BODOČNOST.

V

gT. (NO.) 1-

MILWAUKEE, WIS., 21. MARCA (MARCH), 1913.

VOL. I.

KAJ HOČEMO ?

jsjov slovenski list je tu in po¬
trebno je naši javnosti povedati,
zakaj je * u > ka J ll0 če, kakšni so
njegovi cilji in kakšna so njegova
pota za dosego teh ciljev. Le naiv¬
ni otročaji pričenjajo nekaj, ne da
bi vedeli kaj, kako in zakaj. Mis¬
lijo si pač: začnimo nekaj, pa naj
boje kar hoče, samo da bo nekaj.
Vsako resno in pozitivno delo pa
mora biti smotreno. Tem popol¬
nejše smotrenosti pa je potreba
r i pričenjanju časopisa, ki naj bo
nekaka duša vsega dela in mišlje¬
nja svojih čitateljev. Imamo si-
cer  tudi izjeme,'med katerimi smo
tudi Slovenci “častno” zastopani;
toda izjeme niso merodajno pra¬
vilo.

"Bodočnost” je začela izhajati
na  splošno željo mihvauških roja¬
kov, ki so uvidevali nujno potrebo
po lastnem listu. Iz živahnega dru¬
štvenega življenja na vseh poljih
se je pojavilo toliko nujnih potreb
in zahtev, da je bilo docela nemo¬
goče potom drugih časopisov ob¬
delati vsa vprašanja. In ako bi bi¬
lo to tudi mogoče, bi to ne imelo
zaželjenega vjspeha, ker danes no¬
ben list ni tako razširjen, da bi
dosezal vsaj večino naselbine. Vsa¬
ka obsežnejša agitacija za eno ali
drugo dobro stvar je bila vsled te¬
ga popolnoma nemogoča, kar je v
veliki meri oviralo napredek na¬
selbine,katera vsebuje vse predpo¬
goje, da postane prva med sloven¬
skimi naselbinami v Ameriki, v
kolikor se to tiče napredka, sloge
in edinosti. Poleg tega pa mil-
wauška naselbina tudi po številu
ne zaostaja daleč za največjimi
naselbinami. Gotovo prav nič ne
pretiravamo, ako cenimo število
tukajšnjih Slovencev na nad pet
tisoč. Ako se upošteva to število
ter splošna naprednost mihvauš¬
kih rojakov, potem mora vsakdo
brez ugovora pripoznati opraviče¬
nost novega lista za Milvvaukee,
komur ne narekuje sodbe sebič¬
nost in zavist.

“Bodočnost” so torej poklicale
v življenje nujne življenske po¬
trebe, na podlagi česar je izdaja-
telstvo iste prepričano, da jo bo¬
do iste potrebe tudi podpirale,
vzdrževale ter privedle do popol¬
nega vspeha, in to tem sigurnejše,
ker bo “Bodočnost” storila. vse v
svojih močeh, da zadosti tem po¬
trebam. S tem pa nikakor ne mis¬
limo, da namerava biti list samo
lokalnega pomena, nikakor ne.
S tem,da se bo list intenzivneje pe¬
čal s potrebami ene naselbine, bo¬
do v njegovem delu zainteresira¬
ne tudi druge naselbine, kajti, kar
jo za napredek ene naselbine do¬
bro in- priporočljivo, je z redkimi
njemami dobro in priporočljivo
tudi za druge, zlasti v kolikor se
to tiče podrobnega narodnega izo¬
braževalnega dela, katero bo naš
list vselej in povsod propagiral,
dobro vedoč, da je vsak pozitiven
uapredek med širšimi masami pri-
prostega ljudstva brez tega dela
uemogoč, pa bodisi v politiki ali
gospodarstvu ali v splošnem kul¬
turnem oziru. Ta trditev je logič-
ua ter jo ob enem potrjuje zgodo-
'*ua kulturno višje stoječih naro-

0v v Podrobno delo je predpogoj
s Plošne ljudske izobrazbe in izo-

razba je predpogoj spoznanja
azredmh interesov, na čemer slo¬
ves pohtmnim gospodarski raz-
n  'J' torej hočemo, da bo naš
napredek resničen, popoten in
spiosen, a ne enostranski, luknji
cav m namišijen, tedaj moramo
nastopiti pot izobraževalnega de¬
ta, ki ima biti podlaga vsemu na¬
šemu gospodarskemu in politične¬
mu stremljenju. Izkušnje namreč
dokazujejo, da rodi enostranost v
izobrazbi najeešče fanatizem, oz¬
kosrčnost, pretiravanje dejstev in
strankarsko pedantstvo. Kdor si
hoče postaviti mogočno stavbo,
mora pred vsem zgraditi trden in
zanesljiv temelj okrog in okrog, a
ne samo na enem mestu. Isto velja
za stavbo mišljenjske samostoj¬
nosti.

Da je v našem narodnem življe¬
nju nekaj slabega, nepopolnega,
gnjilega, in često niti ne vemo kaj,
to dokazuje dejstvo, da smo Slo¬
venci veliki v majhnem, da se pe¬
hamo za brezpomembne malenkos¬
ti in formalnosti, dočim vsaka več¬
ja, lepša in koristnejša ideja zaspi
že v povojih. Drug dokaz za to
trditev so vsakdanje pritožbe, da
Slovenci nikamor ne pridemo, da
se ne zavedamo važnosti časa, v
katerem živimo, da smo drugim
narodom pogostokrat v posmeh in
preziranje, in kar je najobčutneje,
za predmet najbrezobzirnejšega
izkoriščanja. Ali še pa je temu ču¬
diti ? Vedimo, da je od 150.000 Slo¬
vencev v Ameriki le 5—10,000, ki
imajo smisel za kulturni napre¬
dek. Vsa ostala ogromna masa pa
je zanj mrtva, kakor tudi za vsa¬
ko sodelovanje z narodom kot ce¬
loto. Vse lepe besede, vsi lepi
stavki, vsi podučni članki, name¬
njeni nji, so zanjo brez pomena,
ker jih ne čita. Čita jih pa zato ne,
ker vsled kulturne zaostalosti ne
čuti nobene potrebe za to. Ta trdi¬
tev pa je pojmljiva v dejstvu, da
se ta ogromna večina še ni naučila
misliti dlje kot od sklede do ust.
Kako naj potem pričakujemo so¬
delovanje od te mase, ako ta masa
za nas spi in vsled tega ne ve, kaj
svet od nje zahteva. Kako naj po¬
tem sedeluje pri napredku človeš¬
tva ? Da bi se o tem poučila ter ta¬
ko spoznala smer svojih koristi in
na podlagi tega spoznanja sodelo¬
vala s skupnostjo v tej smeri, tega
po tuji krivdi ni zmožna. So pa
plasti v tej masi, ki sicer deloma
pojmujejo svoje dolžnosti do
skupnosti, a jih vsled omejenosti
in številnih pomislekov ne izpol¬
njujejo, ker imajo zavest, da se
jih hoče porabiti samo za predmet,
s pomočjo katerega si hočejo vo¬
dilni krogi pomagati sami sebi.
Slovenci smo že po naravi podvr¬
ženi neslogi in nezaupljivosti. To¬
da s tem bi se dalo še na kak način
izhajati, da nismo doživeli števil¬
nih britkih razožaranj. Ta skep¬
tičnost in nezaupljivost sta tem
lažje razumljivi, ako pomislimo,
da se je za širšo maso malokdo bri¬
gal razven tedaj, ako je kaj rabil
od nje, in do danes je to naše za¬
puščeno ljudstvo še malo prejelo,
česar ne bi drago plačalo. Kadar
se je trkalo na njihova vrata se jih
je samo pozivalo: daj, in daj; red¬
ko se jim je reklo : na, vzemi! S

tem pa nikakor nočemo ničesar o-
citati enemu ali drugemu posa¬
mezniku, temveč navajamo to le v
konstatiranje sedaj obstoječih
dejstev. Trden sklep za poboljša¬
le je šele tedaj mogoč, ko pozna¬
mo svoje grehe in pomanjklivosti.
Vsekakor je lepše in možatejše
priznati napako ter jo skušati od¬
praviti, kakor pa jo prikrivati in
olepšavah. Da je nam treba te¬
meljitega izboljšanja na izobraže¬
valnem polju, to nam bo pritrdil
vsakdo, ki ima količkaj poznanja
o resničnem stanju slovenskih na¬
selbin, med katerimi je samo par
častnih izjem.

Izobraževalno delo je bilo in je
prepuščeno samo sebi. Tu pa tam
se je včasih cula kaka beseda po
izboljšanju in se stroril kak korak
v tej smeri, a kakor toliko in toli¬
ko drugih lepih idej, so tudi
ideje o izobraževalnem delu osta¬
le le ideje. Naše podporne orga¬
nizacije so postavile v svoja pravi¬
la lepo doneče stavke o izobraže¬
valnem delu, a tudi tu so besede
ostale le besede brez uresničenja.
Imamo sicer eno tozadevno častno
izjemo; a tudi pri tej se ne more
govoriti o večjih vspehih. Naše ča¬
sopisje je temu vprašanju posve¬
čalo le toliko paznosti, kolikor je
bilo slučajno neizogibno. Inten¬
zivneje se z njimi ni nihče pečal.
Tako je ostalo to polje podrobne¬
ga izobraževalnega dela neobdela-
no. Zavedajoč pa se velike važ¬
nosti in potrebe ljudske izobrazbe
Se podaja ‘‘'Bodočnost” na to
neobdelano polje s trdno in resno
voljo obdelati je po svojih naj¬
boljših močeh.

Podrobno narodno delo obstoji
v tem, da se skuša pridobiti za na¬
predek človeške družbe mrtve čla¬
ne naroda za smotreno kulturno
delo, ki omogočuje posamezniku,
kakor tudi narodom boljše in po¬
polnejše življenje. Za dosego te¬
ga namena so najvspešnejša sred¬
stva izobraževalne organizacije,
kakor: pevska, dramatična, god¬
bena, telovadna društva, zlasti pa
knjižnice in čitalnice.

Te organizacije so najvspešnej-
še zato, ker nudijo poleg izobraz¬
be, tudi zabavo in zato zanje ni
težko pridobiti članov in sodelav¬
cev. Človeški naravi je prirojena
želja po zabavi. Ako nas delavec
ne dobi druge zabave in razvedri¬
la, jo hodi potem iskat tje, kjer
je pravzaprav ni in bi bilo za nje¬
govo zdravje in žep bolje, da bi ne
šel. Temu nasproti pa težko dobi¬
mo slovenskega delavca, ki bi ne
imel veselja in zanimanja za petje,
godbo, telovadbo ali dramatiko.
Le človek, ki je zgubil vso živ¬
ljenjsko energijo ter ves smisel za
vse, kar je lepega in vzvišenega,
tak človek je mrtev za vse to.
Kdor pa je enkrat član pevskega,
dramatičnega ali kakega drugega
izobraževalnega društva, tega tudi
ni težko pridobiti za druge ko¬
ristne organizacije. Ako smo pri¬
dobili izobraževalnemu društvu
člana, to pomenja da smo pri¬
dobili človeški družbi novega de¬
lavca, ki bo s tem, da bo deloval
za kulturni napredek v svojem
lastnem narodu, obenem tudi delo¬
val za napredek svojega stanu in
človeštva sploh. In s tem je dose¬
žen naš cilj. .


G>

\

Hrti;»

■v

VABILO NA NAROČBO.

Prva številka “Bodočnosti” je
izšla. Sedaj je od Vas, slovenski
delavci odvisna usoda tega nove¬
ga lista. Z Vašo pomočjo list stoji
in napreduje, brez Vas mu je uso¬
jen pogin. Zato pa nikakor ni
vseeno, če se Vi zavedate velike
važnosti tega lista za izobrazbo in
napredek slov. naroda v Ameriki,
ali ne. Resnica je torej, da ra¬
bite Vi “Bodočnost” ter da rabi
“Bodočnost” Vas; kajti izobraže¬
valno delo, katero ta list propagi¬
ra, se tiče vsakega posameznika,
kakor vseh Slovencev v Ameriki.
Zlasti veliki važnosti pa bo “Bo¬
dočnost” za Slovence v Mihvau-
kee in v državi Wisconsin sploh.
Poleg propagande izobraževalnih
sredstev bo Bodočnost poročala o
najvažnejših svetovnih pojavih.
Veliko pažnje pa bo posvečala lo¬
kalnim razmeram, ker je v njih
veliko njenega programa zapopa-
denega.

Bodočnost izhaja vsak petek
na štirih straneh. Naročnina za
Mihvaukee in vse Združene drža¬

ve znaša:

Za celo leto.$1.50

za pol leta.75

za četrt leta.40

Za tujezemstvo pa:

za celo leto.$2.00

za pol leta. 1.00

za četrt leta.50

Ako se upošteva, da je list ted¬
nik in da so s tednikom združeni
veliki stroški, tedaj mora vsakdo
priznati, da naročnina nikakor ni
previsoka. Prepričani smo, da bo
vsak zaveden Slovenec z lahkoto
žrtvoval te cente ter tako pomagal
listu do vspeha, sebi pa do kultur¬
ne povzdige.

Rojaki čitatelji! Tu imate list,
katerega ste si želeli in katerega
ste bili tudi potrebni. Na Vas sa¬
mih je sedaj ležeče, kako bo list
izvrševal svojo nalogo. V čim
večji meri se bodete vi zavedali
svojih dolžnosti do lista, v tem
večji meri se bo list zavedal svojih
do Vas, tem popolnejši bo, tem za¬
nimivejši in večji.

Vsak slovenec v Ameriki, zlasti
v naši državi, mora postati naroč¬
nik “Bodočnosti”, to naj bo geslo
vsakega za napredek vnetega ro¬
jaka. Zatorej vsi na delo za Bo-
bočnost!

Uredništvo “Bodočnosti”.

322 Reed st., Mihvaukee, Wis.

Ta naloga nikakor ni majhna in
lahka, tega se “Bodočnost” zave¬
da v polni meri. Da, tako velika
je ta naloga, da se da povoljno
izvršiti le s složnim sodelovanjem
vseh za izobrazbo in napredek
ameriških Slovencev vnetih ele¬
mentov, ki bodo nedvomo drage
volje zastavili vse svoje sile v to
delo v zavesti, da je to delo naj¬
krajša in najvspešnejša pot do
boljše bodočnosti. Naj ne bo na¬
selbine, ki bi ne imela enega ali
več izobraževalvih društev. Ako ni
mogoče ustanoviti pevskega druš¬
tva, naj se ustanovi dramatično
ali kako drugo. Povsod pa naj
se osnujejo čitalnice in knjižnice.
Ker so pa ravno knjižnice, ki so
najvažnejši izobraževalni faktor,
zvezane s precejšnjimi denarnimi
žrtvami, kakršnih bi zlasti manjše
naselbine ne mogle prenesti, bo
naš list z vsemi močmi deloval na
to, da se to delo organizira ter
ustanove takozvane potovalne
knjižnice, ki omogočujejo čitanje
knjig tudi v najmanjših naselbi¬
nah.

List torej ne bo delal nikake
konkurence, ker si je začrtal po¬
polnoma nov delokrog, delokrog,
ki bi brez njega ostal neobdelan.

V tej zavesti prihaja “Bodoč¬
nost” med ameriške slovenske de¬
lavce. _

GRŠKI KRALJ USTRELJEN.

Minuli torek je bil v Solunu
ustreljen grški kralj Jurij, ko se
je sprehajal po ulicah v družbi
enega spremljevalca. Napadalec
njima je nekoliko časa sledil kar
je vzbudilo pozornost kraljevega
spremljevalca. Opozoril je kralja
o tem. Kralj se je na to obrnil, a
v tem hipu je počil strel, ki je za¬
del kralja v srce. Umrl je nekaj
minut pozneje.

Napadalca in njegovega tovari¬
ša so prijeli. Ker je bil Salum
turška trdnjava, a so jo Grki za¬

vzeli meseca decembra,'se je spo¬
četka mislilo, da je napadalec
Turek, ki se je hotel na ta način
maščevati nad Grki. Pozneje se je
pa dognalo, da je napadalec Grk.
Imenuje se Aleko Schinas. Pravi
da je bil jezen na kralja, ker mu
ta ni dal denarja, za katerega ga
je prosil, kar pa gotovo ni resnica.
Umor ima nedvomno svoje vzroke
kje drugje. Nekatera poročila
trdijo, da je morilec slaboumen,
druga, da je anarhist itd.

Njegov naslednik na grškem
prestalu je njegov najstarejši sin
Konstantin, ki je vrhovni pove¬
ljnik grške vojske v sedanji bal¬
kanski vojni.

POLOŽAJ NA BALKANU.

Mraz in sneg sta balkanske bo¬
jevnike prisilila, da so za nekaj te¬
dnov prenehali z bojnim klanjem.
Toda že prvi gorkejši dnevi so iz¬
vabili počivajoče armade v boj
proti sovražniku. Kakor prej, so
tudi sedaj Turki tisti, ki so povsod
tepeni. Grki so jim vzeli trdnjavo
Janino na jugovzhodu, Črnogorci
in Srbi pritiskajo na trdnjavo
Skadfer in Bolgari si utegnejo vsak
čas osvojiti Drinopolje.'Najnovej¬
ša poročila trdijo, aa so Turki v
tej zadnji trdnjavi pripravljeni
udati se pod pogojem, da smejo
z orožjem oditi. Bolgari pa s tem
niso zadovoljni, temveč hočejo po¬
polne zmage; to pa zlasti zato, ker
so Grki z osvojitvijo Janine dobi¬
li pravico do večjega plena, seve¬
da na škodo Bolgarije.

Iz druge strani se pa poroča, da
se hočejo velevlasti zavzeti za
balkansko vprašanje ter narediti
konec vojne. To so seveda le dom¬
nevanja in besede in konec vojne
bo nedvomno docela drugačen.
Kakor hitro padeti še trdnjavi
Skader in Drinopolje, je stališče
Turčije nevzdržljivo. Sprejeti bo
morala pogoje, kakršne ji bodo
diktirali zmagovalci.

»

ZABAVNI DEL.

NOVICA.

Po trgu se je raznesla novica,
da je Matej Lečuj vtopil v reki
svojo hčerko. Hotel je utopiti tu¬
di starejšo ali ta se mu je izprosi¬
la. Odkar mu je umrla žena, se
mu je zdelo, da se je ves svet za¬
rotil proti njemu. Ker je bil ved¬
no potrt in zamišljen, je pri delu
napravil cesto kako nerodnost,
vsled česar so ga odpustili. O tedaj
naprej je živel v veliki bedi s svo¬
jima hčerkama. Cele dve leti se
je ze ubijal z njima sambogve ka¬
ko. Nihče ni vedel kako živi in
kaj dela, ker je stala njegova baj¬
ta ven iz trga. Nekateri so pravih
čudne stvari o njem, o nepopisni
revščini in pomanjkanju. Hotel se
je baje celo drugič oženiti, a ga
nobena ni marala. Ako bi bila sa¬
mo otroka, bi to ne bilo tako hu¬
do, toda pred stradanjem je imela
vsaka strah. Vse to ga je-prived¬
lo do obupa.

Ves trg je govoril o njem tisti
večer. Prišel je domov v podve-
čer in našel hčerki na peči.

“Tata, jesti liočevi,” je rekla
starejša, Hanca.

“Mene pojejti, kaj naj vama
dam za jesti? Tukaj imati kruha,
natlačiti se ga!”

In dal jima je košček kruha in
deklici ste se vrgli na kruh, kakor
dva lačna psa na golo kost.

“Bodila vaji je in pustila meni
na vratu; zemlja jo naj izvrže! In
smrt nekje hodi, da bi vsaj vaji
dve polomila ali k vama ne pride!
Te bajte bi se še smrt ustrašila!”

Dekletci nisti poslušali očetovih
besed, kajti tako je bilo vsak dan
in navadili ste se temu. Jeli ste na
peči kruh a pogledati na nji je bi¬
lo grozno in milo. Bog ve kako so
se te drobne lcostice držale sku¬
paj ? Samo štiri črne oči, so bile ži¬
ve in velike. In zdelo se je, da so
te štiri velike oči težke, kakor
svinec in da bi ostalo telo odnesel
veter, kakor perje, če ne bi bilo
teh štirih oči. A zdaj ko ste jedli
suhi kruh, se je zdelo, kakor da
bodo koščice v obrazu popokale.

Matej je gledal na nji iz klopi
in nehote si je pomislil: “mrliči
in tako se je vstrašil, da ga je oblil
pot. Bilo mu je, kakor da mu je
nekdo položil težak kamen na pr¬
ša. Dekleti sta grizli kruh a on je
padel na zemljo in trepetal, toda
neprenehoma ga je nekaj vleklo,
da bi pogledal na nji in si pomis
lil: “mrliči”!

Nekoliko dni sem se je bal Ma
tej sedeti v bajti, vedno je hodil
okrog sosedov in ti so si pripove¬
dovali, da mu je hudo in da se ja¬
ko muči. Potemnel je in oči so mu
zapadle tako globoko, da niso ta-
korekoč nič več gledale na svet,
ampak le na ta kamen, ki mu jc
dušil prša.

Nekega večera je prišel Matej
v bajto, skuhal je otrokoma krom¬
pir, osolil ga je in vrgel jima ga
gori na peč, da bi ga jedli. Ko ste
se najedli, rekel jima je:

Pojditi doli s peči, da pojdemo
nekam v vas.”

Dekleti ste zlezli s peči. Matej
je navlekel na nje nekakšne cape
vzel manjšo, Dorko v naročje
drugo, Hanco, prijel za roko in od
šel ž njima iz bajte. Dolgo je šel
po lokah in vstavil se na bregu. V
mesečini razprostirala se je po do
lini reka, kakor veliki pramen te¬
kočega srebra. Matej se je zdrznil,
zakaj leskeča reka ga je zgrozila
in kamen na prsih je postal težji.

Zadihal se je in komaj je udržal
malo Dorko na roki.

Spustili so se doli, k reki. Mate¬
ju so peli zobje, da se je nesel glas
po lokah in čutil je v prsih dolg
ognjen trak, ki ga je pekel v srcu
in v glavi. Že blizu reke ni mogel
iti več počasi, spustil je Hanco iti
stekel doli. Tekla je za njim. Ma¬
tej je hitro vzdignil Dorko v zrak
in jo z vso silo vrgel v vodo.

Postalo mu je laglje in hitro je
rekel:

‘ Povedal bom gospodi, da ni bi¬
lo druge pomoči več! ni bilo niti
kaj jesti, niti s čim zakuriti v baj¬
ti, niti za oprati kaj, niti s čim
omiti si obraz in ničesar druzega!
Kazen bom sprejel, kajti skrivil
sem; tudi na vislice pojdem, če bo
treba!”

Poleg njega je stala Hanca in
govorila je ravno tako hitro:

“Tata, ne utopite me, ne utopite
me, ne utopite me!”

1  Ker torej prosiš, te ne bom, ali
bilo Jbi ti boljše in meni je to vse
eno viseti za eno ali za dve. Od
majhnega boš v bedi, potem po-
jdeš za dojiljo k Židom in zopet
bodeš v bedi. Kakor hočeš!

“Ne utopite me, ne utopite!”
“Ne, ne, ne bom ali Dorki je
lepše, kakor bo tebi. Vrni se torej
nazaj v trg a jaz se grem nazna¬
nit. Glej, pojdi po tej stezici ved¬
no naprej, naprej na breg in ko
prideš k prvi bajti, pojdi notri in
reci, da je tako in tako, tata me je
hotel utopiti, ali jaz sem se izpro¬
sila in prišla sem k vam, da me
pustite pri vas čez noč. In jutri
jim reci, naj te vzamejo v službo k
otrocim. Nu, pojdi zdaj, noč je!”
In Hanca je šla.

“Hanca, Hanca, tukaj imaš pa¬
lico. Če bi te napadel pes, bi te raz¬
trgal a tako palico se mu lahko
ubraniš.

Hanca je vzela palico in je odšla
po lokah.

Matej si je slekel čevlje, da bi
prešel reko, zakaj tukaj je šla pot
k mestu. Komaj je napravil par
korakov, že mu je zmajkalo tal.
Vrtinec ge je zasukal. Cula sta se
še dva klica: “Hanca, Hanca”, in
tiha noč je zopet zavladala nad
pokrajino.

Povedala

da jo ljubite in da imate
namene. Predno vas torej

NJEGOV ZNAČAJ.

Gospod Janez Krakar, posestnik
trinadstropne hiše, je sedel, oble¬
čen v črno salonsko suknjo, v naj¬
lepše opremljeni sobi svojega sta¬
novanja in je čakal na obisk gos¬
poda Jovana Krtačarja, bivšega
oficirja in sedanjega zavarovalne¬
ga akviziterja, katerega je bil pis¬
meno povabil k sebi na prijateljski
pomenek.

Gospod Ivan Krtačar se je bil
namreč približal najstarejši hčeri
gospoda Janeza Krakarja, da, gla
soni slovesnega priznanja gospo¬
dične Ljudmile Krakarjeve ji je
gospod Ivan Krtačar že dva dni
pozneje razodel svojo ljubezen in
jo vprašal, če bi ga vzela. Gospodu
Janezu Krakarju se je vsled tega
zdelo potrebno, da nemudoma po¬
vabi gospoda Jovana Krtačarja
na “prijateljski pomenek.”

“Veš, moja ljuba žena,” je de¬
jal svoji boljši, 126 kilogramov
težki polovici, “meni je že dovolj
takih čestilcev, ki hodijo šest ted¬
nov k meni na večerjo, potem pa
kaj izvedo in izostanejo.”

Gospod Jovan Krtačar je vsto¬
pil. Bil je mlad, eleganten mož, ki
se je držal oficirsko in o katerem
je šef glas, da je postal izvrsten

‘BODOČNOST.”

akviziter. Gospod Janez Krakar
ga je prijazno sprejel in mu stisnil
s svojimi furmanskimi prsti rokb
tako krepko, da je kar otekla ter
mu ponudil stol in cigarete.

Potem se je gospod Janez Kra¬
kar odkašljal in je začel govoriti.

“Čestiti gospod Krtačar! Moja
ljuba hčerka Ljudmila mi je kot
dobro vzgojen otrok razodela
skrivnost svojega srca
mi je
resne

povabim v svojo hišo in vam dam
priliko, se z mojo ljubo hčerko
Ljudmilo bližje seznaniti, se mi
zdi umestno, da vam povem vse,
kar vam je treba vedeti o naši rod¬
bini. Ljudje, ki sklepajo prijatelj¬
stva, se morajo vender poznati,
kaj šele ljudje, ki jih naj veže tes¬
na rodbinska vez.”

“Res, popolnoma res, da, popol¬
noma res,” je zanosijal gospod Jo¬
van Krtačar in si je užgal novo ci¬
gareto.

“Kar se tiče moje osebe,” je zo¬
pet povzel gospod Janez Krakar,
“vam je najbrž že znano, da sem
posestnik te hiše, trinadstropne,
popolnoma neobremenjene in še
osem let davka proste hiše. Sodno
je cenjena moja hiša na 160.000
kron, vrh tega pa mi je odmerjena
osebna, dohodnina od letnih do¬
hodkov 24.000 kron. Lahko torej
ečem, da sem premožen mož. Svo¬
je imetje sem si pridobil s pošte¬
nim delom. Sicer sem pred več kot
petindvajsetimi leti, ko še nisem
nič imel, prišel po nesreči v kon-
kurz, vsled česar sem se moral za
nekaj mesecev umakniti iz javnos¬
ti, ali z delom in s štedljivostjo
sem si zopet pomagal na površje,
sem uredil vse svoje obveznosti in
uživam zdaj v miru sad svoje de¬
lavnosti. Od tega sadu dobi moja
Ljudmila na dan poroke 40.000
kron. Toliko kar se tiče mojega
značaja.”

Gospod Jovan Krtačar se je
vljudno priklonil in gospod Janez
Krakar je nadaljeval.

“Moja žena je blaga duša. Naj-
boljša mati je in skrbno je vzgoji¬
la svoje otroke. Pred leti, oh, dol¬
go je že tega, so ji nekaj nagajali,
češ, da se je zaslišana pred sodiš¬
čem pod prisego nekaj zmotila, a
moja žena se je takrat za nekaj
mesecev umaknila iz javnosti in
danes se nihče več za to ne meni.
Povem vam to raje sam, ker ne
maram, da bi vam zlobni in zavist¬
ni ljudje kdo ve kaj natvezili.
Lahko vam pa rečem: moja žena
je vrla žena in je vzorna mati in
moja hči Ljudmila dobi na dan po
roke 40.000 K dote. Toliko o zna
čaju moje žene.”

Gospod Jovan Krtačar se je zo¬
pet molče priklonil, na kar je gos¬
pod Janez Krakar zopet nadalje¬
val.

“Troje otrok mi je bog dal.
Ljudmila je moja najstarejša
hčerka. Zelo izobražena je; govori
vam več inozemskih jezikov in na
klavir vam igra, krasno in nikdar
dolgo. Pravi biser dobite ž njo.
Sicer se ji je primerila mala Ne¬
sreča, ko je bila stara dobrih štiri-
najst^ let, da se je seznanila z ne¬
kim študentom, a stvar se je nor¬
malno uredila. Ljudmila se je za
nekaj časa umaknila iz javnosti
študent je bil izključen, je poTt.i
pesnik in se je obesil, no, otrok j e
pa tudi umrl. Kakor rečeno je bi
a Ljudmila takrat šele štirinajst
let stara torej je že tako dolgo od
te nesreče kakor da se sploh niko-
h ni zgodila. In od takrat je bila
Ljudmila vedno previdna, da i a
ko previdna in nikoli več se ji ni
me primerilo. S ponosom pa  laj.

Največja slovenska farmarska

naselbina v Ameriki

je Willard v državi Wisconsiu.
Naselbina v Willardu je stara ko¬
maj par let. To pač priča, da ima
ta naselbina vse predpogoje, ki so
potrebni za vspešno in dobička-
nosno poljedelstvo. Ako bi ne bi¬
la zemlja rodovitna, ako bi ne bilo
podnebje zdravo in za poljedel¬
stvo zelo ugodno, ako bi kraj ne
imel dobrih železniških zvez, ki
omogočajo hitro razpečavanje pri¬
delkov brez večjih stroškov in
truda, ako bi ne imel vseh drugih
vrlin ki delajo novega farmarja
zadovoljnega, bi prvi naselniki
ostali osamljeni ali bi pa bili celo
prisiljeni zapustiti izbrani kraj.
Toda pri AVillardu je ravno obrat¬
no resnica. Brez vsake večje rek¬
lame se je tu do danes neselilo nad
sto slovenskih družin in novi pri-
seljeniki vedno prihajajo semkaj.

Steve Legat je občinski tajnik,
poštar, postajenačelnik ter tajnik
šolskega distrikta; rojaka Anton
Zupančič in Ignac Česnik sta mi¬
rovna sodnika zadnji je tudi član
šolskega distrikta ter kandidat za
župana na AVillardu in bo gotovo
tudi izvoljen. Rojaka Steve Plaveč
ter Pavel Maren sta občinska kon-
stablerja.

V sosednji slov. naselbini Gor-
man katera je oddaljena le par
milj od AVillarda, imajo Slovenci
ves šolski odbor v svo-jih rokah.
Rojak Frank Lesar je nadzornik
tega šolskega distrikta. Lahko hi
našteli še več druzih zanimivosti o
tej hitro rastoči slov. naselbini, a
to naj zadostuje za sedaj, Omeni¬
mo naj še to da imajo Slovenci tu
svojo cerkev in šolo. Takoj zraven
slovenskih naselnikov je dosti


1 jplE  vk-~‘ *k -

- Jč* ■ ••

Mgjm  8 b8BBI

Farma rojaka Gregor Seliškarja na AVillardu, AVis.

Drug dokaz, da je AVillard najpri¬
mernejši kraj za slovenskega nove¬
ga farmarja, je to, da je veliko
število dosedanjih naselnikov do¬
bilo za seboj na AVillard svoje so¬
rodnike in prijatelje.

Naselbina AVillard se nahaja v
Clark County ju, ki je nekako v
sredini države AVisconsin. Ta
County je važno železniško križiš¬
če' kajti skozi ta County vodi pet
železnic. AVillard leži prav ob že¬
leznici.

Clark County ima po vladnem
poročilu nad sto mlekarn in sirarn
ter producira vsako leto za nad
dva miljona dolarjev mlečnih pro¬
duktov, od katerih pride lepo šte¬
vilo tudi na AVillard. Izborno
vspeva turšica, ječmen, rž, krom¬
pir sladkorna pesa, sočivje, zele¬
njava in drugi pridelki. Zlasti po-
voljno vspeva detelja in vsako¬
vrstne trave, kar je zlasti za živi¬
norejo nepopisne vrednosti. Tudi
sadje vspeva povoljno, zlasti ja¬
bolka.

Številni lepi domovi, katere so
si postavili v kratkem času sloven¬
ski naselniki, najjasneje pričajo o
rodovitnosti zemlje, ki je izvor
vseh farmarjevih dohodkov.

Toda ne samo gospodarsko, tudi
politično moč že imajo slovenski
naselniki na AVillardu: Rojak

zemlje na prodaj. Tu se nudi naj¬
lepša prilika za tiste Slovence ki
se nameravajo podati na farmo.
Cena akru je $18.00 in se lahko
plačuje na male mesečne obroke.

Rojaki, ki ste namenjeni na far¬
me, ne bodite lahkomišljeni, kadar
kupujete farme, tu se gre vam za
vašo bodočnost. Bodite previdni
kje kupite in kaj kupite. V vašo
lastno korist in obrambo vam sve¬
tujemo samo tole: Predno kupite
kje drugje, pišite nam po informa¬
cije, in oglejte si zemljo na AVil¬
lardu, da se ne bodete kesali!

Ali smo edini zastopniki za Ju¬
goslovane za to zemljo. Ali zasto¬
pamo lastnike ne agente. Vsaki
kupec dobi lahko vsaki čas čisto
in popolno lastninsko pravico
(deed). Predsednik družbe, katera
lastu.je to zemljišče je dobro zna¬
ni okrajni sodnik v Alihvaukee,
John Karel.

Vsak, kdor želi dobiti naslove
od slov. naselnikov na AVillard iu
jim sam pisati za pojasnila, n?j se
c 1  rne na nas in mu jih pošljemo.

Pa vsa nadaljna pojasnila pišite
ali pridite na Adria Colonization
Co., 322 Reed st. Room 6., German
American Bank Bldg.

Uradujemo tudi zvečer in ob ne¬
deljah dopoludne.

Adv. Ig. Kušljan, uprav nik.^

ko rečem, da je izvrstno dekle in
da bo izvrstna gospodinja, žena in
mati. Glavno pa je — ne vem, če
sem to že omenil — da dobi na dan
poroke 40.000 K dote in po moji
in moje žene smrti še tretjino vse¬
ga premoženja. Toliko torej o zna¬
čaju moje hčere Ljudmile.”

Gospod Jovan Krtačar se je tre¬
tjič molče priklonil.

“In zdaj,” je menil gospod Ja-
nes Krakar, “bi vas pa prosil, da
mi tudi vi, čestiti gospod Jovan
Krtačar kaj
značaju. ’ ’

‘Eh — da,” je odgovoril gos¬
pod Jovan Krtačar, “o mojem
značaju ni treba dosti govoriti,
doy elj je, če povem, da sem po¬
pravljen vzeti vašo hčerko Ljuu-
milo za ženo ”

F. Iz¬

poveste o svojem

Oglas. i,

*Aa prodaj imam loto na ze ■
ugodnem kraju: Blizu Ravena
Parka, dva bloka od Oakland ave.
in Jarvis st. Cena znaša samo
$400. — Frank Hochevar, 2
Greenbush st., Alihvaukee.