, zato upam, da bo naša ponujena roka našla odziv pri lastnikih in vodstvu firme. - Gornjegrajsko občino vodite zelo prepričljivo, nemalokrat celo avtokratsko, saj si vam celo občinski svetniki ne upajo pretirano ugovarjati. (smeh) V občinskem svetu se krešejo različna mnenja, zato mora biti človek sposoben prevzeti tudi stališča drugih in ubrati drugo pot od načr- BTC D.D. LJUBLJANA Nadzorni svet družbe BTC d.d. je na svoji seji konec lanskega leta ocenil, da je družba pod vodslvom Jožeta Mermala v letu 2005 poslovala zelo dobro, saj se predvideva, da bo dosegla 8,9 milijard tolarjev prihodkov in 2,1 milijarde čistega poslovnega izida, ki poleg tekočih poslovnih rezultatov izraža tudi druge prihodke iz poslovanja. Ob dobrih rezultatih je družba izvajala tudi intenzivno naložbeno politiko v vrednosti treh milijard tolarjev. Med naložbami v letu 2005 je bila najpomembnejša Vodno mesto Atlantis, saj je z njegovim dokončanjem BTC City postal največje evropsko poslovno, nakupovalno, rekreacijsko in zabavno središče. Z izgradnjo Atlantisa je nastala športno-zabaviščna četrt (Kolosej, Arena, Millenium, Atlantis) s skupno površino 45 tisoč kvadratnih metrov. Nadzorni svet je sprejel tudi poslovni načrt družbe za leto 2006. Plan predvideva 9,7 milijarde poslovnih prihodkov, medtem ko planirani čisti poslovni izid znaša 1,5 milijarde tolarjev. V letu 2006 namerava družba BTC investirati v tovane. Vztrajanje na okopih je slabo. Volitve so seveda politično dejanje, vendar po volitvah pri nas, in mislim, da je v primerljivih občinah povsem enako, ni čutiti političnega delovanja. - Hočete reči, da ni opozicije? V političnem pomenu je v resnici ni zaznati, je pa zato krajevna, če lahko temu tako rečem. Interes svetnikov je, da se urejajo zadeve v okoljih, kjer so bili izvoljeni. - Govori se, da je Občina Gornji Grad precej zadolžena? Edini kredit, ki bremeni občinski proračun, je za nakup opreme na čistilni napravi. Dobro, za določene investicije smo dogovorjeni za daljše plačilne roke, vendarjeto normalno skoraj v vseh občinah. Posebnih težav ne vidim. - Se boste na letošnjih volitvah še četrtič potegovali za naklonjenost volivcev? Bom kandidiral. Določene projekte bi želel realizirati in tudi na občini imam sedaj dobro ekipo, tako da zadeve dobro funkcionirajo. Pogovarjal seje Edi Mavrič - Savinjčan obnovo določenih objektov in infrastrukture ter priprave dokumentacije in načrtov za izgradnjo novega poslovnega nebotičnika neposredno poleg sedanjega, kakor tudi dokumentacijo za izgradnjo hotela srednje kategorije med Kolose-jem in Bratislavsko cesto. Če bodo izpolnjeni pogoji, bo BTC že letos začel z realizacijo nekaterih novih projektov: vodnega parka v Velenju, nakup zemljišč in pridobitev projektov za izgradnjo vodnega parka v Mariboru, izgradnja adrenalinskega parka v zunanjem delu vodnega mesta Atlantis, ureditev novega skladišča v Novem mestu in preureditev določenih objektov za nove poslovne vsebine. BTC bo v letošnjem letu več pozornosti namenil ekologiji in pridobil okoljski certifikat ISO 14001. Poleg tega bodo vlaganja v letu 2006 namenjena tudi informacijski tehnologiji oziroma izboljšanje spletnih strani, saj vedno več domačih in tujih uporabnikov išče informacije in se odloči za obisk prav z uporabo tega medija. Franci Kotnik MOBILNA TELEFONIJA Številke je mogoče prenašati Operaterji mobilne telefonije v Sloveniji so z novim letom končno uvedli prenosljivost telefonskih številk. Zamuja menda samo Vega, ki bo prenosljivost omogočila šele prihodnji mesec. Prenosljivost številk uporabnikom omogoča, da ob zamenjavi operaterja oziroma ponudnika storitev mobilne telefonije obdržijo svojo obstoječo številko. Zaradi te novosti, ki je posledica usmeritev Evropske unije, operaterji ne pričakujejo bistvenega prehajanja uporabnikov od enega k drugemu. KF Letos predviden začetek Vodnega mesta Velenje 0 OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI Velik uspeh debatnega kluba Čeprav so z debatnim krožkom na Rečici pričeli šele lani, so Rečičanke dobesedno pometle s konkurenco v Križevcih V soboto, 17. decembra, je v Križevcih pri Ljutomeru potekal osnovnošolski debatni turnir. Tekmovalo je 18 ekip iz devetih osnovnih šol, med njimi tudi dve ekipi OŠ Rečica ob Savinji pod vodstvom učitelja slovenščine Janija Prgiča. Čeprav so z debatnim krožkom na Rečici pričeli šele lani in so imele ostale ekipe že veliko debatnih izkušenj s predlanskega tekmovanja ter poletnih debatnih šol, so Rečičanke dobesedno pometle s konkurenco. Članice ekipeA(MojcaBrezovnik, Barbara Levar in MašaZavolovšek) ter ekipe B (Zala Štiglic, Damjana Goličnik in Špela Račnik) so namreč pobrale vsa prva priznanja v kategoriji najboljših govork in v sami debati. Že po prvem debatnem krogu so bili sodniki nad nastopom obeh ekip naravnost navdušeni, ko pa sta napredovali do odločilnega tretjega kroga, so pohvale kar deževale. Obe ekipi sta se odrezali naravnost odlično in se kot edini ekipi na tekmovanju s kartremi zapored- nimi zmagami uvrstili vfinale. Ker sta bili ekipi tako dobro pripravljeni in uspešni, je bilo pričakovati nadvse trd boj za zmago. Gledalcem je zastajal dih, saj je Rečičankam jezik tekel kot namazan, sodniki pa so pridno zapisovali ocene. Na koncu je s tremi točkami razlike zmagala ekipa B, ekipa A pa je pristala na drugem mestu. Sledila je še podelitev priznanj najboljšim govorcem in med 54 govorci turnirja seje med prvih 12 uvrstilo kar pet od skupno šesttekmovalk iz OŠ Rečica ob Savinji. Torej so tudi tu jezične gospodične iz rečiške osnovne šole požele slavo in hvalo sodnikov. Mojca Brezovnikje postala najboljša govorka turnirja, 2. mesto sta si delili Zala Štiglic in Špela Račnik, 3. mesto je zasedla Barbara Levar, na 6. mestu pa je pristala Damjana Goličnik. Vsekakor so dekleta dokazala, da jim je bil dar govora položen že vzibko in ga znajo dobro unovčiti. Rečičanke so bile absolutne zmagovalke turnirja v vseh kategorijah, prav tako pa so bili nad njimi vidno navdušeni sodniki in gledalci. Špela Račnik 4. DRŽAVNI KVIZ GASILSKE MLADINE SLOVENIJE Lepi uspehi mladih gasilcev iz Bočne in Šmartnega Starejše pionirke Bočna so zasedle odlično drugo mesto Zadnjo nedeljo v lanskem novembru smo se odpravili na dolgo pot v Turnišče v Prekmurje. Za dobro jutro nas je pozdravilo 40 cm snega. Izpred gasilskega doma v Bočni smo se odpeljali do Šmartnega ob Dreti, kjerso nas že čakali Šmarčani. Po regijskem tekmovanju v Gornjem Gradu so se na državni kviz uvrstile ekipe PGD Bočna - starejše pionirke, PGD Šmartno ob Dreti pa starejše in mlajše pionirke. Po zelo naporni poti in zasneženi cesti smo se po štirih urah vožnje prebili do Turnišča, kjer so nas vse, ki smo se v takšnem vremenu odpravili na to pot, zelo lepo pozdravili (nekatere ekipe so zamudile tudi po tri ure). Po žrebanju štartnih številk, smo najprej opravili praktične vaje, vezanje vozlov in poznavanje gasilske opreme, mlajši pa so sestavljali sestavljanko. Nato so prišla na vrsto vprašanja o gasilski preventivi in nazadnje še vprašanja iz abecede in splošnih znanj, po sistemu male sive celice. Na razglasitvi rezultatov so se nam pridružili še člani PGD Radmirje, ki so prišli navijat za Zgornjesav-injčane,tako da smo imeli najglasnejšo podporo. Ob razglasitvi rezultatov pa je bilo sploh živahno, kajti zasedli smo naslednja mesta: starejše pionirke Šmartno ob Dreti 12. mesto, mlajše pionirke Šmartno ob Dreti 8. mesto, starejše pionirke Bočna pa so v postavi Saša Golob, Maša Poplas in Katja Stradovnik zasedle odlično drugo mesto z majhnim zaostankom za ekipo PGD Pijava Gorica. Seveda je bilo veselje ob razglasitvi rezultatov nepopisno. Pohva- la velja mentorju ekip Šmartnega Petru Lamprečniku, Zdenetu Štruklju in mentorjema ekipe Bočna Matjažu Golobu in Slavku Šinkovcu, ki so svoje ekipe pripravili na tako visoko raven znanja in jih srečno pripeljali domov. Tam so nas, vsaj Bočane, prav prisrčno pričakali domači in znanci ter se skupaj z nami poveselili tega izjemnega rezultata. Zahvala velja tudi staršem, ki so podpirali tekmovalke, tako da ni bilo problemov glede samih priprav na kviz in tudi glede same udeležbe na tekmovanju. Slavko Šinkovec, mentor mladine PGD Bočna Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! Lojzetu Ternarju je čestital tudi nazarski župan Ivan Purnat (foto: EMS) na Mozirje), Lojze Ternar (občina Gornji Grad) in Vojteh Klemenšek (občina Solčava). Poleg naj občanov (namesto odsotne Mateje Robnik je priznanje prevzel njen oče Jani) so se slovesnosti v nazorskem gradu Vrbovec udeležili tudi župani občin Mozirje, Nazarje in Lučeterstem dali akciji Savinjskih novic širšo družbeno politično razsežnost, izbrancem pa zahvalo in vzpodbudo za minulo ter prihodnje udejstvovanje ne samo v matičnih lokalnih skupnostih, ampak v celotni Zgornji Savinjski dolini. Savinjčan Naj občanke in naj občani leta 2005 z nekaterimi župani ter glavnim in odgovornim urednikom Savinjskih novic Francijem Kotnikom (foto: EMS) NAJ OBČAN 2005 Najbolj priljubljeni po izboru brakev S sprejemom in podelitvijo priznanj šestim naj občanom, ki ga je opravil glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik, se je tudi uradno končala akcija izbora najbolj priljubljenega občana ozi- roma občanke vsestihzgornjesav-injskih občinah za preteklo leto. Priznanja so prejeli Vanja Hoftrauer (občina Nazarje), Jasmina Jurič (občina Ljubno), Mateja Robnik (občina Luče), Anton Venek (obči- Svoj 1. rojstni dan praznuje Ana Matijevič -Krajnc Najlepše voščilo naj ti velja, ni veliko, je pa iz srca, naj zdravje, sreča in smeh spremljajo te na vseh poteh. To ti želita ati in mami in vsi, ki te imamo radi. Rebeka, Nastasja, botrca, boti ter orna in dedi vam iz srca čestitamo. Draga Bernarda, Boštjan in Patrik, ob rojstvu malega Marka JKtaMT éntfcf äert/tatfe 11. januarja praznuje svoj 1. rojstvi dan Ana KRAJNC iz Krope Ob rojstnem dnevu, ti želimo, da bi bila še naprej tak sonček in taka vesela ter razigrana punčka. Radi te imamo tvoja mami, stara mama, botrca in boter ter Primož in Klemen JVaši àntfcf 16. rojstni dan bo 15. januarja praznovala Saša Zamernik fz Rečice ob Savinji Naj ti bo vedno toplina v očeh, na ustnicah tvojih nasmeh, naj te spremljata pesem in glasba vse dnj, naj se ti srce vsakega novega dne veseli! To so želje sestre Liljane in Matija IZDELOVALEC KITAR DOMINIK SEM Ko les zapoje in struna zadrhti Dominik Sem se ukvarja z izdelovanjem drobnih lesenih predmetov. Nekako pred tremi leti pa je naredil prvo kitaro. Sedaj je to njegov najljubši konjiček, saj pravi, da bi bil najsrečnejši, če bi se lahko povsem posvetil tej svoji ljubezni. Dominik je doma z Ljubnega in ker je tu doma tudi kovinska industrija seje po končani osnovni šoli odločil za poklic strojnega ključavničarja. Kljub drugačnim obljubam in obetom pa je bilo za službo težko. Ko seje leta 1988vrnil s služenja vojaškega roka, je ostal brezposeln. V tem času je delal pri raznih privatnikih in prijel za vsako delo. Koje spoznal sedanjo ženo Štefko, doma iz Florjana pri Gornjem Gradu, in ko sta na Ljubnem kupila hišo, seje odločilza pot samostojnega podjetnika. Žena je imela trgovino, on pa je pričel z lesarstvom. Ker ni imel primerne izobrazbe, je bil pri svojem delu omejen. Lahko je izdeloval samo drobne lesene predmete, pa še za to je bilo S smirkovim papirjem je potrebno kitari previdno obrusiti že izdelan trup (foto: Marija Lebar) potrebno kar nekaj preverjanj znanja s strani obrtne zbornice. Kovinarska izobrazba pa mu je prišla prav pri izdelavi strojev za obdelavo lesa, vse sije namreč naredil sam. Dominika je delo z lesom veselilo že od malega, zato ni odnehal. V oceno je na obrtno zbornico v Ljubljano poslal nekaj drobnih lesenih predmetov, kot so sklede, žlice in skledniki, da bi pridobil certifikat za izdelke domače obrti. Pravi, da Dominik Sem kitare opremi tudi s strunami in jih uglasi (foto: Marija Lebar) s prodajo ne bi imel problema, ovira so le neživljenjski predpisi. »Če nekaj lahko prodaš, trg že sam pove, da delaš dobro in prav, zakaj to pri nas ne zadostuje?« se sprašuje. Nekako pred tremi leti mu je hčerka bolj v šali kot zares rekla, da bi ji lahko naredil kitaro. Do-minikje res poprijel za delo. Od svaka sije sposodil kitaro, si naredil šablone in se lotil izziva. In rezultat je bil osupljiv. Izdelal je odlično kitaro, napel strune in jo tudi uglasil. Odtakratje izdelal že šest kitar, ki so prave mojstrovine. Med našim obiskom seje mudil v delavnici, kjer je s smirkovim papir- jem previdno brusil že izdelan trup. Izdelovanje Instrumentov od nekdaj velja za pravo umetnost in Dominik seje zelo poglobil vanjo. Preštudiral je marsikaj o zgodovini te umetnosti in vrhunskih mojstrih, kot sta bila Stradivari in Amati, znana izdelovalca violin. Pravi, da se bo lotil tudi godal, saj je že popravil tako violino kot kontrabas. Za izdelavo je seveda najprej potreben pravi les. Pravkarseje ukvarjal s kitaro, kijoje naredil iz orehovega lesa. Vrhnji del trupa mora biti iz smreko-vine, vrat pa je ponavadi sestavljen iz več vrst lesa. Od domačih vrst pride v poštev še javor, od ekso-tov pa palisander in evkaliptus. Zaenkrats primerno surovino nima težav. Svoj izdelek je tokrat okrasil z intarzijami iz orehove korenine, ki je temnejše barve. Pove, da so okraski, kijih vstavlja, debeli le poldrugi milimeter in potrebna je zvrhana mera potrpežljivosti. Posebna »znanost« so premazi in zaščite. Lak mora biti dovolj prožen, da ne duši zvena lesa. Za kitare se uporabljajo drugačni premazi, kot za godala. Tudi to je ena od sivari, kiji posveča posebno pozornost. Pravi, da so slavni izdelovalci skrbno varovali svoje recepture za te premaze. Dominik meni, daje eni od teh »že na sledi«. Če povemo, da je ena od sestavin premaza za violine smola figovca, bo bralcu jasno, kako zapleteni so ti recepti. Ker je spretnost izdelovanja in popravljanja kitar že dodobra osvojil, je sedaj pred njim izziv. Rad bi izdelal violino, ki si jo želi njegova žena. Štefka izhaja iz glasbeno nadarjene družine in je prepričana, da se bo igranja violine naučila. Saj seje tudi mož z njeno pomočjo naučil igrati kitaro, čeprav do svojega tridesetega leta ni prijel za noben instrument. Povejmo še, da Dominik svoje kitare, za vsako je potrebno okoli 40 do 50 ur, opremi tudi s strunami in jih uglasi. Marija Lebar SOLČAVSKO SANKANJE Minulo nedeljo so se Solčavani spet zabavali na snegu. Mlado in staro je drlo vkup na tradicionalno sankanje »od Majdača do Krmiša«. Kar 25 mladih po srcu je prineslo ali privleklo sanke in se veselilo druženja. Na zaprti cesti, bogato posuti predvsem s snegom, so se nato spuščali proti dolini in preizkušali solčavski vosek, mast ali uvožene maže. Organizatorja Stanko Klemenšek in Bogdan Knap, sta poskrbela za varnost, za tople napitke, pravično žirijo, pokale in priznanja, turistična kmetija Majdač in gostišče Tisa pa za prijetno zavetje, solčavske krofe 'MT Čez drn in strn do pokalov in kuhano vino za topel zaključek »sankarije«. Tekma je minila brez nezgod, manjkalo pa ni drznih voženj, obveznega prehitevanja in sem ter tja kakšno prevračanje, ki je zabavalo malo množico Solča-vanov. Najstarejši sankač je bil 63-letni Franc Podbrežnik Kovačev ata, najhitrejši pa Bogdan Knap, kije kilometrsko progo presankal v 4 minutah in 11 sekundah (počasnejši so za to porabili sedem do deset minut). Zmagovalci v posameznih skupinah so bili med fanti Matija Vavdi, med dekleti Sara Klemenšek, med moškimi Bojan Knap in med ženskami Marija Klemenšek. Veteranska prvaka sta postala Brane Plesnik in Anica Klemenšek. Izbirno tekmovanje za osrednjo sankaško pr- ireditev, ki tokrat zagotovo še bo, je tako velik izziv za zmagovalce kot tudi za tiste solčavske upe, ki so za nekaj stotink zaostali. Jože Miklavc Vkup so iz vasi otroci... vsak sani v premrzli roci vozi... in drži se krivo (ljudska) (foto: Jože Miklavc) Piše: Aleksander Videčnik Dogajanja ob krstu Nekoč so ob vsakem družinskem prazniku, krst je gotovo bil praznik, ravnali po navadah, ki so bile vdoločenem predelu naše doline običajne iz roda v rod. Gre torej za ljudsko izročilo, ki ima, kottudi vsaka drugo, svojo zgodovino. V okolici Lepe Njive so svojci pred porodom "šli botre naprositi". Največkrat sojih poiskali izsorod-slva ali vrst družinskih prijateljev v sami soseski. Botrija je namreč poglobila medsosesko pomoč pri raznih večjih kmečkih opravilih. Takoj po porodu so obvestili botre in se skupaj dogovorili za dan krsta. Ponavadi stem niso odlašali, ker so se bali, da bi novorojenček, denimo, umrl nekrščen. Znano je reklo: "Nesite žetega Juda h krstu." Šele krščen otrokje postal kristjan. Novorojenčka je h krstu nesla "jebanka" (babica). Ta izrazje izpeljanka iz nemščine "Hebamme", kar pomeni babica. Med krstom je fantka držal boter, deklico pa botra. Zelo lep običaj je bil vskrbi za porodnico, ki jo niso izkazovali le domači in botri, pač pa cela soseska. To je pač posledica časov, koje vladala v naših krajih velika lakota, bodisi kot posledica vojnih grozot ali slabih letin. Botra sta prinesla porodnici darila v obliki hrane, posebna pozornostje bila namenjena kruhu. Tak dar so ljudje imenovali različno, odvisno od tega, v katerem predelu doline je že bilo - "naz-bevk, nazbek, nazbah, nazbeh, nazbok". Po mnenju jezikoslovcev izvirajo vse te jezikovne oblike iz besede "nazibelek". Darje obsegal po navadi maslo, šarkelj, jajca in obvezno kuro. Veljalo je pravilo, da porodnica tri dni po porodu ni smela zaužiti mesa, tudi kurjega ne, pa čeprav soji dajali od vsega začetka kurjojuho, kije veljala za posebno krepčilno. Ni smela prekmalu uživati svinjskega mesa, tega so se strogo držali. Botra sta prinesla še otroku "križovnik", to je bilo boljše platno dolgo okoli tri metre, obvezno pa tudi krstno svečo. Iz podarjenega platna so fantku ob prvem obhajilu sešili srajco, deklici pa "suknjico" (krilce). Po krstu kakšne večje pojedine ni bilo. Na mizo so postavili čaj in potico ter tako pogostili botra in babico. Moramo poudariti, da so bili botri v hiši zelo spoštovani. Ob velikonočnem času so ti dobrotniki otrok darovali svojim krščencem "pisanko". Tuje šlo v bistvu za darilo, ki je zajemalo še marsikaj drugega kot le velikonočno jajce ali šarkelj. To so počeli botri vse do časa, koje krščenec šel k birmi. Pa še tale zanimivost! Ob rojslvu novorojenčka so ljudje govorili, primeroma, 'da sta rodila Gregorca (starša)", ne pa da bi rekli - "je rodila Gregorčka." Posebne vrste odnosi so veljali za botre in družino, ki jih je naprosila za to, vse skozi in ne le ob krstu, tja do birme. Tako smemo trditi, da so botri bili spoštovani in vsestransko cenjeni med ljudmi. V prejšnji številki smo se spomnili domačega zdravilca Vida Strgarja iz Solčave. Opozorili smo na poseben ugled, ki so ga domači zdravilci imeli med prebivalstvom. Omenili smo tudi pomanjkanje šolanih zdravnikov in lekarnarjev, predvsem na deželi. Zato se zdi dobro, da spoznamo nekaj malega iz preteklosti domačega zdravilslva doma in po svetu. Nekateri poznavalci slovenskega domačega zdravilslva trdijo, da so mnogi bukovniki - pisci slovenskih knjig, prepisovali določena poglavja iz knjige Gart der Gesundheit, kije bila tiskana leta 1485 v Mainzu, to bi pomenilo, da so se naši predniki že zelo hitro posvečali strokovni plati ljudske medicine. Ljudski zdravilec Valentin Lečnik, kije živel v Podkraju pri Guštanju (Ravne na Koroškem), je leta 1805 dopolnil knjigo s podatki o številnih rožah in drugih rastlinah iz naših krajev. Pravtakoje znano, da so naši zdravilci prepisovali iz knjige New Kreuterbuch (Nova knjiga o zeliščih), kije bila izdana v Strass-bourgu leta 1539. Nekaj zapisov v bohoričici je ohranjenih, tudi iz naših krajev. Najstarejši ohranjen zapis o domačem zdravilstvuje po sedanjem vedenju napisal leta 1759 Andrej Goričnikdoma iz Podpece na Koroškem. Ohranjena je v rokopisu. Od 15. do 17.stolelja so izšli številni zapisi o rastlinah, rožah in drogah, poznanih vtistem času. Na Slovenskem jezelo znan botanik Giovanni Antonio Scopoli (1723do 1788), kije bil 15 letrudarskizdravnikvldriji. V svojem delu Flora Carniolica je opisal okoli 1600 rastlin. Po njem je dobila rastlina ime - scopolia carniolica, iz katere so leta 1905 farmacevti izločili pomemben alkaloid scopolamin. Kljub hitremu raz- Naj pripomnimo še enkrat, da so običaj "nasbe-ka" izvajali v različnih krajih zelo različno. Kot je to navadno tudi pri vseh drugih običajih. Mnogo tega je že tonilo v pozabo, toda pomembno je vedeti, kako so naši predniki med seboj gojili spoštovanje in dobre medsoseske odnose, ne nazadnje tudi družinsko prijateljstvo. mahu industrijsko pripravljenih zdravil je, denimo, Sebastian Kneipp(1821 -1897) uporabljal za zdravljenje poleg vode še zdravilne rastline. Nekdanji zdravniki (medicinci) so na podeželju, kjer ni bilo lekarn, pripravljali številna zdravila kar doma, zato so bili tudi vešči botaničnih ved. Proti koncu 19. stoletja zdravnikom ni bilo treba biti tudi botanik, kajti industrija je že domala izpodrinila rabo zdravilnih zelišč in drugih naravnih drog. Razvoj farmacije in tudi medicine je seveda šel svojo pot. Kljub temu pa seje okoli leta 1950 pojavilo vse več zanimanja za zdravljenjez zelišči. Predvsem v Rusiji so si zelo prizadevali za iskanje novih zdravilnih zelišč, tam so uredili nasade z nekaj več kot 2.600 različnimi zdravilnimi zelišči. Naše domače zdravilstvo je uporabljalo kakih 800 različnih rastlin oziroma zelišč. Za relativno majhen narod je to kar zavidljivo. Sedanji človek se spet obrača k raznim zdravilcem. Tu se seveda postavlja vprašanje, kdo pri nas sploh nadzira ta pojav in delo raznih "zdravnikov". Pohlep po denarju pripelje marsikoga do "spoznanja", da ima v sebi čudežne moči. Veliko je zeliščar-jev, ki tudi svetujejo uporabo določenih zelišč za določene bolezenske težave. Večinateh ljudi je preprostih in so pridelovalci ali nabiralci zdravilnih zelišč. Verjetnotissvojimi nasveti niso zdravju nevarni. Oni drugi, ki se hvalijo z diplomami raznih medicinskih univerz, pa se zdijo bolj vprašljivi. Kdo pa jih sploh pobara za dokaze o strokovni usposobljenosti? Zatoje na dlani, da bi morali na tem polju dejavnosti narediti red! 3ščemo sfare fotografije Šmihelski pevski zbor pod vodstvom Antona Acmana st. leta 1948. Sliko nam je poslala Jožefa Atelšek iz Šmihela. nekaj zgodovine KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Prednosti in slabosti naložbenih življenjskih zavarovanj V zadnjih prispevkih smo že predstavili temeljne značilnosti življenjskih zavarovanj, ki v Sloveniji predstavljajo najbolj pogosto obliko dodatnega varčevanja za pokojnino. Spoznali smo tudi pomembno razliko med klasičnimi in naložbenimi življenjskimi zavarovanji, tokrat pa si bomo slednja, kijih nekateri imenujejo kar naložbene police, nekoliko podrobneje ogledali. Pri naložbenem življenjskem zavarovanju gre za zavarovanje in varčevanje, kar pomeni, da se (za razliko od klasičnih življenjskih zavarovanj) varčevalni del premije nalaga v investicijske sklade. Z investiranjem na trg kapitala ima zavarovalec oziroma varčevalec možnost doseganja realnih donosov nad inflacijsko stopnjo. To je prva pomembna prednost naložbenih polic. energetski svetovalec Stanovanjske stavbe enake vrste, na primer enodružinske hiše, je še vedno možno primerjati med sabo po raznih vidikih: obliki tlorisne zasnove, načinu gradnje, načinu ogrevanja, pa tudi po tem, koliko energije za ogrevanje posamezna stavba potrebuje v enem letu na enoto ogrevane površine. Pri avtomobilu je poraba goriva za prevoženih 100 km eden najbolj zanimivih podatkov. Odvisna je od vrste avtomobila, konstrukcijskih rešitev, precej pa tudi od voznih navad šoferja. Nekaj podobnegaje energijsko število (E) ali specifična raba energije za stavbo. Pokaže Druga prednost naložbenih polic je razpršenost naložbe v več vrednostnih papirjev oziroma skladov, s čimer je poskrbljeno za varnost naložbe. Naložbene police zavarovalnic, ki svoja življenjska zavarovanja vežejo izključno na slovenske sklade, so lahko zanimiva naložba, vendar pa zaradi omejenosti na majhen slovenski trg ne omogočajo najbolj optimalne izbire naložbene strategije. Tretja prednost naložbenih polic je izkoriščanje t.i. metode povprečnega stroška (več o njej prihodnjič). Ker vse zavarovalnice nudijo možnost odprtja bančnega trajnika, lahko varčevalec z rednim mesečnim investiranjem enakega zneska kupi več enot premoženja. nam celoletno rabo energije v stavbi na m2 ogrevane površine, ki bo odvisna od zasnove stavbe, od lokalnih klimatskih razmer in močno tudi od bivalnih navad stanovalcev. _ Q(KWh\ A »r J Q predstavlja vso energijo, ki jo rabimo v enem letu v hiši ali stanovanju za ogrevanje, pripravo tople vode, razsvetljavo, gospodinjske aparate, itd. A je običajno bruto ogrevana površina. Najbolj enostaven in točen pregled nad rabo energije dobimo, če imamo količinsko evidenco vseh porabljenih energentov. Do energije posameznega energenta pa pridemo z množenjem količine s kurilno vrednostjo. Rabo električne in v nekaterih vrstah ogrevanja tudi toplotne energije, pa lahko odčitamo neposredno na števcih. Energijsko število je torej specifična raba energije v hiši, ki nam omogoča analizo rabe energije v obstoječem objektu, občasne kon- Ta prednostje pogojena z disciplino investiranja, ki je neobhodno potrebna, če želi nekdo privarčevati dovolj za svoj dolgoročni cilj, na primer dodatno pokojnino. Seveda pa imajo tudi naložbene police, kot vsak drugi finančni produkt, nekatere pomanjkljivosti. Gejih skušamo našteti, lahko na prvem mestu omenimo slabšo razpoložljivost sredstev v primerjavi z direktnim vlaganjem v vzajemne sklade. Druga slabost je ožji izbor skladov, če ga primerjamo s široko ponudbo na svetovnih trgih kapitala. Kot tretjo slabost lahko navedemo zdravstveni vprašalnik, ki ga mora izpolniti vsak zavarovanec in zaradi katerega morda ne more pristopiti vsak, ki bi si to želel. troie rabe energije, primerjanje hiš med seboj in primerjanje z vnaprej postavljenimi kriteriji za posamezne tipe stavb. Z večletnim spremljanjem rabe energije v posameznih vrstah stavb (eno in dvodružinske hiše, poslovni objekti, šole, več stanovanjske stavbe ...), so se za vsako vrsto stavb izoblikovali trije razredi. V prvem razredu so stavbe z majhno specifično rabo energije, v drugem tiste s srednjo, v tretjem pa z visoko specifično rabo energije. Za približno oceno lahko naredimo primerjavo samo po rabi energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. Običajno poznamo kalorično vrednost (H) in količino goriva (G), ki ga porabimo v enem letu in lahko izračunamo energijo: Q = I(K.G) (kWh). Dobljeno vred- Zavarovalnice načeloma zavarujejo le zdrave ljudi, manj zdrave pa pod posebnimi pogoji. Možnost sklenitve naložbenih polic vsekakor ne bi smeli zamuditi mlajši oziroma tisti, ki so na začetku delovne dobe, saj so mlajše osebe praviloma tudi bolj zdrave. Na osnovi dosedanjih informacij se vam torej verjetno zastavlja vprašanje: na kakšen način bi najlažje prišli do solidne dodatne pokojnine? Na razpolago imate vsaj tri možnosti: lahko sklenete ali obdržite klasično življenjsko zavarovanje z varčevalno komponento, odločite se za naložbeno življenjsko zavarovanje ali pa investirate neposredno v delnice, obveznice ali vzajemne sklade ter si posebej uredite zavarovanje samo za primer smrti. Končni efekti naštetih oblik varčevanja bodo seveda precej različni. Franci Kotnik Prihodnjič: Kaj je metoda povprečnega stroška energije nost delimo z bruto ogrevano površino stanovanja (upoštevamo zunanje mere ogrevanih prostorov) in dobimo energijsko število kurjenja. Primerjamo ga lahko z vrednostmi v tabeli: Zgornji podatki veljajo za osrednji del Slovenije, kjer je temperaturni primanjkljaj 3000 do 3500 (stopinja dan) in za - povprečno temperaturo ogrevanih prostorov 20°C, - etažno višino 3 m, - povprečno zunanjo temperaturo v kurilni sezoni 5°C Računski primer: Neka enodružinska hiša ima centralno ogrevanje s kotlom na olje in kotlom na drva. Na leto porabi 2500 I kurilnega olja, kurilna vrednost H. = 10 kWh/l in 4 pm (prostorninski meter) bukovih drv, H,=2410 kWh/ Primerjava hiš po rabi Naložbene police zavarovalnic, ki svoja življenjska zavarovanja vežejo izključno na slovenske sklade, so lahko zanimiva naložba, vendar pa zaradi omejenosti na majhen slovenski trg ne omogočajo najbolj optimalne izbire naložbene strategije. Tip zgradbe Priprava tople vode Ocena možnih prihrankov energije Skupaj z ogre celo leto /anjem pozimi ločeno od ogrevanja enodružinska in dvodružinska hiša pod 150 pod 140 pod 130 malo 150-300 140-280 130-260 povprečno nad 300 nad 280 nad 260 veliko pm. Sanitarna voda se čez poletje ogreva s toplotno črpalko. Bruto ogrevana površina A = 180m2(dve etaži 9 X10 m). Letna raba energije za ogrevanje je sedaj: Q = QOUA + QORV=10kWh/l.2500 1+2410 kWh/pm. 4 pm = 34640 kWh Specifična raba energije za ogrevanje je torej: E= QfkWh)~ 34640 (kWh\ A\ m2 ) 180 y m2 ) Poglejmo sedaj stolpec v tabeli, kjer so vrednosti specifične rabe energije, če je priprava sanitarne vode skupaj s kotlom za ogrevanje samo v zimskem času. Vidimo, da je v našem primeru raba energije srednje velika in da so še možni prihranki energije. Najdemo jih lahko vsaj na treh področjih: - na ovoju stavbe (ne izoliran strop proti neogrevanemu podstrešju, stara in netesna okna, fasada brez toplotne izolacije...) - pri ogrevalnem sistemu (slab izkoristek kurilne naprave, neustrezna regulacija ogrevanja...) - pri bivalnih navadah stanovalcev (prekomerno prezračevanje, nadpovprečno visoke temperature ogrevanja...) Pri vsem tem pa ne gre za varčevanje na račun bivalnega ugodja, ampak je smisel učinkovite rabe energije čim boljše počutje v stavbi v vseh letnih časih. Gotovo ni prijetno, če pozimi piha pri oknih, če so zidovi zelo hladni ali celo vlažni, pa tudi ne, če je poleti prevroče. Razen tega pa je v ozadju tudi ekonomski interes. Pri večini izboljšav, ki jih naredimo za učinkovito rabo energije, se nam v to vložen denar vrne prej kot v petih letih, še posebej pri novogradnjah. Že nekaj letgre razvoj na področju rabe energije v stavbah v smeri čim bolj učinkovite rabe, torej vedno manj energije je potrebno za ogrevanje. Hiše zgrajene po letu 1981 so imele predvideno rabo energije za ogrevanje 100 do 150 kWh/m2, hiše zgrajene po letu 2002 imajo predvideno letno rabo energije 70 do 80 kWh/m2, v letu 2006 bo začel veljati nov pravilnik, ki bo omejil rabo energije na okrog 60 kWh/m2. Že dolgo pa niso nič posebnega tudi stanovanjske stavbe ki rabijo za ogrevanje le 30 kWh/m2' kar je le 3 litre kurilnega olja. Trgovina in papirnica Bohač Iztok Vrtač ič s. p.. Zadrička 6, Nazarje Tel. št. 583 28 06 Papir A4 zavitek (500 kom)..........659,00 Papir A4 zavitek (500 kom)..........806,00 Papir A4 zavitek (500 kom)..........850,00 Papir A4 zavitek (500 kom)...........659,00 Papir A4 zavitek (500 kom)...........806,00 Papir A4 zavitek (500 kom)...........850,00 Registrator samostojeći 1 kom........299,00 Registrator samostojeći nad 10 kom 270,00 Registrator škatla 1 kom...............399,00 Registrator škatla nad 10 kom.......359,00 Obiščite nas od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 17. ure ter v soboto od 8.00 do 12.00 ure. DRUŠTVO DIABETIKOV VELENJE »Preprečimo slepoto« z dobrodelnim koncertom V četrtek, 19. januarja, bo v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini dobrodelni koncert, ki ga organizira Društvo diabetikov Velenje. Koncert je v osnovi namenjen zbiranju sredstev za izboljšanje in preprečevanje okvar vida pri ljudeh s sladkorno boleznijo. Zbrana sredstva se bodo porabila za nakup kamere za slikanje očesnega ozadja, redni pregledi oči bi namreč bistveno zmanjšali hude okvare, saj bi jih odkrivali že v samem začetku. Vendar po besedah diabetologa dr. Damjana Justineka ne gre samo za velenjske diabetike, ob dobri organizaciji bi lahko tovrstne preglede organizirali po vsej Sloveniji. Na koncertu, katerega temeljno sporočilo bo »Preprečimo slepoto«, bodo nastopili priznani izvajalci. Prav zaradi tega so v Kristalno dvorano v Rogaški Slatini toplo vabljeni obiskovalci od vsepovsod, tudi iz Zgornje Savinjske doline. KF KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polic Radovanovič, Vesna: Kdaj ste umrli? : zgode in nezgode slovenskih mladinskih pisateljev, Hughes, Ted: Pisma za rojstni dan (poezija), Kiirthy, lldikó von: Srce v peklu (roman), Voit, Heike: Slovnica kratko & pregledno. Nemščina, Weermann, Eva Maria: Glagoli kratko & pregledno. Nemščina, Goljat, Andrej: Mleko: recepti jedi iz mleka in mlečnih izdelkov. KULTURNO DRUŠTVO GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLU \ vabi na 46TNI n m UMETNIŠKI VODJA: TOMAŽ GUČEK \j • J \ \\ I j ŠPORTNA DVORANA NAZARJE SOBOTA, 21. JANUAR 2006, II w ob 19. uri PRODAJA VSTOPNIC: URO PRED KONCERTOM AVTOŠOLA RELAX MOZIRJE Največja in najuspešnejša avto šola tudi v Zgornji Savinjski dolini Sodoben način življenja je prinesel s sabo tudi potrebo po večji mobilnosti. Iz tega razloga se danes že zelo mladi ljudje odločajo za opravljanje vozniškega izpita, saj ga potrebujejo tako na zasebnem kot poklicnem področju. Kandidati za vozniški izpit se običajno odločajo za usposabljanje v kateri od bližnjih avto šol, zelo pomemben kriterij pri odločanju pa je tudi uspešnost avto šole in njen odnos do kandidatov. Nenazadnje so pomembne tudi cene usposabljanja ter plačilni pogoji. V avto šoli Relax, ki so jo pred dnevi odprli tudi v Mozirju, zatrjujejo, da bodo v maksimalni meri zadostili vsem kriterijem za dobro avto šolo. Ker bodo v njej delali izkušeni inštruktorji in inštruktorica iz Mozirja in okolice, ni razlogov, da omenjenega zagotovila ne bi uresničili. Pogovarjali smo se z Begom Okanovičem, odgovorno osebo avtošole Relax v Velenju in Mozirju. - S kakšno tradicijo se ponaša avto šola Relax? Avto šola Relax obstaja že petnajst let. Smo največja in najuspešnejša mreža avto šol vseh kategorij v Sloveniji. Trenutno imamo poslovne enote na Ptuju, v Mariboru, Radljah ob Dravi, Dravogradu, Slovenj Gradcu, Ravnah na Koroškem, Prevaljah, Velenju, Mozirju in na Muti, kjer je tudi sedež avto šole Relax. V postopku odpiranja so še avto šole v Ljubljani, Murski Soboti in Slovenskih Konjicah. - S kakšnimi pričakovanji začenjate s poslovanjem v Zgornji Savinjski dolini? V Mozirju smo nadomestili avto šolo Traffic in potrudili se bomo, da tudi vtem okolju postanemo najuspešnejša avto šola. Ker je avto šola Relax prepoznavna tako po izgledu in urejenosti inštruktorjev, kot po njihovem pristopu, prijaznosti, strokovnosti in uspešnosti, se ne bojimo, da nam kandidati vZgornji Savinjski dolini ne bi zaupali. Tudi na tem območju želimo dokazati, da je avto šola Relax garancija za kakovost, ki je s svojo tradicijo in imidžem prepoznavna širom po Sloveniji. - Kakšne so vaša načela pri usposabljanju bodočih voznikov? Usposabljamo kandidate vseh kategorij motornih vozil na najsodobnejših vozilih. Naš osnovni cilj je, da usposobimo varnega voznika, ki se bo sposoben soočati in reševati najbolj zapletene in nevarne prometne situacije. Doseči želimo, da bodo vozniki, usposobljeni pri nas, prometne nezgode preprečevali, ne pa povzročali. - Na kakšen način dosegate zadovoljstvo kandidatov? V avto šoli Relax naredimo vse, kar je v naši moči, da so kandidati z našim usposabljanjem zadovoljni. Kakovost našega dela dokazuje certifikat ISO 9001:2000, zadovoljstvo kandidatov pa redno preverjamo z vprašalniki in anketami. Na osnovi dobljenih povratnih informacij odpravljamo morebitne pomanjkljivosti in se skušamo na ta način čim bolj približati željam in pričakovanjem kandidatov. - Kakšni so danes mladi vozniki? Mladi vozniki oziroma kandidati za voznike so zelo različni. Prav vsak potrebuje poseben pristop, ki je primeren njegovim psihomotoričnim sposobnostim, in potem pristopu je avto šola Relax na zelo visokem Bego Okanovič je odgovorna oseba avtošole Relax v Velenju in Mozirju nivoju. Pri nas se ne sme zgoditi, da gre kandidat z učne ure nezadovoljen. Seveda nekateri potrebujejo več vaje kot drugi, veliko pa je odvisno tudi od starosti kandidata, kajti psihomotorične sposobnosti ljudem z naraščajočo starostjo sla- bijo. Kakršen koli že je kandidat, naša naloga je, da ga naučimo varne vožnje. Vsakogar, ki pridobi zdravniško spričevalo, pri nas usposobimo za voznika. - Se z opravljenim vozniškim izpitom možnost izobraževanja v avto šoli Relax konča? Nikakor ne. Naš osnovni cilj je, da dolgoročno prispevamo k povečanju cestno prometne varnosti. Zato sodelujemo z vodji policijskih okolišev, s pomočjo katerih skrbimo za izobraževanje voznikov, ki so vozniški izpitže opravili. V ta namen večkrat letno organiziramo dneve odprtih vrat, okrogle mize in izobraževanja o novostih, na katerih lahko udeleženci brezplačno preverijo svoje teoretično in praktično znanje cestno prometnih predpisov. Ta model, ki je zelo uspešen in veliko doprinese k povečanju cestno prometne varnosti, bomo uvedli v Mozirju. -Ali postorite tudi kaj za večjo varnost otrok v prometu? Absolutno. Kjer koli smo prisotni z avto šolami Relax, se trudimo, da bi kar aktivno prispevali k večji cestno prometni osveščenosti udeležencev, zlasti otrok. Zato sodelujemo z osnovnimi šolami pri vzgoji mladih kolesarjev in voznikov koles z motorjem, dobro pa sodelujemo tudi s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. - Je izobraževanje in usposabljanje kandidatov edina dejavnost Relaxa? Ne. V podjetju Relax Trans opravljamo tudi nadstandardne turistične prevoze z lastnimi avtobusi mercedes travego, ki so pojem varnosti in udobja in jih bomo z velikim veseljem ter zmernih cenah ponudili tudi lokalnemu okolju v Mozirju. Najmočnejšo dejavnost v skupini podjetij Relax pa izvaja Relax Turizem, katerega najbrž ni potrebno posebej predstavljati, saj je sinonim za kvalitetno ponudbo najrazličnejših oblik preživljanja prostega časa. - Kje lahko interesenti dobijo dodatne informacije o avto šoli Relax v Mozirju? Sedež avto šole Relax je v gasilskem domu v Mozirju, vse dodatne informacije v zvezi z našo ponudbo in plačilnimi pogoji pa lahko interesenti dobijo na non-stop dežurni telefonski številki 041-227-133. Naj še dodam, da bomo v Mozirju vsak mesec organizirali tečaj cestno prometnih predpisov. PR (foto: Helena Kotnik) @ erava celo prodati) na avtomobilskem trgu žanje lepe prodajne uspehe. Na nemškem in evropskem trgu je Škoda uspešna predvsem s fabio in octavio. Nova octavia se je že precej približala Volkwagnovim modelom, kar je dobro za potrošnike in malo manj za VW. Ukrepi sledijo. Superb s prodajnimi številkami na zahodnem trgu ne preseneča, na vzhodnih trgih pa sije priboril mesto managerskega avtomobila, ki za nižjo ceno ponuja več udobja in prostora kot stari VW passat. Na bližnjem ženevskem salonu bo Škoda predstavila nov model roomester, ki naj bi mešal štrene citroenu berlingu, renaultu kangooju, peugeotu partnerju in fiatu dobiu. Oblika roomsterja bo Škoda z omenjenim roomsterjem pričenja modelno ofenzivo in naj bi vsako leto predstavila po en nov model. Leta 2007 prihaja nova fabia z modernejšo obliko, ki bo s sprednjim delom spominjala na roomsterja, v celoti pa bo spominjala na minija ali novega suzukija swifta. Podvozje in osnovna platforma bosta ostala ista, saj VW uvaja varčevanje, zato bodo osnovne platforme menjali le pri vsaki drugi menjavi modela. Da pa bo novafabia kljubfemu modernejša in boljša, bo poskrbela širša motoma paleta, v kateri lahko pričakujemo tudi 1,6-litrskega dizla s »common rail« sistemom vbrizga. Očitno je VW spoznal, da je »pumpe duše« sistem kljub varčnosti in prožnosti enos- ŠkodaOctavia s ponudbo ne zaostaja, saj je vaša že za od 29.700 SIT* na mesec. Tudi pri njej mesečni obrok v prvem letu vključuje kasko zavarovanje! Za podrobnosti pokličite svojega trgovca z vozili Skoda na brezplačno številko 0801895 ali poglejte na www.skoda.si. PORSCHE KREDIT IN LEASING * Skoda kreditPlus je storitev družbe Porsche Kredit in Leasing, d. o. o., in v prvem letu vključuje kasko zavarovanje Zavarovalnice Triglav, d. d. Storitev Skoda kreditPlus je odvisna od valutnih razmerij in velja na dan 22.12.2005 ob naslednjih pogojih: 60 mesečnih obrokov, 25 % polog, prevoženih do 10.000 km na leto, EOM 9,06 %. Za Škodo Fabio znašajo stroški obdelave 16.383 SIT, rizični sklad 29.937 SIT, ostanek kredita 691.752 SIT; za Škodo Octavio pa znašajo stroški obdelave 27.270 SIT, rizični sklad 49.830 SIT, ostanek kredita 1.151.414 SIT. EOM (efektivna obrestna mera) se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli od navedenih elementov, upoštevanih pri izračunu. Porsche Slovenija, d.o.o., Bravničarjeva 5,1000 Ljubljana. Fotografiji sta simbolični. Fabia - povprečna poraba goriva: 5,5 - 8,21/100 km, emisija CO,: 135 -197 g/km. Octavia - povprečna poraba goriva: 5,9 - 8,41/100 km, emisija CO,: 159 - 202 g/km. PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 Češka Škoda, ki spada pod okrilje nemškega koncema Volkswagen, za razliko od španskega Seata (za katerega se govori, da ga VW nam- Roomster za začetek večletne modelne ofenzive ŠkodaFabia vam z ugodnimi nakupnimi pogoji zagotavlja dober start v novem letu, saj sta prihranek do 500.000 SIT in mesečni obrok od 17.900 SIT* lepa popotnica za leto 2006. Poleg tega mesečni obrok v prvem letu vključuje tudi kasko zavarovanje! modna in funkcionalna, karje eden izmed glavnih motivov pri razvoju vseh novih Škodinih modelov. Osnova bo sposojena pri VW polu, armaturna plošča pa bo enaka kot vfabii. Prostornost in uporabnost roomsterja bi naj zadovoljili tako družine kot podjetnike. Začetek prodaje je predviden konec letošnjega leta. tavno preglasen in prerobat za sodobne standarde. V letu 2008 lahko pričakujem Ško-din prvi SUV. Imenoval se bo yeti in bo imel štirikolesni pogon četrte generacije golfa. S štirimi metri dolžine bo ponujal udobje manjšega enoprostorca. Motorna paleta bo pestra, saj bo vključevala tudi motorje 1.8 TFSI (150 KM) in dva dizla 2.0 (140 in 170 KM). Novi superi) pride leta 2009, vendar nič več na osnovi passata temveč na osnovi golfa. Torej premik za razred nazaj. Zakaj? VWže nekaj časa spremlja uspešnost Škode. Čehi so se s svojimi modeli enostavno preveč približali Volkswagnovim modelom, zato bodo v prihodnje v koncernu bolj usklajeno usmerjali razvoj in Iržno umeščanje. V praksi to pomeni, da cenejši Škodini avtomobili ne bodo imeli kvalitetnejših materialov in boljše opreme za isto ceno kot osnovni modeli VW. SIMPLY CLEVER DOBER 04 7 698 252 -a vwsoia-= relax* “ TEČAJ CPP Sreda, 18. januar, ob 17.00 v gasßskem domu Mozirje Nudimo lastni kredit do 24 obrokov Dijakom in študentom nudimo: Brezplačen tečaj CPP in 25 ur v paketu po 2800 SIT Vpis vsak dan na tel: 041-698-252 ali na dan tečaja KAJ BO NOVEGA PRI ŠKODI PEK KRISTJAN KRAMER Z MOJSTRSKIM IZPITOM V kruh moraš »vmesiti« tudi veliko mero ljubezni Janez Kramer iz Gornjega Grada, ki v svoji Stari pekami že vrsto let ugodi še tako zahtevnim kupcem različnih vrst kmha, se lahko pohvali, da znanje in skrivnosti pekovskega poklica s pridom prenaša na mlajše. Po njegovih stopinjah namreč že hodi sin Kristjan, ki je lani uspešno opravil tudi mojstrski izpit. Na slavnostni podelitvi sredi novembra v ljubljanskem Cankarjevem domu pa mu je čestital tudi šolski minister dr. Milan Zver. »Srečanje z ministrom mi bo ostalo vzelo prijetnem spominu, a žal ni bilo veliko časa za pogovor,« pravi 27-letni pek, ki ga delo v pekarni osrečuje. »Znanja v mojem poklicu ni nikoli preveč, treba seje nenehno izobraževati. Pri tem ima mojstrska diploma še posebej vidno mesto. To sem si pridobil s trdim delom, saj na izpitu zahtevajo znanje na visoki ravni. Tudi cena izpita je kar visoka, vendar je na koncu največ vredno znanje, ki ga pridobiš in z diplomo tudi izkažeš. Z mojstrskim izobraževanjem sem veliko pridobil. V pomoč mi bo pri izdelavi različnih vrst kruha Kristjan Kramer: »Znanja v mojem poklicu ni nikoli preveč, treba se je nenehno izobraževati.« (foto: Marija Šukalo) in peciva, svoje znanje pa bom lahko prenašal tudi na druge. Tistemu, ki opravi mojstrski izpit, se namreč prizna srednja strokovna izobrazba in ie mojstri lahko v svojih verificiranih obratovalnicah izobražujejo vajence. Z mojstrskim izpitom si pridobiš poslovodsko, strokovno in pedagoško znanje in če ga znaš prenašati na svoje zaposlene, lahko dosegaš hitro rast in razvoj svojega podjetja.« V gornjegrajski Stari pekarni se stroji uporabljajo ie za mešanje testa, medtem koje oblikovanje hlebcev in štruc še vedno ročno, kar daje kruhu še dodatno kvaliteto. »Na delo v pekarni gledam z drugačnimi očmi kot oče, zato se tudi moji cilji malo razlikujejo,« razlaga Kristjan, ki je zatrjuje, da so recepti za kruh, ki ga lahko kupci dobijo pri njih, poslovna skrivnost. A da pripraviš dober kruh, moraš vanj »zamesiti« tudi veliko mero ljubezni. Kljub temu da dela le ponoči in dopoldan izkoristi za počitek, pa ima Kristjan Kramer številne hobije. Ljubi starine, stare motorje in stare avtomobile, navdušuje ga zgodovina, poda se tudi na ribolov. Ali pa enostavno vzame v roko kuhalnico in pripravi kakšno okusno jed, pogosto pa speče tudi kakšen biskvit ali sladico. Marija Šukalo GLASBENA SKUPINA ZAKA' PA NE Radijske postaje že posvojile njihove pesmi Zaka’ pa ne igrajo tudi pristno slovensko narodnozabavno glasbo, čeprav niso oblečeni v gorenjske narodne noše Prvo zgoščenko z naslovom Nam je treba tega je skupina Zaka' pa ne, ki prihaja iz Spodnje Savinske doline, izdala konec novembra preteklega leta. Koncert ob izdaji nove CD plošče in kasete je bil v dvorani Doma krajanov v Taboru v Savinjski dolini. Kdorje skupino že spoznal na kakšnem od koncertov v Športni dvorani v Nazarjah, si lahko pričara vzdušje in energijo, ki sojo bili deležni obiskovalci koncerta. Glasba na njihovem projektu je namenjena širšemu krogu poslušalcev. Pesmi so nastale pod peresi članov skupine, na kar so, kot sami pravijo, zelo ponosni. Pri projektu so sodelovali tudi Brane Klavžar, kije uglasbil dve pesmi, besedilo so prispevali Brane Zupanc, Vera Šolinc in Jože Galič. Na dveh skladbah seje pridružila tudi Šerbi, s katero ima skupina tudi sicer pripravljen skupen projekt agro uspešnic. Gašper Jazbinšek, Srečko Pajk, Blaž Lesjak, Matej Vidovič, Rok Smrke, David Raček in Marjetka Žogan povedo, da niso oblečeni v gorenjske narodne noše, pa vendar igrajo tudi pristno slovensko narodnozabavno glasbo. Radi se pohvalijo, da so se v oddaji E+ na A kanalu prvi v tej narodnozabavni zvrsti predstavili s svojim videospotom Izbrisan. Tudi na Radiu Fantasy seže vrti njihova pesem Želodčki v omaki, kar je tudi velik dosežek glede na to, da ta radio sploh »ne sme slišati« za harmoniko. Pesem Bod' pozdravljen, novomašnik pa je na večjih radijskih postajah že zelo dobro sprejeta in je bila na številnih lestvicah Radia Ognjišče, Radia Goldi, Radia Celje in Radia Tempo kar nekajkrat povsem na vrhu. Alenka Bralci o Savinjskih novicah Direktor mozirskega komunalnega podjetja Andrej Ermenc sodi v skupino bralcev zgornje-savinjskega časopisa, ki najprej preberejo urednikov uvodnik. Sledijo dogodki iz občin in dogajanje na gospodarskem področju. Dejansko prebere ali vsaj preleti celoten časopis in si na podlagi prebranega ustvari mnenje o časopisu, kije včasih boljše in spet drugič nekoliko slabše. Odvisno od aktualnosti in vsebine posameznih dogodkov, dodaja Ermenc, ki se zaveda, da je časopis namenjen najširšemu krogu bralcev, kar pomeni, da mora biti takšna tudi vsebina. Savinjčan Mozirsko-braslovško-polzelska glasbena skupina Legalo krimi-nalo pripravlja prvi prehod iz radijskih na televizijske lestvice. Za pesem Siva reka, ki opozarja na nevarnosti naših cest, bodo v režiji Mitja Okorna posneli svoj prvi videospot. Drugače pa fantje napovedujejo praznovanje svoje prve obletnice delovanja. V kratkem bodo dosegljivi tudi prvi posnetki iz nastopov v živo v DVD formatu. Do takrat pa vas vabijo na svojo spletno stran www.legalo.net, kjer boste odkrili še kaj več o članih skupine Igorju Grofelniku, Simonu Cukjatiju, Mitju Zagoričniku in Robiju Dobrišku. Konec preteklega leta se je Mariah Carey s skladbo Don't Forget About Us že sedemnajstič uvrstila na prvo mesto ameriške lestvice singlov in se s tem izenačila s kraljem rock'n'rolla Elvisom Presleyem. Z njim si sedaj deli drugo mesto na lestvici tistih izvajalcev, ki so se največkrat uvrstili na ameriških Hot 100 - najbolj prestižno glasbeno lestvico na svetu. Na prvem mestu še naprej ostajajo The Beatles, ki so imeli v obdobju od leta 1964 do 1970 kar 20 singlov na prvem mestu ameriške lestvice. Pred nami je uspešnica Boštjana Kone-čnik z naslovom Tteba ga je ... v šestih različnih izvedbah ter pripadajočim videospotom. Z razposajeno mešanico narodnozabavne glasbe ter modernih tehno zvokov je ustvaril tri remixe (turbofolk, dance in harmotronik), ki naj bi dosegli predvsem mlajše poslušalce. Poleg tega pa tudi tri verzije (kvintet, trio in karaoke), ki bodo zagotovo zadovoljile vse oboževalce njegove harmonike in narodnozabavne glasbe. Američan David, Francoz Sebastien, Španec Carlos in Švicar Urs so postali člani najbolj znane knjige svetovnih rekordov. Skupina II Divo seje namreč vpisala v letošnjo - 2006 - izdajo Guinnessove knjige rekordov kot najbolj mednarodna zasedba, kije dosegla 1. mesto britanske lestvice albumov. Alenka ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Aktivne odbojkarice GLASILO OSNOVNE ŠOLE REČICA NAJBOLJŠE V SLOVENIJI NoviceZrecice Revija Otrok in družina je v preteklem letu ocenjevala osnovnošolska glasila z vseh koncev Slovenije. Po mnenju ocenjevalke Frančeske Žumer si je najboljšo oceno v šolskem letu 2004/2005 prislužilo glasilo Osnovne šole Rečica noviceZrečice, ki ga je oblikovalo 17 mladih "novinarjev" pod mentorstvom Janija Prgiča. V obrazložitvi je ocenjevalka Žumer-jeva kot glavni razlog navedla visoko informiranost, ki jo to šolsko glasilo prinaša. V glasilu noviceZrečice so mladi dopisniki predstavili dogodke, ki so vplivali na življenje v šoli. Z različnimi informativnimi novinarskimi zvrstmi in fotografijami so poročali o številnih šolskih dogodkih. Tako je nastalo veliko reportaž, intervjujev, člankov, novic, poročil, anket... Svoj prostor so našli tudi literarni ustvarjalci, manjkale pa niso niti strani, namenjene razvedrilu. Visoka ocena priznane slovenske revije je samo dokaz, da so noviceZrečice ob zagnanem delu šolske novinarske skupine in podpore staršev ter šole v zadnjih letih zrasle v visoko kvalitetno glasilo, ki združuje učence vseh generacij pri njihovem skupnem ustvarjanju. Marija Sukalo NoviceZrečice, delo mladih rečiških “novinarjev”, je revija Otrok in družina razglasila za najboljše osnovnošolsko glasilo v obdobju 2004/2005 Ljubenske odbojkarice so se v času božično-novoletnih praznikov udeležile dveh turnirjev. Kadetinje so se na turnirju v Slovenj Gradcu, ki je potekal v dveh skupinah, pomerile z ekipama Vuzenice in Slovenj Gradca in z zmago ter porazom iztržile polovičen izkupiček, v skupini pa zasedle drugo mesto. V tekmi za skupno tretje mesto so bile odbojkarice iz Dravograda z rezultatom 2:0 boljše od ekipe KLS Ljubno. Zmagale so odbojkarice Savinjske iz Šempetra. Na turnirju, kije potekal v Izoli zadnje dni starega leta, sta sodelovali ekipi kadetinj in deklic ljubenskega odbojkarskega kluba. Kadetinje so v treh tekmah z ekipama Kopra in Mislinje izgubile, hrvaške nasprotnice iz Novigrada pa premagale. Polovičen izkupiček so si v štirih tekmah priigrale deklice. Ekipi Strahinja iz Beograda in Jaksonwil iz ZDA so premagale, z ekipama Radnički iz Lazarevca in Sterija iz Beograda pa izgubile. Franjo Atelšek Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 6. kroga: Parižlje : Tweed ŠKŽ 70:76, Radio Fantasy : Odgovor 75:67, GG Steklarstvo : Gomilsko 65:97, Werinox : Pizzeria 902 56:62, Pivovarna Laško : Brglez.com 79:91, tekma 5. kroga: Parižlje : Werinox 104: 76. Vrstni red po 6. krogu: 1. Brglez.com Polzela 12,2. Gomilsko United 10,3. Radio Fantasy 10,4. Tweed Žalec ŠKŽ 10,5. Parižlje 9,6. GG Steklarstvo 9,7. Pizzeria 902 Gornji Grad 8, 8. Veterani Pivovarna Laško 8, 9. Werinox Celje 7,10. Odgovor Polzela 7. DT KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Novo leto in nova zmaga Le kdo bi si želel lepšega začetka v novem letu, kot je zmaga članov, ki sedaj dviga samozavest v ekipi? Bila je nujno potrebna in prav zato se je opazila velika živčnost pri domačih, ki pa so se vseeno zbrali in osvojili novi pomembni točki. V prvih minutah sta se ekipi ves čas menjali v vodslvu, toda na koncu so vseeno prvo četrtino dobili gostje za 3 točke. Že na začetku je pri gostih blestel Cej, ki je dosegel 12 točk (skupno 37) in tako v obup spravljal domače. V drugi četrtini so Ptujčani le še povišali vodstvo in znova na krilih neustavljivega Ceja odšli na odmor s prednostjo 9 točk. V nadaljevanju pa smo še enkrat več videli »preporod« domačih članov, ki so v tretji četrtini ujeli goste, nato pa s trojko Zakrajška dve sekundi pred koncem četrtine rezultat izenačili. Zadnjih deset minutje bilo zelo izenačenih, zadnji napad pa so imeli Nazarčani, a ga niso izkoristili in tako je sledil podaljšek. V podaljšku so bili domači nekoliko boljši, a je skoraj vse pokvarila GENERALNI SPONZOR^ B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, ^3331 Nazarje_______^ ponovna poškodba kapetana Iztoka Zakrajška. Upamo, da ni prehuda in da bo Iztok lahko nadaljeval z igranjem. Tako je priložnost dobil Nejc Gelb, ki je v najpomembnejšem trenutku tekme zadel en prosti met, v obrambi pa je odlično blokiral gostujočega igralca in s tem veliko pripomogel kzmagi. Sicer pa Nazarčani v naslednjem krogu igrajo proti vodilni ekipi v Mariboru, nato pa v 14. krogu znova doma proti Pivovarni Laško ml. Rok Tkavc ČRNA KRONIK • POŠKODOVAN BANKOMAT Nazarje: 3. januarja je odgovorna oseba NLB poslovalnice Nazarje obvestila policiste, da neznanci pred poslovalnico mečejo pirotehnična sredslva in da so s svojim početjem poškodovali plastiko na bankomatu. Ker je kamera posnela storilce, zoper njih sledi ustrezen ukrep. • POSKUS VLOMA Nazarje: V noči na 4. januarje neznani storilec poskušal vlomiti v trgovino v Nazarjah. To mu ni uspelo, saj so bila vhodna vrata, skozi katera je vlamljal, ustrezno zaščitena. • DELALI ŠKODO Ljubno ob Savinji: 4. januarja so trije gostje v gostinskem lokalu na Ljubnem meni nič tebi nič začeli delati škodo. Ker gre za znane storilce, bodo svoje početje morali pojasniti organom pregona. • KONFLIKT S KOMUNIKACIJAMI Gornji Grad: Delavci Telekoma so 4. januarja ugotovili, da so neznanci poškodovali tri javne govorilnice in aparate v njihovi notranjosti. Škoda je bila povzročena v Gornjem Gradu, Šmiklavžu in Kokarjah. • Sl NI BIL VŠEČ? Nazarje: 7. januarja je znani storilec v Nazarjah poškodoval ogledalo na kombiniranem vozilu. Slednje je bilo parkirano na parkirnem prostoru pred stanovanjskimi bloki. • NAD OKNA S KEPAMI Ljubno ob Savinji: V noči na 8. januar so neznani storilci razbili več okenskih šip na poslovnem objektu na Ljubnem. Za razbijanje so uporabljali kar snežne kepe. KK Nazarje : KK Ptuj Haloze 79:75 (21:24, 14:20, 24:15, 12:12, 8:4) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 75. Sodnika: Goran Štor (Polzela) in Matej Lah (Maribor). Tehnični komisar Franci Šafarič (Petanjci). KK Nazarje: Milčič, Žerjav, I. Zakrajšek 17 (4-4), Gračner, Zadravec, Vodončnik 12, Plaskan, D. Matijevič 2, Gelb 1 (1-4), Grebenšek 12 (4-8), Valenčak 22 (4-8), M. Zakrajšek 13 (5-7). KK Ptuj: Metličar, Ferme 6 (2-2), Lubaj, Cej 37 (5-6), Bien 8 (1-2), Šarič, Horvat 12 (4-6), Holc, Kneževič, Kramberger, Gavrič 10 (1-2), Avguštin 2, Prosti meti: Nazarje (18-31), Ptuj (13-18). Osebne napake: Nazarje 20, Ruj 23. Met za tri točke: Nazarje 6 (I. Zakrajšek 2, Vodončnik 4), Ruj 4 (Cej 2, Bien in Gavrič 1). Igralec srečanja: Dejan Valenčak (KK Nazarje). Rezultati 12. kroga: Nazarje : Ruj Prebold : Ruše Grosuplje : ŽKK Maribor Ježica : Piv.Laško ml. Janče : Ilirija 2. SKL - vzhod: lestvica po 12. krogu: 1. ŽKK Maribor 12 n i 1069:850 (+219) 23 2. Grosuplje 12 10 2 986:875 (+111) 22 3. Ježica 12 9 3 963:852 (+111) 21 4. Janče 12 8 4 927:824 (+103) 20 5. Ruše 12 5 7 942:937 (+5) 17 6. Nazarje 12 5 7 833:925 (-92) 17 7. Prebold 12 5 7 862:958 (-96) 17 8. Ilirija 12 4 8 910:948 (-38) 16 9. Pivovarna Laško ml. 12 2 10 873:961 (-88) 14 10. Ruj Haloze 12 i n 820: 1055 (-235) 13 79:75 54:74 87:83 83:69 79:59 GOLTE Povečan nadzor na smučiščih Minulo nedeljo so policisti Policijske postaje Mozirje izvajali poleg rednega nadzora smučišč še izredni nadzor nad vozniki motornih sani, ki vse pogosteje kršijo zakonodajo in predpisane ukrepe za varnost na smučiščih. Policisti niso bili na Golteh le zaradi hude nesreče, ki se je tam pripetila pred nedavnim z udeležbo voznika motornih sani in smučarja, ampak tudi zaradi nespoštovanja osnovnih pravil vožnje (beri divjanja), prepovedi uporabe smučišč voznikom motornih snežnih skuterjev, celo nočne zlorabe urejenih smučišč in ogrožanja ljudi na smučiščih na Golteh. Motorne sani so zelo dobrodošle za pomoč pri delu na smučiščih, tudi za nezahtevno reševanje in iskanje izgubljenih ljudi, za organizacijo in vzdrževalna dela. Za športno udejstvovanje pa je potrebno poiskati površine, kjer vozniki ne ogrožajo nikogar (tudi sebe ne), kjer jim lastnik dovoli uporabo zasneženih površin, ali na posebnih poligonih, ki pa jih pri nas v glavnem skoraj ni. Jože Miklavc SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC Tri tekme za FIS kontinentalni pokal za moške in ženske na Ljubnem SSK LJUBNO IN BTC O.D. LJUBLJANA 10 let plodnega sodelovanja Sodelovanje med Smučarsko skakalnim klubom Ljubno in ljubljansko delniško družbo BTC se je začelo pred desetimi leti, ko je slednja za delovanje ljubenskih skakalcev namenila sponzorska sredstva v vrednosti tri tisoč takratnih nemških mark. Sodelovanje seje, zlasti po zaslugi predsednika uprave BTC Jožeta Mermala sčasoma krepilo v obojestransko zadovoljstvo, in doseglo raven, ki predstavlja odlično izhodišče za prihodnost. Ob deseti obletnici sodelovanja je Jože Mermal predsedniku SSK Ljubno BTC Alojzu Murku čestital za minule rezultate in mu izročil spominsko darilo, ob tem pa izrazil prepričanje, da jih čaka še veliko skupnih dosežkov. Mermal je hkrati opozoril tudi na obvezo nacionalne smučarske zveze, da prispeva k plastifikaciji večje skakalnice na Ljubnem, s čimer se bo tamkajšnji smučarsko skakalni center povzpel med najbolje opremljene v državi. KF BTC spodbuja izobraževanje športnikov Jože Mermal je v imenu sponzorja podpisal pogodbo o štipendiranju tudi s Primožem Piklom (foto: Ciril M. Sem) Na novinarski konferenci ob predstavitvi tekem za FIS kontinentalni pokal vsmučarskih skokih na Ljubnem je predsednik uprave BTC d.d. Ljubljana Jože Mermal v imenu sponzorja podpisal pogodbo o štipendiranju z dvema izjemno nadarjenima skakalcema, članoma SSK Ljubno, Primožem Piklom, ki je v letošnji sezoni prvič v karieri osvojil točke za svetovni pokal, in Sašom Tadičem, ki uspešno stopa po Piklovih stopinjah. Jože Mermal je ob tem poudaril pomembnost izobraževanja mladih športnikov, ki svojo mladostno energijo v veliki meri vlagajo v trening, zato je njihovo šolanje marsikdaj na stranskem tiru. To po mnenju predsednika uprave BTC ni pravi pristop, pač pa morajo tudi mladi športniki razmišljati o svoji prihodnosti in se nanjo pravočasno pripraviti. V tem kontekstu bodo štipendijska sredstva za oba Ijubens-ka skakalca še kako dobrodošla. KF ___________________ y Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC je v zadnjih desetih letih doživel izjemen razvoj. Nobenega dvoma ni, da v veliki meri zaradi finančne podpore glavnega pokrovitelja BTC iz Ljubljane in Občine Ljubno, v osnovi pa so današnji rezultati kluba plod neumornega prostovoljnega dela številnih športnih zanesenjakov, ki jim predseduje Alojz Murko. Letošnji januar bo za SSK Ljubno BTC nova prelomnica, saj prvič v svoji zgodovini držav Amerike, Italije, Norveške, Avstrije in Nemčije. Skoke za trening bodo tekmovalke opravile že v petek, v soboto pa bo ob 10. uri najprej na sporedu poskusna serija, ob 11. uri pa se bo s prvo uradno serijo začelo zares. Finalna serija se bo predvidoma začela ob 12. uri. Teden dni kasneje bosta na Ljubnem še dve tekmi za FIS kontinentalni pokal za moške, prva v soboto, 21 .januarja, in druga v nedeljo, 22. januarja. Oba dneva je ob 11. uri predvidena poskusna serija, ob 13. uri prva serija in ob 14. uri še finalna serija skokov. Velja dodati, daje BTC Ljubljana za izvedbo omenjenih tekem namenil Ijubenske-mu smučarsko skakalnemu klubu še nekaj dodatnih sponzorskih sredstev. Franci Kotnik Povečana skakalnica sedaj omogoča varne skoke tudi preko sto metrov (foto: Franjo Atelšek) organizacijske priprave opravili v skladu z načrti (foto: Ciril M. Sem) Prva izmed omenjenih tekem bo ževsoboto, 14.januarja,kosebodo na prenovljeni ljubenski velikanki pomerile ženske oziroma dekleta. V kontinentalnem pokalu jih tekmuje 46, v letošnji sezoni pa so se doslej pomerila osemkrat - štirikrat v Evropi in štirikrat onkraj velike luže. V začetku tedna jih je bilo za tekmo na Ljubnem prijavljenih 32. Po besedah predsednika organizacijskega odbora Alojza Murka in sekretarja tekme Rajka Pintarja so vse organizacijske priprave opravili v skladu z načrti, vključno s ho-mologacijo povečane skakalnice. Slednja bo sedaj dopuščala varne skoke tudi preko sto metrov, kar bo še dodatna vaba za gledalce, katerih število se bo v soboto po pričakovanju organizatorjev povzpelo preko dva tisoč. Poleg slovenskih tekmovalk na čelu s članico SSK Ljubno BTC Moniko Pogladič na Ljubnem pričakujejo skakalke iz Združenih V SPOMIN Franc KRAJNC Na pragu novega leta - 5. januarja 2006 - se je spokojno iztekla 89 let dolga in bogata življenjska pot Franca KRAJNCA - MLINERJA s Krope pri Bočni. Z njim smo izgubili še enega od pomembnejših sooblikovalcev zgornjesavinjskega zadružništva, predvsem pa človeka z veliko srčnostjo in ugledom. Trpke življenjske preizkušnje v rani mladosti so mu izoblikovale plemenite značajske vrline, ki jih premorejo le redki. Kot kmet, čebelar in lovec je znal živeti v ubranem sožitju z naravo, kot človek pa v nenehnem žrtvovanju za druge. Osebne interese je vedno in povsod podrejal širšim družbenim smotrom, ob tem pa ostal skrben kmečki gospodar in nadvse dober družinski oče. Kot vsestransko razgledan, razsoden in zato tudi povsod priljubljen je bil pogosto voljen na najvišje funkcije številnih organizacij in društev: od Okrajne zadružne zveze do domače občine, zadruge, čebelarske in lovske družine. Zadružniki se ga spominjamo kot prvega predsednika Zadružnega sveta združene Zgornjesavinjske kmetijske zadruge in dolgoletnega predsednika Občnega zbora zadruge. Znan je bil po tem, da je vsak problem poskušal reševati s strpnostjo in razumom. Z avtoriteto objektivnega razumnika in velikega poštenjaka je znal pomiriti še tako razvnete duhove in vedno najti za vse sprejemljivo rešitev. Prav njegovi razsodnosti gre velika zasluga, da se kmetijsko in gozdarsko zadružništvo v naši dolini v preteklih desetletjih ni utaplj alo še v hujših vrtincih nenehnih preizkušenj. Spominjali se ga bomo s trajno hvaležnostjo in globokim spoštovanjem! Lojze Plaznik Vsi bomo enkrat zaspali, v mirupočivali vsi; delo za vselej končali, v hišo očetovo šli! Takrat zvonovi, zvonite lepo! Klič’te k očetu domo, klič’te nas v sveto nebo! A. M. Slomšek V SPOMIN Dne 15. januarja bo minilo dve leti, odkar je odšel v večnost Anton RIGA, p.d. Petrov Tonček z Gneča. Bil je pošten in globoko veren mož, zato je z oporoko vse svoje premoženje zapustil pomoči potrebnim - “Skladu za pomoč revnim študentom in dijakom”. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob! Sosedje ZAHVALA Svoje blage oči je za vedno zatisnila naša ljuba mama, stara mama, tašča, botra, teta, svakinja, dobrotnica Prostovoljnega gasilskega društva Gruš-ovlje, članica Kmetijsko gozdarske zbornice RS, članica Društva upokojencev Rečica ob Savinji, vztrajna molilka rožnega venca, ljubiteljica cerkvenega ljudskega petj a, kmetica - lastnica posestva pri Žemrakih v Šentjanžu Jožefa CIRAJ (*26.2.1928 f20.12.2005) Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Veleposlaništvu RS v Bernu za sočutje ter za izražena ustna in pisna sožalja, za vence in sveče, za pomoč pri bedenju ter vsem za številno udeležbo ob zadnji poti, gasilcem PGD Grušovlje, pohvala pogrebnemu podjetju Anubis, zahvala predstavniku KS Rečica za lep govor, govornici v imenu zveze borcev, Turističnemu društvu, Društvu upokojencev Rečica, kjer je bila aktivna in so ji ta društva v krogu številnih prijateljev popestrila jesen življenja, pevkam rečiškega dekliškega zbora, pevcem iz Mešanega cerkvenega pevskega zbora Peter Pavel Glavar Komenda, slovenskim rojakom v Švici in Kneževini Liechtenstein za številna sožalja ter duhovnikoma g. Ferdinandu Luknarju in g. Janezu Bračunu, ki sta na sveti večer koncelebrirala njeno zadnjo mašo v farni cerkvi na Rečici ob Savinji, kamor je tako rada zahajala. Žalujoči: Sin v. Jožef, snaha dr. Marta Ciraj, vnuki Izak Matej, Anja Marija, Arnold Oton, Vita Marta. Hčijožefa z Alojzom Leverjem ter vnuka Simon in Petra. Sestre Antonija, Angela in Anka ter brata Ivan in Alojzij z družinami ter ostalo sorodstvo. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC DECEMBER 2005 ROJSTVA: Rodilo seje 7 dečkov in 6 deklic. POROKE: Primož Škerl in Petra Vovk iz Celja SMRTI: Frančiška Mliner z Ljubnega ob Savinji, Mirko Renko iz Radmirja, Janez Moličnik iz Raduhe, Jožef Rop z Ljubnega ob Savinji, Frančiška Štiftar iz Solčave, Anton Fale iz Nove Štifte, Janez Turk iz Šmartnega ob Dreti, Frančiška Vodopivec iz Bočne, Ana Vertačnik iz Poljan. ,0aW»NE ST°Wr% Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ____________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12_, ZAHVALA Usoda je hotela, da se je od nas poslovila in se preselila v večnost Ivana PODPEČNIK Požarnikova mama iz Zgornjega Dola v Novi Štifti (1929 - 2005) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem ter znancem za izrečena sožalja, cvetje, podarjene sveče in svete maše. Najlepša hvala zdravstvenemu osebju iz Gornjega Grada, še posebej zdravnici Ireni Blažič - Lipnik in patronažni sestri Zofki. Hvala župniku Lojzetu Ternarju za opravljen obred, govorniku Rafku Žerovniku za ganljive poslovilne besede in novoštiftnim pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste se prišli poklonit njenemu spominu in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Leta hitro minevajo, a spomin je še močan! Čeprav daleč stran ste odšli, spomin na vaš nasmeh, nauke in močno voljo v nas še živi, naša draga mama vi! Mislipogosto k vam hitijo in naj nikoli ne zbledijo! V SPOMIN 16. januarja mineva 10 let, odkar nas je zapustila naša draga mama in stara mama Elizabeta RETKO iz Vimpasel Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo nosite v lepem spominu! Vsi njeni Usoda z udarci nam neprizanaša, brez milosti dragim življenje ugaša. Globoke nam rane zasaja v srce, brezčutno se ozira na naše gorje. V spokojnem naj bivanju najde svoj mir, a sij naj mu božji bo sreče izvir. Franc KRAJNC Mlinerjev ata iz Krope (1.12.1916 - 5.1.2006) Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in bili v mislih z nami. Posebna zahvala obema duhovnikoma, bočkim pevcem, vsem trem govornikom, čebelarskim in lovskim družinam, še posebej LD Gornji Grad za lepo opravljen žalni obred. Vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemupristopite, spomnite se, kaj sem trpela in večni mir mi zaželite. Zapustila nas je naša ljuba mama Lizika Elizabeta FUŽIR (27.10.1919 - 2.1.2006) Hvala vsem, ki ste jo z dejanji ali mislijo pospremili na njeno zadnjo pot. Domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Najbolj pa me jezi, da je več kot se naučimo, večja tudi možnost, da televizija žali naš intelekt! ZačetIti začetnikov Solčavan potarna Lučanu: "Hčerko učim parkirati in do včeraj je avto vedno ustavljala šele v snegu, tako da se je videla cela registracijska tablica v zametu snega." "Kaj pa danes?" "Danes sem ji šel pokazat, do kod lahko pelje." "Pa se je pravočasno ustavila, da se odtis tablic ni poznal?" "Odtis tablic se ni poznal, se pa zdaj vidi odtis mojega telesa v snegu." "To ni še nič. Moja sestra se je domov pripeljala prek treh njiv, pa tega niti ni opazila. Je rekla, da jo je malo treslo in da je mislila, da je to zato, ker ima eno gumo slabo napolnjeno." "Pozimi, ko ceste še niso splužene in so njive zmrznjene, ji je mogoče to nekako opravičiti." "Ni bilo pozimi. Komaj smo se razbežali pred njo, ker smo bili ravno takrat sredi oranja." Mučko in Planšo Tavrl Prenekatere mlade ženske so umazane na jeziku. Če bi bile takšne že njihove mame, bi jih bilo danes še več. ____I___j» Novak, že deset let me niste prosili za povišnico; lahko izvem, kaj imate za bregom?! Omejitev momajtiiJi "Gospod policist," Na-zarčan je v zadregi pred možem postave, "morate mi oprostiti, ker sem prekoračil omejitev hitrosti. V mojem novem avtu se slabo vidi merilec hitrosti." "Seveda, ko pa uhajate hitrosti svetlobe!" Samo Sprožilec lUzprofcajA "Čas je, da se tudi midva pripraviva na razprodajo," opozori pijanček kolega. "Saj res. A je še ostala kakšna nerazbita steklenica, dajo prodava?” Guljo in Žgoljo Tavrl Vsestranskost Tudi proizvajalci živil bodo zadovoljni, če bo v trgovinah mogoče kupiti zdravila. Kupci bodo dlje živeli, če se bodo sproti zdravili za boleznimi, kijih ta živila povzročajo. Preventiva "Dedi, a mi boš dal, ko bo potrebno, kakšno svojo injekcijo proti bolečinam?" vpraša mala Maja. Majin dedek, zdravnik, ne more skriti presenečenja: "Za kaj pa bi jo rabila?" "Naredila sem sneža-ka, in res ne bi rada, da bi trpel, ko bo prišla odjuga" Blenda Tavrl Lepa čebnost Šmihelan je navdušen nad ženo: "Nisem pričakoval, da bo starost zaradi ženine senilnosti tako lepa." "Res?" stvar začne zanimati tudi Leponjivčana. "Kaj pa se dogaja?" "Včasih, ko me ne prepozna, me tako prijazno nagovori, da še jaz pozabim, daje to ona. Hugo Mušnik Nesojeni favoriti iščejo slabe nasprotnike za dobre zmage. p <03' Cvetke h koprive POKORNO JAVLJAM Referentka za družbene dejavnosti ter okolje in prostor na Občini Gornji Grad Tina Gutman: »Naš županje pokončen in sposoben mož tersi zasluži, da dobi še ene volitve. Mene je uspešno prekomandi-ral s turizma na okolje, kjer imam najraje prostor.« (PREKOMANDA PRESS) JAVNA BESEDA Lučki podžupan Stojan Funtek (desno): »Če obljubiš, da bom spet podžupan, bom na volitvah glasoval zate.« Lučki župan Ciril Rose: »Obljubim, če mi poleg svojega zagotoviš vsaj še 50 odstotkov glasov lučkih volivcev.« (•DEMOKRATIČNI CENTRALIZEM PRESS) KANDIDATI Direktor firme Puškarstvo Podkrižnik Iztok Podkrižnik (levo): »Mirko, kaj ko bi se midva žrtvovala in namesto Anke kandidirala na lokalnih volitvah?« Direktor firme KLS Mirko Strašek (desno): »V principu ne vidim problemov, samo ne vem, če se bom navadil na naziv gospa županja.« (ZVEZDE SO VEČNE PRESS) SESTAVIL PEPS REDOVNICA, NUNA REDA SVETE KLARE MEDVEDJA HOJA, LOMASTEN- JE VISEČ SNEŽNI ZAMET GRŠKA ČRKA VRAČILO (REDKO) OTOŠKA SKUPINA V ALEUTIH ODGOVOR NA KONTRO PONAVU ALNI GLAGOL, (SLOVN.) SLOVENSKI IGRALEC (ULAGA) VZDEVEK BALONARJA ŠORNA UDAREC, NAVADNO S PLOSKO ROKO, ZAUŠNICA VŠITEK (REDKO) PEVEC Z VISOKIM GLASOM NASELJE PRI ZIDANEM MOSTU ZNAMENITA FONTANA V RIMU OBUVALO ZA DOMA MLADOST- NIK, ZELENEC (SLABŠ.) EDINI IZVOD KAKEGA DELA, IZVIRNIK KRUŠNA MATI DELOVNI SESTANEK KREPČILO, ŽELEZNO VINO ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA EGIPTOVSKI FARAON (OK. 610 P.N.Š.) KRAJ PRI MURSKI SOBOTI v ■$- GRŠKA ČRKA ESTONSKI POUTIK- LENNART ATOMSKO, BIOLOŠKO IN KEMIJSKO OROŽJE GRENKI ZELIŠČNI LIKER IVAN ČARGO ESTON. ESTR. PEVEC-GEORGIJ IRSKA REPUBLIKANS. ARMADA LOJZE UDE IRANSKO LJUDSTVO NA KAVKAZU EISENHO- WERJEV VZDEVEK OSCAR ALIN TEKOČI RAČUN BOMBAŽNA TKANINA ZA BRISAČE NEPRIJET- NO STANJE VZNEMIR- JENOSTI AMERIŠKI TENISAČ- ANDRE LIVADA, TRAVA OB HIŠI Portal Savinjsko dolina REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE: Sladoled, koketka, veselica, Atanael, Est, Lakner, rumba,Tkon, seksolog, čs, loran, nat, ocurek, OV, Tine, Eoka, Eka, obilo zdravja, Om, Ivanenko, ten, britev, Kosovinc, Al, Olio, icek, etnologija, antipasat, drsalnica, antropometer, Dors, tr, Eleat, karate, Arivara, aki, EM, Eire, mont, Mala, anali, elamo, LA, Rad, ličkar, Kronid, lok, seme, Amman, snooker, Beart, Saša, OG, Als, Aare, Eterna, Äsen, Rot, pnevma, Eckart, sivka, anakardij, laik, emitent, Ans, akna, muja, čbeličar, ril, Huni, spot, koincidenca, decentralist, centavo, Ink, špicelj, acer, apnenka, aplanat MINI SLOVARČEK: RAS- Srbska igralka in pesnica-Eva POLANA- kraj pri Murski Soboti LADENBURG- Nemški kemik-Albert FELAH- siromašni Arabski kmet MERI- Estonski politik- Lennart OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad JAVNA OBRAVNAVA predloga Prostorsko ureditvenih pogojev - PUP Okolica in okoljskega poročila z revizijo in mnenjem ministrstva KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 3. številki SN ime in priimek_____________________________________ NAROČ. ŠT. naslov bo v ponedeljek, 16.01. 2006, ob 16.00 uri v sejni sobi Kulturnega doma Gornji Grad, Attemsov trg 3. Napovednik • Petek (13. januar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Tekma v malem nogometu - KM N Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Puntar Tolmin • Sobota (14. januar), ob 11.00. Telovadnica OŠ Kranjska Gora Košarkarska tekma - Kranjska Gora : Nazarje (kadeti) • Sobota (14. januar), ob 15.30. Dvorana Tabor Maribor Košarkarska tekma - ŽKK Maribor : Nazarje (člani) • Nedelja (15. januar), ob 15.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Zagorje Banka Zasavje (mladinci) • Torek (17. januar), ob 16.00. Ljudska univerza Velenje Predstavitev programa poklicne kvalifikacije za voznike • Torek (17. januar), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Krokodil je tu • Sreda (18. januar), ob 9.00. Rdeča dvorana Velenje 7. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu • Četrtek (19. januar), ob 18.00. Gostišče Vrbovec Nazarje Četrtkovi planinski večeri: Varno v gore (Gabrijel Prezelj - Elč) • Četrtek (19. januar), ob 19.00. Preddverje knjižnice Velenje Večer Brelovih šansonov ŽIVALI - PRODAM Prodam telička, črno-belega, starega 10 dni; gsm 031/545-722. Prodam prašiča, 150 kg težkega, domača kuhana hrana - ugodno; tel. 838-40-20 ali gsm 041/261-861. Prodam sibirske haskyje, stare 3 mesece, čistokrvne, brez rodovnika - zelo ugodno; gsm 041/222-904. Prodam čb bikca, starega 14 dni; gsm 031/638-377. Prodam teličko - bp; gsm 041/ 354-614. DRUGO - PRODAM Prodam peč za centralno, feroterm - 60 kalorično - novo; tel. 583-50-07. HP photosmart printer, nokia prostoročni set, avtoradio+zvočniki ovalni, zvočniki pioneer, stoječi; gsm 031/451-948. Prodam kromatično harmoniko župan, 5-vrstna, 96 basov, B sistem, 3-glasna, helikon glasilke, polovična cena; gsm 031/427-810. Prodam otroški športni voziček - plav, tri kolesa, za 25.000 tolarjev; tel. 03/583-15-66. Prodam silažne bale; gsm 041/ 783-564. Prodam rabljeno 3001 zamrzovalno skrinjo, cena 10.000 sit; tel. 584-34-87. Prodam mlečne kvote in nemške ovčarje, mladiče; gsm 041/328-728. Prodam pancarje št. 43 in 44 ter podarim otr. smuči, 1 m in 120 cm; gsm 031/331-416. VOZILA - PRODAM Prodam peugeot 206 1,4, letnik 2001,90.000 km, cena 1.400.000 sit, možnost kredita; gsm 041/635-395. NEPREMIČNINE Prodamo novo stanovanje v Mozirju, 54,31 m2 s parkirnim prostorom; tel. 03/703-12-62 ali gsm 041/ 664-448. DELO V Solčavi iščemo osebo za varstvo nepokretne mame na domu. Pri Ti-šlerju. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p„ Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/584-51-94. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje. ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/83945-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. ŠIVILJSTVO MONROE Šivanje po meri - birme, obhajila, poroke... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571. Nataša Forštner s.p. Prešernova 7,3330 Mozirje. MIZARSKI PANK - STAR in starinsko pohištvo ter predmete odkupujem. Gsm 041/623-165. Jurjevič Jože, Ig 229, 1292 Ig. KNAUF SISTEMI MANSARDE Izdelava predelnih sten, stenskih oblog, spuščenih stropov. Delo opravimo kvalitetno in v dogovorjenem roku. Gsm 041/289468. JING s.p., Kidričeva 46 a, 3250 Rogaška Slatina. RENAULT LETNIK 2006 ZA CENO LETNIKA 2005 Podjetje Maksimilijan d.o.o., Ljubljanska c. 5, 3000 Celje, je pri izbiri slike za naslovnico revije "Katalog nepremičnin” katerega izdajatelj je, uporabila sliko Turistične kmetije Korošec iz Mozirja. Izjavljamo, da objekt, ki je na naslovnici zimske številke “Kataloga nepremičnin”, ni naprodaj inje bil za naslovnico uporabljen izključno zaradi svojega idiličnega videza. Ker je bila fotografija objavljena brez vednosti in privolitve lastnika objekta, se slednjemu za nastalo situacijo iskreno opravičujemo. Lep pozdrav, Maksimilijan d.o.o. glavni urednik “Katalog nepremičnin” Ferenc Primc CLIO STORIA MORE že za 19.890 SIT na mesec. Tudi za študente. MEGANE CC 1.150.000,00 SIT prihranka SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC Torti ERMENC s.p., lobe 6, 3333 Ljubno ob Savinji ESNiCA H ) rfT Tel.: 03 5 841 018 J CvVJyJ J L i_L GSM: 041 592 155 PE Šoštanj, Kajuhova 7, tel 03 5 882 101 AKCIJSKE CENE Svinjsko pleče brez kosti..799,00 Svinjsko stegno brez kosti.999,00 Svinjski vrat .............815,00 Svinjka rebra brez kože....830,00 slovenskega Tatarski biftek........ 2.000,00 norekla Cwinìrl/i I/3M ORH nn Meso Junčja rebra Vabimo vas m jTk ■ ^ —x Prodaja vozil 03/425-45-14 i mg 31 Rabljena vozila 03/425-45-24 Servis 03/425-45-52 LEVEC www.rsl.si Ili ■f 'JirM jpSg IWUiEB v sodelovai,Ju s organizira uunet~ tus/ ICjer so zvezde doma I* PRVENSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V BOWUNCU v nedeljo, 29. januarja 2006, ob 10.30 uri v Planetu TUŠ Celje PRIJAVNICA za I. prvenstvo Zgornje Savinjske doline v bowlingu Ime in priimek: Naslov: Telefon: t Tekmovanje bo potekalo posebej v moški in posebej v Jk* ženski kategoriji. Prijavijo se lahko vsi občani s stalnim bivališčem v Zgornji Savinjski dolini. oouttuig, starostna meja je 14 let. Nagrade: 1. Nagradni bon TUŠ v vrednosti 7.000 SIT 2. Nagradni bon TUŠ v vrednosti 5.000 SIT 3. Nagradni bon TUŠ v vrednosti 3.000 SIT Predhodna prijava je OBVEZNA s prijavnico ali na elektronski naslov savinjske@siol.net. Za dodatne informacije pokličite 839 07 90. _ CO c >OJ »O 03 CO o o o Q_ Q_ Q_ Q_ >cO 75 d > CD i— O CL E o -Q O d 'd >o o 1— CD LO LO 1^ LO O O O O Ó o o co co er h- CD d CD d =3 >o CD TD CD > O Q_ "O O CD d cn 'cl CD 'o E o "O CD^ Ö3 > Celje - skladišče D-Per 7/2006 CO UJ tn a> S o a «o N M h m in ss v— co CO co tn co £ o > ;ö ° e w W O Z 5000018337,2 COBISS o fcSEžv'-* k Financiranje vozil, opreme in nepremičnin. Informacije: 03 899 53 13,899 53 12 NLB ^ Leasing Velenje d.o.o., Velenje