NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčic
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 11 - LETO 54 - CELJE, 18. 3.1999 - CENA 280 SIT
Hmsek proti
železarjem
od četrtka do sobote Stanislav ZImšek iz Celja opozorilno gladovno
.	stavkal. Stran 10.
PROCES V
SLEPI ULICI
Kamenik gladovno stavka že štiri mesece. Tožilec predlaga, naj se mu
__ sodi brez njegove navzočnosti. Stran 10.
Žalska voda
spet pitna
O vzrokih za onesnaženje v intervjuju z Matjažem zakonjškom
na strani 5.
Cas za park in - ljubezen
Pomlad je pred vrati in z njo čas za dolge sprehode, nabiranje
regrata, vrtna deia (mimogrede, če vam je vrt uničila poplava in ste
mulj odstranili, iahico na njem sadite vse vrtnine), izlete in ljubezen.
Celjski parie sicer še ni urejen, toda do maja naj bi bil spet v veselje
mestu (o tem na strani 12). Toda, ljubezen se ne meni za oicolje.
Cteljskl general, ki je raje tiho
/RELEC MLADOSTI NA KAVKAZU
V reportaži na 33. strani spoznajte gruzinske stoletnike.
Rubriko Nina vas
opazuje berite na
strani 32.
VELENJSKI CRASCAKI
Dan s kustosi, ki so najboljši poznavalci velenjske preteklosti, stran 17.
s pestjo
drobiža
nad naravo
Kako ukrotiti zemeljski plaz v osmih urah.
stran 15.
AKCIJA:
NAROČNIKI
IŠČEJO
NOVE NAROČNIKE
Stran 15.
2
DOGODKI
Zmeda okrog otroških dodatkov
Rok za vloge podaljšan do konca junija - Zožen krog upravičencev
v prejšnjih letih so centri
za socialno delo v tem času že
imeli zbranih večino vlog
staršev, ki so zaprosili za
otroške dodatke, letos pa za-
radi zakonske zmede ni tako.
Doslej veljavni selektivni
otroški dodatek, do katerega
so bili upravičeni vsi, katerih
dohodek ni presegal 110 od-
stotkov povprečne slovenske
plače na družinskega člana,
naj bi po veljavnem zakonu o
družinskih prejemkih s 1. ma-
jem zamenjal univerzalni
otroški dodatek. Ta predvide-
va 5800 tolarjev za predšol-
ske, 6253 za osnovnošolske
otroke in 6644 za otroke nad
15 let. To pomeni, da bi se
znižal sedaj najvišji otroški
dodatek z 8.598 tolarjev, ki ga
prejema okrog 90 tisoč otrok
iz družin z najnižjimi dohod-
ki, povečal bi se v višjih do-
hodkovnih razredih, hkrati pa
bi ga dobili tudi tisti iz najpre-
možnejših družin.
Ker je takšna sprememba
problematična tako s socialne-
ga vidika kot zaradi pomanj-
kanja denarja v proračunu, je
vlada že julija lani državnemu
zboru predložila nov zakon, v
katerem univerzalni dodatek
ni predviden. Vendar doslej
do njegove obravnave ni priš-
lo, pač pa je v postopku obrav-
nave v DZ predlog zakona o
družinskih prejemkih poslan-
ca Branka Kelemine, h katere-
mu je vlada zaradi težavnega
položaja, v katerem se je znaš-
la, dodala amandma. Z njim bi
se podaljšala veljavnost selek-
tivnega otroškega dodatka do
konca aprila leta 2001, hkrati
pa bi začela veljati nova lestvi-
ca za njegovo dodelitev.
Ta predvideva višje otroške
dodatke za najbolj ogrožene in
ukinitev za tiste v sedanjem
zgornjem razredu, kar je glede
na vse slabši socialni položaj
družin tudi najbolj logično.
Namesto sedanje zgornje meje
110 odstotkov povprečne plače
iz preteklega leta na družin-
skega člana se ta znižuje na 75
odstotkov (povprečna plača la-
ni v Sloveniji je znašala
158.069 tolarjev bruto). To po-
meni, da kakšnih 50 tisoč upra-
vičencev ne bi več prejemalo
otroškega dodatka, ki sedaj
znaša 2.736 tolarjev, pač pa bi
najnižji po novem znašali od 3
do 5 tisoč tolarjev, glede na
vrstni red rojstva otroka. V naj-
nižjem razredu (do 25 odstot-
kov povprečne plače RS na
družinskega člana) bi se dodat-
ki prav tako zvišali in sicer bi
za prvega otroka dobili 9.500
tolarjev, za drugega 10.500 to-
larjev, za tretjega in naslednje
pa 11.500 tolarjev.
Kaj to pomeni za starše?
Vlogo za uveljavitev otroškega
dodatka (Obr. 8,41 - DZS d.d.
Založništvo tiskovin) lahko
oddajo na centrih za socialno
delo tako kot vsa leta, le da so
zaradi omenjenih nedoreče-
nosti rok podaljšaU do 30. ju-
nija, saj pričakujejo, da bo nov
zakon stopil v veljavo pred
prvim majem. Verjetno pa si
lahko na osnovi predvidene
nove zgornje meje sami izra-
čunajo, če je sploh smiselno,
da pišejo vlogo.
T. CVIRN
Stahlt v Ц
razpravi]
Na dragi redni seji ^
skega sveta so svetnilj
ne Braslovče najprej s^
li predlog odloka o ^
nem računu proračun^
še skupne občine Žal^
lani.	Ц
Predlog odloka jej
žalski župan Lojze ш
ki je bil v prejšnji občiS
oddelka za finance, i
je med drugim pouc
so bili plačani vsi k|
razdelitev med šest
čin pa je ostalo še p|
44 milijonov tolarjevj
V nadaljevanju seje^
slovški svetniki ош
statut in se odločili
dnevno javno razpravo^
log statuta bo na vo|
sedežih KS Trnava, ^
sko, Letuš in Braslovče]
bodo lahko občani, po^
stranke in drugi dali j
pripombe. Statut je usl^
skoraj v celoti, razen v
ki se tičejo ustanavljanji
jevnih skupnosti. Svet^
sprejeli začasni pravila
sistemizaciji delovnih ng
občinski upravi BraslovS
bo imela štiri zaposi
Predloga začasnega prav
ka o plačah občinskih I
cionarjev in nagrad či
delovnih teles občirat
sveta niso potrdili, temve
pobudo svetnika Slavkai
ta sprejeli sklep, da se o
njeni pravilnik sprejme
naslednji seji, ko bodo si
mali statut občine Bras
in bo znan proračun o^
T. Ш
Teden za premislek
Osmošolci, ki bodo septembra nadaljevali šolanje v 1.
letnikih srednjih šol, imajo natančno teden dni časa, da
še razmislijo, ali bi morebiti svojo prijavo za vpis
prenesli v drugo šolo. Do četrtka, 25. marca, je prenos
mogoč v vse šole, po tem datumu pa bodo prijave
sprejemali le še v šolah, ki bodo imele prosta mesta za
novince.
Podatke o prijavah novincev, ki so jih do 5. marca
prejele posamezne srednje šole, so v ministrstvu za šols-
tvo in šport objavili v posebnem biltenu, ki so ga dobili vsi
osmošolci. Podatki so pomembni zlasti za tiste osmošol-
ce, ki so izbrali izobraževalne programe s preveč prijavlje-
nimi, in tiste, ki so izbrali programe, ki jih zaradi premajh-
nega zanimanja šole jeseni ne bodo izvajale. Prvi imajo
teden časa za razmislek, ali ne bi bilo zanje ustrezneje
izbrati drugo šolo, v kateri si bodo zanesljiveje zagotovili
učno mesto, drugi pa morajo prijave obvezno prenesti v
druge šole.
Na Celjskem se položaj v posameznih šolah ne razlikuje
bistveno od lanskega. Če pogledamo samo splošne gimna-
zije, je v vse štiri (3 celjske in velenjsko) prijavljenih
preveč novincev, za strokovne gimnazije (tehniški v Vele-
nju in Celju ter ekonomsko v Celju) pa so še prosta mesta.
Pri tem velja opozoriti, da bo jeseni v I. Gimnaziji v Celju
zaživel oddelek umetniške gimnazije - glasbena smer,
prav tako pa bo oddelek odprt tudi v Velenju, čeprav je v
biltenu pod številom prostih mest za novince zapisana
ničla. V Šolskem centru Velenje pravijo, da bo oddelek
zaživel, če bo le dovolj prijav - glede na sobotni preizkus
znanja in nadarjenosti za vključitev v program umetniške
gimnazije, ki se ga je udeležilo kar 34 bodočih dijakov, pa
je to pričakovati.	IS
Kartice šele v jeseni
Načrti Zavoda za zdravs-
tveno zavarovanje Slovenije,
da naj bi do konca letošnjega
leta vsi državljani Slovenije
imeli kartice zdravstvenega
zavarovanja, ki bodo nado-
mestile sedanje zdravstvene
izkaznice, se niso uresničili.
Na celjskem območju, kjer
bi po prvotnih napovedih
kartice začeli uvajati že juni-
ja, bomo morali počakati do
jeseni.
Revizijska komisija za javna
naročila je namreč odločila,
da mora Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije pri po-
stavki čitalniki kartic ponoviti
razpis za izbiro najugodnejše-
ga ponudnika, pri karticah pa
enakovredno upoštevati tudi
ponudbo Mirage Holography
Studia d.o.o. To podjetje je
namreč potem, ko ni bilo iz-
brano, zahtevalo revizijo po-
stopka. Zavod je odločitev re-
vizijske komisije dosledno
spoštoval in že objavil javni
razpis za čitalnike v vrednosti
150 milijonov tolarjev, poseb-
na komisija pa bo ponovno
ocenila in ovrednotila ponud-
be za kartice.
Zaradi omenjenih zapletov
se bo izvedba projekta, ki je
vreden okrog tri milijarde to-
larjev, premaknila za nekaj
mesecev. Na območju celj-
ske regije bo uvajanje kartic
najverjetneje steklo šele v
zgodnjem jesenskem času.
Kdaj točno, v Območni enoti
ZZZS Celje še ne vedo.
»Kljub zastoju v zavodu na-
daljujemo z vsemi priprava-
mi na uvedbo kartice,« pravi
direktorica območne enote
Marina Senčar Borič. »Prila-
gajamo se na tisti del siste-
ma, ki ni sporen, na uvedbo
kartice pa pripravljamo tudi
izvajalce zdravstvenih stori-
tev, javnost pa bomo o novo-
stih pričeli obširneje obveš-
čati tri mesece pred uvedbo
zdravstvenih kartic.«
JI
Cel Juteics na Ložnico
Po idejnem projektu naj bi v središču Žalca zrasel upravno-poslovno-stanovanjski center
če bo šlo vse po sreči, bo
namesto kompleksa žalske-
ga Juteksa v samem središču
mesta zrasel upravno-po-
slovno-stanovanjski center,
Juteks pa se bo v celoti pre-
selil na Ložnico.
Ideja je zrasla v Juteksu, do
makete novega centra pa so jo
realizirali v projektantskem
podjetju Sangrin. »S proizvod-
no dejavnostjo se v samem
Žalcu ne ukvarjamo že več kot
3 leta. Juteks je samostojen
ekonomski objekt, ki ima na
Ložnici nezaključeno lokaci-
jo, predvsem manjka terciar-
na infrastruktura,« je povedal
direktor Juteksa Milan Dolar
ob maketi idejnega projekta,
ki so ga pred kratkim predsta-
vili tudi žalskim svetnikom. V
Juteksu želijo najti investitor-
ja, ki bi mu odstopili 15 tisoč
kvadratnih metrov v Žalcu,
prostor pa bi oblikoval po svo-
ji zamisli. V zameno bi inve-
stitor Juteksu uredil vse, kar
manjka na Ložnici, predvsem
dostop, električne povezave in
promocijsko stavbo.
Na kompleksu Juteksa v sre-
dišču Žalca bi naj zrasel nov
center po zamisli projektanta
Matije Golnerja. Gre za kom-
pleks v izmeri 11 tisoč kva-
dratnih metrov, center pa je
zasnovan iz 4 objektov, ki bi
jih povezovale štiri ulice. V
vsakem objektu bi pritličje in
prvo nadstropje namenili mir-
nim poslovnim dejavnostim,
servisnim službam ter različ-
nim stanovanjem, v center pa
naj bi se preselili tudi geodet-
ska uprava, inšpekcijske služ-
be in Upravna enota Žalec. V
kleti centra bi bila parkirna
hiša. Za izvedbo teh zamisli bi
bilo treba urediti dostope in
spremenhi prometni režim v
bližini, med drugim zgraditi
cono za pešce in urediti pri-
stop do mestnega jedra.
»Prepričan sem, da se tako
pomembna odločitev ne more
odvijati niti mimo mesta Žalec
niti mimo lokalne skupnosti,
oba morata povedati, ali našo
idejo podpirata ali ne,« je po-
vedal direktor Dolar in ome-
nil, da naj bi projekt spremlja-
la skupina strokovnjakov, ki
bi lahko pozitivno pripomogla
k izvedbi. Župan občine Žalec
Lojze Posedel je zato napove-
dal, da bo do naslednje seje
občinskega sveta pripravil
predlog članov odbora.
US
DOGODKI
3
V Sloveniji lio letos
mililon motornih vozil
10. sejem Avto in vzdrževanje in 2. sejem Moto boom v Celju obiskalo 25 tisoč ljudi
lede na 961.350 motornih
■¡I v državi konec lanske-
Ijta in dejstvo, da je bilo
pO letošnjega januarja in
fiiarja prodanih skoraj 12
^avtomobilov, je ob od-
јц 10. sejma Avto in vzdr-
gpje in 2. sejma Moto
na razstavišču Celj-
Џ sejma minister za pro-
, in zveze mag. Anton
fgjuer napovedal, da bo-
I v Sloveniji letos prebili
igiiino mejo 1 milijon mo-
nih vozil.
[jstoče zanimanje Sloven-
;za motorna vozila je potr-
[udi obisk obeh sejmov, saj
(io nedelje na razstaviščih
liskega sejma našteli 25 ti-
■obiskovalcev oziroma za 2
i več kot lanh Sejma je
îmljala tudi vrsta obsejem-
bprireditev, kjer so organi-
orji zabeležili nekoliko
[omnejši obisk strokovne
nosti. UNZ Celje je pripra-
vila posvet o krožnih križiš-
čih, v sodelovanju s Sloven-
skim ekološkim gibanjem so
letos spregovorili o okolju pri-
jazni menjavi in reciklaži olj,
poseben poudarek pa je bil
namenjen tudi avtoremontni
stroki na prehodu v novo ti-
sočletje ter spremenjenim po-
gojem, ki jih bo avtoremontni
dejavnosti prineslo vključeva-
nje Slovenije v Evropsko uni-
jo. Po prvih ocenah iz ankete
med razstavljavci in obisko-
valci, so bili oboji z uspešnost-
jo prireditev zadovoljni. Za
obiskovalce so bile zlasti zani-
mive tudi številne predstavi-
tve vaj iz treningov varne vož-
nje, spretnostne vožnje s sku-
terji, karting ter sobotni dan
motoristov.
Sejem Avto in vzdrževanje
povezuje predstavnike avtore-
montnih dejavnosti v Sloveniji
in v duhu svojega koncepta, ki
vselej na prvo mesto postavlja
stroko, vsako leto med drugim
predstavlja najpomembnejše
novosti ter opremo za avtome-
hanična dela, vulkanizerstvo,
avtokleparstvo, avtoličarstvo,
avtoelektriko, geometrijo ko-
les, program za vzdrževanje
in nego motornih vozil, opre-
mo za tehnične preglede, re-
zervne dele za osebna in to-
vorna vozila, olja, maziva ter
dodatno opremo za vozila.
Kot novost v spremnem pro-
gramu sejemskih prireditev so
organizatorji; Obrtna zborni-
ca Slovenije, Avtoservisno re-
montna skupnost Slovenije in
Celjski sejem d.d., letos uvedli
tekmovanje za vulkanizerja
leta. Laskavi naziv vulkanizer
leta 1999 je osvojil Igor Sirk.
Med avtokleparji, ki so se
potegovali za naziv ekološko
neoporečne avtokleparske de-
lavnice, so vseh 35 možnih
točk osvojile: Avto Šerbinek
d.o.o. iz Maribora, Avto Feko-
nja iz Radelj ob Dravi, Malgaj
d.0.0. iz Trbovelj, Avtohiša
Real d.d. iz Ljubljane in PSC
Avtokleparstvo Avtovleka
Marjan Krmelj iz Trebnjega.
Sejemska priznanja, že tradi-
cionalne znake Celeia, so letos
prejeli Koch Servisna oprema
d.o.o. iz Ljubljane zlati znak.
Produkt d.o.o. iz Ljubljane
srebrni znak in Castrol Slove-
nija d.o.o. iz Ljubljane brona-
sti znak. Med 20 dobitniki se-
jemskih priznanj so s Celjske-
ga Avto Celje d.d., Avtohiša
Kanduti d.o.o.. Avto servisna
oprema d.o.o., vsi iz Celja,
srednje poklicne šole s po-
dročja avtoremontne dejavno-
sti, Policijska uprava Celje in
Unior d.d. iz Zreč, med dobit-
niki priznanj sejma Moto
boom pa so s Celjskega Top
moto Helena Černak in STP
Božič iz Celja ter Oldy Marke-
ting d.o.o. s Polzele.
I. STAMEJČIČ
Organizatorji obeh sejmov
so letos ginekološko-porod-
niškemu oddelku Splošne
bolnišnice Celje ob odprtju
obeh sejmov podarili barvni
TV sprejemnik in Videore-
korder, predstojnik oddelka
dr. Vladimir Weber pa se je
za darilo zahvalil z beseda-
mi, da upa, kako bo nekoč v
TV poročilih le slišal, da dr-
žava investicijsko podhra-
njeni bolnišnici v Celju ven-
darle namenja več denarja.
Udeležence je v Žalcu pozdravil župan Lojze Posedel.
Klub županov LDS v Žalcu
^■^ugo sejo Kluba županov
? so tokrat sklicali v pone-
v Žalcu, njihov gosti-
Pd je bil žalski župan
Posedel. Seje se je ude-
približno 40 županov,
lds iz cele Slovenije,
psednik kluba Anton
župan mestne občine
Sobota, se je Lojzetu
i^lu zahvalil za gosto-
ij'^^st, pozdravil pa je tudi
srečanja, ministra za:
Г0 in šport dr. Slavka Ga-
tv	govorili o šoli v
r'^'ji na prehodu deset-
L' v zvezi s tem pa so
[ ^^ Oiinistru postavili vr-
iJP^ašanj. Dr. Gaber je
ђ da si bo ministrs-
Pfizadevalo, da -bo zna-
Jstala vrednota, odnosi
rpjj^^ pa naj bi odražali
^Po^^ovanje in od-
L ^ možnosti čim večim
^^'^ijam, da dokončajo
srednjo šolo in morda tudi
fakulteto. Kot dokaz teh pri-
zadevanj je tisoč novih mest
za podiplomski študij, saj na
tem področju še vedno zao-
stajamo za Evropo.
Posamezni župani so mini-
stra seznanili s težavami, ki
tarejo manjše občine, še pose-
bej po novem zakonu o finan-
ciranju občin. Minister jih je
pomiril, da bodo tam, kjer bo
mogoče, sofinancirali gradnjo
šol kot doslej, torej da bo mi-
nistrstvo prispevalo polovico,
občina pa polovico potrebnih
sredstev; v revnejših občinah
pa bo delež ministrstva 70-
odstoten. Vsekakor bodo po-
skušali v vseh primerih poma-
gati občinam pri realizaciji na
pogled neizvedljivih investi-
cij. Na koncu so razpravljali še
o regijah v Sloveniji, zakon o
tem je pred obravnavo v parla-
mentu. Govorili so še o raznih
drugih stvareh, ki zadevajo
delo kluba in izobraževanje,
ter o posameznih pobudah
županov.
T. TAVČAR
REKLI SO
Janez Črnej na predavanju z
naslovom Temna stran Celja:
»Osem let po osamosvojitvi
Slovenije še ni celjska oblast
poskrbela za zaznamovanje
niti enega groba žrtev povoj-
nih pobojev. Noben župan, ki
prikriva to temno plat celjske
zgodovine, ne more biti vero-
dostojen in ne more Celja po-
peljati v Evropo. Prejšnja dva
župana nista za to naredila
ničesar. Za drugega vemo, za-
kaj ne, za prvega, ki je bil sicer
naš (Demosov, op.p.), pa tudi.
Za sedanjega župana še ni ja-
sno, ali bo kaj napravil, ali ne.
Na odprtju razstave Temna
stran meseca pa ga ni bilo...«
NA KRATKO
Kje so meje za otroka?
FRANKOLOVO - Klub staršev pri Medobčinski zvezi prijate-
ljev mladine Celje pripravlja danes, v četrtek ob 17. uri, v OŠ
Frankolovo okroglo mizo na temo »Kako otroku postaviti meje«.
K razpravi vabijo zlasti starše, vzgojitelje in pedagoške delavce.
(IS)
Štafeta za Varno hišo
UUBUANA - Mladi^ forum ZLSD bo med 20. in 22. majem
letos drugič pripravil Štafeto solidarnosti, so sporočili prejšnji
teden. Mladi bodo s kolesi startali iz štirih krajev; Maribora,
Krajnske Gore, Krškega in Nove Gorice, cilj za vse kolesarje pa
bo v Piranu, kjer bodo tudi prešteli izkupiček humanitarne
akcije, ki bo spremljala štafeto. Zbran denar bodo letos nameni-
И Varni hiši, saj bodo med štafeto skušali opozoriti na probleme
žensk, deklet in otrok v stiski, zlasti na probleme spolnega
nadlegovanja, nasilja v družini in socialne stiske. (IS)
POSVETU
Piše: DAMJAN KOSEC,
POPtv
V Natu odslej 19
držav
Zveza Nato je postala bo-
gatejša še za tri članice in jih
zdaj šteje že 19. Poljska,
Češka in Madžarska so v pe-
tek v ameriškem mestu In-
dependence, kjer je takratni
predsednik Truman zvezo
ustanovil pred 50 leti, na-
mreč sprejele dokumente o
polnopravnem članstvu.
To je bil že četrti krog širi-
tve Severnoatlantske zveze.
Ob ustanovitvi 4. aprila 1949
je bilo vanjo vključenih 12
držav: ZDA, Vehka Britanija,
Belgija, Francija, Italija, Kana-
da, Luksemburg, Danska,
Norveška, Portugalska, Nizo-
zemska in Islandija. Leta 52
sta se zvezi pridružili Grčija
in Turčija, tri leta kasneje pa
še Nemčija. Kot zadnja pred
tem krogom je v Nato leta
1982 vstopila Španija, In kako
bo naprej? Na vrhu Nata, ki
bo konec aprila v Washingto-
nu, bodo najverjetneje zago-
tovili, da vrata zavezništva os-
tajajo odprta. To pa je tudi
> vse. Malo verjetno je, da bodo
še posebej izpostavih kako
kandidatko (pa čeprav bi si
^Slovenija to želela) in še manj
verjetno je, da bi postavili
kakšne časovne okvire za na-
daljnjo Širitev. Kljub temu pa
so med najresnejšimi kandi-
datkami za nove članice Slo-
venija, pa Romunija, Slovaška
in tudi baltske države, kar je
še posebej trn v peti Rusiji, ki
v zadnji širitvi vidi strateško
napako in še okleva glede
udeležbe na aprilskem vrhu.
Albanci popustili,
Srbi ne
Srbi in kosovski Albanci,
ki so pred tedni skušali do-
seči mirovni sporazum v
francoskem Rambouilletu,
so spet sedli za pogajalsko
mizo. Tokrat v Parizu, kjer
naj bi s podpisom mirovne-
ga sporazuma, ki ga je pred-
lagala mednarodna skupina
za stike, tudi uspešno skle-
nili drugi krog pogajanj.
Kar tiče albansko pogajal-
sko skupino, je že v ponede-
ljek, prvi dan pogajanj sporo-
čila, da je pripravljena podpi-
sati sporazum. Vodja pogajal-
cev Hashim Thaqi je v pismu
ameriški zunanji ministrici
Albrightovi zapisal, da bo al-
banska delegacija v njeni nav-
zočnosti oziroma kjer bo Al-
brightova želela, podpisala
mirovni sporazum. Za razliko
od Albancev pa se Srbi še
vedno ne strinjajo s sporazu-
mom, Najostrejši trn v peti
jim je namestitev mirovnih sil
zveze Nato v pokrajini. Med-
narodna skupnost na Čelu s
Chntonom in šefom Nata So-
lano je Beogradu v primeru
neuspeha na pogajanjih to-
krat najresneje zagrozila s si-
lo, Kot je dejal Solana, bo
glavni cilj »bombardiranj poš-
kodovanje zmogljivosti srb-
skih sil«.
Odstopil Oskar
Lafontaine
Nepričakovano je odstopil
nemški finančni minister
Oskar Lafontaine, ki se je
hkrati odpovedal tudi vode-
nju vladajoče socialdemo-
kratske stranke. 55-letni
»rdeči Oskar«, kot so ga ime-i
novali zaradi njegovih radi-
kalnih pogledov na gospo-
darstvo, vzroka za odstop ni
navedel, že dlje časa pa naj
bi se s kanclerjem Schröder-
jem razhajala v stališčih.
Slednji naj bi imel več po-'
sluha za gospodarstvo in zato
ne čudi dejstvo, da je odstop
Lafontaina med prvimi poz-
dravilo združenje nemških in-=
dustrialcev. Kancler je že na-
povedal, da bo do poletja ob--
čutno zmanjšal davek za pod-,
jetja - ideja Lafontaina je bila
prav nasprotna: še bolj jih je
treba udariti po žepu. Britan-
ski tabloid Sun ga je zato oz--
načil za »najnevarnejšega mo-
ža v Evropi«, ki skuša levičar-
sko politiko visokih davkov
uvesti po vsej Evropi. Nemško
finančno ministrstvo bo naj-
verjetneje prevzel socialde-
mokrat Hans Eichel, ki je do
poraza na deželnih volitvah
prejšnji mesec, osem let vodil
zvezno deželo Hesse, kamor
spada tudi nemško finančno
središče Frankfurt. Kot vse
kaže bo krmilo socialdemo-
kratov prevzel kar Schröder,
ki so mu strankini regionalni
baroni ob odstopu Lafontaina
za to izreku vso podporo
Bombašu dosmrtni
zapor
Sodišče v Gradcu je po pet
tednov dolgem procesu na
dosmrtni zapor obsodilo
Franza Fuchsa, avstrijskega
izdelovalca in pošiljatelja
pisemskih bomb. Spoznalo
ga je krivega štirikratnega
umora, dveh poskusov umo-
ra, prizadejanja hudih tele-
snih poškodb, povzročitve
gmotne škode ter izsiljeva-
nja. Kazen bo prestajal v us-
tanovi za duševno motene.
49-letm Franz Fuchs je ves
čas trdil, da je član Bajuvarske
osvobodilne armade (v nje-
nem imenu je tudi pošiljal
pisma), ki se bori za združitev
vseh nemškogovorečih ljudi
na Bavarskem, v Alpah in ob
reki Donavi znotraj meja, ki
so obstajale med šestim in
dvanajstim stoletjem. Sodišče
je ugotovilo, da armada obsta-
ja samo kot Fuchsova fikcija,
sodni psihiater pa je Fuchsa
označil kot inteligentnega fa-
natika z izredno ekstremistič-
ni in rasističnimi pogledi. Tu-
di zato so bili njegove žrtve
Štirje Romi iz Oberwarta, pa
duhovnik, ki je pomagal be-
guncem in nekdanji dunajski
župan Zilk, borec za pravice
priseljencev. Slednji je ob od-
piranju pisemske bombe ostal
brez dveh prstov na roki; ne-
kaznovan pa ni ostal niti
Fuchs - med poskusom je
sprožil eksplozivno telo in os-
tal brez obeh rok.
□
D060DKI
Brez soglasja lastnikov zemljišč
Za rekonstrukcijo ceste Višnja vas-Dobrna v Novi Cerkvi že dvakrat denar - Razhajanja ob odškodnini
i—- '
Vojničani že leta opozarja-
jo, da je cesta med Višnjo
vasjo in Dobrno prava sra-
mota, zato je bila tudi ena
prvih nalog novoustanovlje-
ne občine začetek postopka
za rekonstrukcijo le-te. V le-
tu 1995 so za odsek v Novi
Cerkvi od države dobili 50
milijonov tolarjev, ponovno
se je cesta v program Direk-
cije RS za ceste uvrstila pred-
lani, a z deli se bo čakalo vse
dotlej, da bodo v občini uspe-
li doseči soglasje s štirimi
lastniki zemljišč. Jedro nes-
porazuma pa je višina odš-
kodnine, ki naj bi jo lastniki
dobili za svojo zemljo.
Prvi denar, ki so ga Vojniča-
ni za rekonstrukcijo kilometr-
skega odseka ceste v Novi
Cerkvi dobili od države leta
1995, so v soglasju z Direkcijo
RS za ceste preusmerili na
odsek v Lemberg, iz državne
mošnje pa so k prvotnim 50
milijonom dobili še 15 mili-
jonov tolarjev. Dela na cest-
nem odseku v Lembergu so
zaključili lani, ko je država po
predhodnih dogovorih v letu
1997, za rekonstrukcijo ceste
Višnja vas-Dobrna spet zago-
tovila 100 milijonov tolarjev.
Da ne pride do rekonstruk-
cije ceste v Novi Cerkvi, je
vzrok nestrinjanje z višino
odškodnine, ki bi jo za svojih
3 tisoč 90 kvadratnih metrov
zemljišč dobili štirje lastniki
zemlje ob trasi. Danijelu Siv-
ki, Francu Grobelniku, Kar-
lu Gobcu in Francu Žganku
namreč v direkciji za ceste
ponujajo odškodnino za od-
stopljena zemljišča po veljav-
nih kriterijih - zemljišča so
ocenjena enako kot tista, ki
jih odkupujejo za gradnjo av-
tocest, cena za kvadratni me-
ter pa se odvisno od kakovosti
zemljišča giblje med 9,21
DEM za travnik in 24,14 DEM
za stavbišče - lastniki pa vztra-
jajo pri višji odškodnini. Z
njimi se je predlani pogovar-
jala tudi namestnica direktor-
ja Direkcije RS za ceste Majda
Skubic Pachole, potem, ko
do dogovora ni prišlo, pa je
Vojničanom tudi odsvetovala
možnost, da bi razUko med
priznano odškodnino in tisto,
ki jo zahtevajo lastniki, plača-
li iz občinskega proračuna, saj
bi bila to sila dvorezna odloči-
tev za bodoče odkupe zem-
ljišč.
Ker si v Vojniku resnično ^li-
jo, da bi do rekonstrukcije ceste
v Novi Cerkvi vendarle prišlo,
so občinski svetniki v sredo
pooblastili župana Bena Poder-
gajsa, da skupaj s še dvema
svetnikoma v roku enega mese-
ca ponovno skuša doseči dogo-
vor z lastniki. Menili so, da bi
bila še sprejemljiva odškodnina
za kvadratni meter dvorišča
oziroma stavbišča med 30 in 40
DEM (čeprav po uradni cenitvi
znaša 24,14 DEM), v poštev pa
bi prišlo tudi zagotavljanje na-
domestnih zemljišč za oškodo-
vane lastnike. Na pobudo svet-
nika Marjana Kovača se bodo
v Vojniku obrnili tudi na Direk-
cijo RS za ceste, da bi vendarle
zagotovila višjo odškodnino za
kmetijska zemljišča.
IVANA STAMEJČIČ
Po uradnih kriterijih bi last-
niki dobili za svojih 3 tisoč 90
kvadratnih metrov zemljišč
nekaj več kot 3,4 milijona
tolarjev odškodnine. Ker pa
zahtevajo za svojo zemljo
najmanj po 30 DEM za kva-
dratni meter, znaša to v skup-
ni kvadraturi blizu 5,6 milijo-
na tolarjev razlike. V Občini
Vojnik so pripravili še va-
riantna izračuna, če bi kva-
dratni meter zemljišča plačali
po 25 DEM (nekaj čez 4 mili-
jone) ali 20 DEM (blizu 2,6
milijona tolarjev razlike).
Občinski svet lahko za pri-
dobitev potrebnih zemljišč
pooblasti tudi občinsko upra-
vo, naj sproži postopek raz-
lastninjenja. V tem primeru
mora občina zagotoviti loka-
cijski načrt, kar bi jo stalo
blizu 1,2 milijona tolarjev, še
za okoli 500 tisočakov pa bi
bilo stroškov upravnega po-
stopka in sodnih taks.
Provobranillca prisluhnila Percicu
Družbena pravobranilka RS mag. Anica Popovič je
minulo sredo Upravni enoti Celje predlagala obnovo po-
stopka denacionalizacije za poslovno stanovanjski objekt
Linhartova 18 v Celju.
Kot smo že večkrat poročali, je o izvedenem denacionaliza-
cijskem postopku najbolj dvomil celjski črkoslikar Ladislav
Perčič, sicer najemnik poslovnega prostora v tem objektu, ki
se je za obnovo postopka obrnil na številne naslove, prepričan
v svoj prav pa je tudi dvakrat gladovno stavkal. Po preučitvi
vseh zbranih dokumentov ter na osnovi zaslišanj strank, je
družbena pravobranilka RS mag. Anica Popovič minulo sredo
Oddelku za okolje in prostor UE Celje predlagala, da »izda
sklep o obnovi postopka v upravni zadevi št. 36300/036/93 in
razveljavi delno odločbo št. 36300/036/93, izdano 30. maja
leta 1997.«	IS
Proračun na prvi pogled
Občinski svet Občine Pod-
četrtek je na zadnji seji
obravnaval delovno gradivo
za pripravo občinskega pro-
računa za letos, po hitrem
postopku pa sprejel odlok,
ki so ga šestim občinskim
svetom (občinam ustanovi-
teljicam) predložili v spre-
jem v OKP Javnem podjetju
za komunalne storitve Ro-
gaška Slatina d.o.o.
Podčetrteški občinski svet-
niki so obravnavali tudi osnu-
tek občinskega statuta, po-
slovnika občinskega sveta ter
odloka o organizaciji in de-
lovnem področju občinske
uprave (vse v prvem branju)
in imeli na ta gradiva vrsto
pripomb, vendar ne bistve-
nih. V nadzorni odbor Obči-
ne Podčetrtek so svetniki
imenovali pet članov: Franca
Lipoška in Greto Amon iz
Podčetrtka, Vlada Lojena in
Vilija Plevnika iz Buč in
Frančiško Šket iz Pristave pri
Mestinju.
Delovno gradivo o občin-
skem proračunu bo svetnikom
v naslednjih tednih osnova za
dodelavo posameznih postavk,
na tokratni obravnavi tega gra-
diva pa so menili, da bi kazalo
zmanjšati nekatere postavke iz
naslova odhodkov v proraču-
nu, ki je po prvih ocenah vre-
den 274 milijonov tolarjev.
Po hitrem postopku je ob-
činski svet Občine Podčetrtek
sprejel odlok o spremembi in
dopolnitvi odloka o ustanovi-
tvi OKP Javnega podjetja za
komunalne storitve Rogaška
Slatina. Pri danem soglasju k
statutu tega podjetja pa je pod-
četrteški svet, tako kot vsi os-
tali sveti občin-ustanoviteljic,
ki so že obravnavali ta doku-
ment, imel pripombo na 43.
člen (direktor javnega podjet-
ja OKP mora imeti visokošol-
sko izobrazbo, srednja ni do-
pustna) ter na 45. člen, ki po
mnenju občinskih svetnikov
ni predmet statuta (udeležba
direktorja pri dobičku).
M. AGREŽ
Olajšave za dohodnino
Dohodninsko napoved je treba oddati do 31. marca ,
Ker se rok, do katerega je
treba oddati napoved za od-
mero dohodnine v preteklem
letu, nezadržno bliža, in ker
veliko davkoplačevalcev ča-
ka prav do zadnjega dne, to
je do 31. marca, vas tokrat še
enkrat opozarjamo na zne-
ske olajšav, ki lahko zniža-
jo davčno napoved. Osnov-
na pojasnila, kako izpolniti
obrazce za dohodninsko na-
poved, smo v našem časopi-
su objavili že 18. februarja.
Davčno osnovo, ki je sešte-
vek vseh prejemkov v letu in
odbitek vseh plačanih dajatev
oziroma prispevkov za social-
no varnost, lahko zmanjšamo
za največ 3 odstotke, če smo v
preteklem letu imeli izdatke.
za katere lahko uveljavljamo
olajšave in imamo zanje tudi
račune ali potrdila. To osnovo
nam bodo na davkariji avto-
matično zmanjšali za 11 od-
stotkov splošne davčne olajša-
ve, ki na podlagi podatka o
povprečni lanski plači zapo-
slenih v Sloveniji znaša
208.651 tolarjev Za druge
olajšave si oglejte spodnjo ta-
belo.
Dohodninsko napoved je
treba vložiti pri izpostavi, kjer
ste vpisani v davčni register.
Tisti, ki bodo to storili zadnji
dan po pošti, morajo napoved
poslati priporočeno in na ku-
verto napisati, da gre za napo-
ved dohodnine. Če boste vlo-
go poslali med 31. marcem in
31. majem, se bo štela za ne-
pravočasno, po tem datumu
pa se šteje, da napoved ni bila
vložena in boste morali plača-
ti denarno kazen. Poleg do-
hodnine, ki vam jo bo izmeri-
la davčna služba, seveda.
Naj še enkrat opozorimo,
da dohodninske napovedi ni
treba oddati tistim, katerih
lanski dohodki niso presegli
11 odstotkov povprečne letne
plače, upokojencem, ki poleg
pokojnine, od katere jim ni
bila obračunana akontacija
dohodnine, niso imeli nobe-
nih drugih dohodkov, pa tudi
ne dijakom in študentom, ki
so prejemali plačilo preko
študentskih in mladinskih ser-
visov, če njihovi prejemki ni-
so presegli 51 odstotkov pov-
prečne lanske plače, kar znaša
967.382 tolarjev
JANJA INTIMAR
VeČina s potrebnim soglasjem
Na ponedeljkovem zasedanju mozirskih svetnikov je
največ vroče krvi povzročila izdaja soglasja za podaljšanje
odpiralnega časa gostinskih lokalov.
V občini Mozirje so lani sprejeli odlok, po katerem so gostinski
lokali pozimi odprti do 22. ure, poleti pa uro dlje. Za podaljšanje
delovnega časa je zaprosilo šest gostincev. V začetku so svetniki,
tudi na predlog občinske uprave, do prošenj izoblikovali odklo-
nilno mnenje. Po razpravi o zapostavljenih gostincih, visokih
kaznih ter strnjenih ali nestrnjenih naseljih, so se svetniki
odločili, da bodo o vsaki prošnji posebej glasovali. Soglasja niso
izdali le za bistro Vovk v Varpoljah.	US
Forum ¡znien¡u¡e
znanje in izicušnje
v Velenju je bilo v soboto,
13. marca, ustanovno sreča-
nje Foruma svetnic in svetni-
kov Združene liste socialnih
demokratov. Forum bo svet-
nikom in svetnicam v oporo
pri izmenjavanju znanj in
izkušenj, oskrboval jih bo z
gradivi, pomembnimi za nji-
hovo odločanje v občinskih
in mestnih svetih, ter spod-
bujal sodelovanje med svet-
niki in svetniškimi skupina-
mi doma in v tujini.
Predsednik foruma je postal
velenjski mestni svetnik in po-
slanec Bojan Kontič, podpred-
sednika sta Melita Ažman iz
Radovljice in Janko Kos iz Žal-
ca, v 15-članski glavni odbor,
ki bo občasno skrbel za izobra-
ževanje in usposabljanje svet-
nikov in svetnic, pa so iz celj-
ske regije izvolili celjskega
mestnega svetnika Franca Peta-
uerja. Na ustanovnem srečanju
v Velenju so se svetniki sezna-
nili s predlogom o začetku po-
stopka za spremembo ustave,
povezanega z regionalizacijo
Slovenije, ki ga je izčrpno
predstavil njegov pobudnik dr.
Ciril Ribičič. Predsednik
ZLSD Borut Pahor pa je pou-
daril, da želijo spodbuditi ob-
likovanje novega naprednega
političnega zavezništva v pro-
gramskem in kadrovskem smi-
slu, ki ne sme nastajati samo z
enostavnim seštevanjem poli-
tičnih partnerjev, temveč mora
vsebovati novo politično kvali-
teto. Zaradi izčrpanosti seda-
nje politične prakse, je še me-
nil Pahor, so spremembe nei-
zogibne.	K.L.

Sporazum o рЦ
UUBLJANA, 10.
(Delo) - Predstavniki yï
delodajalcev in sindi);,
so sprejeli dogovor o p^«
plač od 1999 do 2001,
zumeU pa so se tudi ojj
maini plači, o načinu
j e vanj a plač in o regres
letni dopust. Zakon o ц
maini plači bo treba spr¡
po hitrem postopku, sa|
danji preneha veljati 30,1
nija.
VecŽensk^
UUBLJANA, 11.
(Delo) - Državni zbor je
predlog vlade za generi
tožilko imenoval Zdei
Cerar. Za predlog je glast
lo 57, proti pa 20 poslani
Za direktorico sklada ki
tijskih zemljišč in gozdoi
bila za naslednja štirij
imenovana , Mar ja M]
; Cuk, ki je poklicno kad
pričela v Celju.
Šukljedob^
podporo H
UUBUANA, 11. S
(Delo) - Kañdidat za notri
ga ministra Borut Šuklje|
zaslišanju v pristojnem t|
državnega zbora dobilj
pričljivo podporo. Napoi
je, da si bo prizadeval шј
ustrezen strokovni naá
nad deli ministrstva, pora
nal pa bo tudi z akterji afer
in Holmec. DZ naj bi o nö
ministru odločal 23. marc
Brez izgredov
OTOČEC, 12. marcaj
lo) - Slovenski in hrv^
premier Janez Drnovšek
Zlatko Mateša sta se do^
rila, da se bosta državi
naprej izogibali vseh i^
dov, ki bi burili ljudi na ^
straneh meje. Si ta m|
naj bi državi podpisali |
moženjsko-pravni spo
zum in sporazum o jed
elektrarni v Krškem. -,
Eksplozija plim
MARIBOR, 14. m
(Delo) - Eksplozija рИпз
razdejala stanovanjski b
na Ferkovi ulici. Pri tem
ena oseba izgubila življei
Ker je večina stanovani
dveh nadstropjih uniif!
ostala pa so poškodovana,
vsi stanovalci morali M
stiti blok.
Patriarh na obis'
UUBUANA, 15, ma
(Delo) - Patriarh Srbske!
voslavne cerkve Pavle s«
med dvodnevnim obiskoC
Sloveniji sestal tudi s celof
slovenskim političnim vtI']
Glavne teme pogovorov so'
razmere v Srbiji in na Kof
sodelovanje med Sloveiiij"
Jugoslavijo ter življenje '
venskih državljanov srbsKf
rodnosti v naši državi.
Edini V Sloveni!
UUBUANA, 16. И
(STA) - Zveza svobodni^J
dikatov Slovenije je kot e"!
iz naše države postala!
polnopravna članica E^^J
ske konfederacije sindiH^I
ki združuje več kot 55
nov članov. Sklep o
izvršilni odbor evropskih'
dikatov sprejel soglasno i
DOGODKI
5
Žalska voda ponovno pitna
Z direktorjem Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjažem Zakonjškom o vzrokih za onesnaženje pitne vode in delitveni bilanci
^gdnjem času so se v občini Žalec precej
^ Ј.јдП s problemom pitne vode, saj je iz
^tekla voda neprijetnega vonja in okusa.
Škrat pa so prebivalce tudi opozarjali, da
^ 0 primerna za pitje. O vzrokih onesna-
jain položaju podjetja smo se pogovarja-
direktorjem Javnega komunalnega pod-
[a Žalec Matjažem Zakonjškom.
oskrba z vodo se normalizira, voda pa je
[rinalno pitna,« je že pretekli teden zagotovil
»Obstoječe črpališče, ki je bilo pri-
^eto, Še ni v pogonu. Zaenkrat prečrpavamo
do v Strugo in jo čistimo, vendar so to bolj
t ne preventivni ukrepi. To je tudi normalni
gm obratovanja tega črpališča, kadar je vode
i^olj. V bistvu smo vse sanirali, izpraznili
jališče, Zavod za zdravstveno varstvo je
skrbel za dezinfekcijo in pregledal vodo, ki
sedaj takšna, kot mora biti.«
Kako sploh lahko pride do tako hudega
ifsnaženja?
Gre za črpališče pitne vode
bje med Savinjo in Strugo,
Et se je vzporedno s črpališ-
1Ш v Strugi zajezila voda in
razlila nad črpališčem. Čr-
li^ie je zgrajeno na takšni
ti, da voda ne more do nje-
,vtem primeru se je voda
zlila po travniku. Zaradi tan-
I plasti zemlje pa je začela
jđa ponikati v podtalje in
ваЉ podtalnico, ki je od
lodaj pritekla v vodnjak. V
îjso se povečali mikroorga-
m, kar je računalnik takoj
znal in povečal doziranje
ara. Klor se je vezal na mi-
corganizme, prišlo je do bis-
eho večje porabe klora, in
ISO ljudje vodo segrevali, je
imela neprijeten vonj in
;us, Ko smo to ugotovili,
no takoj izključili črpališče
sistema, in začeli ugotavlja-
ivzroke ter sanirati nastali
iložaj. Vmes smo analizirali
Í0 v drugem črpališču pri
'ju, sami ga imenujemo
'Pjek, ki ga občasno uporab-
inio že več let. Ugotovili
da je v vodi veliko organ-
'h topil, ki lahko pridejo ali
tovarn ali od črnih odlaga-
2ato smo zaprli tudi to
Pališče, vode v sistemu ni-
smo uporabljali in letos po
vsej verjetnosti tega črpališča
ne bomo več vključili v sitem.
Vendar rezervno črpališče
nujno potrebujemo za sušna
obdobja, če ga ne bo. bo brez
vode velik del Žalca.
Župan Lojze Posedel je
pred kratkim povedal, da ste
našli rezervno lokacijo?
Že lani smo v Rojah izvrtali
vrtino v drugi horizont talni-
ce, ki je bistveno manj one-
snažena. Raziskave kažejo, da
bi bilo v tej vrtini 14 litrov
vode na sekundo. Sedaj delajo
razširjeno anahzo vode, in če
bodo rezultati pozitivni, v kar
smo v veliki meri prepričani,
bomo v dveh ali treh mesecih
to vrtino spravili v pogon. Vr-
tina je blizu-obstoječega črpa-
lišča, zato ne bo težav s pove-
zavo. Vseeno predstavlja po-
vezava kar precejšnje stroške,
računamo nekje na 8 milijo-
nov tolarjev. Če bo ta voda
zelo kakovostna, bomo manj
črpali površinsko talnico.
Ljudje opozarjajo, da je tu-
di v teh dneh občasno mote-
na oskrba z vodo. Verjetno
so za to drugi vzroki?
Gre za vzdrževalna in investi-
cijska dela na vodovodu, česar
ne moreš opraviti v parih minu-
tah. To je na primer v Vrbju, v
Grižah pa nam je odpovedala
potopna črpalka, ki je sedaj v
popravilu, vendar bo oskrba z
vodo v Grižah normalna.
Kako ste v podjetju poslo-
vali lani?
Prejšnji teden smo imeli
skupščino. Podjetje je poslov-
no leto zTaključilo s pozitivnim
rezultatom, ob tem, da smo
pokrili izgubo iz let od 1991-
1994, ki je nastala kot posledi-
ca zamrznjenih cen. Tudi lani
se cene niso dvignile niti za
odstotek, dobiček se je ustvar-
jal na tržni osnovi, ko se je
firma prijavljala na razpise in
opravljala razna dela. Tudi za-
radi novih občin je dobro, da
se pogovarjamo o ničli, ne pa
o dolgovih.
JKP Žalec se pojavlja kot
eden od predmetov delitvene
bilance med spodnjesavinj-
skimi občinami. Kako jo do-
življate v podjetju?
Na skupščini smo podpisali
in potrdili predlog delitvene
bilance. Za infrastrukturne
objekte je določeno, da osta-
nejo v lasti občine, v kateri so
zgrajeni, torej velja teritorialni
princip delitve. S tem se stri-
njajo tudi župani, vendar bo-
do o delitveni bilanci razprav-
ljali še svetniki. Sicer se da z
vsemi župani dobro pogovar-
jati. Zavedajo se, da bi kakr-
šenkoli drug način pomenil
sodne cenilce, kar bi bistveno
podaljšalo in podražilo deli-
tev. Vedeti je treba, da je v
dolini preko 100 objektov in
34 črpališč. Premoženje pod-
jetja naj bi se delilo glede na
infrastrukturne vložke, voda
pa je itak last države.
Kakor kaže, bo JKP Žalec
še naprej skrbelo za celotno
Spodnjo Savinjsko dolino?
Po moje je najbolj smiselno,
da ostane eno podjetje, če ho-
čemo normalno oskrbo z vodo.
Sicer se bodo morali odgovorni
v posameznih občinah potru-
diti za pridobivanje gradbenih
dovoljenj in dovoljenj za čistil-
no napravo. Vsa leta smo de-
nar od republiških taks za one-
snaževanje voda obdržali v do-
lini in upam, da bo tudi v
naprej tako. Sicer pa firma po-
sluje s 6 računi, za vsako obči-
no posebej se ločeno zbirajo
sredstva. Tudi plane, tako
amortizacije kot razširjene re-
produkcije, smo pripravili za
vsako občino posebej za več let
vnaprej. Seveda tudi pri pripra-
vi planov vključujemo in upo-
števamo lokalne interese.
URŠKA SELIŠNIK
Matjaž Zakonj^k
Soglasni ne
Vo¡nicanoY
Vojniški svetniki so so-
glasno zavrnili sprejem
sklepa o ukinitvi statusa
zemljišča v splošni rabi za
skupaj okoli 2.250 kva-
dratnih metrov zemljišč
na območju zazidalnega
načrta Industrija jug v Ce-
lju, kjer naj bi začeli z
gradnjo obrtnih, servi-
snih in trgovskih objek-
tov.
Zaradi nerešene delitve-
ne bilance in razdelitve
nekdaj skupnega celjskega
premoženja, je tovrstne
sklepe pred vsakim vpisom
sprememb v zemljiško
knjigo potrebno sprejemati
kar trikrat; v Mestni občini
Celje ter občinah Vojnik in
Štore. Vojničani so se' za
soglasno zavrnitev sklepa
odločili, da bi tudi na ta
način pospešili sklenitev
sporazuma o razdelitvi pre-
moženja.
Pri tem so jasno poveda-
li, da bodo poslej dajali
soglasja le za vse zadeve
občanov, povsod tam, kjer
gre za zemljišča oziroma
drugo premoženje občine,
pa bo treba počakati na
podpis sporazuma oziro-
ma sprejem delitvene bi-
lance.
IS
Place in nagrade
določene
^ bojniku so svetniki mi-
™ sredo potrdili višino in
določanja plač in sej-
" občinskim funkcionare-
nagrad svetnikom.
J lovost pa so se v Vojniku
jJ^cili, da po 3 tisoč tolar-
■ ^^inine prejemajo za svo-
. tudi člani svetov kra-
skupnosti, predsedni-
les^i^ pa imajo pravico do
ifjel nagrade 10 tisoč to-
župana je določena z
ifin""^'	velikost
in število prebivalcev
цр ^ojniškemu županu Be-
lirji^^^^gajsu osnovna plača
s količnikom 7.
Dvj P°^lžupana sloni na os-
v^jj^^^^nsko opravljenih de-
niesečno pa sme
ilarjp niaksimalno 40 tisoč
neto in še 20 tisoč
tolarjev za primer, če podžu-
pan vodi tudi sejo občinskega
sveta. Za svetnike so določena
plačila po 10 tisočakov za ude-
ležbo na redni in 6 tisočakov
na izredni seji, za predsedova-
nje in članstvo delovnemu te-
lesu občinskega sveta po 6
oziroma 3 tisoč tolarjev. Do
sejnin za zasedanja delovnih
teles so upravičeni tudi člani,
ki niso iz vrst občinskih svet-
nikov, prejemali pa bodo po 3
tisoč tolarjev.
Do nagrad za opravljeno
delo so upravičeni tudi člani
občinskega nadzornega od-
bora. pri čemer bo nagrada za
predsednika na seji nadzor-
nega odbora znašala 12, na
seji občinskega sveta 5 tisoč
tolarjev, za člane nadzornega
odbora pa 6 tisoč tolarjev za
sejo.	IS
—'	.....-m
z OBČINSKIH SVETOV
Poslovnik sprejet
VOJNIK - Svetniki so minulo sredo sprejeli poslovnik o delu
občinskega sveta, ki natančno ureja konstituiranje sveta, pravi»
ce in dolžnosti svetnikov, delovna področja in akte sveta,
razmerje med svetniki in županom ter določa postopke volitev
in imenovanj. Poslovnik obsega kar 125 členov. Po hitrem
postopku pa so potrdili tudi odlok o organizaciji in delovnem
področju občinske uprave. (IS)
Občinske ceste v javno obravnavo
VOJNIK - Potem, ko so v prvem branju svetniki sprejeli odlok
o kategorizaciji občinskih cest, se ga bodo zdaj lotili v svetih
krajevnih skupnosti. V Vojniku so se tako odločili zato, da bi
bile v odlok vnesene resnično vse ceste z območja občine. (IS)
Brez občinske volilne komisije
VOJNIK - Ker stranke v nov sestav občinske volilne komisije
niso predlagale svojih kandidatov, predlagan je bil le eden od
treh članov, v občini še nimajo nove občinske volilne komisije.
So pa svetniki izvolili 5-članski nadzorni odbor občine; Zdenka
Habe, Peter Vrisk, Magdalena Lednik, Ivan Špes in Franci
Plavčak pa bodo na svoji prvi seji izbrali predsednika nadzorne-
ga odbora. (IS)
Imenovanja v svete zavodov
VOJNIK - Po preverjanju članstva v svetih oziroma upravnih
odborih zavodov, skladov in javnih podjetij so svetniki sklenili,
da se v primerih, ko mandatna obdobja še niso zaključena,
članstva podaljšajo. Na novo pa so imenovali Viktorja Štokoj-
nika v svet JZ Celjske lekarne, Petra Oprčkala v svet Psihiatrič-
ne bolnišnice Vojnik, Sabino Majcen, Mirico Žlaus in Andrejo
Guzej v svet OŠ Vojnik, Dragico Gregore in Marijo Zazijal v
svet OŠ Frankolovo ter Marijo Gobec, Alenko Rošer in Jelko
Samec Hotko v svet Vrtca Mavrica. V Upravnem odboru
Stanovanjskega sklada Celje interese Občine Vojnik zastopa
Janez Korošec, Sklada obrti in podjetništva Celje pa Roman
Žlaus. V svet Muzeja novejše zgodovine Celje so imenovali
Franca Razpotnika, v svet OŠ Frankolovo pa kot predstavnika
ustanovitelja še Jurija Vovka. (IS)
Financiranje strank
VOJNIK - Eden od virov financiranja političnih strank je tudi
denar, ki ga dobivajo iz občinskih proračunov. Znesek se
odmerja glede na število na lokalnih volitvah dobljenih glasov,
maksimalno pa lahko mesečno znaša po 30 tolarjev na dobljen
volilni glas. V Vojniku to ža občinski proračun pomeni 2
milijona 520 tisoč tolarjev letno, denar pa bodo političnim
strankam izplačevali četrtletno. (IS)
Premalo denarja za obrt
ŠMARTNO OB PAKI - Občinski proračun naj bi letos znašal
228,8 milijona tolarjev. Pri obravnavi osnutka so bili svetniki
mnenja, da so namenili premalo denarja, le milijon m pol
tolarjev, spodbujanju drobnega gospodarstva in obrti, kljub
temu da so za nakup zemljišč na območju, kjer naj bi sčasoma
nastala obrtna cona, predvideli še sedem milijonov tolarjev.
Premalo denarja, so menili svetniki, bi imelo tudi šestnajst
društev v občini in mladinski center. Osnutka proračuna niso
sprejeli, saj ga morata občinska odbora za gospodarstvo in
negospodarske dejavnosti na novo preučiti. (K.L.)
Izgled občine na ogled
ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so minuli teden obravnavali
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine Šmarje pri Jelšah za območje
Občine Rogaška Slatina. Na obširno gradivo osnutka tega
dokumenta svetniki niso imeli veliko pripomb, zato so sklenili,
da ga bodo javno razgrnili v prostorih Občine Rogaška Slatina.
Razgrnitev bo trajala mesec dni (tri dni po objavi sklepa v
Uradnem listu R Slovenije), v tem času pa bo javna razprava, o
kateri bodo občani pravočasno seznanjeni. Pripombe na osnu-
tek bo mogoče podati na kraju razgrnitve ali pa jih poslati na
Občino Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2. (M.A.)
PremoŽenje razdeljeno
VITANJE - Po občinskih svetih Slovenskih Konjic in Zreč je
tudi vitanjski potrdil delitveno bilanco za ureditev medsebojnih
premoženjsko pravnih razmerij. Omenjene občine so kot na-
slednice prejšnje občine Slovenske Konjice med prvimi deseti-
mi v Sloveniji, ki so podpisale delitveno bilanco. (BP)
Premalo denarja?
VITANJE - Po osnutku naj bi bil proračun »težek« 190
milijonov tolarjev, glede na novelo zakona o financiranju občin
pa bo Vitanje doseglo komaj 75 odstotkov tega zneska. Ostala
sredstva bodo morali pridobiti iz različnih ministrstev. O
proračunu, tako kot o statutu občine, bodo svetniki odločaU
prihodnjič. (BP)
Yif-pro še razburja
VITANJE - Nekateri svetniki še vedno dvomijo v korektno
delovanje nedavno ustanovljenega podjetja Vit-pro, katerega
četrtinski lastnik je občina, preostali delež pa je v lasti treh
občinskih funkcionarjev oziroma sorodnikov. Na zadnji seji so
svetniki sklenili, naj se čimprej pripravijo pogodbe, ki bodo
natančno opredeljevale lastništvo, pravice ter obveznosti lastni-
kov in seveda tudi občine. (BP)
Samostojen odbor za turizem
MOZIRJE - Svetniki so v prvem branju sprejeli poslovnik in
statut, do konca tedna pa v občinski upravi sprejemajo pripom-
be na oba akta. Hkrati so določili kar nekaj komisij, ki bodo
spremljale delo občinskega sveta, še največ razprav pa je
povzročil odbor za turizem, ki so ga razdružili od odbora za
drobno gospodarstvo. (US)
□
GOSPODARSTVO
Pivovarna Lasico Icmaiu na borzi
Delničarjem tudi letos visoke dividende - Za naložbe tudi letos blizu dve milijardi in pol tolarjev
Kljub manjši prodaji piva,
ki pa ni značilna le za Slove-
nijo, temveč kar za celotno
Evropo, so v Pivovarni Laš-
ko zelo zadovoljni z lanski-
mi finančnimi rezultati. Če-
prav je na trgu zelo močna
konkurenca, so ohranili 53-
odstotni tržni delež. Letos
bosta pivovarno zaznamo-
vala vsaj dva pomembna do-
godka. Njihove delnice se
bodo uvrstile na borzo, juni-
ja pa bodo pričeli prodajati
ustekleniiieno vodo.
Pivovarna Laško je po nere-
vidiranih podatkih imela lani
15,6 milijarde tolarjev pri-
hodka, kar je za dva odstotka
več kot leta 1997. Bruto do-
bička je za 1,6 milijarde to-
larjev, neto dobička za 1,3
milijarde ali za 4 odstotke
več kot predlani, neto denar^
ni tok pa je znašal 3,8 milijar-
de tolarjev. Direktor družbe
Tone Turnšek je povedal, da
so lanski rezultati nominalno
podobni tistim, ki so jih do-
segli leta 1997, čeprav so lani
v primerjavi z letom prej pro-
dali pet odstotkov manj piva.
V Laškem manjšo prodajo
pripisujejo novemu promet-
nemu zakonu, padcu kupne
moči in vse večji težnji potro-
šnikov po zdravem načinu
življenja.
Padec prodaje na domačem
trgu, kjer so kljub povečani
konkurenci domačih in tujih
proizvajalcev piva, ohranili
53-odstotni delež, so deloma
nadomestili s povečanim iz-
vozom ter z večjo prodajo bre-
zalkoholnih pijač. Lani so na-
mreč kar za 20 odstotkov po-
večali prodajo sokov, ledene-
ga čaja in sirupov, ki jih delajo
v mestinjskem Vitalu, v kate-
rem ima pivovarna 45,6-od-
stotni lastniški delež. Z bolj
gospodarnim ravnanjem z os-
novnimi surovinami in repro-
materiali, ki jih večinoma
uvažajo iz Češke, Avstrije in
Madžarske, je pivovarni uspe-
lo znižati stroške poslovanje,
kar je, pravi Tone Turnšek,
vplivalo na ugodnejšo rast
bruto dobička.
Nadzorni svet Pivovarne
Laško je prejšnji teden predla-
gal, da bi letos med delničarje
razdelili od 40 do 45 odstot-
kov dobička, kar pomeni, da
bi dividenda nominalno osta-
la na lanski ravni. Pred skupš-
čino, ki bo 28. maja, bodo o
delitvi dobička razpravljali še
vsi večji delničarji. »Pivovar-
na je doslej namenila za divi-
dende preko dve milijardi to-
larjev akumulacije, vendar je
vprašanje, če bo tako tudi na-
prej,« meni Turnšek.
Tone Turnšek pričakuje, da
bodo letošnji fizični in finanč-
ni rezultati podobni lanskim.
Vse bo odvisno od tega, pravi,
ali jim bo uspelo ohraniti ena-
ko prodajo piva kot so jo imeli
v letu 1998, ko je znašala
1.110.000 hektolitrov.
V pivovarni trenutno za-
ključujejo približno 20 mili-
jonov mark vredno naložbo
v polnilno linijo za ustekle-
ničenje vode, ki je namešče-
na v že zgrajeni novi proi-
zvodni zgradbi, kjer bo tudi
nova linija za polnjenje plo-
čevink. Proizvodnja ustekle-
ničene vode bo stekla najka-
sneje junija. Za široko po-
trošnjo jo bodo ponudili v
plastenkah, za gostinstvo pa
v steklenicah po dva decili-
tra in pol, kar bo novost na
našem trgu. Kolikšna bo let-
na proizvodnja še ne vedo,
prepričani pa so, da se bo
poraba ustekleničene vode
pri nas iz leta v leto poveče-
vala, nekaj pa naj bi jo tudi
izvozili. Na vprašanje, zakaj
bodo tudi v Laškem začeli
prodajati vodo v steklenicah,
če so se z Radensko na osnovi
pogodbe o poslovnem sode-
lovanju, ki so jo podpisali
decembra lani, dogovorili.
da si bodo delili proizvodne
programe. Tone Turnšek od-
govarja: »Radenski smo pre-
pustili blagovno znamko
Ora, ki je bila naša last, proi-
zvodnji vode pa se nismo
mogli odpovedati, saj smo že
pred podpisom pogodbe ku-
pili linijo za polnjenje vode,
pa tudi proizvodna hala je že
bila zgrajena.« Pivovarna in
Radenska sta doslej že priče-
li s skupno distriiîucijo iz-
delkov in imata že tri skupna
prodajna skladišča. Raden-
ska pa bo kmalu postala last-
nica dveh odstotkov pivovar-
ninih delnic. Pivovarna je že
lani kupila 514 tisoč delnic
Radenske in nosta4a z 10.15-
odstotnim deležem druga
največja lastnica te družbe.
V skladu s poslovno politi-
ko bodo v pivovarni tudi letos
za naložbe namenili okrog 25
milijonov mark. Kupili bodo
novo polnilno linijo za ste-
klenice, začeli z zamenjavo
embalaže, graditi bodo priče-
li čistilno napravo, priprav-
ljajo pa še nekaj drugih pro-
gramov, o katerih bodo pove-
dali več šele poterti, ko jih
bodo predstavili največjim
lastnikom družbe. Z letošnji-
mi naložbami bodo v Laškem
končali več kot 15-letni ci-
klus intenzivnega vlaganja, v
katerem so posodobili proi-
zvodnjo in organiziranost
družbe. Zgradili so pravza-
prav novo tovarno, ki je po
tehnološki opremljenosti
enaka vodilnim svetovnim
proizvajalcem piva.
■ JANJA INTIMAR
Foto: GREGOR KATIČ
Pivovarna Laško, Raden-
ska in ajdovski Fructal naj
bi v kratkem nadaljevali za-
čete pogovore o morebitnem
poslovnem sodelovanju. V
pivovarni sicer še niso izde-
lali izhodišč za sodelovanje,
menijo pa, da bi lahko druž-
be skupaj nastopale v tujini
in skupno nabavljale suro-
vine.
V zadnjih letih se pivovar-
na počasi, a vztrajno, spet
vrača na trge bivših jugoslo-
vanskih republik. Najbolj
uspešna je v Bosni in Herce-
govini, kamor je lani proda-
la kar 17 odstotkov celotne
proizvodnje. Izvoz na Hr-
vaško, kjer sicer cenijo laš-
ko pivo, je omejen z visoki-
mi carinami in prelevmani.
Letos bodo Laščani agresiv-
neje nastopili na konverti-
bilnih trgih, računajo pa tu-
di na prodajo v vzhodnoe-
vropskih državah, zlasti v
Romuniji in na Madžar-
skem.
Po skupščini delničarjev,
ki bo 28. maja, bodo delnice
Pivovarne Laško uvrščene
na borzo. Delnice bodo naj-
prej vpisali v KDD, potem pa
naj bi jih, želijo v pivovarni,
borza vpisala v kotacijo A.
Ker se je v preteklih dveh
letih portfelj družbe ustalil,
zadnji večji nakup se je zgo-
dil lani, ko je Kmečka druž-
ba prodala Banki Celje pre-
cejšnji sveženj pivoVarninih
delnic, direktor Tone Turn-
šek ne pričakuje velikega
prometa na borzi.
Nova polnilnica v Pivovarni Laško bo v celoti dokončana do poletja.
Prestižne parfumeri je
♦
Celjska družba G Trade večinski lastnik Drogerije Ljubljana - V večjih slovenskih mestih
lastne trgovine višjega cenovnega razreda
z nakupom večinskega
lastniškega deleža v ljub-
ljanski Drogeriji je podjetje
G Trade iz Celja, ki že sko-
raj deset let zastopa v Slo-
veniji nekatere najbolj
znane svetovne kozmetič-
ne hiše in priznane znam-
ke francoskega konjaka,
začelo širiti tudi lastno ma-
loprodajno mrežo. Najprej
bodo obnovili Drogerijine
parfumerije, ki so večino-
ma v Ljubljani, sčasoma pa
naj bi odprli prodajalne tu-
di v drugih večjih sloven-
skih mestih.
G Trade je bil ustanovljen
leta 1990 kot mešana družba
in le z enim zaposlenim. Da-
nes je v 100-odstotni lasti Uro-
ša Godca, v njem pa je redno
zaposlenih petnajst ljudi.
Podjetje je vseskozi skrbno
izbiralo tuje in domače part-
nerje, zato so danes na sezna-
mu družb, ki jih zastopa, le
svetovno znane blagovne
znamke, katerih izdelke je bi-
lo, vsaj doslej, mogoče kupiti
le v brezcarinskih prodajal-
nah in v specializiranih parfu-
merijah po Sloveniji. Na po-
dročju kozmetike zastopa G
Trade celotni program koz-
metične hiše Guerlain Paris,
vodilno evropsko in svetovno
hišo Clarins z izdelki za nego
obraza in telesa, sodeluje z
eno najbolj prestižnih blagov-
nih znamk s francoskega tržiš-
ča Hermes Parfumes Paris, po-
godbe pa ima med drugim
tudi s parfumerijami Thierry
Mugler, Francesco Smalto,
Burberrys in Eicebferg. Prosto-
carinske prodajalne oskrbuje
še z izdelki blagovnih znamk
Bijau Beverly Hills, Girgio Be-
verly Hills, Nivea Visage in
Wilkinson. Za prodajalne ob
mejah, na letališču in v mari-
nah uvažajo še Kodakove fil-
me in igrače ter znane franco-
ske konjake Camus, Hine in
Godet, Armagnac Sempe in
likerje Marie Brizard, ki jih je
mogoče dobiti tudi v boljših
slovenskih restavracijah in go-
stilnah.
Podjetje G Trade vsa leta
dosega dobre rezultate, saj je
slovensko tržišče zelo dobro
sprejelo kozmetične izdelke,
ki jih zastopa. Prav zato se je
Uroš Godec odločil, da se bo
poleg veleprodaje pričel uk-
varjati še z maloprodajo in na
domačem trgu postavil trdno
mrežo parfumerij z izdelki
višjega kakovostnega in ce-
novnega razreda. »Zaradi naše
izredno široke ponudbe je bi-
la takšna odločitev nujna,«
pravi Godec, »saj lahko izdel-
ke, ki jih uvažamo, v lastnih
prodajalnah bolje predstavlja-
mo in uveljavljamo takšne
marketinške pristope, ki jih
uporabljajo v tujini.«
Z združitvijo G Tradea in
Drogerije bo na slovenskem
trgu zagotovo nastala ena naj-
večjih, če ne kar največja veri-
ga parfumerij, ki bo, napove-
duje Uroš Godec, prepoznav-
na tako po ponudbi kot po
izgledu. Že v maju bodo odpr-
li prenovljeni Drogerijini tr-
govini na Starem trgu v Ljub-
ljani in v mariborskem naku-
povalnem centru City, sčaso-
ma pa bo novo podobo dobilo
tudi preostahh osem trgovin.
V Ljubljani bodo kmalu pre-
novili tudi kozmetični salon,
ki ga je imela Drogerija, v
katerem bodo uporabljali le
izdelke kozmetične hiše Cla-
rins. Parfumerije, v okviru ka-
terih bi delovali tudi kozme-
tični saloni, naj bi v nekaj
letih odprli še v drugih večjih
slovenskih mestih.
JANJA INTIHAR
Poleg celotne maloprodaj-
ne mreže, veleprodaje in
skladišč je podjetje G Trade z
nakupom večinskega last-
niškega deleža prevzelo v
Drogeriji tudi vseh devetde-
set zaposlenih.
Uroš Godec
barom™
Kovintrade
povečal prihodi
Zunanjetrgovinsko J
jetje Kovintrade iz Celj^
lani ustvarilo 3,616 moš
de tolarjev prihodka, ц
za petino več kot leta 19
Prihodek bi bil še večji, ^
dar so lani zaradi ruske
nančne krize omejili trgo
nje s to državo in zaradit¡
ustvarili za pribhžno 15,
lijonov mark manj ргош{
Kovintrade je lani pove
tudi dobiček, ki znaša nç
več kot 31 milijonov to]
j e v.
Za dve milijardi
naložb
Zreški Unior, ki izvozil
90 odstotkov svojih izi
kov, je lani povečal pi
zvodnjo in prodajo za
odstotkov. In to kljub ten
da je zaradi zniževanja c
na svetovnem trgu moral
tri odstotke poceniti izd
ke. Skupaj s turizmom si
Uniorju ustvarili 14 milij;
tolarjev prihodka in 5301
lijonov čistega dobifl
Podjetje je večino prihod
ustvarilo s prodajo odk(
kov za avtomobilsko in(
strijo, ročnih orodij in izd
kov za strojegradnjo. Lei
naj bi v kovinske progui
in v turizem vložili dve m
j ardi tolarjev.
Jamstveni sklai
v ponedeljek, 15. maij
je v okviru Regionalne r
vojne agencije Celje pri
delovati regijski jamstv
sklad, ki bo dajal podjet)
poroštva za bančna poso]
Trenutno ima sklad na vc
170 milijonov tolarjev jai
tvenega kapitala, s katei
bo pomagal tudi podjet
kom začetnikom, ki bodo
zaposlitev vsake brezpoi
ne osebe dobili po milijoB
tolarjev bančnega posojili
triletno dobo vračanja in
obrestno mero TOM + 2 i
stotka.
Konjiški Up Še
sameva
Lastnik podjetja Opij
iz Makol Jože Štunf, ki'
pred dobrim letom ku
Lip v stečaju, je napoved
da bo v dveh ali treh me^
cih v tem konjiškem P"
jetju spet stekla proizvo
nja. Če bodo banke in li
poslovna partnerja spre)'
predlagane nove progrâ®
in jih tudi finančno po^l
li, naj bi delo v Lipu pos'
poma dobilo najmanj •
ljudi.
SKBbrezNerod«
Nadzorni svet SKB baH
je 15. marca odpokl''
predsednika uprave ^^
Ivana Nerada. Kot je iz)^
predsednik nadzornega
ta Andrej Lasič, je bila sP
memba nujna, saj Nerail^
več imel podpore nadzof
ga sveta in velikih dein''
jev. Nesoglasja v upravi ^
ke so namreč resno ogr''^
njeno normalno poslov^^^l
Andrej Cetinski in Cv^,
Selšek ostajata še napre)
na uprave banke.
GOSPODARSTVO
□
V Celju še eno trgovsko središče
Na obrobju mesta že letos velik center cash&carry - Gradi ga celjski STC, ki se vse bolj usmerja v trgovinsko dejavnost
f^je STC iz Celja bo
Vidoma avgusta odprlo
i%enter cash&carry. Pri-
,®',|jglna dela'^so že sfekla
^пеШ od njihovih pokri-
4 skladišč ob Kidričevi
Center bo meril tri
¿kvadratnih metrov in
'jg prvi od sedmih ali
.jh, ki jih namerava STC
Lihodnjih letih zgraditi
^Sloveniji skupaj s pod-
lem Interfruct iz Budim-
ilšie- ___________
^ko podjetje je že de-
iibra lani s to madžarsko
¿[,0, ki ima verigo cen-
- cash&carry in deluje
okriljem mednarodnega
jncerna Tengelmann, pod-
alo sporazum o ustanovi-
fliierinske firme, v kateri
tjo tujci večinski, 51-od-
|ni lastniški delež. »Odlo-
'lev,da v našem podjetju še
^razvijamo trgovinske de-
Jjnosti, je tehtno premišlje-
|j,saj sem prepričan, da bo
Wina v Sloveniji pred-
|ЕШ letos in tudi v prihod-
jemletu doživela pravi raz-
pel,« pravi direktor SCT
fco Brezigar. »Prepričan
sem tudi, da bo prodaja, ka-
kršno nudi sistem
cash&carry, zelo zanimiva
zlasti po uvedbi prometnega
davka. Naše podjetje se je
torej še pravočasno odločilo
za izgradnjo tovrstnih cen-
trov, čeprav menim, da bi
takšen korak lahko naredili
že takrat, ko je propadel
Merxov Blagovni center.
Smo se pač preveč obotavlja-
li, pa so prišli drugi. Na celj-
skem območju je sicer že ne-
kaj centrov cash&carry, ven-
dar menim, da so to bolj di-
skonti.«
STC, ki je bil ustanovljen
pred 27 leti kot carinsko in
skladiščno-pretovorni center
za potrebe celjske regije in je
bil zelo pomemben tudi v
takratnem jugoslovanskem
prostoru, se je s trgovinsko
dejavnostjo pričel ukvarjati
po osamosvojitvi Slovenije.
Izguba jugoslovanskega trga
je namreč za podjetje pome-
nila zelo hud udarec, saj so
ostali brez večine poslovnih
partnerjev. V zadnjih šestih
letih so se usmerili zlasti v
trgovino na debelo s tehnič-
nim blagom in prehrambeni-
mi izdelki. Poleg trgovine
razvijajo v STC vse bolj tudi
špedicijo in so danes ena
večjih špediterskih organiza-
cij v Sloveniji ter druga po
velikosti in pomembnosti v
celjski regiji. Z lastnimi vozi-
li ter v sodelovanju s številni-
mi partnerji zagotavljajo pre-
voze različnega blaga na vse
celine, zlasti v zahodnoe-
vropske države. Njihovi po-
membnejši partnerji so SIP
Šempeter, Gorenje, Aero,
Steklarna Hrastnik, Watts in
Tkanina, v Sloveniji pa so
glavni distributerji in špedi-
terji znane firme Phillips.
Kljub temu, da v STC že
nekaj let intenzivneje razvi-
jajo špedicijo in trgovino, še
vedno veljajo za enega naj-
večjih skladiščno-pretovor-
nih centrov v Sloveniji, ki je
na celjskem območju tudi
najbolje opremljen. Ima 35
tisoč kvadratnih metrov po-
kritih in 20 tisoč kvadratnih
metrov pokritih skladiščnih
površin ter 10 tisoč kvadrat-
nih metrov parkirišč za to-
vorna vozila. »Do leta 1991
smo bili za takratne potrebe
pravo okno v svet, pretovori-
li smo tudi do 11 tisoč ton
tujega blaga, vendar se je po
osamosvojitvi marsikaj spre-
menilo,« pravi Marko Brezi-
gar. »Zdaj pretovorimo le še
po štiri tisoč ton blaga, praz-
ne skladiščne in poslovne
prostore pa oddajamo v na-
jem. Med drugim sta na ob-
močju našega kompleksa Ca-
rinarnica Celje in konsigna-
cija nemške firme Weis-
haupt.«
Lani so imeli v STC kar
dvakrat precejšnje težave za-
radi protesta avtoprevozni-
kov, ki niso hoteli plačevati
uporabe parkirišč. »Morda se
zdi parkirnina, ki znaša 1200
tolarjev za vlečno vozilo, vi-
soka, vendar je treba vedeti,
da so tudi dajatve in stroški
za vzdrževanje parkirnih
prostorov zelo visoki,« pojas-
njuje Brezigar. »Spor, ki je
šel celo do ustavnega sodiš-
ča, je zdaj urejen, osebno pa
menim, da je pri vsem sku-
paj šlo le za politične ambici-
je nekaterih posameznikov.«
JANJA INTIHAR
Podjetje STC, v katerem
je trenutno zaposlenih 90
ljudi, je lani imelo 450 mili-
jonov tolarjev realizacije in
19 milijonov čistega dobič-
ka. Delničarji, med kateri-
mi imajo zaposleni le 12-
odstotni lastniški delež,
preostanek kapitala pa je v
rokah državnih skladov in
pooblaščenih investicijskih
družb, bodo tudi letos dobi-
li dividende.
Direktor STC Celje Marko
Brezigar.
Bohor ni bil
f prodan
udi tretja dražba, s ka-
0 so prek celjskega so-
ta prodajali premože-
e lesnega podjetja Bo-
r iz Mestinja, ni bila
pešna.
Stečajni upravitelj To-
ii Kos meni, da dražba
pritegnila nobenega kup- *
zaradi previsoke cene in
radi prevelikega kom-
îl^sa, ki se prodaja v celo-
Izklicna cena za zemljiš-
in proizvodne prostore
znašala namreč 405 mili-
'ÛV tolarjev. Kos je napo-
diš!, da bo zato najprej
"dal obrobne parcele, v
denega meseca pa se bo
ali bo Bohor posku-
^ prodati na novi dražbi
' Рз z zbiranjem javnih
JI
Posojila za
čistejši zraic
'•^ološko razvojni sklad
objavil nov javni razpis
Jiodeljevanje posojil za
"^iševanje onesnaževa-
¡^raka.
tokratnega razpi-
^'^ižana obrestna mera, ki
â DEM+4,91 odstotkov,
¡2a 0,95 odstotne točke
) Kot v prejšnjem razpisu.
tudi razširjeni name-
Lptere je mogoče dobiti
fda t i ^^ ^^
il^Q ^rjev, kandidati pa se
s^^.^^javijo do porabe raz-
«je H ^^^stev, vendar najka-
ijvçv^û 29. februarja 2000.
Irj,;,!' ^r^esek posojila znaša
Jiilij ^°l3rjev za občane,
% za samostojne pod-
p in 60 milijonov tolarjev
^•^e osebe.	JI
Rejci zahtevajo
državno podporo
Zavod za živinorejo in ve-
terinarstvo Celje ter govedo-
rejska društva iz Šentjurja,
Šmarja in Slovenskih Konjic
so pred dnevi pripravili stro-
kovni posvet, namenjen izo-
braževanju kmetov, članov
vseh treh društev. Poleg stro-
kovnih tem so obravnavali še
subvencije za kmete v tem
letu in posledice uvedbe dav-
ka na dodano vrednost.
Prav na tem področju je na-
mreč še vedno veliko neja-
snosti, kmeti pa se bodo mo-
rali že kmalu izjasniti, ali se
bodo v davčni sistem vključili
prostovoljno, ali bodo plače-
vali le pavšalna nadomestila.
V Sloveniji bo namreč med
davčnimi zavezanci le tride-
set kmetij, ki imajo več kot
1,5 milijona tolarjev katastr-
skega dohodka. Glede sub-
vencij so kmeti opozorili, da
se bodo pogoji za prirejo mle-
ka poslabšali, saj je letos vla-
da ukinila podporo za obno-
vo plemenskih krav, o čemer
so med drugim na nedavnem
sestanku z vodstvom mlekar-
ne Celeia govorili tudi pred-
sedniki vseh tistih govedorej-
skih društev v celjski regiji,
katerih člani oddajajo mleko
v to mlekarno. Prireja mleka
na tem območju je namreč
najpomembnejši vir prihodka
za kar 1900 kmetij. Velikost
kmetij se povečuje, s tem pa
tudi njihova proizvodnja.
Predstavniki društev in mle-
karne so na ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano poslali zahtevo, naj
čim prej zagotovi proračun-
ska sredstva za ekonomično
prirejo mleka in za izvozne
spodbude. Poleg tega tudi
nasprotujejo uvedbi kvot v
mlečni proizvodnji, še zlasti v
času intenzivnega povečeva-
nja kmetij.
JI
Podjetje LUMAR HISE d.o.o., Gomilsko
išče
VODJO GRADBIŠČA
Pogoji:
•srednja ali višja izobrazba gradbene smeri •strokovni izpit
•vozniški izpit B kategorije «lasten prevoz »3 leta delovnih
izkušenj • starost do 30 let
Kandidate sprejmemo v. delovno razmerje za določen čas 6 mese-
cev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Informacije: g. Gorazd Šmid (tel. 063/707-102)
g. Marko Verčnik (tel. 063/707-426)
Hmelj ni vec v ponos
stečajni senat celjskega
okrožnega sodišča je v torek
sprejel sklep o začetku ste-
čajnega postopka v žalskem
podjetju Hmezad Kmetijs-
tvo. Za stečajnega upravite-
lja je imenoval Zlatka Hoh-
njeca, ki vodi stečaj tudi v
celjski Zlatarni, pred leti pa
je bil direktor Kmetijske za-
druge Šmarje.
S stečajem, za katerega je
predlog 1. marca vložilo pod-
jetje Frece iz Liboj, ki je eden
od manjših upnikov, soglaša
tudi vodstvo Kmetijstva, tak-
šen razplet pa je že v ponede-
ljek napovedalo ministrstvo
za kmetijstvo.
In kaj se bo sedaj zgodilo na
hmeljiščih v Spodnji Savinjski
dolini? V kmetijskem ministrs-
tvu menijo, da ni možnosti, da
bi podjetje v stečaju nadaljeva-
lo pridelavo hmelja, saj se mo-
ra stečajni upravitelj odločati
tako, da ohranja oziroma pove-
čuje korist upnikov. Pridelava
hmelja pa bo, glede na dogaja-
nja na svetovnem trgu, tudi
letos prinesla izgubo. Edina
možnost za takojšnji začetek
obdelovanja hmeljišč je po nji-
hovem v tem, da stečajni upra-
vitelj opremo, stroje in ostalo,
kar je potrebno za proizvod-
njo, dodeli v najem drugemu
podjetju. Predstavniki mini-
strstva se z bodočim najemni-
kom - kot je znano, bo pridela-
vo vodila Perutnina Ptuj, še
pogovarjajo. Dogovori bodo
veljali le za letos, prihodnje
leto pa bodo z javnim razpi-
som, ki ga bo izvedel Sklad
kmetijskih zemljišč RS, poiska-
li druge obdelovalce zemljišč.
V teh dneh se morajo v
Ljubljani tudi dogovoriti, na
kakšen način bodo za letošnjo
proizvodnjo hmelja zagotovili
sezonsko delovno silo. Že v
ponedeljek naj bi namreč na
hmeljišča prišlo tisoč sezon-
cev, ki jim je treba priskrbeti
delovne vize, in 500 delavcev
iz javnih del. Po neuradnih
informacijah bo pri pridelavi
hmelja sodelovalo tudi 150 de-
lavcev Kmetijstva, ki naj bi s
Perutnino Ptuj podpisali po-
godbo o delu do 11. novem-
bra.	JI
Vprašanja in straliovi
Odlašanje pri prodaji štorskega Jekla lahko ogrozi poslovanje družbe, opozarjajo
predstavniki sindikata
Predsednika Konference
SKEI Železarne Štore in sindi-
kalne podružnice Jeklo Anton
Motoh in Jože Кофаг sta župa-
nom občin Štore, Celje, Šent-
jur, Šmarje, Rogaška Slatina,
Podčetrtek in Laško poslala pi-
smo, v katerem jih prosita, naj
s svojo strokovno in politično
močjo pomagajo ohraniti proi-
zvodnjo v družbi Jeklo.
Postopek prodaje štorskega
Jekla se vleče že od lanskega
poletja in mnogi ne verjamejo,
da bo obveljala nedavna napo-
ved ministrstva za gospodars-
tvo, da bodo prodajo zaključili
še ta mesec. Tudi sindikalisti v
Štorah, ki vseskozi budno
spremljajo dogajanja v zvezi z
odprodajo Jekla oziroma vsto-
pa tujega strateškega partner-
ja, pri tem pa odkrito priznava-
jo, da pri izboru dajejo pred-
nost švedski firmi Inexa, ugo-
tavljajo, da aktivnosti pri pro-
daji kasnijo. »Bojimo se, da je
najugodnejši trenutek za pro-
dajo Jekla zamujen,« so zapisa-
li v pismu županom, »in vpra-
šanje je, ali bo postopek sploh
izpeljan v marcu. Ceno dolgo-
trajnih pogajanj plačuje druž-
ba Jeklo, ki nujno potrebuje
svež kapital.« Zato so v sindi-
katu prepričani, da je trenutno
zelo pomembno, kdaj bo odlo-
čitev sprejeta, saj lahko vsako
odlašanje povzroči dodatne
motnje pri poslovanju družbe
in ogrozi, izvajanje predvidene-
ga sanacijskega programa.
Ker uradne odločitve še ni, v
zakulisju pa se marsikaj doga-
ja, se med štorskimi železarji
porajajo vse večje dileme, ve-
liko je tudi vprašanj in strahu.
Temu je med drugim botrova-
lo tudi nedavno pismo direk-
torja železarne Inexa Profil, ki
je slovensko komisijo za pro-
dajo Jekla obvestil, da ie drugi
ponudnik, to je nemški Aic-
her, Inexi ponudil sodelovanje
pri nakupu družbe, in da je
Aicher v Štorah pripravljen iz-
delovati le gredice. Direktor
švedske železarne je še zapi-
sal, da se Inexa ne strinja z
nobeno korporacijo z Aicher-
jem, in poudaril, da so pri-
pravljeni v Štorah razvijati ves
program.
Tudi zaradi tega pisma,
predvsem pa zaradi namigov,
da so se odgovorni že pred
časom odločili, da bodo Jeklo
prodali nemškemu jeklarske-
mu koncernu Aicher, v sindi-
katu opozarjajo, da mora biti
odločitev, komu prodati Jeklo,
predvsem strokovna, pri tem
pa je treba upoštevati interes
zaposlenih, to je ohranitev de-
lovnih mest in nadaljnji razvoj
proizvodnje v Štorah, od česar
je odvisen tudi obstoj ostalih
družb na tej lokaciji.
HHHHHI JANJA INTIHAR
SiP na
parišicem
sejmu
Podjetje SIP Strojna in-
dustrija iz Šempetra se je
tudi letos udeležilo Med-
narodnega sejmá kmetij-
ske mehanizacije SIMA v
Parizu, na katerem se je
na 200 tisoč kvadratnih
metrih razstavnih površin
predstavljalo 1.300 raz-
stavljavcev iz vsega sveta.
Na sejmu, kjer je Slovenijo
zastopalo tudi podjetje Taj-
fun s Planine pri Sevnici, je
prevladovala kmetijska me-
hanizacija. SIP je predstavil
stroje za spravilo sena, za
katere je bilo precejšnje zani-
manje. Vodstvo podjetja je
navezalo veliko novih poslov-
nih stikov, zadovoljni pa so
tudi, ker jim je že na sejmu
uspelo prodati nekaj strojev.
SIP se pariškega sejma udele-
žuje že od samega začetka,
saj se, kot pravijo v podjetju,
zavedajo njegovega medna-
rodnega pomena, poleg tega
pa jim nudi priložnost, da
čim bolje predstavijo svoj
proizvodni program. EF
8
KULTURA
Soneti v areni poezije
Pesek v pesem Bine Štampe Žmavc prinaša čisto poezijo iz ranljive človeške izkušnje
Sonet se dvigne iz samote. Po dvajse-
tih letih ustvarjanja otroške literature -
pesmi Bine Štampe Žmavc kot tudi nje-
na kratka proza so uvrščene v sloven-
sko antologijo otroške lirike - so iz-
bruhnili soneti. Izšla je njena prva
knjiga za odrasle bralce. Kar zadeva
sonetistično umetelnost, je Pesek v pe-
sem vrhunska klasika, je v recenziji
zapisal Peter Kolšek, »še en vrh sodob-
nega slovenskega sonetizma«. Pesek v
pesem je knjiga, ki išče mesto na naši
nočni omarici, poezija, ki lahko izbolj-
ša našo dušo.
»Doslej je bila poezija Bine Štampe
Žmavc kot čarobna palica; na eni strani
je čarala fantazijske svetove in podobe,
ki jih prepoznavamo znotraj otroškega
dojemanja sveta, s svojim drugim kon-
cem pa je hkrati izpisovala občutja, ki
jih je mogoče imeti za tipične glasove
odraslega življenja. Zato smo se z njeno
poezijo, namenjeno otrokom, enako-
vredno sladkali odrasli. S petdesetimi
soneti, ki so zdaj pred nami, je pesnica -
kakor na skrivaj, da se ne bi zamerila
otroški poeziji - obrala sadove pesniko-
vanja, ki se je počasi snovalo na »odra-
slem« koncu palice,« je zapisal Peter
Kolšek.
Zaspala sem na pol poti med pesem ■
in sanjala, da pišem kar naprej;
ko z listi kar nenadoma na tesnem,
pisala sem na suhe liste vej.
»Hotela sem ostati zvesta otroški lite-
raturi. Plašilo me je morje pesniških
zbirk, ki vsako leto izidejo na Sloven-
skem. Več kot 250 pesniških zbirk na
leto ne daje vtisa ustvarjalne produkci-
je, ampak patologije naroda. Vsakdo, ki
piše pesmi doma skrivaj, jih želi objavi-
ti. Prosti verz, ki je bil moja največja
ljubezen, se je izrodil v množici in
groza me je bilo slutnje, da se lahko v
njej tudi sama izgubim. Prosti verz je
dokaj nedefinirana pesniška oblika,
prenese zvoke banalnosti, predvsem pa
blefiranja. Obljubila sem si, da bom
izdala pesniško zbirko šele takrat, ko
bom vanjo povsem prepričana. Zbirka
je v meni zorela deset let in vseskozi
sem vedela, da bom pisala sonete. Vse-
bina sâma mi je narekovala sonetni
ritem. Najprej so več let zadržano na-
stajali drobci zbirke, dokler ni pregrada
padla in iz mene so enajsterci galopirali
- soneti iz navdiha, največkrat brez
kasnejših popravkov,« je dejala Bina
Štampe Žmavc ob izidu zbirke, kakršno
lahko pesnik pošlje med bralce morda
le enkrat v življenju.
»Pesmi so strahotno minljive, tudi naj-
lepše stvaritve so izpostavljene peščeni
uri časa, ugrezanju v pesek in polzenju.
Tudi sama sem samo epizoda v pesku
časa in v pesku bom izginila...« pravi
avtorica.
Je pesem pesek v dolgem pisku časa?
Zbirko, ki je po igri usode izšla na
rojstni dan njenega pokojnega očeta,
spremlja med bralce angel s tabernaklja
iz cerkve sv. Ane. Oblikovalec naslovni-
ce, akademski slikar Franc Mesarič, je
sonetom na pot postavil angelsko bitje,
ne da bi vedel, kako avtorica hrepeni po
lahkotnosti angelskega sveta.
Pripenjam krila nogam obteženim,
in mislim, na vsakdanjost prizemlje-
nim
z boleče trudno zemskostjo telesa.
Še več, naključje je hotelo, da je kot
majhna deklica vsako leto, ko so zorele
češnje, z babico romala na semenj sv.
Ane in ostali so nežni spomini na papir-
nate igrače in lesene metulje.
Pesniška zbirka Pesek v pesem je
izšla 6. marca 1999 pri Pomurski založ-
bi. Bina Štampe Žmavc je za otroke
doslej napisala štiri pesniške zbirke,
deset proznih del, sedem dramskih tek-
stov, štiri radijske igre in prav toliko
priredb.
Pesnica se je v zbirki odprla in razgali-
la, melanholična in zaskrbljena, enkrat
duhovita, drugič ranljiva. Piše o sebi v
času, ki preskuša njeno voljo in v kate-
rem komajda najde kaj prostora zase.
Vse vzhodne, z jutri brušene poljane,
premajhne! - Ne preplavijo pelina
civilizirano zaklane rane.
»Totalni zahod duha in civilizacije opa-
zujem s pesniške distance, kot opazujem
zahod sonca, ki bo tudi enkrat zašlo,«
pravi pesnica.
Sem amputirana do zadnje pesmi.
Nič štrcljev, le ogromna brazgotina.
Razsekana med šivi kot praznina
na rožni gredi po napadu plesni.
»Ne vem, koliko moči še imam, da bi se
spuščala v areno poezije. Moja pot je
samotna. Stopam po živem pesku, le da
je vsak dan težje izdreti korak.«
НВМНВММ	KSENIJA LEKIČ
BBBBHBHI Foto: GREGOR KATIČ
Ustvarjalci 20.
stoletja
V razstavišču Gorenja bodo danes,
18. marca, odprli razstavo Ustvarjal-
ci 20. stoletja. Do 8. aprila bodo na
ogled nekatere slike, grafike in risbe
ter kipci iz zbirke Galerije ALU.
Razstavljena bodo dela Janeza Ber-
nika, Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca,
Marija Preglja, Mihe Maleša, Staneta
Kregarja in številnih drugih priznanih
umetnikov. Na ogled bo izbor del iz
odmevne razstave, ki jo je pripravila
Akademija za likovno umetnost in
predstavila nekatera najzanimivejša
dela iz svoje galerijske zbirke. K.L.
»Ne trdim, da za otroke ne bom več
pisala, a vem. da samo otroške poezije
nikoli več,« je dejala Bina Štampe
Žmavc.
Slovenec sem,
Slovenec tja!
Te dni sta svoj zaključek do-
živela dva dogodka, ki sta nas
pravzaprav presenetila. No ja,
morda ne toliko na vsebinski
kot na formalni ravni. Najprej
so zadevo zakuhali jeseniški
hokejisti, ki niso prišli na ti-
volski led, ker jim uprava klu-
ba še vedno ni izplačala zaslu-
ženih honorarjev.
Popolnoma razumljiva in
sploh dobra poteza, ki so jo
podprli domala vsi, ki so kdaj-
koli spremljali ledeni boj Olim-
pije in Jesenic. In glede na to,
za koga so takrat navijali. Teh
derbijev nekaj časa žal ne bo.
Pa ne zaradi jeseniških hokeji-
stov, ki so stvar vzeli v svoje
roke, marveč zaradi malih in-
teresov in fevdalno zamišlje-
nih projektov posameznikov v
klubskih upravah ostalih treh
prvoligašev. Takole; Olimpija
je uvidela, da lahko boj za
prvaka dobi le zunaj ledu, ma-
la in nepomembna Slavija ter
»umetno« pomemben Bled, pa
sta pristavila svoje piskrčke.
Grozljivo! Ker slovenskega ho-
keja brez močne Olimpije in
brez močnih Jesenic enostav-
no ni.
In potem razpis kulturnega
ministrstva za postavitev slo-
venskega paviljona na bližajo-
čem se Beneškem festivalu.
Kustos je bil izbran. Prav tako
umetniki, ki se bodo tam pred-
stavili. In je spet završalo. Ker
je bil prvič izbran kustos po
razpisu. Ker postavitev sloven-
skega paviljona ni po avtoma-
tizmu pripadla Modemi gale-
riji, ki je tak paviljon postav-
ljala vse do letos. Brez razpisa.
Z javnim pismom pa so se
oglasili... hja, umetniki. Ki so
na Beneškem paviljonu že so-
delovali. Ki letos ne bodo sode-
lovali. In v pismu očitajo izbra-
nemu kustosu »funkcionars-
tvo«, dejstvo, da sedi ali
seduje ali kako drugače,
luje kar v enajstih komh
ki ali odrejajo finančna s
tva ali kako drugače zi
mujejo slovenski likovn
kulturni prostor
Ergo; slovenski umetm
gledajo kot kakšni kli
funkcionarji malega hok
ga kluba, ki niti lastne d:
ne nima, ki je tekme sposi
odigrati le takrat, kadar j,
naj dovolj mrzlo, da se vt
ne stopi. Oboji skupaj pc
kakšni cankarjanski jui
ki bi jim nadškof dr Fri
Rode upravičeno odpisal
atribute revolucionarstvu.
hočem povedati? V Cani
vih časih hokeja še niso i¡
So pa zato postavljali spt
nike. In razstave. In poà
aferica, kakršna se je zgi
ob postavitvi spomenik
Francetu Prešernu na dù
njem ljubljanskem Prek
vem trgu, v katero se ji
luciden komentator za¡
tudi pisatelj, se dogaja
danes; umetniki so se
seboj zavoljo državne^
narja pripravljeni tudi po
liti.
Hja, pregovorna slovei
zavist in navidezna maß
sta udarili tudi tja, kamu
najmanj pričakovali - i
umetnike in športnike.
Piše: TADEJ ČATER
Uspesna revi|a
učencev glasbenih šol
30-letnica šentjurske glasbene šole
V okviru praznovanja 30-
letnice delovanja glasbene
šole v Šentjurju pri Celju je
bila minulo soboto v dvorani
tamkajšnjega kulturnega
doma revija učencev glasbe-
nih šol celjske regije. V skrb-
ni in dobro pripravljeni or-
ganizaciji so nastopili učen-
ci osmih glasbenih šol, zbra-
ni predvsem v manjših ozi-
roma komornih sestavih.
Tako so številni poslušalci
lahko prisluhnili nekaterim
zanimivim instrumentalnim
zasedbam, kar kaže na to, da
na naših glasbenih šolah s
precejšnjim uspehom gojijo
skupinsko igro. Tako smo
lahko prisluhnili trobilnemu
sekstetu (Šentjur), kvartetu
klarinetov (Šentjur, Laško),
nastopila sta duo violin in
kvintet harmonik (Nazarje),
trio violin (Laško), pihalni
ansambel (Slovenske Konji-
ce), kvartet in trio flavt (Slov.
Konjice, Rogaška Slatina),
klavirski trio (Rogaška Slati-
na, Velenje), instrumentalni
duo ksilofonista in pianista
(Celje) ter ansambel kitar.
klarinetski duo, vibrafonistka
in tolkalni ansambel iz GŠ
Žalec. Zlasti slednji je pri po-
slušalcih naletel na spontano
odobravanje.
Seveda pa so bili obilnega
aplavza in lepega sprejema
deležni tudi ostali mladi izva-
jalci in njihovi mentorji. Vsi so
bili ob koncu tudi edini, da bi
naj pobuda šentjurske glasbe-
ne šole po rednih podobnih
srečanjih obrodila sadove, saj
so bile revije glasbenih šol na
tem področju nekoč že tradi-
cionalne. Seveda pa je potreb-
no omeniti, da so prireditev
izvedli tudi z izdatno podporo
občine Šentjur, podjetja Hrib
d.o.o. Dobje in Fructala iz Me-
stinja.
ШШННННННМНИН EG
Pa bo pomlad prišla
Nocoj ob 19. uri bo v Občinski matični knjižnici Žalec
gostoval pesnik Ivan Minatti, s katerim se bo pogovarjal
Ervin Fritz,
Večer, na katerem bodo predstavili težko pričakovanega
gosta, so organizatorji. Zavod za kulturo Žalec, poimenovali Pa
bo pomlad prišla. V programu bodo sodelovale Anka Krčmar,
Irena Štusej, Jolanda Železnik in harfistka Urška Križnik.
Hkrati so iz žalskega zavoda za kulturo obvestili, da bo abonmaj-
ska predstava komedija Dan norosti, v ponedeljek, 22. marca, ob
20. uri in ne ob 19.30, kot je bilo prvotno najavljeno.	US
»Dobra knjiga je metulj duše,« je dejal Marjan Kukovec ob predstavitvi ponatisa knß
Gustava Šiliha Nekoč je bilo jezero.
Posodobljena dolinska bajka
Pri učiteljski tiskarni v Ljubljani je leta 1921 izšla knjiga velenjskega učitelja Ci^J
Šiliha Nekoč je bilo jezero. Dolinska bajka je na svoj prvi ponatis čakala dolga deset
Ponatis knjige, ki je izšla pri Založbi Pozoj, so predstavili v začetku marca v vel^"
Kulturnici.	,
Besedilo je jezikovno posodobil pesnik in pisatelj Ivo Stropnik, urednik Založbe
grafično pa je knjigo uredil in oblikoval Stane Hafner. Nekaj uvodnih besed, name^l^
predvsem povezovanju kulturnih ustanov in posameznikov z ustvarjalci, je nanizal
vodja knjigarne Kulturnica Marjan Kukovec. Ni zgolj slučaj, da so ob predstavitvi P^.^
hkrati ustanovili Pozojev knjižni klub, njegovi člani bodo lahko kupovali knjige iz ^ого)
založništva kar za četrtino ceneje.	HINKO
KULTURA
□
Ona - ženska v štirih zgodbali
Avtorska gledališka predstava Mladinskega amaterskega gledališča Center pozornosti iz Šmarja pri Jelšah
^gfje pri Jelšah je znova
■jvelo v kulturnem utripu,
iemu	prispevalo
'g Center pozornosti KUD
L(on Aškerc, ki je s svojo
Çjgjsko gledališko predsta-
že drugič prenapol-
Lgmarski kulturni dom -
%ierno 26. februarja, po-
Vno P^ dnevu žena, 8.
¿larca-
^fgdsTava temelji na ženski,
¿sojo mladi igralci predstavi-
V štirih zgodbah, kjer žen-
[,(, spoznamo v različnih
jfužbenih položajih.
«Prva zgodba je postavljena v
stoletje, v čas, ki je ženskam
pt umetnicam nenaklonjen,
tikazuje pisateljico, ki je druž-
ic ne razume, zato zblazni. V
[Ugi zgodbi vidimo tri različne
jnske, prva je žrtev pijanega
Jnasiinega moža, druga je Iju-
lica poročenega moškega, tret-
ápa prostitutka. V tretji zgodbi
e prikazana barska scena, kjer
i ženska zaveda svoje spolne
nvlačnosti in tako v svoje okri-
eprivabi še tako zvestega mo-
i, Zadnja, četrta zgodba, pa na
Шstrani prikaže družinsko idi-
lo, na drugi pa ženo, materia-
stko, ki sta ji mar samo uglaje-
nost in zunanji blišč, pozablja
pa na skrb za svojega otroka.
Scenarij je produkt tripere-
sne deteljice in sicer Andrejke
Jug, Milene Haramija in Kar-
men Volovšek, ki so predsta-
vo hkrati režirale. Slišali smo
tudi avtorsko skladbo izpod
peresa Boštjana Seliča in
Igorja Orača - Petra. Za ko-
stume nastopajočih je poskr-
bela priznana slovenska mod-
na kreatorka Urška Drofenik.
MAG Center pozornosti de-
luje že sedem let, v njem pa se
je do sedaj zamenjalo že kar
precej članov. Njihova želja je
uprizoriti nastali projekt še v
bližnji in malce bolj oddaljeni
okolici. Prijavili pa so se tudi
na Linhartovo srečanje. Tako
kot vsaka predstava je tudi ta
doživela pozitivne in negativ-
ne kritike, vendar na mladih
svet stoji, tako je vedno bilo in
bo.
SABINA KRANJEC
V svoje vloge so se odlično vživeli: Andrejka Jug, Milena Haramija, Kermen Volovšek, Paulina
Denkovski, Aleksander S. Jurkovič, Boštjan Selič, Igor Orač-Peter, Aleksander Čobec in Robi
Hlupič-Kopernik.
Zasnežena pokrajina
dveh avtorjev
petek so v Savinovem
'Kovnem muzeju v Žalcu
¡"Prli razstavo slik dveh li-
"vnih ustvarjalcev: Manje
in Štefana Marflaka.
^^Kazstavo, ki bo odprta do
, • Шагса, je pospremila li-
j Ja kritičarka Marlen Prem-
y • ^Za to razstavo sta Manja
in Štefan Marflak pri-
jg^^^'la povsem nov cikel, 'ki
p navdihnila zasnežena
Nina, v kateri sta poiskala
W'^K ^^ izpeljavo svojih li-
kï	mehkih, poe-
ijlj polnih širine in zračno-
'¡^ platnih Štefana Marfla-
čvrstih, skoraj grafično
^^ premišljer^o urav-
Vajjj^^^ih na podobah Manje
cijl^'^i^ Vadla, ki se genera-
¡^^^ uvršča med naše mlajše
avtorje, je študirala na
pedagoški fakulteti v Ljubljani
ter v Londonu, imela pa je že
tudi nekaj samostojnih raz-
stav. Slike, ki so razstavljene v
Savinovem likovnem salonu,
se uvrščajo v zvrst krajinar-
skega slikarstva. Poleg teh del
so na razstavi tudi slike z raz-
ličnimi figuralnimi motivi.
Slikar Stefan Martlak je di-
plomiral na Akademiji za li-
kovno umetnost v Ljubljani,
ukvarja pa se še z gledališko
scenografijo in kostumografi-
jo. Svoja likovna dela je pričel
razstavljati v začetku sedem-
desetih let. Tudi on je za raz-
stavo pripravil slike, za katere
je našel predloge v zasneženi
zimski pokrajini. Sicer pa se
ukvarja tudi z drugimi likovni-
mi motivi, med katerimi so
najpogostejše figure.
B.C., K. B.
Koncert Andreje Zakonjšek
v torek, 23. marca, bo v Narodnem domu v Celju 5.
abonmajski koncert Zavoda za kulturne prireditve Celje.
Nastopili bosta sopranistka Andreja Zakonjšek in ukrajin-
ska pianistka Elena Boljubaš. Andreja Zakonjšek je po
končani gimnaziji v Celju in srednji glasbeni šoli v Mariboru
diplomirala na oddelku za glasbeno pedagogiko mariborske
pedagoške fakultete. Študij koncertnega petja je nadaljevala
na visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu,
kjer je z odliko diplomirala pri profesorjih Gerhardu Zellerju
in Karlheinzu Donauerju. Zaposlena je v Operi SNG Maribor,
kjer se je v zadnjih dveh sezonah precjstavila v različnih
vlogah. Njen koncertni repertoar obsega dela od zgodnjega
baroka in klasicizma do 20. stoletja. Kot solistka že več let
sodeluje s Slovenskim komornim zborom. Celjskim godal-
nim orkestrom, komornim ansamblom Slovenicum in ugled-
nimi domačimi in tujimi glasbeniki in dirigenti.	MP
Jurij Godec in celjski
pejsaži
v Galeriji Volk v Celju raz-
stavlja celjski slikar Jurij
Godec akvarele, ki so nastali
v zadnjih dveh letih. Celjski
pejsaži bodo na ogled do
konca meseca.
Jurij Godec je že uveljavlje-
no likovno ime v Celju, v slo-
venskem in mednarodnem
prostoru, saj se na likovni
sceni aktivno pojavlja od leta
1986. Doslej se je predstavil
na 110 samostojnih in naj-
manj 200 skupinskih razsta-
vah doma in v tujini. Prejel je
že preko 20 nagrad in priz-
nanj, saj je prisoten praktično
na vseh pomembnejših sli-
karskih kolonijah in ex-tem-
porah pri nas. Godčev slikar-
ski opus obsega nekaj tisoč
slik: akvarelov, olj, risb, acry-
lov, grafik in kolažev... Slika
krajino, tihožitja, akte in por-
trete, pa vse tja do abstrakci-
je.
V tem času razstavlja tudi v
galeriji hotela v Šmarjeških^
Toplicah. Tam so razstavljeni
akvareli na temo »Cerkev v
slovenski pokrajini«. S prvim
marcem so odprli tudi razsta-
vo 4. likovne kolonije v Puštal-
skem gradu v Škofji Loki, na
kateri z dvema akvareloma so-
deluje tudi Jurij Godec.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
prireditve
J^LEDALISCE ;
SLG"celje - Bližje - 20. 3. ob
20. uri, na Odrupododrom, za
abonma in izven. Vaja zbora -
23. ob 15.30 za abonma 3.
šolski in izven, 24. ob 11. uri
za abonma Gimnazija Celje
Center.
Dom II. slovenskega tabo-
ra Žalec 22. ob 19.30 Dan
norosti abonmajska predsta-
va.
KONCERTI
Narodni dom 19. ob 19. uri
letni koncert ŽPZ vrtca Zarja
Celje, z gosti: vokalnim kvin-
tetom Kristal, Alenko Pinterič
in citrarjem Petrom Napre-
tom.
Kulturni center Laško 19.
ob 19.30 klavirski recital pia-
nista iz Budimpešte Istvána
Gulyása.
Orgelska dvorana Glasbe-
ne šole Velenje 24. ob 19.30
koncert violončelista Gregorja
Marinka in flavtista Mateja
Grahka.
Kristalna dvorana Rogaš-
ka Slatina 24. ob 20. uri kla-
virski koncert Magdalene Na-
vodnik in Maje Sedovnik.
RAZSTAVE
Savinov likovni salon Ma-
nja Vadla, do 29. 3.
Likovni salon Celje Žiga
Kariž in Sašo Vrabič, do 4. 4.
Galerija Mozaik Veljko
Toman »Vedute Celja«, do
31. 3.
Galerija Hest Viktor Šest.
Savinov likovni salon Šte-
fan Marflak in Manja Vadla,
od 12. do 29. 3.
Avla hotela Dobrna Barba-
ra Cerne, do 2. 4.
Slomškova rojstna hiša na
Ponikvi razstava del z likovne
delavnice na temo Slomšek,
do 31. 3.
Muzej novejše zgodovine
Veljko Toman »Kako nastaja
slika - od realizma do abstrak-
cije«, do 31. 3.
Knjižnica Šentjur Marjana
Rataj-Artiček, do 31. 3.
Mestna galerija Riemer
Slovenske Konjice Irena Pola-
nec, do 31. 3.
Dom kulture Velenje Alen-
ka Vidrgar, do 31. 3.
Kulturnica Velenje Tanja
Plevnik in Franja Vodušek, do
31. 3.
Avla Mestne občine Vele-
nje, Heda Vidmar, do 31. 3.
Terme Zreče Gorazd Jor-
dan, do 15. 4.
Banka Velenje, ekspozitu-
ra Šoštanj Konrad Marinček,
do 31. 3.
Splošna bolnišnica Celje
pustne maske, do 28. 3.
Galerija Volk stalna razsta-
va slik Antona in Janeza Rep-
nika, jedilnica Bolnišnice
Niko Ignjatič, do 31. 3., Merx
Alica Javšnik, glavna pošta
Celje Rajko Mlinarič do 31.
3..Etol Štefan Vrbanič, do 31.
3.
OSTALO
Pokrajinski muzej Celje -
pomladne delavnice od
15.30 do 17.30: 18. izdelava
velikonočnega zajčka, 19. iz-
delava podstavka za pirhe iz
slanega testa in 24. barvanje
pirhov.
Narodni dom 24. ob 17. uri
predavanje Anke Bernard »Bo-
tanični vrtovi Šrilanke«.
Kino Union 24. ob 18. uri
potopisno predavanje Zanzi-
bar, Francija Horvata.
Dvorana gasilskega doma
Nova Cerkev 20. 3. ob 18. uri
prireditev »Pomladni poz-
drav« za vse matere in žene,
KUD Nova Cerkev.
Knjižnica Velenje 18. ob
19. uri predstavitev knjige Ja-
me in jamarji.
Knjižnica Šentjur 18. ob
18. uri predavanje prof. Rafka
Vodeba »Vrednote«, 23. ob 16.
uri ura pravljic.
Gasilski dom Lokaije 19.
ob 18.30 »Kaj mi poje ptiči-
ca!«, gasilski dom Loka 20.
ob 18. uri nastop učencev iz
OŠ in vrtca ob materinskem
dnevu.
Kristalna dvorana Rogaš-
ka Slatina 20. ob 20. uri »20
let folklorne skupine Minerali
iz Rogaške«.
Gasilska dvorana sv, Flor-
jan 21. ob 15. uri prireditev
»Za dobro voljo«.
Knjižnica Laško 23. ob 19.
uri srečanje s pedagoginjo
Betko Vrbovšek.
Celjski godalci in Beethoven
Tretji abonmajski koncert
Celjskega godalnega orke-
stra pretekli teden je v dvora-
no Narodnega doma privabil
številne poslušalce, ki so z
radovednostjo prisluhnili
dvema deloma velikega Lud-
wiga van Beethovna.
Dirigent Nenad Firšt je svoj
orkester tokrat pomnožil z ne-
katerimi gostujočimi glasbeni-
ki v simfonično zasedbo in z
njo izvedel v prvem delu Beet-
hovnov koncert za violino in
orkester v D-duru, op.61, v
drugem pa njegovo Simfonijo
št.l v C-duru, op.21. Edini vio-
linski koncert velikega sklada-
telja, ki je bil prvikrat izveden
leta 1806, je v tokratni celjski
izvedbi zazvenel s solistom
Markom Zupanom, sicerš-
njim koncertnim mojstrom
Celjskega godalnega orkestra.
Solist, ki mu seveda glasba ni
poklic, je ta zahteven koncert
izvedel na pamet s suverenim
tonom in z velikim smislom
za dinamično niansiranje. Pis-
cu teh vrstic je zlasti ugajala
izvedba kadence ob koncu pr-
vega stavka. Orkester je pri
sicer precej heterogeni zased-
bi zazvenel zvočno polno, kar
je vsekakor tudi plod dobrega
sodelovanja gostujočih glas-
benikov, ki kljub svoji profe-
sionalnosti sodelovanja z lju-
biteljskimi glasbeniki niso
vzeli neresno.
Dobro sodelovanje pod
skrbno in natančno dirigento-
vo roko se je nadaljevalo tudi
po odmoru, ko smo prisluhni-
li enako korektni izvedbi Prve
simfonije, ki je bila poslušal-
cem všečna tudi zaradi nekoli-
ko klasicističnega navdiha.
Zadovoljstvo vseh poslušalcev
je bilo skratka veliko in spon-
tano, kar se je odražalo tudi
na dolgotrajnem izražanju
priznanja.
EG
10
AKTUALNO
Proces v slepi ulici
Stirimesecna gladovna stavka Kristijana Kamenika postavlja sodni proces v nepredvidljivost - Sorodniki na ulico s
transparenti - Nova tožilceva poteza
Sojenje Kristijanu Kame-
niku, obtoženemu štirikrat-
nega umora v Tekačevem, se
je lani decembra praktično
ustavilo. Na kasnejših glav-
nih obravnavah, ki jih je so-
dišče razpisalo, se Kamenik
ni več pojavil, ker po oceni
njegove zdravnice ni bil spo-
doben slediti dogajanju v
sodni dvorani. Bilo ga ni tudi
v sredo; namesto da bi sedel
na zatožno klop, se je ponov-
no znašel v bolnišnici. Ker
Kamenik gladovne stavke ne
namerava prekiniti, je jasno,
da je proces zašel v slepo
ulico in da bo sodišče moralo
nekaj ukreniti, sicer so na
vidiku posledice, ki jih je
sicer mogoče predvideti, ne
pa vseh. Bo novi predlog to-
žilca Milana Birse, ki zago-
tavlja nadaljevanje glavne
obravnave, sodni senat spre-
jel?
V času, ko naj bi se v sredo
nadaljevala glavna obravnava,
sp Kamenikovi sorodniki pred
sodno palačo uprizorili pro-
test in s transparenti mimoi-
doče opozarjali na napake, ki
naj bi jih sodišče zagrešilo v
času sojenja, ki se je pričelo
koncem januarja lani. Glavna
obravnava je bila vmes dva-
krat prekinjena za več kot tri
mesece, ko je bilo treba,
skladno z določilom zakona o
kazenskem postopku, sojenje
pričeti znova. In zna se zgodi-
ti, da se bo glavna obravnava
še v tretje pričela od začetka,
če sodišče ne bo razpisalo na-
roka do 24. marca oziroma če
se do takrat sojenje ne bo na-
daljevalo. Tretja prekinitev (in
novi začetek) pa bi ne smela
nikogar presenetiti. Kamenik
bi se znal ponovno oprijeti
(do zdaj) učinkovitega scena-
rija, ko se mu je zdravstveno
stanje tohko poslabšalo, da je
bila nujna hospitalizacija. Pra-
viloma se je to zgodilo na dan,
ko je bila razpisana glavna
obravnava, ki pa se v odsotno-
sti obtoženca ni mogla nada-
ljevati. To se lahko dogaja v
nedogled, denimo do 23. juli-
ja, ko mora sodišče Kamenika
izpustiti iz zapora, kot to vele-
va zakon o kazenskem po-
stopku. Pripor sme» namreč
trajati največ dve leti od dneva
vročitve obtožnice. Če v tem
času ne pride do pravnomoč-
ne sodbe, se obtoženec brani s
prostosti.
Tožilec predlaga
Prejšnji četrtek je okrožni dr-
žavni tožilec Milan Birsa na
celjskem okrožnem sodišču
vložil predlog, da se Kameniku
sodi brez njegove navzočnosti.
S to potezo bi se sojenje lahko
nadaljevalo, seveda pa je veli-
ko vprašanje, ali bo izvensodni
senat ta tožilčev predlog spre-
jel. Vsekakor bi bil to izjemen
primer v zgodovini naše pravo-
sodne prakse, ko gre za osebo,
ki je obtožena umora.
Naš zakon o kazenskem
postopku sicer to dopušča.
vendar pod pogoji oziroma
razlogi, ki morajo biti dovolj
tehtni in utemeljeni. Birsa je
mnenja, da so izpolnjeni vsi
štirje zakonski kriteriji za so-
jenje v nenavzočnosti. Ob-
dolženec mora biti po teh
kriterijih pravilno povabljen
na glavno obravnavo, Ijiti
mora obveščen, kje, kdaj in
zakaj se mu sodi. Obdolženi
Kamenik je tudi že bil zasli-
šan in je že podal svoj zago-
vor, opredelil pa se je tudi do
dokazov, izvedenih v kazen-
skem postopku. Glede tretje-
ga pogoja, da mora biti v
sodni dvorani navzoč njegov
zagovornik, pa tožilec Birsa
meni, da je tudi temu pogoju
zadovoljeno, saj sta oba Ka-
menikova zagovornika v sod-
ni dvorani zelo aktivna. Pri
četrtem kriteriju pa mora tu-
di sodni senat oceniti, da
navzočnost obdolženca ni
nujna.
Tožilec opozarja, da se Ka-
menik z gladovno stavko na-
merno izmika nadaljevanju
sojenja, saj pred vsako glavno
obravnavo doseže, da se mu
stanje toliko poslabša, da ni
spodoben sesti na zatožno
klop oziroma je potrebna ta-
kojšnja hospitalizacija. »Tak-
šno ravnanje bi sodišče mora-
lo šteti za dokaz, da ne želi
biti navzoč na glavni obravna-
vi, sicer pa ga v nekem smislu
nadomeščata zagovornika, ki
sta zelo aktivna pri izvajanju
dokazov, Kamenik pa je ves
čas pasiven, zato njegova
obramba ne bi bila okrnjena,«
je navedel Milan Birsa. Tožilec
je še dodal, da je Kameniku
ves čas omogočen stik z obe-
ma zagovornikoma in da na
tak način lahko spremlja po-
tek glavne obravnave tudi iz
bolniške postelje. Sicer pa je
dokazovanje na sodišču v
sklepni fazi, ko naj bi bila
podana le še nekatera izve-
denska mnenja.
O tožilčevem predlogu se
mora opredeliti petčlanski se-
nat, ki Kameniku sodi, in ne
izvensodni senat, smo nak-
nadno izvedeli, o predlogu to-
žilca pa se morata opredeliti
tudi oba Kamenikova zagovor-
nika, odvetnika mag. Drago
Demšar in Daniel Planinšec.
Časa za odločitve pa je malo.
Bliža se 24. marec in bhzu je
23. julij.
Kamenikovi
sorodniki
protestirajo
Ko so v četrtek Kristijana
Kamenika ponovno odpeljali
v bolnišnico in se zaraj]'
glavna obravnava (sp '
mogla nadaljevati, so w
sorodniki in prijatelji !
protestirali pred sodišf^
transparenti so min^Qj
opozarjali na domnevn,
pravilnosti v tem sodrig^
stopku. S tem ko Kaine,
priporu gladovno stavka^
14. novembra lani, želi,
vsem doseči, da sodišče^
novega izvedenca za
obuval in da se mu от,
zaslišanje pod hipnozo.;
šanje pod hipnozo je so,
že zavrnilo, o morebitnej
vem izvedencu (Kameni
zagovornika sta zahteval
to nalogo opravijo stroko
ki s švicarskega inštitu
Laussanu) pa bo sodiščei
čilo, ko bo končan post
dokazovanja.
Demonstranti so povf
da so se za takšen pr
odločili zato, ker vidijo \
edini možni način, da of
rijo na napake pri delu p
je in na potek sodne obr;
ve. Vsi so prepričani, (
Kamenik nedolžen, na t;
parentih, ki so jih nosilia
položili na vozila, parki
pred sodno zgradbo, pa
lahko prebrali napise: 1
lahko UNZ pri preiskavi
čina stoletja spregleda ti
njak z orožjem! Zakaj je
graf močan dokaz samoti
kadar je bremenilen, n
tudi takrat, ko to ni. Inši
čemu naj se Kristijan še o
ve, da bi dosegel le prav
sojenje.
MARJELAAC
Foto: GREGOR Ki
Mirne demonstracije pred sodiščem, z napisi, ki so tudi del resnice. V ospredju Kamenikova
zagovornika, odvetnika Planinšec in Demšar.
Zimšelc proti železarjem
Od četrtka do sobote Stanislav Zimšek iz Celja opozorilno gladovno stavkal - Pravico še išče na sodišču
»če Okrožno sodišče v Celju
do konca maja ne bo razpisalo
glavne obravnave mojega tož-
benega zahtevka zoper druž-
bo Valji Slovenskih železarn,
bom prisiljen, da s 1. junijem
začnem pred sodiščem z gla-
dovanjem vse do izpolnitve
zahtev,« je v soboto opoldne,
po dveh dneh in pol opozoril-
ne gladovne stavke, pred celj-
skim Narodnim domom dejal
Stanislav Zimšek.
Celjan Stanislav Zimšek je
svojo življenjsko zgodbo zad-
njih let že pred tedni razgrnil
v rubriki Pisma bralcev v na-
šem časopisu in takrat napo-
vedal, da bo prisiljen v gladov-
no stavko, če se sodno kolesje
ne bo hitreje zavrtelo. Ko je
minuli ponedeljek z Okrajne-
ga sodišča v Celju po dobrih
dveh letih sprejel obvestilo, da
sodišče zaradi višine zahteva-
ne odškodnine ni pristojno
razsojati v njegovem sporu z
družbo Valji štorske železarne
oziroma Slovenskih železarn,
je začel pripravljati pano, na
katerega je zapisal svoje glav-
ne zahteve, in v četrtek zgodaj
zjutraj za dva dni in pol sedel
pred poslopje celjskega Na-
rodnega doma. Z opozorilno
gladovno stavko, pravi, je dal
še zadnjo priložnost sodišču -
tokrat Okrožnemu sodišču v
Celju, ki je v obravnavo preje-
lo njegovo tožbo od okrajnega
- da razsodi po črki zakona in
zaščiti njegove pravice.
Kršenje pravic
»Seči moram v leto 1993, ko
sta me Jože Leban in Franc
Mlakar, direktor in tehnični
direktor družbe Valji, po do-
brih dvajsetih letih dela v žele-
zarni nagovorila, da ustanovim
svoje podjetje in se prijavim za
prevzem del v okviru čistilnice
odlitkov. V komanditno druž-
bo AS Zimšek sem vložil preko
4 milijone tolarjev, jo registri-
ral in s 1. februarjem sprejel
sklep, s katerim so me v Valjih
razporedili na čakanje,« pripo-
veduje Zimšek in dodaja, da so
se zadeve začele zapletati po
tem datumu.
Njegova ponudba, pravi, je
obležafa v predalu, vodstvo
Valjev je na dogovor pozabilo,
sam pa je mesece kasneje do-
bil v roke sklep o prenehanju
delovnega razmerja, datiran s
7. decembrom leta 1992. Ostal
je brez dela, s komanc
družbo, za katero po zal
za razliko od družbe z on
no odgovornostjo odgova;
vsem svojim premoženjeii
oškodovan, ker so na obi]
o prevzemu del v okviru ii
nice odlitkov vsi pozabili.
Iskanje pravici
Zimšek se je za pomoí
nil na sindikat, na varuha
vekovih pravic, kot zal
tožnik pa je na začetka
1997 sam na Okrajno sJ
v Celju vložil še tožbo ^
družbo Valji.
»V tožbi sem navedel ^
vek po odškodnini v višini f
17 milijonov tolarjev, zato¡
še toliko bolj razočaran, k®
mi s sodišča šele po dobrih''
letih odgovorili, da o primet^
morejo razsojati, saj njihove
stoj nosti segajo le do zahte*
v višini 2 milijona tolarjev;
poveduje Zimšek in pravi, il
zdaj počakal do konca maja^
Okrožno sodišče v Celju li'
ne bo razpisalo glavne oW
ve, mi ne preostane nič dmí
kot gladovna stavka do ^^
Življenje se mi je sesulo,
vsega tega je žena vložila tf
ni zahtevek za ločitev, mof"
prikrajšan moj 8-letni sin'
dodaja, razočaran tudi za^
se prav nihče od pozval'®
»Obvestil sem varuha Člo^'
vih pravic Ivana Bizjaka, P
sednika države Milana Ku
pravosodnega ministra
Marušiča in podpredsej-
Vlade RS Marjana Podobn'l
ni odzval njegovim klic^*^.
pomoč.	,,
■ IVANA STAMJ-
Foto: GREGOR ^
»Dobri dve desetletji dela sem pustil i; železarni, tam so delali tudi moji starši in stari starši,
zato sem še toliko bolj prizadet. Na železarno sem navezan, zato sem družbi Valji poslal tudi
ponudbo, da odstopim od tožbe, če so pripravljeni zahtevano odškodnino sprejeti kot
kompenzacijo v odkupu obrata orodjarne,« pravi Stanislav Zimšek, ki i; primeru, da družba
ne bo sprejela njegove ponudbe, zahteva hitro obravnavo sodišča, spoštovanje zakonov in
ustave, poplačilo 36 milijonov tolarjev škode in odločno protestira, da bi se družba Valji
lastninila pred razsodbo sodišča.
NASI KRAJI IN UUDJE
11
i^^iiska mreža
LDS se
razpusti
y hotelu Žalec je bil v so-
to ^^^^ Ženske mre-
^ iVS. Prišlo je štirideset
' ^redstavnic iz vse Slovenije.
1 / predsednica ženske mreže
: j pg in direktorica urada za
< Lsko politiko pri vladi Re-
; Izlike Slovenije Vera Koz-
je bila, zaradi sestanka
^.ppiisije za status žensk pri
odsotna. Zbor je zato
j3iiiesto nje vodila članica
predsedstva Ženske mreže
¿S Suzi Kvas.
pelegatke so po uvodnih
„jocedurah, sprejemu dnev-
jgga reda in poslovnika zbo-
ja članic ter po razpravi so-
^ glasno sprejele sklep o raz-
lastitvi Ženske mreže LDS
:j(Ot izraz protesta zaradi nes-
¡ ¡poštovanja Resolucije LDS o
ipolitiki aktivnega vzpostav-
ljanja enakosti moških in
( žensk, sprejete na strankar-
5l(em kongresu lani v Mari-
boru. Članice so na zboru
oblikovale tudi izjavo za jav-
nost in izjavo, ki bo posredo-
vana vsem organom stranke
LDS.	T. TAVČAR
Slovencem v opomin
v odmevnem citalniškem večeru je gostoval Recičan Jože Jeraj, generalni konzul
RS v Celovcu
Starejši ljudje se še spo-
minjajo časov, ko so na Re-
čici ob Savinji s pomočjo
različnih dogodkov, med
njimi tudi čitalniških veče-
rov, negovali družabno
življenje, širili različne
ideje in ohranjali slovens-
tvo.
Ker so tovrstna družabna
srečanja zamrla, so se pred
tremi leti v Turističnem
društvu Rečica odločili, da
bodo ponovno začeli pri-
pravljati čitalniške večere, v
goste pa povabili nekoga iz-
med" Rečičanov, ki se je s
svojim delom tudi širše do-
kazal. Gost sobotnega čital-
niškega večera je bil Jože
Jeraj, generalni konzul Re-
publike Slovenije v Celovcu.
»Lepo je priti na Rečico,
sploh v času pred jožefovim,
ki me vedno spomni na fian-
cate. Ko smo se pripravljali
na godovanje, je mama ved-
no napekla ogromno flanca-
tov za goste,« je začel Jože
Jeraj pripoved o otroštvu,
preživetem na Rečici. »Do-
ma nismo bili niti bogati niti
revni, imeli pa smo srečo, da
so nas, štiri otroke, navadili
učenja.« Spomnil se je na dr.
Antona Dolenca, ki je bil
gost lanskega čitalniškega
večera, in s katerim sta prija-
telja še iz otroških dni, ome-
njal pa tudi druge prijatelje,
sošolce, profesorje... »Brez
korenin, brez tradicije je
težko živeti - v Avstriji, na
Koroškem, točno vidimo,
kako je, če izgubiš identite-
to,« je pripovedoval Jože Je-
raj.
Ravno slovenska identiteta
je bila rdeča nit sobotnega
večera, na katerem so števil-
ni obiskovalci slišali marsi-
katero zanimivo podrobnost
iz Jerajevega življenja, se
skupaj z njim dotaknili tež-
kega položaja koroških Slo-
vencev in na malce drugačen
način spoznali proces vsto-
panja Slovenije v Evropsko
unijo - vedno pa je bistveno,
da Slovenci v ospredje posta-
vijo svoj interes, je prepri-
čan Jože Jeraj.
Zanimiv pogovor z general-
nim konzulom je vodil Jože
Tlaker, pomemben delež k
odmevnosti pa je prispeval
Slovenski kvintet, sestavljen
iz članov Slovenskega okteta.
Slovenske narodne pesmi so
namreč postavile piko na i
slovenski identiteti, o kateri
je ves večer razmišljal Reči-
čan Jože Jeraj.
a US
Generalnemu konzulu Jožetu Jeraju se je za zanimiv večer
zahvalila Vida Orlovič, predsednica TD Rečica.
Skupen občni zbor
Kulturno in Turistično
»društvo Pilštanj Lesično je
; pripravilo skupni občni
C zbor, saj so domačini člani
obeh društev.
25. aprila bodo pripravili
jj/ázstavo likovnih del, ki so bila
Istvarjena v lanski 8. slikarski
Jioloniji, sicer pa se bodo letos
spomnili številnih društvenih
jübilejev. Kulturno društvo
praznuje 25 letnico, čeprav pr-
vi organizirani začetki segajo v
zadnja leta 2. svetovne vojne in
celo v začetek tega stoletja. Ob
že obstoječem šolskem muze-
ju bi še letos radi odprli muzej
s spominom na šolskega ravna-
telja Jožefa Čižeka, ki je v Pil-
štanju služboval 45 let. Kultur-
nih jubilejev se bodo spomnili
"bMiholovem sejmu. 23. ma-
ja bodo pripravili binkoštova-
nje, radi pa bi ustanovili Turi-
stično informativni center, ki
bi bil aktiven vsaj ob koncu
tedna. Turistično društvo bo
med drugim pripravilo dva po-
hoda ob krajevnih potokih od
izvira do izliva Buče in Bistri-
ce. K sodelovanju bodo pova-
bili učence osnovnih šol, ki se
navdušujejo za geografijo in
naravoslovje. Sprehodili se bo-
do tudi po novi vinski cesti št.
10 Šmarje Kozje. Mnogo si
obetajo od Centra obšolskih
dejavnosti, ki bo imel svoje
mesto tudi v Pilštanju. Radi
bi sodelovali na turističnih
sejmih in preko njih povabili
turiste na ogled mnogih zani-
mivosti.
T.VRABL
Ne vem, kako na vas vpli-
va zgodnje spomladansko
sonce, ampak zase vem, da
me udari naravnost v turi-
stične želje. Obala, Gorenj-
ska, Prekmurje, Dolenjska,
Logarska dolina in celo
Šmartinsko jezero - vse se mi
zdi blizu in vredno potepa-
nja.
Pa je naneslo, da je mož
zadnjič blizu celjske avtobu-
sne postaje popenil na nekega
obotavljivega voznika: »Pa kaj
je s tabo? A si turist ali kaj? In
če si - kaj za vraga počneš v
Celju?« Beseda je dala besedo
in razmišljanje, ali je Celje
tudi vredno potepuških dogo-
divščin ali ni. Ko so ceste suhe
in razgledi lepi, je do Celja
relativno blizu s kateregakoli
konca Slovenije. Najesti in
napiti se da v kar spodobnem
številu restavracij. V dveh mu-
zejih in galerijah je mogoče
videti kaj zanimivega. Mesto
je tako rekoč ob poti do Ro-
gaške Slatine, do Laškega, do
Dobrne in celo do Zreč, kjer
lahko pretegneš krake v topli
vodi. V Levcu se lahko pelješ
na panoramski izlet z letalom.
V Golovcu je spomladi sejem
za sejmom. Vzpon na Celjsko
kočo je zanimiv celo za druži-
ne z zelo smrkavo otročadjo.
Priznam, ni ravno veliko, am-
pak za to, da bi koga zamikalo
vstopiti v mesto morda že sko-
raj dovolj. Pa jih ne zamika in
je vsak potencialni turist sredi
Celja čudo dneva, namesto da
bi se nam zdel čisto običajen
pojav.
Naivna kot sem, sem seveda
prepričana, da bi to lahko
spremenili. Morda bi za zače-
tek lahko na mestne ulice pri-
vabili vsaj obiskovalce sejem-
skih prireditev. Morda bi jim
lahko ponudili kaj zastonjske-
ga, kar pri Slovencih še vedno
naleti na plodna tla. V tujini so
že dolgo uveljavljene mestne
kartice ugodnosti (t.i. »city
card«), ki je pri nas - resnici na
ljubo - niti Ljubljana še nima.
Tam onkraj meje takšna karti-
ca ponavadi pomeni nekajd-
nevno ali enotedensko mož-
nost neomejenega izkorišča-
nja^ mestnih prevoznih uslug,
prost vstop v raznovrstne
mestne kulturne hrame, ce-
nejšo hrano in pijačo v sodelu-
jočih lokalih, zastonj ski načrt
mesta, katalog zanimivih pri-
reditev in kar je še takih reči,
običajno se pa kupcu izplača
in dobro povrne že z nekaj
avtobusnimi vožnjami.
V Celju bi na cenene prevo-
ze seveda težko računali, saj
se še domačini komajda lahko
zanesejo na javni promet, am-
pak če bi kartica omogočala
prost družinski vstop v Her-
manov brlog, za kakšnih 40
odstotkov cenejše družinsko
kosilo v izbranih lokalih, ce-
nejše vstopnice za sejemske
prireditve in - ohoho - še kopa-
nje v enem od bližnjih zdravi-
lišč, bi pa že lahko bila po-
membna spodbuda za obisk
knežjega mesta, kajne? Tisti,
ki jih financira občinski pro-
račun, bi se svojemu vstop-
ninškemu zaslužku pač odre-
kli v dobro mestne promocije,
ostali bi pa lepo vpisali števil-
ko kartice in ob mesecu izsta-
vili prijazen račun za svoje
znižane cene uslug, pa bi jih
vsaj deloma občina pokrila iz
kupnine za takšne kartice.
Zveni precej enostavno, kaj-
ne? In kdo pravi, da ni tako
enostavno?
Malce volje in organizacij-
skih spretnosti, nekaj ne preti-
rano dragih promocijskih ma-
terialov in nekaj potrkavanj
na zavest Celjanov, ki lahko
takšne kartice podarijo svo-
jim neceljskim znancem ob
njihovih obiskih v Celju, pa bi
bilo mesto takoj bolj živahno!
Če bi nas bilo kaj v hlačah, bi
lahko zamisel in zasnovo ta-
kega projekta licenčno ponu-
dili tudi drugim slovenskim
mestom in Centru za promo-
cijo turizma Slovenije. Koncu
koncev imamo v Celju tiskar-
no, ki menda zna izdelovati
soUdne kartice.
Občinsko podeljevanje kon-
cesij za posebne dejavnosti, ki
bi bile zaradi mestne kartice
lahko deležne skorajda za-
stonj ske promocije, bi pa Ce-
lju tudi vrnile malce podjet-
nosti in volje do razmisleka,
kaj vse bi se še dalo ponuditi
tako obiskovalcem kot doma-
činom, ki zdaj, namesto da bi
izgubljenim ponudili pomoč,
nejeverno zmajujejo z glavo,
kako da se v mestu znajde tudi
kakšen turist.
P.S.: A da ni poceni in da
kdo bi sploh hotel odšteti
denar za tako kartico? Če bi
stala toliko kot tri vstopnice
za na sejem in bi ob tem
ponudila vsaj eno spodobno
družinsko zastonjsko dogo-
divščino... Jaz bi jo svojim
prijateljem zagotovo večkrat
podarila!
Piše: PIKA KUKERL
Pojasnilo
Na celjski prireditvi ob 8.
marcu, ki so jo v sodelovanju
z Uradom RS za žensko politi-
ko pripravile 4 mestne svetni-
ce, so nastopili otroci iz vseh
treh celjskih vrtcev; tudi iz
Vrtca Zarja. Uredništvo
Popraveic
v članku Zračiti ali popravi-
ti? v prejšnji številki NT smo
pomotoma zapisali, da je Jože
Klun direktor podjetja Sevs,
kar pa ne drži, saj v podjetju
skrbi za stanovanjske zadeve
in komercialo. Za napako se
opravičujemo.
12
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Park v
veselje, ne
sramoto
Videz, kakršnega daje
te dni celjski mestni park,
je mestu ob Savinji prej v
sramoto kot v veselje. Da
dolgo ne bo več tako, za-
gotavljajo v Komunalni
direkciji M OC, kjer so z
urejanjem parka začeli te
dni, v polni meri pa naj bi
ozelenel in zaživel do ma-
ja.
V	ponedeljek so v komu-
nalni direkciji izbrali 8 de-
lavcev, ki bodo preko pro-
grama javnih del zaposleni
pri Nivoju, Javnih napra-
vah in Vrtnarstvu. Po bese-
dah direktorja Komunalne
direkcije MOC Ivana Pfei-
ferja bodo v mestnem par-
ku poskrbeli za temeljito
sanacijo po poplavi, odstra-
niU nabran mulj ter obnovi-
li travno rušo, kot vsako
leto pa bodo tudi v teh ted-
nih obnovili klopi ter na-
mestili smetnjake.
V	Celju iščejo tudi rešitev
za kostanje v parku in dru-
god po mestu, ki jih je tako
kot v številnih evropskih
mestih napadla posebna
bolezen. »Zbrali smo kar
nekaj ponudb, kako sanira-
ti drevesa, vendar nihče od
ponudnikov ne daje tudi
garancije, da bo pomoč ko-
stanjem zares uspešna. Za-
to smo se odločili, da bomo
letos kostanje v Celju teme-
ljito obžagali oziroma obre-
zali ter škropili, v primeru,
da se bo tudi to izkazalo za
neuspešno, pa bo treba raz-
misliti o nadomeščanju ko-
stanjev z drugim drevjem,«
še pristavlja Pfeifer.
IS
Očistimo Celje
v Celju pripravljajo pri-
hodnjo soboto, 27. marca,
tradicionalno spomladansko
akcijo čiščenja * okolja.
Skladno s šego, da mora biti
do velike noči vse v hišah in
okoli njih pospravljeno in
počiščeno, so za osrednji
dan čiščenja okolja v mestu
ob Savinji izbrali prav zad-
njo soboto pred praznikom.
Akcija čiščenja okolja bo v
soboto, 27. marca, pripravlje-
na tako kot zadnjih nekaj let.
Občani, v mestnih komunal-
nih službah računajo zlasti
na ribiče in šolarje, se bodo
ob 8. uri zbrali pri Splavarju v
mestnem parku ter pri pre-
gradi in pri Gradu ob Šmar-
tinskem jezeru. Na teh me-
stih, ob Savinji pa še v Liscah,
na Špici, pri parkirišču za
Spodnjim gradom in ob mo-
stu čez Savinjo, bodo postav-
ljeni tudi zabojniki, dopol-
dansko čiščenje okolja pa bo-
do zaključili okoli poldneva,
ko bodo ob malici in osvežil-
nih pijačah tudi pokramljali o
opravljenem delu.
Čiščenja brežin Savinje in
Šmartinskega jezera, zlasti
odstranjevanja navlake, ki
se je nabrala na grmovju in
drevju ob vodah, se letos ne
bodo lotili ribiči in občani,
saj so pretekla leta ugotav-
ljali, da je to precej nevarno
opravilo. V Celju so se zato
odločili, da bodo to navlako
organizirano odstranili.
Že od ponedeljka, 22. mar-
ca, naprej bodo celjskim os-
novnošolcem in srednješol-
cem razdelili potrebne rokavi-
ce in vreče za zbiranje odpad-
kov, saj bodo šolarji širšo oko-
lico svojih šol počistili med
tednom. V tem času, pričaku-
jejo v Celju, naj bi za urejen
videz svojega okolja poskrbeli
tudi v vseh podjetjih in usta-
novah, v Javnih napravah pa
bodo vsem, ki bodo to želeli,
pripeljali tudi dodatne zaboj-
nike.
Ker zaradi pomanjkanja de-
narja v občinski blagajni od
lani v Celju ni več organizira-
ne spomladanske akcije zbira-
nja kosovnih odpadkov po po-
sameznih krajevnih skupno-
stih, pozivajo odgovorni v Ko-
munalni direkciji MOC obča-
ne, da v teh dneh, v dogovoru
s krajevnimi skupnostmi ozi-
roma mestnimi četrtmi, po-
skrbijo za čiščenje okolice sta-
novanjskih hiš in blokov, za
odvoz zbranih odpadkov pa
bodo poskrbeli v Javnih na-
pravah. Občani lahko na odla-
gališče komunalnih odpadkov
v Bukovžlak z avtomobilskimi
prikolicami tudi sami (brez-
plačno!) pripeljejo zbrane od-
padke.
IS
Skrb vrtičkarjev je odveč
Bliža se čas prvih spomladanskih opravil na vrtovjij
pa so ponekod še prekriti z muljem, ki so ga папоЈ
jesenske poplave. Nekatere bralce je zato zaskrbelo, k,
letos obdelati zemljo.	j
Po zagotovilih Zavoda za zdravstveno varstvo Celjç
razloga, da zemlje ne bi obdelali. Tam, kjer je mulj Še og
naj ga odstranijo in nato površine obdelajo tako kot vjj
leto. Po njihovem ni bojazni, da bi bila zemlja mikrobiolo¡
onesnažena in da bi prišlo do kakšne nalezljive bolezni
tudi pri pitni vodi tega niso opazili. Tudi morebitno onei
ženje z mineralnimi ali kurilnimi olji po mnenju zavoda
bilo tolikšno, da zemlja ne bi bila primerna za gojenje rasti
Skratka, vrtičkarji lahko tudi letos brez skrbi obdelajo sv
kose zemlje.	'
Čiščenje obrežij Dravinje in
Oplolnice
v počastitev svetovnega dneva voda, ki bo 22. ma
organizira Ribiška sekcija Slovenske Konjice čiščenje o|
žij reke Dravinje in potoka Oplotnice skozi naselja s
Konjice, Tepanje, Draža vas, Loče in Zbelovo.
Akcija bo v nedeljo, 21. marca, z začetkom ob 8. url
Slovenskih Konjicah bo zbor pri Hotelu Dravinja, v Tepanju
gostilni Bricman, v Draži vasi pri gostilni Marguč, v Ločah
pekarni Zidanšek, na Zbelovem pri bifeju Neje, pri jez
Jernejček pa ob kolibi.
Ribiči pričakujejo pomoč lovcev, gasilcev, učencev osnovnih
tabornikov in vseh drugih, ki imajo radi urejeno okolje.
Povratne zaklopke za Savinjo
Pred dnevi so v Celju zače-
li z gradnjo štirih povratnih
zaklopk ob Savinji na stikih
rajonskih zbiralnikov z glav-
nim zbiralnikom kanaliza-
cijskega omrežja. Z naložbo,
vredno okoli 50 milijonov to-
larjev, bodo v občini storili
korak naprej v zagotavljanju
poplavne varnosti.
Znano je, da ob večjih de-
ževjih oziroma poplavah na-
rasla Savinja udari v kanaliza-
cijsko omrežje, s tem pa po-
plavi številne mestne prede-
le. Povratne zaklopke, ki jih
gradijo na rajonskih zbiralni-
kih v Medlogu, pri bazenu,
pri mostu v podaljšku Čopove
in pri Splavarju, bodo nekoli-
ko izboljšale poplavno var-
nost, v celoti pa bodo oprav-
ljale svojo funkcijo šele, ko
bodo na teh mestih urejena
tudi črpališča. Nanje pa bo
očitno treba še počakati, saj
je naložba za gradnjo črpališč
ocenjena na preko 300 milijo-
nov tolarjev.
Sicer pa so v Celju iz progra-
ma zagotavljanja poplavne
varnosti tik pred začetkom
oziroma se že začenjajo dela
pri urejanju kanalizacije v Lis-
cah ter sanacija tlačnega voda
v Zagradu in Skalni kleti. Ce-
ljani so z ministrstvom za oko-
lje in prostor v dogovorih za
podaljšanje nasipa ob levem
bregu Voglajne, v Zavodu za
planiranje in izgradnjo Celje
pa pripravljajo projekte za na-
selje Gaji, ki je bilo lani no-
vembra tudi močno poplavlje-
no.	IS
Otroški turistični festival
Osnovna šola Polzela je bi-
la letos gostiteljica regijske-
ga 13. otroškega festivala Tu-
rizmu pomaga lastna glava,
sodelovala pa bo tudi na dr-
žavnem tekmovanju.
Za letošnje tekmovanje pod
naslovom Moj kraj, turistični
kraj so se prijavile 102 osnov-
ni in ena srednja šola. Ker pa
vse šole ne morejo tekmovati
na državnem tekmovanju, se
bo zvrstilo po Sloveniji kar
enajst regijskih tekmovanj,
tekmovanje za celjsko regijo
pa je bilo na Polzeli.
S pisno nalogo, razstavo in
nastopom se je na Polzeli
predstavilo enajst turističnih
podmladkov iz OŠ Frana Roša
Celje, Vitanja, Slovenskih Ko-
njic, Zreč, II. OŠ Rogaška Sla-
tina, iz Žalca, Braslovč, Sliv-
nice pri Celju, Šempetra in
Polzele. Komisija je imela
težko delo.
»Vsi so se naloge lotili zelo
resno, zelo odgovorno. Z vse-
mi nalogami smo zelo zado-
voljni, žal pa so pravilniki ta-
ki, da se na državnem prvens-
tvu predstavi samo najboljša
ekipa z regijskega tekmova-
nja, torej tista, ki je zbrala
največ točk.
Vsi, ki so nastopili na regij-
skem tekmovanju, dobijo bro-
nasta priznanja, na državno
tekmovanje pa bo odšla ekipa
iz Osnovne šole Polzela,« je v
svojem govoru na zaključni stične zveze Slovenije Alojz
slovesnosti dejal tajnik Turi- Šoster.	T. TAVČAR
Turistični podmladek OŠ Polzela z mentorico Marijo Petro-
vec, ki bo 15. in 16. aprila nastopil na državnem tekmovanju
I» T cnHnììi
Zadnji koncert
številni krajani Zidanega Mosta in drugi ljubitelji glasbe sc
pred dnevi poslovili od dolgoletnega dirigenta Železniške gi
be Zidani Most Iva Guliča. Orkester je vodil dobrih šestnajsti
ves ta čas pa se je na vaje in na koncerte vozil iz Ljubljai
Guliča je na dirigentskem mestu zamenjal Franci Lipovšek
Radeč.
Ivu Guliču ( na sliki desno) sta se za delo z železniško godlK
imenu občine Laško zahvalila Jure Jan in Zlata Strel. JI, Foto:^
planinški kotiček
3. Romanov spominski pohod
Planinsko društvo Žalec vabi to nedeljo, 21. marca, na
Romanov spominski pohod na Kamnik nad Zabukovico. Odli
bo ob 7.30 s posebnim avtobusom izpred pisarne društvi
športnem parku pri Osnovni šoli Žalec. Informacije in pr'P
zbira Dušan Šip, telefon 718-762.
Na Porezen
Planinsko društvo Grmada Celje vabi v nedeljo, 28. marca,
pohod na Porezen.
Odhod avtobusa bo s parkirnega prostora Cinkarne ob
z Glazije pa ob 6. uri in 15 minut. Izhodišče pohoda je Podbn'
od koder bo do doma na Poreznu za dobri dve uri hoda.
Prijave sprejemajo v društveni pisarni PD Grmada na VoíI
kovi 11 v Celju.	M. MAl'^
300 pohodnikov na Smohorjii
v nedeljo se je že 15. tradicionalnega pla-
ninskega pohoda na Šmohor (784 m), ki ga
organizira Planinsko društvo Laško, udele-
žilo okrog 300 pohodnikov.
V lepem vremenu so pohodniki iz skoraj vse
Slovenije, med njimi so bili tudi ljubitelji gora iz
sosednje Hrvaške, štartali pri trgovini Debro v
Laškem, cilj pa je bil pri Planinskem domu na
Šmohorju. Tam je ob 11. uri zapel Moški pevski
zbor Laško, zbrane ljubitelje gora pa je po^
vila Fanika Wiegele, predsednica PD Laško.
pozvala k še večji udeležbi 24. aprila, ko ''J
pri planinskem domu na Šmohorju tradici"
no postavljali mlaj v čast 1. maju.	,
To nedeljo so bile dobro obiskane tuil'
okoliške planinske postojanke: Kopitnik v
Gore (791 m). Kal (956 m) in Mrzlica (lH^J,
FILU^'
Nova drevesa
na Glaziji
Družba Posest d.o.o. iz Ce-
lja bo v prihodnjih dneh pri-
čela urejati zunanje površi-
ne pri poslovno-garažni hiši
Glazija na Ljubljanski cesti.
Prenovili bodo zelenice in
drevored, v katerem so stara,
izčrpana in bolna lipova in
kostanjeva drevesa. Na podla-
gi mnenja strokovnjakov in
soglasja Komunalne direkcije
Mestne občine Celje ter Vrt-
narstva Celje jih bodo zame-
njali z enotnim drevoredom
zdravih dreves iz vrste srebr-
na lipa. V Posesti pravijo, da
želijo s takšnirn posegom pris-
pevati k lepšemu in enotnejše-
mu videzu mestnega jedra.
JI
Sobne rastline
Hortikulturno drultvo
Celje vabi danes, v četrtek,
ob 10. in 16. uri v rastlinjak
Vrtnarstva Celje v Medlogu
na demonstracijo presaja-
nja in obrezovanja sobnih
rastlin.	JL
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Zelene površine Celja
prejšnji teden je Projektna
лгпа Celje - zdravo mesto
^'■nravila okroglo mizo na
mo Zelene površine Celja
jjj^rati tudi razstavo risb
" tenio Pragozd šestošolcev
Ssnovne šole Frana Roša.
■^^j^j-ogle mize so se udeležili
^(jstavniki Mestne občine
felje, zavoda za gozdove, za-
^3'za varstvo naravne in
Jturne dediščine, zavoda za
jjj^vstveno varstvo, Vrtnars-
Celje, Zelenih, osnovnih
J srednjih šol, ter občani,
približno 30 udeležencev
.Logie mize je razpravljalo o
Lnienu, varovanju in ohra-
jievanju gozdov, primestnih
,u2dov, starih dreves - velika-
¡gv, parkov in grajskih par-
zelenic, drevoredov, vr-
jv'. Strinjali so se, da je
potrebno ustvarjati pozitiven
jdnos do dreves in drugih ze-
enih površin, začeti pa je tre-
javvrtcih in z vzgojo nadalje-
vati v osnovnih in srednjih
jolah, univerzah, podjetjih in
drugih organizacijah.
' Za lepši in bolj urejen izgled
mesta bi bilo smiselno urediti
že obstoječe zelene površine
ob stanovanjskih blokih, sta-
novanjskih zgradbah in dru-
gih objektih ter ob obrežjih
reke Savinje in drugih vodoto-
kov, tako da bi jih posadili
predvsem z manjšimi drevesi
in grmovnicami.
Zelene površine so primer-
ne tudi za rekreacijo, spreho-
de in izlete ter v poučne name-
ne. Nad Mestnim parkom je
že naravoslovna učna pot, ure-
jene so tudi rekreativno spre-
hajalne poti, ki vodijo iz me-
sta proti Šmartinskemu jeze-
ru. Te poti nameravajo marki-
rati, še prej pa bo treba razre-
šiti težave, ki se pojavljajo,
ker poti vodijo po zasebnih
zemljiščih.
Zelene površine v urbanem
naselju in okolici pa seveda
vplivajo tudi na zdravje ljudi.
Mesto Celje je ekološko zelo
onesnaženo in s tem za biva-
nje nezdravo. Zelene površine
so zato še bolj pomembne, saj
le zadostno število zdravih
dreves in drugih zelenih povr-
šin ustvarja normalne pod-
nebne razmere (čistijo zrak.
dušijo hrup, uravnavajo tem-
peraturo ...), kar pa je pogoj
za zdravo in kakovostno biva-
nje. -	AB
Delovni gasilci v Socki
Ob zadnjem občnem zboru
so gasilci v Socki odprli ob-
novljene prostore sejne so-
lle, Obnova je stala 1,2 mili-
jona tolarjev.
Glavna dela so opravili ga-
silci pod mentorstvom mi-
larstva Koprivnik , sejno sobo
pa je slovesno odprl župan
obiine Vojnik Beno Poder-
gajs. Tudi letos bodo nadalje-
fali z obnovo gasilskega do-
ma, saj bodo podrli star stolp
za sušenje cevi in uredili ve-
trolov pred vhodom.
Priznanji Gasilske zveze Slo-
venije sta dobila Viki Božnik in
Branko Zupanek, Gasilske zve-
ze Celje pa Janko in Robi Maj-
Kn, Marjan Zupanek, Vilijem
®ožnik in Srečko Brodej. Dvaj-
setim posameznikom so pode-
lili priznanja v zahvalo za so-
delovanje pri odpravi posledic
lanske poplave, sedem gasilcev
veteranov pa je dobilo plakete:
Maks Majcen, Herman Kotnik,
Fric Škoflek, Avgust Golob,
Štefan Zagrušovcem, Anica
Božnik in Milka Omerza. Ob
tem so podelili še 34 društve-
nih priznanj, spomnili pa so se
tudi mladinske desetine, ki je
na lanskem državnem prvens-
tvu osvojila 2. mesto.
Prostovoljno gasilsko druš-
tvo Socka sodi med delavnejše
v občini Vojnik, ima 110 čla-
riov, predsednik je Egidij
Čretnik, poveljnik Milan
Kotnik in tajnik Slavko Kok.
T.VRABL
Anton Rozman
Čebelarji
ostajajo
skupaj
Potem, ko je bivša občina
Žalec razpadla na šest no-
vih, se je morala tudi Čebe-
larska zveza občine Žalec
organizirati drugače.
_ Minulo nedeljo je imela kot
Čebelarska zveza Spodnje Sa-
vinjske doline zbor delegatov
osmih čebelarskih društev, ki
so se odločila, da bodo sode-
lovala v novi zvezi. Sprejeli so
pravila Čebelarske zveze
Spodnje Savinjske doline, ki
so obvezujoča za vsa včlanje-
na društva, po drugi strani pa
ima tudi zveza nasproti druš-
tvom vrsto obveznosti. Tako
bo skrbela za strokovno izpo-
polnjevanje čebelarjev, sode-
lovala bo s pristojnimi veteri-
narskimi službami, izdelala
program za vključitev v evrop-
ski program za razvoj Phare,
njena skrb pa bo tuài najugod-
nejši nakup krmnega sladkor-
ja in prodaja medu ter drugo.
Do novih volitev je predsed-
nik zveze Anton Rozman.
T. TAVČAR
Nega starega sadnega drevja
,^2avod za živinorejo in veterinarstvo Celje
^'^ganiziral prikaz rezi in nege v starem
. ®vnjaku, saj opažajo, da ravno za stare
^^njake vedno ostane premalo časa, vča-
p Pa tudi znanja.
dol^^. ^ so pripravili v Šmartnem v Rožni
Vç^'^^i" v kraju, ki je del svojega imena dobil
ravno zaradi številnih cvetočih sa-
Jlal^ov. Specialistka za sadjarstvo, mag.
boj- G. Kobal iz Kmetijskega zavoda Mari-
lù» poleg praktičnega prikaza rezi, z
besedo predstavila tudi številne možnosti pre-
delave sadja, tako za domače potrebe, kakor
tudi za prodajo. V jeseni bo zavod pripravil
tudi praktični prikaz teh načinov predelave
sadja.
Stari nasadi so lastnikom bolj v breme kot v
korist, saj je spravilo krme iz takšnih sadov-
njakov bistveno težje. Precej tehjiasadov je
bilo v preteklosti že izkrčenih, kar pa je velika
škoda, saj so stari nasadi tudi naša kulturna
dediščina.	MITJA DIMEC
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Prizadeti na vsakem koraku
Potrošniki se še vedno ne zavedajo svojih pravic - V celjski potrošniški pisarni tudi do 300 obiskov na mesec
Marec je že vrsto let sve-
tovni mesec potrošnikov, 15.
marca pa je bil svetovni dan
potrošnikovih pravic. Med-
narodne potrošniške organi-
zacije običajno ponudijo v
razmislek katero od aktual-
nih tem, letos pa so se pre-
prosto vprašale »Kje smo?«.
Napori za večjo zaščito po-
trošnikov potekajo v svetu že
od leta 1962, ko se je nekdanji
ameriški predsednik John F.
Kennedy zavzel za priznanje
osnovnih potrošnikovih pra-
vic, in po sprejemu smernic
OZN v letu 1985. Potrošniške
organizacije v svetu so v tem
času dosegle veliko, vendar se
je zaradi nenehnih sprememb
potrebno zopet vprašati, kako
dobro so osnovne pravice po-
trošnikov prepoznane, in ali
zakonodaja dejansko sledi
razvoju gospodarstva in spre-
membam na trgu ter varuje
potrošnike, kadar so njihovi
ekonomski interesi, zdravje
ali varnost ogroženi. In kje
smo z varstvom potrošnikov
pri nas?
Na kratko bi lahko zapisali,
da šele na začetku. Lani je
sicer bil sprejet zakon o vars-
tvu potrošnikov, vendar se po-
trošniki še vedno ne zavedajo
svojih pravic ali pa jih ne zna-
jo uveljaviti, kar po drugi stra-
ni trgovina s pridom izkorišča.
Poleg tega pa se v zadnjem
času vse bolj zaostrujejo od-
nosi med nevladno organiza-
cijo Zveza potrošnikov Slove-
nije in vladnim uradom za
varstvo potrošnikov. Posledi-
ce pa, seveda, čutijo predvsem
potrošniki, ki vse bolj potre-
bujejo organizirano zaščito.
Dejstvo je namreč, da so po-
trošniki prizadeti na vsakem
koraku - ko v trgovini kupijo
blago z napako, pa se trgovci
na njihove pritožbe nočejo od-
zvati, ko v trgovinah ne upo-
števajo garancijskih rokov, ko
ne vračajo denarja, če aparat
ne deluje, ko ponujajo blago,
ki ni opremljeno z deklaracijo
in navodili v slovenščini. Te-
žave so tudi drugod, na pri-
mer pri najemanju in odplače-
vanju bančnih posojil, pri na-
kupu avtomobila, pri opravlja-
nju obrtnih storitev, pri plače-
vanju računov za elektriko,
vodo in podobno.
Na Celjskem lahko potrošni-
ki v stiski poiščejo pomoč v
potrošniški svetovalni pisarni,
ki že od leta 1996 deluje v
nekdanji poslovni zgradbi
EMO na Mariborski cesti v Ce-
lju, od lani pa je takšna pisarna
tudi v Žalcu. Kot je povedal
vodja organizacije Varstvo po-
trošnikov Celje Janez Terček,
pomoč ali nasvet pri njih išče
veliko ljudi, tudi več kot 300 na
mesec. Celjska potrošniška pi-
sarna namreč svetuje občanom
iz domala vseh občin celjske in
savinjske regije, zato je potre-
ba, da bi takšne pisarne usta-
novili še v nekaterih drugih
večjih krajih, vse večja. Poleg
tega pa bo treba, pravi Terček,
v prihodnje več pozornosti na-
meniti obveščanju in izobraže-
vanju potrošnikov, saj je potro-
šniška kultura pri nas, žal, še
vedno zelo nizka.
JANJA INTIHAR
Jutri Jožefov sejem
Kmetijska zadruga Petrovče in Enota za kmetijsko
svetovanje Žalec pripravljata jutri, v petek, na god sv.
Jožefa, 11. tradicionalni Jožefov sejem v Petrovčah.
Po že utečenem programu se bo sejem pričel s sveto mašo v
petrovški baziliki, sledilo pa ji bo odprtje sejma, na katerem
bodo letos, poleg številnih stojnic z najrazličnejšim blagom, ki
ga bo mogoče poskušati in kupiti, razstava s predstavitvijo
dela v gozdovih, razstava suhega sadja, predstavitev društev
in turističnih kmetij z degustacijo mestnih izdelkov, kruha,
suhega sadja, domačega kisa in vin savinjskih vinogradnikov.
Pripravljajo tudi povorko kmečkih vpreg z godbo na pihala na
čelu, seveda pa bodo tudi letos razglasih najboljše kmečke
salame, kruh in savinjsko vino.	T. TAVČAR
Očistili divja odlagališča
V krajevni skupnosti Loče so se letos med prvimi odločili
za spomladanske očiščevalne akcije. Organizirali so čiščenje
divjih odlagališč in za pomoč prosili delavce, ki so zaposleni
preko javnih del ter komunalno podjetje.
Akcija je trajala ves teden. Predsednik krajevne skupnosti
Janko Čakš je zadovoljen z rezultati. Iz narave so pobrali
približno štiristo kubikov odpadkov, predvsem kovinskih, iz kar
triindvajsetih divjih odlagališč. Med najdenimi odpadki je bilo
največ dotrajanih gospodinjskih aparatov - štedilniki, hladilniki,
pa tudi kosi starih avtomobilov. V bližini Loč so našli globel, v
kateri je bilo kar okoli trideset avtomobilskih platišč... J. G.
Uspeh Maše in Davida
Na državnem prvenstvu v latinsko ameriških plesih, ki je bilo
prejšnjo nedeljo v Mariboru, sta mlada Celjana Maša Piki (13 let)
in David Kozmus (15 let), kot najmlajša v kategoriji starejših
mladincev, osvojila 7. mesto in tako v konkurenci 40 plesnih
parov postala finalista letošnjega državnega prvenstva v latinsko
ameriških plesih. Maša Piki in David Kozmus skupaj plešeta že 8
let in sta plesalca Plesnega kluba Fredi iz Ljubljane.	Ž. B.
Stoti občni zbor PGD Kapla-
Pondor
v obnovljenih prostorih
PGD Kapla-Pondor so se v
soboto na stotem občnem
zboru zbrali člani tega de-
lovnega gasilskega društva v
občini Tabor.
Na zboru se je predsednik
društva Branko Florjan spom-
nil pomembnih datumov, ki
so pomniki v delovanju druš-
tva. Ohranjen je original slav-
nostne obljube z datumom 12.
marec 1899. O nabavi prve
brizgalne pisnih virov ni, je pa
evidentiran nakup 300 m cevi
za gašenje požarov, leta 1928
so kupili drugo motorno briz-
galno, leta 1935 pa prvo gasil-
sko vozilo znamke Shevrolet.
Med pomembnimi dejavnost-
mi društva velja omeniti nekaj
uprizoritev iger, deloval je
pevski zbor, reševalni oddelek
Rdečega križa itd. V povojnem
času se je število članov pove-
čalo, nadaljevali so z gradnjo
doma, kupili novo kombinira-
no vozilo, obnovili dom itd. Iz
poročil in planov veje zagna-
nost članstva, ki danes šteje
107 članov.
100-letnico bodo obeležili
17. julija ob praznovanju ob-
činskega praznika občine Ta-
bor. Do takrat bi radi obnovili
še zunanjost doma, razvili nov
prapor, kupili visokotlačno
napravo za gašenje požarov in
še kaj. Na zboru so podelili
več priznanj za dolgoletno de-
lo v gasilskih vrstah. Za 60 let
dela sta priznanji GZ Žalec
prejela Vlado Bregar in Matija
Pirnat.
T. TAVČAR
Predsednik PGD Kapla-Pon-
dor Branko Florjan: »Čaka
nas še veliko dela. Upam, da
ga bomo s pomočjo naših čla-
nov in drugih opravili do
praznovanja.«
Mati vseh referenc
Kljub temu, da smo pred
kratkim deskali po enciklo-
pedijah in seznamih knjiž-
nic, si ne morem kaj, da ne
bi omenil spletne strani, ki
me je najbolj osupnila s po-
nujeno množico podatkov.
Gre za My Virtual Reference
Desk (www.refdesk.com),
seznam s toliko povezavami
na strani z dejstvi, podatki in
ostalimi referencami, da bi
samo naštevanje posamez-
nih področij zapolnilo pro-
stor te rubrike, pa še za ne-
kaj naslednjih nadaljevanj
bi ostalo. Skratka, izjemen
vir podatkov, ki ga niti neko-
liko preveč ameriško narav-
nana vsebina ne more skazi-
ti.
Zato bom tokrat omenil sa-
mo tisto, kar najbolj bode v
oči, medtem ko se boste s
podrobnim raziskovanjem
morali ukvarjati sami. Vseka-
kor vam ne bo dolgčas. Za
začetek lahko skočite na dnev-
ni almanah. Med nekaj ducati
povezav sem najprej poiskal
rojstne dneve znamenitih
osebnosti in ugotovil, da se je
18. marca pred triinštirideseti-
mi leti rodil Ingemar Sten-
mark. Na isti dan leta 1920 je
Grčija uvedla gregorijanski
koledar, 45 let za tem dogod-
kom pa so člane skupine Rol-
ling Stones kaznovali s po pet
dolarjev kazni zaradi javnega
uriniranja. Leta 1962 se je na
ta dan po sedmih letih končala
vojna v Alžiriji.
V dnevnem almanahu si
lahko ogledate tudi spletno
stran dneva in sicer iz različ-
nih izvorov in predlagateljev,
vic dneva, citat dneva, anima-
cijo dneva, glasbeno skupino
dneva, skratka, omislite si lah-
ko karkoli. Od akademsko re-
snih do povsem brezzveznih
in zafrkatnskih tematik. Sku-
paj stošestdeset povezav!
Ne manjkajo pa tudi pi
zave na enciklopedijo, d(
mentacijski center, slov;
spletni imenik, spletne z
Ij evide, rumene strani, zdr
tvene nasvete in vse tisto,
je pravzaprav pričakovati,
večjih skupinah povezav
spet osupljive številke, koi
primer pri novicah, spiel
časopisih in radijskih po
jah. Nisem jih štel, a po p
ližni oceni jih je vseh ski
več kot petsto.
Pomembnejše povezave
delijo na podpodročja koi
znanost, Uteratura, knjižn
muzeji, umetnost, pater
politika, izumi in odkr
pravni nasveti, matemat
pretvorbe valut in men
enot, živalski svet, turia
šport, zdravje, finance inš
še...
Tako si lahko greste ogle
zadnje posnetke kakšnega
med mnogih super-teles
pov in hkrati tudi preberi
kaj tiste bele lučke na tf
nem ozadju sploh pomen
Ali pa pogledate, kaj je pt
zaprav projekt Gutenbe
poiščete odgovor na vpra
nje s področja religije ali fi
Zofije. Lahko pa si v okv-
domače delavnice omisi
popravilo sesalca ali kar te
vizorja in nasvete, načrte
navodila poiščete v gori r«
rene, ki vam jo ponuja
spletna stran.
My Virtual Reference Ot
je definitivno eden izmedi
jobsežnejših virov podatk
za vsakdanjo rabo, tako «
ma, kot v službi. Slednje p(
juje tudi podatek, da
spletno stran v zadnjih trej
pol letih obiskalo blizu
milijonov deskarjev. Za tri S
venije. To pa je že vrtogl^
številka, kajne?
Vasja Oci
vasja@euroconi.
Po polžje do Laškega
Zaradi rekonstrukcije magistralne ceste od Debra do Laškega, se pred vstopom v mesto že
nekaj dni delajo dolge kolone vozil, ki včasih segajo celo do Tremerij.
Zaradi obsežnih del, poleg cestišča bosta namreč Družba RS za ceste in laška občina uredila še
pločnike, avtobusna postajališča, prometno signalizacijo, kanahzacijo in javno razsvetljavo, je
namreč ob distribucijskem centru Pivovarne Laške polovična zapora, zaradi katere je pretok
vozil do Laškega zelo otežen in tudi upočasnjen. Izrednih razmer pa še ne bo tako hitro konec, saj
naj bi bila rekonstrukcija magistralke, ki je razdeljena v dve fazi, zaključena šele v poznih
jesenskih mesecih.	JI, Foto: GK
Gasilska zveza
Prebold
PGD in PIGD sektorja Pre-
bold in Odbor za ustanovitev
Gasilske zveze Prebold pri-
pravlja za jutri, v petek, 19.
marca, ob 19. uri v dvorani
gasilskega-doma PGD Pre-
bold-Dolenja vas-Marija Reka
ustanovni občni zbor Gasilske
zveze Prebold. T. TAVČAR
Brošura ob 110-letnici I
Turistično društvo Laško letos praznuje visok jubilf
22. aprila pred 110 leti so namreč dobili uradno potrj^l
prva društvena pravila.	J
Ob tem lepem jubileju nameravajo med drugim
brošuro o pomenu in delu društva pri razvoju turiz^U
Laškem skozi dolgoletno obdobje. Ker so pretežni del arh^
uničile poplave, društvo prosi za pomoč Laščane, da bi ћ
pomagali pri zbiranju gradiva. Še zlasti bodo veseli vsak^j
dokumenta o delu društva po drugi svetovni vojni do os^^^
setih let, ki je najbolj pomanjkljivo z dokumentacijo. D^P]
došla bo vsaka informacija, ki jo bodo Laščani in drugi pri^ y
ali sporočili na urad Tlirističnega društva Laško. V MA^
AKTUALNO
15
S pestjo drobiža
nad naravo
Kako ukrotiti hektar in pol velik zemeljski plaz v osmih urah?
Sina kmetov z Dobrne in
jlice, ki jih je občina obve-
zi. o denarnih zneskih, ki
i pripadajo za najnujnejšo
3cijo škode po poplavi, je
zapisanih številkah doži-
la presenečenje. Ura dela s
ipačem ali buldožerjem na-
stane 3.000 tolarjev,
ijgtu pa so na primer za
nacijo plazu, ki meri prib-
ito hektar in pol, dodelili
Q0O tolarjev - torej osem
afanih ur.
Toliko je občina prispevala
lojzu Korenaku iz Lokovi-
) ; i(i bi za temeljito sanacijo
i| ¿žnega plazu potreboval
J ijmanj desetkrat več: »Od ob-
= jie oziroma od države sem
Nakoval, da bo krila vsaj
olovico stroškov škode, ki jo
; povzročila lanska poplava,
¿kopa smo kmetje zopet pre-
oščeni sami sebi. Plaz mi je
. apri dva dovoza do njiv, trav-
J ikovin gozda ter uničil sadov-
^ jak. Zasulo je tudi rezervoar
avodo, do katerega ne morem
•	Eč. Položiti bi morali najmanj
ilometer drenažnih cevi in
[editi odvodnjavanje ter nasu-
najmanj 40 kubikov peska.
•	ta si geolog ali kakšen drug
' lokovnjak doslej še ni ogle-
de Pri Kenžarjevih, kot pra-
^ jodomačiji, je od štirih otrok
Ijplen le eden. Kmetija je
! îiika približno 13 hektarjev,
lini zaslužek, približno 50
sofakov vsak mesec, jim pri-
ese oddajanje mleka. Liter
lieka prodajo za 48 tolarjev.
( Zaradi pomanjkanja denar-
ii ki pesti skoraj vse kmete, je
läjbolj pereče vprašanje, kako
Ítemeljito bodo plazovi sanira-
• Nepremišljeni posegi v na-
vo se praviloma maščujejo,
pko Podpečan, kmet iz Pa-
fža, zaselka nad Hudičevim
Pbnom, sploh ne namerava
politi odstranjevanja zemelj-
re plazu, dokler ob cesti pod
^ovitim hribom ne naredijo
^ezne škarpe, ki bi preprečila
"■'S zemlje: »Že lansko jesen
prepovedal asfaltiranje in
^ditev dela ceste, ki gre prek
zemlje, in zahteval, da
tem poskrbijo za škarpo in
pravilno odvodnjavanje. Obči-
no in krajevno skupnost sem
več let opozarjal, da je teren
plazovit. Zapisal sem, da bo v
primeru plazu za sanacijo po-
trebno veliko več denarja, kot bi
ga porabili za pravočasno in
strokovno ureditev zemljišča.
Kljub temu so se lotili del, izko-
pali pregloboke in preširoke jar-
ke, ter cesto lani proti moji volji
tudi asfaltirali. Kmalu je sledilo
hudo deževje in prav na tem
mestu se je sprožil zemeljski
plaz. Sedaj sem za sanacijo pla-
zu dobil 18 tisočakov. Pričaku-
jem, da bodo hrib najprej zašči-
tili s škaфo v dolžini približno
20 metrov in se nato lotili del s
kopačem.«
Po lanskem neurju je škodo,
nastalo zaradi plazov, prijavilo
55 kmetov iz območja sedanje
občine Dobrna, ob tem so za-
beležili še 12 plazov izven
kmetijskih zemljišč, še zlasti
na cestah. Občina je škodo pri-
javila in od države dobila veli-
ko premalo denarja. Kmetom
so lahko za sanacijo škode na-
menili od 12.000 do največ
30.000 tolarjev, kar je dovolj
za plačilo od 4 do 8 strojnih ur.
Po besedah Martina Breda,
župana občine Dobrna, so
kmetom razdelili le 468.000
tolarjev: »Občina je za sanacijo
škode po poplavi dobila 1,8
milijona tolarjev, samo za po-
pravilo poškodovane ceste pri
Hudičevem grabnu pa bi potre-
bovali 1,9 milijona tolarjev. Te-
meljito bomo lahko sanirali le
plazove, ki ogrožajo hiše, po-
slopja in ljudi.« Plazovi, ki so
povzročili največ škode, so na
Repasovi, Štravsovi in Zabu-
kovnikovi kmetiji.
KSENIJA LEK1Ć
Foto: GREGOR KATIC
Alojz Korenak iz Lokovine. V lanskem neurju se je hrib
pretrgal in povzročil razdejanje na kmetiji.
Darko Podpečan iz Paroža je na nevarnost plazu opozarjal več let.
16
NASI KRAJI IN UUDJE
No nogometno ekipo bo treba še počakati!
Ljubezen je ena sama pesem v znamenju ljubezni med materjo in otrokom - Rdeča nit vecera: 8-clanska družina Stante iz Vojnika
v sodelovanju z našo novi-
narsko hišo NT&RC so v pod-
jetju Fit media v ponedeljek
zvečer že četrtič zapored pri-
pravili prireditev Ljubezen je
ena sama pesem, namenjeno
vsem ženskam, materam, že-
nam in dekletom s širšega
celjskega območja. Ljubezen
se je prelivala v pesem na
dobre dve uri trajajoči prire-
ditvi v polni Modri dvorani
Celjskega sejma.
Da bo našim ot^pkom veH-
ko lepši in prijaznejši vsak-
dan, če se bomo odrasli bolj
razumeli med seboj in težave
reševali strpno, z več dialoga
in manj hudih besed ter agre-
sije, je v Celju poudarila veli-
ka prijateljica otrok Štefka
Kučan, ki jo najmlajši s Celj-
skega dobro poznajo tudi kot
eno častnih pokroviteljic Piki-
nega festivala v Velenju. Gosti-
telj večera Mario Galunič je
klepetal z glasbenimi gosti;
Ladom Leskovarjem in Moj-
mirom Šepetom, Marto Zore
in Tinkaro Kovač, Oliverjem
Dragojevičem in njegovimi
Delfini, na oder pa povabil
tudi malčke iz celjskih vrtcev
Zarja, Tončke ČeČeve in Anice
Černejeve ter plesalke Plesne-
ga foruma Celje.
Rdeča nit večera je bila vse-
kakor 8-članska družina
Štante iz Vojnika. V Modro
dvorano, kjer so na velikem
zaslonu prikazali tudi kratek
film iz družinskega vsakdana
Štantetovih, sta mama Tatjana
in očka Miran pripeljala 16-
letnega Jerneja, 14-letnega
Davida, U-letnega Klemna, 5-
letnega Benjamina in 4-letno
Ano Marijo, 15-mesečni Do-
minik pa je ostal doma, pri
skrbni babici. Da obe babici
tudi sicer radi priskočita na
pomoč družini, ni pozabila
povedati Tatjana, ki je za
smeh v dvorani poskrbela še s
pojasnilom, kako so ji čestita-
li prijatelji ob rojstvu najmlaj-
šega Dominika: »Hokejsko
ekipo že imaš, za nogometno
enajsterico pa se bo treba še
potruditi!«
Štantetovi, ki so kar vsi po
vrsti navdušeni planinci, ima-
jo doma »hišni svet«, je pripo-
vedovala najbolj zgovorna
mama Tatjana, sicer zapisni-
karica, a najbržda tudi uskla-
jévalka različnih želja in po-
treb, pravic in dolžдosti vseh
družinskih članov. Sama, je
bilo slišati, navaja svoje moš-
ke k enakopravnosti, tako da
znajo očka Miran in starejši
bratje prav tako dobro poskr-
beti za hišna opravila in
najmlajše otroke kot ona. Kot
domska pedagoginja in psi-
hologinja v Centru za varstvo
in delo Golovec, pa Tatjana
premore še koš ljubezni za
svoje varovance v centrovi
žalski enoti.
I. STAMEJČIČ
Foto: G. KATIČ
Sponzorji letošnje priredi-
tve Ljubezen je ena sama
pesem so bili: Zavarovalnica
Triglav, Weishaupt, Klub
podjetnikov Zlatorog, Alpe
SLO, Avto Škorjanec, Aero,
Modiana, Celjske lekarne,
EMA, Avto Celje, Adapta, Al-
peks, Maxi-Taxi Speady,
Adriaker, Vecronia, Hotel
Evropa, Maros pohištvo, Ce-
tis, Reklama Celje, Celjski
sejem. Reklamni atelje Ar-
miz, Pass, Wravor in Izlet-
nik. Medijsko pa so priredi-
tev podprli še v Štajerskem
valu, VTV Velenje in Televi-
ziji Celje.
Štantetove so na prireditvi
obdarila podjetja Mlekarna
Celeia, Bimex in Tovarna no-
gavic Polzela, z vikend pake-
tom za vso družino pa jih je v
goste povabila predstavnica
Zdravilišča Laško. Pogosti-
tev za nastopajoče malčke iz
celjskih vrtcev pa so pripravi-
li v celjskem Klasju in me-
stinjskem Vitalu.
Mama Tatjana Selčan Étante in očka Miran Štante sta z Mariom Galuničem poklepetala
svojih šestih otrocih.
Malčki iz celjskih vrtcev Zarja, Tončke Čečeve in Anice Černejeve so zapeli polni Modri
dvorani Celjskega sejma.
REPORTAŽA
17
Velenjski grašcalci
Kustosi, ki so najboljši poznavalci šaleške preteklosti, skritih krajev, malih ljudi
Snjskemu gradu in nje-
дЈ muzejskim zbirkam,
f^jj jiii vsako leto ogleda
bkšnih petnajst tisoč obisko-
'.gv, so zapisani trije moš-
? Vsak natančno obdeluje
' j zgodovinski vrtiček in
clioči pomoč v sosedo-
kadar je treba sejati.
J iz B. stoletja leži na 210
^ ,^ljev visokem griču, ki po-
L čudovit razgled, ne le v
Llino, predvsem v zgodovi-
^ V viteških časih je 'vanj
L|il dvižni most, a so ga že
jolgo tega nadomestile stop-
^^e. Težka grajska vrata in
jjeni most vsak večer skrbno
^ne hišnik Vinko, včasih
, hip postane in napeto pri-
iitine vzdušju.
mraku znotraj obzidja,
peijanega v mehkem loku, je
I rahel piš vetra drugačen kot
svetlem jutru. »Grad ima 24
)b, viteško dvorano, sprejem-
0 dvorano, malo in veliko je-
ilnico ter knjižnico. V spod-
iiih prostorih gradu so samo
ietiz železnimi vrati. V kletnih
irosiorih pod viteško dvorano
pnajti tudi gladovalni jašek, ki
pprecej globok in v katerem je
fojfas tičal prenekateri ubogi
tisojenec,« je leta 1885 opisal
fflisch. Že 42 let je v gradu
|uzej, ki zdaj ponuja na ogled
Jevet stalnih zbirk, od premo-
miške do zbirke afriških
ask češkega zbiratelja Fran-
ih Foita. Najmlajša v gradu,
ilovi ravnotežje med ostalimi
tóami, je Milena Slatinjek,
iadno tajnica, a je mnogo več
otto. Ko je ni, grad ne deluje,
zgodovinski posel zaverova-
kustosi so namreč kdaj tudi
^rešeni, preslišijo zvonjenje
tóonov, pozabljajo na sporo-
i'ä, sestanke, ne najdejo foto-
svojih zapiskov. Sicer pa
"odlična grajska posadka,
Zapisniicar duš
Sef zasedbe, mag. Jože Hu-
N^s, ki je strokovnjak pred-
za 19. stoletje in etnologi-
'' je z gradom usodno pove-
^ že od rojstva. Prvi dve leti
^^Ijenja je preživel v grajskem
'snovanju. Zibel mu je tekla,
je dandanes muzejsko
'f^nišče. Kot tretješolec je že
da bo nekoč zgodovinar,
je pripomogla preprič-
šolska ura učiteljice Her-
J Groznik o življenju na gra-
^h- Postal je zgodovinar in
ki so ga v gradu poz-
Jže kot študenta in kasneje
JJ^J zaposlili. Mladi kustos je
Ij^'^tu dni dela trdno verjel, da
i^^i^oral kmalu v pokoj zaradi
V pisarni, velikih soba-
ij" na dolgih hodnikih je
o mraz in čutil je močno
.franje v sklepih. Od takrat je
že dvajset let.
p^^^iPrej so ga zadolžili za
premogovniške
%]! ^^ popolnemu za-
[) dali priložnost porabiti
vsoto denarja, 400
l'i dinarjev. Njegovi pr-
Ц fokovni članki so osvetlje-
Dd i^^^^rio zgodovinsko paleto
^Шј, ^skih časov do ljudske
v šaleških krajih. Lotil
se je magisterija na področju
etnologije in nameraval obde-
lati vas Družmirje, pa je še prej
izginila pod vodo. »Zakopal
sem se v matične knjige in
deset let je trajalo, preden sem
ugotovil, kako bi lahko te vire
obdelal. Izbral sem velenjsko
župnijo in opravil rekonstruk-
cijo družin za celo stoletje,« je
dejal. S tem je opravil prvi po-
skus celovite analize matičnih
knjig, kombiniran z raziskavo
»zapisnikov duš«, in požel do-
bre odzive strokovne javnosti.
Tako sta nastali magistrska na-
loga in knjiga Od zibeli do gro-
ba. Angleži, denimo, imajo na
podoben način raziskanih 900
župnij, pri nas pa na naslednjo
raziskavo še vedno čakamo.
Ko je pred kratkim dobil nov
računalnik, je ugotovil, da ima
gradivo shranjeno na štiridese-
tih disketah, kar znese nekaj
tisoč strani podatkov, ki še niso
bili objavljeni. Veliko ljubše od
pisanja mu je zbiranje podat-
kov. Posnetih ima približno 50
še neuporabljenih intervjujev z
zanimivimi prebivalci Šaleške
doline in na zalogi več kot 20
zvezkov, polnih zapiskov. V
službi se ukvarja z zgodovino,
v prostem času pa... tudi z
zgodovino. Fantje bodo letos
dokončali knjigo o preteklosti
Velenja in tako po Ш letih
spisali zgodovino mesta, ki je
zraslo ob rudarskih jaških.
Blagajnik nove
dobe
če po naključju vendarle ob-
staja kakšen prijazen grajski
duh, se lahko v stalni prisotno-
sti na gradu kosa le z Damija-
nom Kljajičem. Dela, ki se ga
je namenil opraviti, ni nikoli
konec, saj zgodovina, ki jo pre-
poznava, nastaja sproti. Njego-
va prva učiteljica zgodovine je
bila babica Nežka, živi leksi-
kon nekdanjega življenja. Veli-
ko poti sta prehodila, včasih od
Podpece do njene rojstne vasi
nad Zavodnjami, bica je rada
govorila, malček jo je rad po-
slušal. Sanjaril je, da bo zgodo-
vinar, a bi skoraj obtičal med
novci. Študij je obesil na klin in
se zaposlil v velenjski banki.
Najprej je bil pripravnik, nato
blagajnik, šef izmene in na
koncu vodja ekspoziture. Lepi
bančni karieri se je odpovedal,
ko je diplomiral. Profesor zgo-
dovine in geografije je našel
nov način življenja. Zanimajo
ga obrobne teme in zgodovina
malih ljudi. Vozi terenski avto,
v njem ima vselej tri fotoapara-
te, diktafon, planinske čevlje in
še kaj, kar potrebuje za teren-
sko delo. Kolegi pravijo, da ne
pozna delovnega časa. Kadar
ni uradno v službi, pripravlja
gradivo za radijske oddaje in
reportaže, piše strokovne in
poljudne članke ter snema do-
kumentarne filme. S prijate-
ljem Tomom Čokašem je po-
snel dokumentarni film Basist
in njegova zgodba o potopljeni
vasi Družmirje, ki je predlani
prejel prvo nagrado na festiva-
lu slovenskega neodvisnega fil-
ma. Že štiri leta vztrajno snema
film o živalskem in rastlinskem
svetu v šaleških krajih. Na orla
ali ruševca včasih čakajo dneve
in dneve zaman. Piše biografijo
znanega Velenjčana Nestla
Žganka, nastaja tudi knjiga o
življenju babic, ki se bodo spo-
minjale šole, prve ljubezni, po-
roke...
Grajski mir je pravšnji za člo-
veka, ki ga je groza velikih
množic. Ne more brez gradu.
Tudi, ko je pred petimi leti rav-
no na svoj petintrideseti rojstni
dan moral v bolnišnico na zah-
tevno zdravljenje, ni bil odso-
ten več kot dober mesec in pol.
Po prvi kemoterapiji je začel z
delom, po drugi je odšel z di-
rektorjem muzeja v Belfast,
ker je bila Kavčnikova domači-
ja (njegova muzejska postavi-
tev, na katero je še posebej
ponosen) nominirana za naj-
boljši muzej Evrope. Kustosa
sta se vrnila s priznanjem,
zmagal pa je danski nacionalni
muzej, v katerem dela 700 lju-
di. Znova se je zakopal v delo.
Damijan Kljajič je najbrž eden
izmed redkih ljudi, ki sta mu
do ozdravitve pomagali medi-
cina in zgodovina.
Srednjevški
čarovnik
Vsem trem kustosom jezik
silno gladko teče, morda prav
posebej spretno Tonetu Rav-
nikarju. S starši, oče je bil
zdravnik, mama farmacevtka,
je že zelo zgodaj potoval kri-
žem po Evropi, ljubezni do po-
tepanja po preteklosti pa je kri-
va njegova učiteljica zgodovi-
ne. Vztrajal je pri odločitvi za
študij zgodovine in na fakulteti
vseskozi verjel, da bo službo-
val v razredu. Ocene je delil le v
eni izmed ljubljanskih osnov-
nih šol in kasneje v Višnji Gori,
v dekliškem vzgajališču. Ponu-
dila se mu je priložnost v ve-
lenjskem gradu. V deških letih
je bil velikokrat kavboj ali Indi-
janec, vitez nikoli. Mladi profe-
sor se je preselil v Velenje in
tam ostal. Na gradu je zaposlen
že štirinajst let.
V zadnjih petih letih so na
velenjskem gradu fond pred-
metov povečali najmanj za
štirikrat, zato sta nepogrešlji-
va člana grajske skupine re-
stavratorja Janez Svetina in
Simon Špital, ki skušata obu-
diti nekdanji sijaj starih pred-
metov kljub starosti in poš-
kodbam. Najstarejši kustos, ki
je v muzeju preživel skoraj
trideset delovnih let, je Janko
Goričnik.
Dolino je raziskoval največ
peš, saj meni, da ima geografija
prostora svojo logiko, ki je
med vožnjo ni mogoče dojeti.
Volja do spoznavanja, je dejal,
je odvisna tudi od naklonjeno-
sti do šaleških krajev. Med štu-
dijem mu je največ težav pov-
zročal srednji vek, že dolgo pa
je njegova strokovna speciali-
zacija vezana prav'na to ob-
dobje. »Ko sem raziskoval pre-
teklost doline, sem ugotovil, da
za starejše obdobje, za antiko,
skorajda ni virov, za mlajše ob-
dobje je virov mnogo preveč,
zato utesnjujejo in obremenju-
jejo. Srednji vek je obdobje, ki
ponuja dovolj virov, zraven pa
še veliko prostora za kreativno
razmišljanje,« pravi kustos, ki
se vedno bolje počuti v arhivu,
česar si v mlajših letih nikakor
ni mogel zamisliti. So kriva leta,
nekaj več kilogramov? Trenut-
no pripravlja magistrsko nalo-
go, s katero bo pospravil prete-
klost do konca 14. stoletja in se
zatem posvetil še 15. in 16.
stoletju. Njegova ljubezen so
Ptujski gospodje, rad bi razi-
skal tudi obdobje reformacije v
Savinjski in Šaleški dolini.
Zmanjkuje mu časa za prebira-
nje dobrih romanov, saj zadnje
leto bere izključno strokovno
literaturo. Z ženo, ki je arheolo-
ginja, imata v domači knjižnici
več kot 5.000 knjig. Do konca
ga bo vznemirjal neraziskani
čas čarovništva. V vsakomur,
pravi Tone Ravnikar, tičita ča-
rovnik in temna skrivnost.
KSENIJA LEKIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Za grajskega hišnika Vinka Kovača pravijo, da je utelešeni Krjavelj. Ob soju sveč oživijo
zgodbe o strahovih. »Hotel sem ven iz gradu, a glej, kot bi me za ramo močno zgrabila roka in
me hotela zadržati. Dvakrat je bilo tako,« je dejal. »Ko sem želel odnesti drva iz sobane, kjer
so afriške maske, sem slišal, kako so se glavna vrata glasno zaloputnila. Vetra ni bilo, sploh
pa sem jih dvakrat zaklenil... Še danes ne vem, kaj je bilo.« Ko je Vinko obnavljal svoje
grajsko stanovanje, je naletel na majhno odprtino v zidu, jo povečal, previdno segel vanjo in
otipal nekaj mehkega. Počasi je izvlekel več kot pol metra dolg šop temnih las. »Kdo ve, čigavi
so bili. Grad ima dolgo in skrivnostno preteklost...«
18
NASI KRAJI IN UUDJE
Izjemni marqton za
ekstremista
čez teden dni, 25. marca, bo Mirko Lebar, alpinist in ultra
maratonec na invalidskem vozičku, odpotoval v Avstralijo,
kjer se bo udeležil najdaljšega maratona v zgodovini invalid-
skega športa. Tisoč kilometrov bo prevozil v dvajsetih dneh.
Po prihodu v Avstralijo bo štiri dni porabil za aklimatizacijo,
31.marca pa se bo odpravil na pot ob obali jugovzhodnega dela
dežele in se spopadel z izjemno daljavo. Z invalidskim vozič-
kom bo skušal premostiti razdaljo med dvema velikima mesto-
ma v smeri Sydney-Melbourne.
Pokrovitelji, ki so načrtovani podvig Mirka Lebarja podprli,
so NT&RC, CBH Celje, Celjski grof, Aci avto Celje, Občina Žalec,
Hotel Žalec, Gostišče Konjiček, NES sportv/ear, Mobitel in
Adriatic Koper.	K.L.
Pazimo na žabe!
v Sloveniji živi 13 vrst žab,
na Celjskem pa so najpogo-
stejše navadna krastača, ze-
lena žaba in sekulja. Vse so
zaščitene z Uredbo o zavaro-
vanju ogroženih živalskih
vrst, dvoživkam, ki zaradi
svoje občutljivosti na vplive
okolja živijo le v dokaj čistih
okoljih, pa lahko najbolj po-
magamo tako, da v spomla-
danskih dneh pazimo nanje
na vseh cestah v bližini sto-
ječih voda.
Kot nam je povedal Vinko
A^ndoljšek iz Ribiške družine
Celje, so najbolj ogrožene na-
vadne krastače, ki prezimijo v
svojem naravnem okolju, torej
na njivah, poljih, v vrtovih in
gozdovih, spomladi pa se
mrestijo v stoječih vodah. Do
njih se odpravljajo zlasti zgo-
daj zvečer, ko se mrači, in ob
vlažnem vremenu, ko so raz-
mere na cestah za voznike že
tako neugodne. Ob zmanjšani
vidljivosti ter spolzkem cestiš-
ču tako žabe svojo pot pogo-
sto končajo kar na asfaltu.
V okolici Celja je največ žab
na cestah v okolici Šmartin-
skega jezera, ribnika Prešnik,
jezer v Spodnji Savinjski doli-
ni ter Slivniškega jezera in rib-
nikov na Blagovni v šentjurski
občini. Prometni znak, ki voz-
nike opozarja na žabe, je po-
stavljen le v okolici ribnika
Prešnik, člani društva Radoživ
pa so pred časom v okolici
Slivniškega jezera žabam ure-
dili poseben podhod. Vendar
pa lahko žabam v preživetju
največ pomagajo prav vozniki
sami, s tem, da prilagodijo
hitrost vožnje vedenju, da se
jim lahko pred kolesi vsak hip
pojavijo žabe.
IS
Na kovancu Slomšek in
velikonocnica
Turistično društvo Ponikva bo v letu, ko bo razglasitev
škofa Antona Martina Slomška za blaženega, pripravilo več
aktivnosti, s katerimi se želijo vključiti v veliko slavje.
Ob ureditvi spominske peš poti od železniške postaje do
cerkvice sv. Ožbolta, Slomškove rojstne hiše, cerkve sv Martina
in drugih pomembnih s Slomškom povezanih objektov, so se
odločili tudi za kovanje srebrnika, ki bo na eni strani upodabljal
Slomška in na drugi velikonočnico. Kovnico bodo uredili v
kletnih prostorih Slomškove rojstne hiše, lahko pa se bodo
pojavili tudi drugje ob ustreznih priložnostih. Prve srebrnike so
predstavili na letošnjem sejmu Alpe Adria v Ljubljani in so z
njimi dosegli velik uspeh.	TV
Jubilej Kozjanskegai
parka
Ob 15 - letnici Kozjanskega parka so v Podsredi pripr^
dvodnevno praznovanje pod naslovom Natura-Kultura.i
Po predavanju Hrvoja Oršaniča iz Zavoda za gozdove Bre|
so odprli prvi del bodoče učne poti iz središča Podsrede do g^
Podsreda. Ob tej priložnosti so simbolično posadili staro sloJ
sko drevo »škorž«. Pripravili so dokumentarno razstavo Natu¡
Kultura, ki jo je odpri minister za okolje in prostor dr. p^^
Gantar, ki je tudi pokrovitelj jubileja. Premierno so predstj
film o Kozjanskem parku, ki ga je posnela slovenska televfl
minister Gantar pa se je med drugim pogovarjal tudi s p^
župani občin, na katerih področje sega Kozjanski park. Gostj^
si ogledali Podsredo, Slovensko bavarsko hišo, Levstikov rti
učno pot ter Kolarjevo in Javerškovo domačijo. Popeljali sm
skozi sotesko Bistrice do Bistrice ob Sotli na Svete gore in se рг^
O dice vrnili na grad Podsreda. Direktor Kozjanskega pal
Franci Zidar je s sodelavci tudi predstavil načrtovane aktivni
Kozjanskega parka. Že 23. marca bodo v Slovensko bavarski I
v Podsredi pripravili razstavo Iz zakladnice velike nočii
velikonočno delavnico. Koncem marca se bodo tako vi
Kozjanskega parka odprla za vse, ki si gâ radi ogledajo v narS
lepoti.	,	T.VRJ
Prvi pomladanslci koncert
Godba na pihala Slovenske Konjice prireja prvi pomladan
koncert, ki bo v nedeljo, 21. marca, torej prvi pomladni dan
V kulturnem domu v Slovenskih Konjicah bodo poleg go(
nastopili tudi otroški pevski zbor iz vrtca na Tattenbachovi
koncert pa je vključena tudi projekcija slovenskega filma Ves
Koncert prireja godba v počastitev dneva žena in materinski
dneva.	B,
Stiri razglednice Štor
Turistično društvo Štore je imelo v planinskem domu
Svetini občini zbor. Tudi v naslednjem obdobju bo druš'
vodil Brane Lončar, za podpredsednika pa so imenovali Zdi
ka Vriska. Turistično društvo se je že prijavilo za organizac
prireditve ob letošnjem 1. maju, pripravili pa bodo tudi
pohod po obronkih občine na Svetino, ki je bil prvi dve !
dobro obiskan. Začeli so zbirati gradivo za zbornik »Spreh
skozi Štore«, še spomladi pa bodo izdali štiri različne barv
razglednice z motivi krajev v občini.
Zdravje, počitek, sprostitev, zdraviliški turizem
V zgornjih petih besedah je zajeta vsa
poslovna strategija Zdravilišča Laško, ali
'po besedah direktorja mag. Romana Mate-
ka: vse to naslonjeno na bogato tradicijo
dobrega rehabilitacijskega centra s spe-
cializacijo za področje bolezni gibal.
Za obdobje po letu 1995 je mogoče za
Zdravilišče Laško ugotoviti, da doživlja
pravo renesanso. Etapno odpirajo več
objektov ali notranjih funkcionalnih
prostorov, začeli pa so z ureditvijo
zajetja oziroma vrtine termalne
vode, s čimer so zagotovili sta-
bilno oskrbo in kakovost.
Junija 1996 so zgradili lep zuna-
nji bazen, aprila 1997 so obnovi-
li vse sobe hotela Vrelec, lani
zgradili energetsko postajo s
kombinirana »proizvodnjo« toplotnega ogreva-
nja na elektriko in zemeljski plin, prenovili
sobe v I. nadstropju Zdraviliškega dbma in jih
preuredili za potrebe težje gibljivih pacientov
oziroma gostov. Temu primerno so prilagodili
tudi hidroterapijo, masažne ter druge storitve.
Lani decembra so odprli izjemno simpatič-
no K. und K. kavarnico nad kabino cesarja
Franca Jožefa I. (na fotografiji), pred
dvema dnevoma pa so imtli tehnični
pregled za nov banketni salon in
avlo pred kopališčem z gostin-
skim delom. V prenavljanje so
zajeli še slavni Bidermajerjev ve-
liki salon, nova so tla, in v kate-
rem bo prihodnji petek že
XXII. Salonski večer s Pomlad-
nim plesom.
NASI KRAJI IN UUDJE - SPORT
19
Darilni bon namesto čestitke
Velenjska območna organizacija Združene liste socialnih demokratov je sredstva, ki so jih
;edvideli za čestitke ob dnevu žena, namenila v dobrodelne namene Centru za vzgojo,
¡obraževanje in usposabljanje Velenje. V ponedeljek, 15. marca, je mestni svetnik in
oslanec v državnem zboru Bojan Kontič izročil darilni bon, vreden 80 tisoč tolarjev,
¡rektorici centra Mariji Kovačič. Za izgradnjo prizidka bodo potrebovali še veliko podobnih
lesenečenj.	LOJZÏ OJSTERŠEK
Šopek in
nekaj obljub
za Katarino
Velenjčanka Katarina
Srebotnik, ki je pred dne-
vi praznovala osemnajsti
rojstni dan, je dosegla naj-
večji uspeh v dosedanji te-
niški karieri in po zmagi
na članskem teniškem
turnirju konec minulega
tedna so ji pripravili spre-
jem tudi v domačem teniš-
kem klubu v Velenju.
Najboljšo športnico leta
1998 so ob njenem rojst-
nem dnevu in največjem
športnem uspehu sprejeli
za zaprtimi vrati, prisoten
je bil tudi predsednik
Športne zveze občine Vele-
nje Jože Kavtičnik. Izvedeli
smo, da je beseda tekla tudi
o tem, kako bi lahko fi-
nančno podprli našo najus-
pešnejšo igralko tenisa.
Morda se bo iz pogovorov
naposled kaj izcimilo, saj
ima sedaj polnoletna Kata-
rina Srebotnik obljub že za
zvrhan koš.
LOJZE OJSTERŠEK
Nareksova brez
poraza le do brona
Na četrti tekmi članskega
svetovnega pokala v judu je
17-letna Petra Nareks še en-
krat presenetila zbrano kon-
kurenco v češki prestolnici.
Brez izgubljene borbe je pri-
stala na tretjem mestu.
V 1. krogu se ji je namreč
pripetila redko videna napa-
ka. S trenerjem Fabjanom je
v garderobi oblačila modri
kimono, ker pa se je pred-
hodni dvoboj končal predča-
sno, Nareksova ni uspela pri-
ti do tatamija, zato so sodni-
ki zmago brez borbe dodelili
Francozinji Keiserjevi. Ta je
k sreči prišla do polfinala,
zato je Nareksova dobila pri-
ložnost v repesažu. Po vrsti
je premagala Hrvatico Kraji-
novičevo, Kanadčanko ja-
ponskega rodu Tasakijevo,
srebrno iz SP in evropsko
prvakinjo Avstrijko Fitzmo-
serjevo ter Čehinjo Blahovo.
Odličen nastop je zabeležila
še vedno poškodovana Maja
Frece. Tudi ona je prizorišče
zapustila neporažena, ven-
dar končala na 5. mestu. Do
polfinala je odpravila vse
nasprotnice, nato pa sta se s
trenerjem odločila predati
borbo za finale, saj bi bilo
tveganje preveliko. Regina
Jerneje je v svoji kategoriji
končala na 9. mestu, med-
tem ko je Urška Žolnir v 1.
krogu naletela na nosilko
srebrne olimpijske medalje
Nemko Rekovski, ki je zma-
gala po točkah.
VLADO LIPOVŠEK
[ nakratko
Četrt stoletja druženja
j v konjiškem kulturnem domu je bilo minuli petek že
eiindvajseto srečanje ženskih pevskih zborov. Revije v
; rganizaciji Ženskega pevskega zbora Slovenske Konjice se
( ¡udeležilo deset zborov.
[ Iako so lahko obiskovalci prisluhnili zboru iz Oplotnice,
[ Dramelj, Zreč, Ljubečne, Šentjurja ter po dvema zboroma
Slovenske Bistrice in Slovenskih Konjic. Pol ure pred priredi-
■0 pa so na svoj račun prišli še ljubitelji likovne umetnosti.
, lani društva konjiških likovnikov, ki že vseskozi spremljajo
leianje pevk, so tudi letos pripravili likovno razstavo. V
reddverju kulturnega doma si je tako mogoče ogledati enain-
Mdeset likovnih del v različnih tehnikah. (K. Ž.)
O vrtovih in parkih
. v Narodnem domu v Celju bo prihodnji četrtek, 25. marca,
И8.30 uri predavanje ob barvnih diapozitivih o vrtovih in
urkih Spodnje Savinjske doline.
Predavanje, s katerim želijo opozoriti na pomemben del naše
piilturne dediščine, pripravljajo štirje agronomi in ljubitelji
l'ärave Uroš Govek, Nada Vreže, Mojca Sodin in Nataša
""lej^i. na poljuden način pa bodo predstavili značilnosti vrtov
'"parkov Plevno pri Žalcu, Novi Klošter pri Polzeli, Šenek na
Štrovsenek pri Gomilskem in Novo Celje pri Petrovčah.
TD Podčetrtek v novem obdobju
Na sobotnem rednem letnem občnem zboru Turističnega
^mštva Podčetrtek, ki je bil v novem Aparthotelu zdravilišča
Atomske toplice, so izvolili novega predsednika. Do leta
bo te naloge opravljala Sergeja Javornik.
I obširnega programa dela za to leto velja omeniti novo
^"■^stično karto Podčetrtek z okolico, ki jo bodo izdali, pripravili
tudi posebno zloženko o turističnih zmogljivostih (tudi
'^^Pbnih) tega območja, še nadalje pa bodo izhajale tudi brezplač-
Turistične novice. Pred durmi je vsakoletna akcija pomladan-
čiščenja okolja, tudi letos bo v Podčetrtku tradicionalna
^Süstovska turistična prireditev Jernejev sejem, nadaljevali pa
tudi z redno akcijo ocenjevanja urejenosti stanovanjskih hiš,
^■^ačij in drugih objektov, ki se konča s podelitvijo priznanj Zlata
^"'ca. (M.A.)
Spominski pohod na Resevno
nedeljo, 21. marca, bo planinski pohod v spomin padlim
Ij^m na Resevni.
deleženci se bodo zbrali pred Osnovno šolo Hruševec in
na pot ob 12. uri. Na izbiro imajo poti: Šentjur-Resevna
pol), Šentjur-Rifnik-Resevna (2 uri in pol), Štore-
J^jčica-Resevna (2 uri), Štore-Svetina-Resevna (3 ure in pol)
H^^-^lje-Celjska koča-Svetina-Resevna (5 ur). Pri spomeniku na
pi^^'ni bo ob 14. uri kratka slovesnost, sledilo pa bo srečanje v
^■^'nskem domu. (K.L.)
^ Bolero za družine v stiskah
des	kulturnem domu bo v četrtek, 25. marca,
Пјј^ 'jubilejni dobrodelni koncert, katerega izkupiček bodo
Ц ^ïïili velenjski Karitas za družine v stiskah.
bodo Rafko Irgolič, Alberto Gregorič, Sanja Mlinar,
Domiceli, Irena Vrčkovnik, Damjana Golavšek, Tina
Kompare, Plesni studio iN in drugi. Koncert, ki se bo začel ob
19. uri, bo vodil Jože Galič. Pokrovitelji jubilejne prireditve ob
materinskem dnevu so Gorenje d.d. Velenje, IPC Velenje in
VTV Studio Velenje. (K.L.)
6. pohod po obronkih Celja
Projektna pisarna Celje-zdravo mesto in Planinsko druš-
tvo Celje v soboto, 20. marca, prirejata 6. pohod po obronkih
Celja.
Ob 9. uri se bodo pohodniki zbrali pred Splavarjem v
mestnem parku, od koder bodo krenili po Savinjskem nabrežju
do mosta čez Savinjo, preko Lise na Hom, mimo Zgornje
Košnice in se mimo Janea vrnili v mestni park, kjer se bo pohod
ob 14. uri zaključil. Med potjo bo tudi kratek počitek za
okrepčilo. (AB)
Praznik v spomin na čitalnico
Mestna četrt Center v Celju praznuje svoj krajevni praznik
v spomin na 19. marec leta 1862, ko je bila v mestu ob Savinji
ustanovljena Narodna čitalnica.
Osrednjo slovesnost so v sodelovanju z Glasbeno šolo Celje
pripravili sinoči, v kulturnem programu pa je nastopil Mladin-
ski godalni orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom Matjaža
Brežnika. Konec meseca bodo v okviru Mestne četrti Center v
sodelovanju s Centrom za socialno delo Celje, krajevno organi-
zacijo Rdečega križa in seveda sponzorji obiskali 25 socialno
ogroženih družin oziroma posameznikov, ki živijo v središču
mesta, in jih obdarili s košaricami prehrambenih izdelkov. (IS)
Taborniki na Bračicevih dnevih
Društvo tabornikov Rod belega konja iz Slovenskih Konjic
bo v soboto, 20. marca, organiziralo tradicionalno državno
orientacijsko tekmovanje, znano pod imenom Bračičevi dne-
vi.
Taborniške ekipe se bodo pomerile v znanju orientacije,
risanju skic, signalizaciji, obvladovanju prve pomoči in ostalih
taborniških veščin. Taborniki se bodo odpravili na približno 15
kilometrov dolg pohod v okolico Slovenskih Konjic, kontrolne
točke pa bodo morali najti s pomočjo topografske karte in
kompasa. Na tekmovanju pričakujejo 20 petčlanskih ekip iz vse
Slovenije. (K.L.)
Jurjev sejem na stari lokaciji
v Šentjurju so se končno dogovorili o lokaciji Jurjevega
sejma med 9. jurjevanjem, ki bo od 23. do 26. aprila.
Tudi tokrat bo Jurjev sejem na prostoru pri tržnici in avtobu-
sni postaji, čeprav so ga nekateri hoteli prestavili na prostor pri
trgovskem podjetju Lipa. Med letošnjimi Jurjevimi prireditvami
naj omenimo razstavo likovnih del iz delavnice odraslih, ki se je
začela lani, revijo šestih godb iz občin, ki mejijo na Šentjur,
Jurjev pohod in Jurjevo povorko. Sodelovali bodo Društvo
kmečkih žena, Vinogradniško in Konjerejsko društvo ter drugi.
Veliko turistično prireditev bodo končali s tradicionalno občin-
sko revijo odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin.
(TV)
Maček predsednik gasilcev
v občini Štore imajo tri prostovoljna gasilska društva - v
Prožinski vasi, na Svetini in v Štorah. Zadnji občni zbor so imeli
v Štorah, kjer so izvolili novega predsednika, Franca Mačka.
Med pomembnejšimi letošnjimi nalogami bo skrb za izobraže-
vanje kadrov, preventiva in nadaljevanje obnove notranjosti
gasilskega doma. (TV)
Razlagova po stopinjah
najboljših
Kegljavke Miroteksa so si
v soboto priborile nov naslov
državnih prvakinj - osmi v
samostojni Sloveniji in tri-
najsti zapovrstjo.
V derbiju zadnjega kroga so
ugnale ljubljanski Norik Prosol.
Rezultat podrtih kegljev
2608:2564 razkriva dejansko
ogorčen boj za vsako točko.
Dvoboj je izgubila le Zupanče-
va, medtem ko so Grobelniko-
va, Razlagova, Šeškova, Kardi-
narjeva in Petakova slavile. Po-
sebej dragoceno zmago je Ce-
Ijankam priborila mlada Andre-
ja Razlag, ki je odpravila repre-
zentantko Tončko Urbane s
478:452. Rezultati Razlagove so
po okrevanju presenetljivi. V
zadnjih štirih krogih ji je v Ce-
lju, Slovenj Gradcu in Sloven-
skih Konjicah uspela serija 486,
465, 477 in 478 kegljev, kar jo
uvršča med najboljše. Želja
strokovnega štaba je, da bi se
Andreja ustalila pri teh števil-
kah vsaj do svetovnega mladin-
skega prvenstva maja na Češ-
kem. Kegljavke Miroteksa bodo
do zaključka DP igrale še s
Kamnikom, Kočevjem in Tri-
glavom.
JOŽE KUZMA, PŠ
Drsalna mladež Evrope
v Celju
Z nedeljsko revijo umet-
nostnih drsalcev v Mestnem
parku se bo sklenilo letošnje
tekmovanje za Pokal Evrope
mladih selekcij.
Celjani tekmovanje pri-
pravljajo že petič, za organi-
zacijo pa vselej prejmejo vi-
soka priznaja. Revija bi mora-
la biti že novembra, kar je
preprečila poplava. Zdaj je v
Celju zbranih preko 200 tek-
movalcev iz 36 klubov in 12
držav. Danes je ledena plo-
skev rezervirana za trening,
jutri se bodo nanjo podali
dečki in deklice od 8 do 12
let, v soboto pa tekmovalci v
kadetski in mladinski konku-
renci. Slednji bodo prosti pro-
gram izvedli v nedeljo. Kak-
šna so pričakovanja Celja-
nov? »Revija je dejansko tek-
movanje klubov. Lani smo
med 70 klubi prišli do 6. me-
sta, v dveh sezonah poprej
celo do četrtega. Tokrat si že-
limo visokih uvrstitev tudi
med posamezniki. Menim, da
bi Janez Špoljar in Anja Bra-
tec lahko osvojila medalji,
mlajši pa naj pridobivajo iz-
kušnje«, pravi predsednik
celjskega kluba in organiza-
cijskega odbora tekmovanja
Ivan Pfeifer. JOŽE KUZMA
DP v taekwon-doju
Taekwon-do klub Slavko Slander Celje bo v dvorani Centra
tehniških šol v soboto pripravil državno prvenstvo po ITF
verziji.
Udeleženci se bodo merili v katah, borbah, testu moči in
specialnih borbah. Kontrolno tehtanje bo že ob 8. uri, pričetek
tekmovanja je predviden ob 10., finala pa naj bi se iztekla med
17,30 in 20. uro. Žrebanje bodo dan prej opravili v prostorih
Hwaranga v Zrečah.	PŠ
DomaČim dva naslova
Na DP v karateju je Žalčanoma Damirju Vrbaniču in
Gregorju Jančiču uspelo osvojiti naslov državnih prvakov.
V dvorani OŠ Žalec se je 180 karateistov iz 38 klubov
potegovalo za državne naslove v katah in borbah. Poleg
domačih so izvrstno nastopili še petrovški karateisti, saj je
Stisovič največ pokazal pri katah, Hajnškova pa je pri članicah
do 60 kg priborila srebro. V borbah do 60 kg je slavil Vrbanič,
do 80 pa Jančič. V kategorijah do 75 kg in absolutno je bil
Končina drugi, bron pa je v kategoriji nad 80 kg. pripadel
Gajšku (vsi KK Žalec).	TT
20
SPORT
Bližje višjim mestom
»
Union olimpija še drugič klonila v Treh lilijah - Na Polzeli zanikajo hudo finančno krizo
Pivovarna Laško in Pau-
Orthez sta edini ekipi, ki sta
v tej sezoni dvakrat zrušili
šampionsko Union Olimpi-
jo. Francozi so bili Ljubljan-
čanom usodni, pivovarji pa
bi to deloma tudi lahko bili,
če prej ne bi bilo spodrsljaja
v Novem mestu, V vsakem
primeru pa bo »pole posi-
tion« pred play-offom navr-
gla zadnja tekma v Tivoliju.
Savinjski Hopsi so maščeva-
li konkurente iz savinjske-
ga nabrežja, z zmago nad
»lekarnarji« pa podaljšali
upanje za 3. mesto.
Vprašanje na sobotnem vre-
lišču Treh lilij je bilo le, ko-
mu je konec evropskih tek-
movanj pustil večjo brazgoti-
no. Laščani prazaprav niso
imeli razlogov za nezado-
voljstvo, saj so krepko prese-
gli načrte in pričakovanja,
Ljubljančani so pač lahko ob-
jokovali nenadejano prebuje-
nje iz evropskih sanj. Prav na
slednje se je po tekmi zgovar-
jal Zmago Sagadin, ni pa
pozabil očrniti sodnikov, kar
je zanj in za klub takšnega
renomeja v domačem prvens-
tvu skoraj nedopustno. Pipan
je bil - kot vedno - povsem
miren in se tudi ob igrišču
skorajda ni razburjal, Saga-
din in Mahorič pa sta s klov-
novskimi vložki popestrila
dogajanje na ljubljanski klo-
pi. Aleševa vrsta je morala
nadomestiti še odsotnost kaz-
novanega Miljana Goljoviča,
pri čemer je izjemno pred-
njačil Sani Bečirovič - najza-
služnejši mož pri domačih.
Sicer izrazitega napadalca
krasi neverjetna mirnost v
kritičnih trenutkih, popraviti
mora še obrambno igro, neu-
čakanost pa lahko upraviči-
mo z njegovo mladostjo. Fant
bo med počitnicami lahko
mirno razmišljal, na kateri
vlak bo sedel v prihodnji se-
zoni. Odprte ima vse smeri:
Evropska liga z Laščani ali
Ljubljančani, NBA draft ali
bogati evropski klubi. Gregor
Hafnar po poškodbi počasi
»prihaja k sebi«. Za tri nepre-
vidno izgubljene žoge se je
hitro oddolžil z najatraktiv-
nejšo potezo na tekmi, ko je s
krilnega položaja izigral Tay-
lorja in Kraljeviča ter po silo-
vitem zabijanju za nekaj tre-
nutkov podaljšal visenje na
obroču, za kar je »pridelal«
tehnično napako, toda sled-
nje ni nikogar več zanimalo.
Olimpija je klonila predvsem
v napadu, ko v zadnjih minu-
tah sploh niso uspeli spodob-
no povezati »krožnih« linij,
svoje je dodala nezbranost
pri prostih metih in nemoč
pod košem, katerega vrhunec
je bil Kraljevičev knock out
nad Kuncem. Delovali sta le
kontra in polkontra, kar jih je
domačim še nakajkrat pribli-
žalo. Iz treh dvobojev z Olim-
pijo imajo Laščani dve zmagi
in 8 točk naskoka, kar sicer ni
bistveni element, je pa po-
membna psihološka prednost
pred odločilnimi boji.
Polzelani so na mini derbi-
ju minulo soboto proti Krki
spet pokazali zobe. Dolenjci
so prišli v Savinjsko dolino s
kaznovanima zvezdnikoma
Jevtovičem in Nakičem, ki
sta si tekmo ogledala izpod
koša in izgubila ogromno živ-
cev. »Nikoli ne bom trener,«
je po obračunu zatrjeval os-
trostrelec Ivo Nakič. Zakaj?
Zato ker so njegovi soigralci
silovito začeli in v prvi četrti-
ni tekme zgrešili le dvakrat, v
drugem delu pa povsem od-
povedali. Skoraj polovico
drugega polčasa se polzelska
mrežica na obroču ni zatre-
sla, tudi na nasprotni strani
igrišča ni bilo bistveno bolje,
toda dovolj za priključek in
kasneje pomembno zmago.
Goran Jagodnik se je večji del
tekme »bodel« z reprezen-
tančnim kolegom Matjažem
Smodišem. Osrednji figuri
derbija sta bili tudi silno
učinkoviti. »Jagoda« je sprva
iz igre metal katastrofalno, v
končnici pa je potrdil kape-
tansko vlogo in z dvema troj-
kama ter zadetima prostima
metoma razveselil le 400 gle-
dalcev. »Uspeli smo se >vrniti<
in še vedno razmišljamo o
tretjem mestu po drugem de-
lu DP. Če bo o tem odločala
zadnja tekma v Novem me-
stu, bodo domačini favoriti.
mi pa jih bomo razumljivo
skušali presenetiti. Tudi če
nam ne uspe, ne smemo obu-
pati. Pred sezono smo dodo-
bra pomladili moštvo in
kljub temu ostali v vrhu slo-
venske košarke, kar uspe le
redkim,« je izpostavil kako-
vost polzelske košarke trener
Boris Zrinski, mimogrede
pravilno napovedal zmago-
valca nedeljskega pivovarniš-
kega derbija in pojasnil govo-
rice o finančnih zablodah Sa-
vinjskih Hopsov: »Govorice o
finančnem zlomu so napih-
njene. Res imamo kanček de-
narnih težav, toda podobno je
povsod pri nas. Nikakor pa
stanje ni alarmantno.« Torej
so v Savinjski dolini v mesecu
dni uredili »težavice«, o kate-
rih sicer tamkajšnji pristaši
kluba ne vedo nič in niti no-
čejo vedeti ničesar. Še manj
pa slišati podobne namige
škodoželjnežev, ki so košar-
karsko slabo podkovani in di-
letanti hkrati.
PRIMOŽ ŠKERL,
TOMAŽ LUKAČ
Kadeti Pivovarjev prvalci
Kadeti KK Pivovarna Laško so na finalnem turnirju na Polzeli postali slovenski prvaki,
kar je sploh prvi državni naslov katere od selekcij laških košarkarjev.
Trener Lojze Milosavljevič in pomočnik Andrej Šoštarič sta nastopila z naslednjimi igralci:
Martio Lukič, Dejan Dunovič, Dragan Miletič, Gregor Ramšak, Aljaž Fantinatto, Gregor Kanzer,
Domen Ambrož, Slavko Plevnik, Jernej Rozman, Jure Brkljačič, Jaka Pirih, Gregor Mahne in
Matjaž Kos. Najboljši strelec je postal Sašo Stakič (Union Olimpija), za najboljšega igralca
zaključnega turnirja pa so izbrali Laščana Jureta Brkljačiča (rezultati v Panorami).	TT
Kdo bo drugI?
Po 22. krogih rednega dela
prvenstva v l.B SKL niti eno
moštvo s Celjskega še ni
končalo tekmovanja. Zreča-
ni, Konjičani in Šentjurčani
bodo ob Zagorjanih zaigrali
v razigravanju za Ligo Ko-
linska, Šoštanjčani pa čaka-
jo nasprotnika v kvalifikaci-
jah za obstanek.
Zadnje tekme rednega dela
so odločale o končni razvrsti-
tvi. Zreško-konjiški derbi je po
podaljšku pripadel Rogli, ki je
s tem ohranila naskok pred
zasledovalci iz soseščine, ki so
po trimesečni seriji zmag na-
povedali lov za njimi. Kemo-
plast je v zadnji tekmi odpravil
Hrastničane in se po zapletih v
klubu z igralci in upravo skozi
zadnja vrata prerinil v četveri-
co, Elektra pa je proti Novi
Gorici sicer ulovila želeno
prednost 20 točk, vendar jim
razpleti na drugih igriščih niso
bili po volji. Za kvartet »celj-
skih podligašev« sicer lahko
velja enotna ocena: vsi so na-
stopali silno spremenljivo,
predvsem pa v neskladju z na-
povedmi. Kot največje prese-
nečenje lahko še vedno šteje-
mo Zrečane, ki so kot novinci
(v ligo so lani prišli preko do-
datnih izločilnih tekem) dolgo
kljubovali izkušenim Zagorja-
nom, a se je po. polovici pr-
venstva zmagovita serija preki-
nila, varovanci trenerja Bokša-
na pa so (tudi s pomočjo najbrž
najboljših navijačev v tem ran-
gu) znali obdržati pridobljeno.
Banex je začel katastrofalno,
po prihodu trenerja Perkiča pa
je v silovitem »šprintu« dosegel
položaj, kamor ga je večina
brez pomislekov uvrščala pred
začetkom tekmovanja. Šent-
jurčani so si dokaj hitro izbori-
li ugoden izhodiščni položdj,"
ki pa so ga kasneje skazile
težave s poškodbami, odhodi
na služenje vojaščine in zaplet
na relaciji uprava-igralci. Tre-
ner Pučko je ligaški del končal
z manj kot polovico »prvotim-
cev« in s košarkarji, ki jih iz
mladinskih vrst kluba pozna le
na videz. Elektro so po bri-
ljantni lanski sezoni v 2.SKL
mnogi uvrščali v boj za vrh.
Sredino lestvice so s pomočjo
veterana Darka Mirta, ki je
medtem prevzel trenersko me-
sto pri ZM Lumarju, še lahko
držali, kasneje pa nerazumlji-
vo popustili zlasti v domačih
tekmah.
Vodilna četverica je v novih 6
krogov razigravanja prenesla
vse točke (kvalifikacije so se
pričele včeraj po zaklj. redak.).
Zagorje naj bi bilo že zanesljiv
član elitne dvanajsterice, za
preostalo mesto, ki vodi v do-
datni obračun s predzadnjim iz
Lige Kolinska, pa se bosta uda-
rila Rogla Atras in Banex. Ke-
moplastu je v končnici name-
njena vloga statista, ki bo - tudi s
pomočjo okrevanega Vinka
Rovšnika - mešal načrte favori-
tov. Elektra bo v miru počakala
na nasprotnika v boju za obsta-
nek, ne glede na to pa so mož-
nosti za ohranitev B-ligaškega
statusa praktično 100 odstotne.
Ni verjeti, da bi kvalifikanti iz
2.SKL (Bežigrad, Yurij Plava
Laguna, Celje ali Koper mladi)
lahko ogrozili dokaj homogo-
no zasedbo »elektrarnarjev«.
PRIMOŽ ŠKERL
panorama
nogomet
19. krog: Primorje-Publi-
kum 0:0. Živila Triglav-Ru-
dar (V) 0:1 (0:1) Javornik
10. Vrstni red: Maribor
Teatanic 39, HIT Gorica 36,
Mura 32, Rudar (V) 29, Ko-
rotan (-1) in SCT Olimpija
28, Primorje 26, Potrošnik
21, BST Domžale 20, Publi-
kum (-1) 19, Koper 17, Živi-
la Triglav 15.
XSNL
16. krog: Šentjur-Elan 2:1
(1:0) Vavdi 43, Plavstainer
90. Esotech Šmartno-Zagor-
je 2:1 (1:1) Smajlovič 30,
Mernik 76. Vrstni red: Dra-
vograd 37, Feroterm Pohor-
je 36, Tabor Sežana 31, Eso-
tech Šmartno 26, Aluminij
25, Šentjur 24, Drava, Go-
riške opekarne in Zagorje
23, Elan 22, Železničar 19,
Nafta 17, Slovan Slavija 16,
Factor 12, Jadran Šepič 10,
Rudar (T) 5.
koŽrka
UgaKoiinsica
II. del, 5. krog: Pivovarna
Laško-Union Olimpija 86:79
(39:40) Bečirovič 30, Hafnar
15, Dončič 12, Lisica 11, Ju-
rak in Kune 8, Dragšič 2. Sa-
vinjski Hopsi-Krka 70:65
(36:46) Jagodnik 26, Stevič
14, Trifunovič 13, Udrih 7,
Čmer 4, Rituper, Kobale in
Nikitovič 2. Vrstni red:
Union Olimpija 52, Pivovar-
na Laško 51, Krka 47, Savinj-
ski Hopsi 44, ZM Lumar MB
39, Loka kava 37.
1.BSKL
22. krog: Rogla Atras-Ba-
nex 91:84 (74:74, 44:34)
Herman 19, Benič 18, Sed-
minek 14, Zinrajh 13, Tem-
nik 12, Ravnikar 8, Petrovič
4, Pučnik 2, Šrot 1 za Roglo
Atrasa, Sivka 23, Novak 17,
Lušenc 14, Jesenek in Rav-
nihar 13, Ritonja 3, Keblič
1 za Banex. Kemoplast-GD
Hrastnik 75:70 (40:43) Su-
šin 30, Urbanija 18, Škor-
nik 16, Jovanovič 11, Kočar
6, Košak 4. Elektra-Nova
Gorica 90:70 (41:34) Riz-
man 27, Božič 26, Tajnik
12, Črešnik 8, Divjak 6, Ma-
ličevič 5, Zupane 4, Medve-
šek 2. Končni vrstni red po
rednem delu: Zagorje 40,
Rogla Atras 37, Banex 35,
Kemoplast 34, Radenska in
Union Olimpija ml. 33, Ili-
rija 31,. Hrastnik, Krško,
Nova Gorica in Elektra 31,
Gradbinec Radovljica 28.
2.$KL	od 1. do 4. mesta
3.	krog: Koper mladi-Ce-
Ije 74:71 (37:41). Vrstni
red: Bežigrad in Yurij Plava
Laguna 5, Koper mladi in
Celje 4.
Kadetsko DP
Finalni turnir: Savinjski
Hopsi-Pivovarna Laško 76:79
(45:41). Union Olimpija-Pi-
vovarna Laško 60:99 (27:47).
Savinjski Hopsi-PMD Branik
108:94 (46:43). Pivovarna
Laško-PMD Branik 87:69
(45:32). Savinjski Hopsi-
Union OHmpija 73:77
(34:32). Končni vrstni red:
Pivovarna Laško 6, Savinjski
Hopsi, Union Olimpija in
PMD Maribor 4.
1.SKL(Ž)od1.do6.n^
II. del, 10. krog: Ma,
Ingrad Celje 45:84 (j,
Vasič 17, Grobelnil^
Obrovnik 15, Veble I2_|
šak 8, A. Vodopivec 7, p
nik 5, Pertinač 3, Pçf|
Vrstni red pred ро1Пђ.
končnice: Imos Ježica 4;
grad Celje 45, ADD Цц
Maribor 35, Odeja M^J
32, SKB Ježica ml. 31.
rokomet
1JVDRL
17. krog: Krško-Celjei
varna Laško 17:42 ( 7:24)
grinec in Pajovič 7, Ste|
vič 6, Tomšič in Šerbe
Praznik 3, Marčen 1,
krog: Celje Pivovarna U
Radeče 32:20 (19:8) Škrt
Vugrinec 7, Tomšič 5, s
novič 4, Pajovič 3, Šafar
Praznik in Manaskov
GPL, Privšek 5, Burdija
Cvijič, Žvižej in Bon 3, K
mara in Plazar 1 za Rac
Gorenje-Izola 25:24 (K
Bedekovič 11, Plaskan
Tamše in Kavaš 3, Ošti
Gavriloski 1."Vrstni red;
Ije Pivovarna Laško (-1)
Prevent 27, Trebnje in G
nje 26, Prule 67 21, AFP
bova (-1) 20, Termo 18, R
če 17, Slovan 11, Izola 9,
dor 4, Krško 3.
1.DRL(Ž)
14. krog: Krim Elect;
grad 36:20 (17:11) Krajn
Ste vano vič 5, Raukovii
Nojinovič 2, Kralj 1. Jut
Jelovica 34:15 (18:5).
krog: Krim Electa-Ju
34:18 (17:10) Vydrina
Uranker in Randl 3, Dola
Zidar 2, Kline, Kostiuk
Derčar in Strmšek 1. Vr
red: Krim Electa NR 30, R
Olimpija 26, Juteks 24,
Degro Piran 15, Gramiz
čevje in Baje Daewoo 1¡
13, Vegrad in Jelovica llJ
nik 15, Burja 0.
IJXN.
18. krog: Šoštanj Top«
ca-Pomgrad 0:3 (6:15, 4:
7:15). Končni vrstni red
rednem delu: Pomgrad
Salonit 26, Fužinar Ö
IGEM 24, Stavbar IGM, ß
Bled, Olimpija in Titan Кг
nik 22, Žužemberk 8, Šoic
Topolšica 4, Krka 0.
гм1
20. krog: Kovinar Koč«'
SIP Šempeter 3:2 (l5'
11:15, 15:7, 10:15,
Vrstni red: Astee Triglav
Granit in Brezovica 32,
Hoče 26, SIP Šempeter
Kovinar Kočevje 20,
Lubnik 18, GLŠ Črnuče
Hoteli Simonov Zaliv 14,'
tomer in VC Portorož 8, V"
nica 6.
2.D0L(Ž)
20. krog: Kaj uh Šo^''
B&L Utrip Šempeter
(8:15, 15:9, 5:15, 7:15). k
nja Savinjska-Solkan
(15:13, 15:8, 4:15,
11:15). Vrstni red: Bell
za 40, Asics Tabor 34, j'
ŠOU K2 Sport 32, Infond"
nik 22, Zgornja Savinjsl^^,
B&L Utrip Šempeter, ße^f
in Solkan 18, Kemiplas
II. 16, Kajuh Šoštanj 12-
8, Partizan Prevalje 2.
SPORT
21
Kot po maslu
iLometni ligaši s Celjske-
' pinulo nedeljo nasto-
' Uspešno. Vsi skupaj so
jili kar 10 od 12 možnih
J Edini, ki ni zmagal, je
blikum, kar je pričakova-
' Јдј se rumeno-modri bo-
!' 2;a obstanek v elitni
'jijćini in jih zadovoljuje
¡j|;a točka z gostovanja.
' (;eijani so v Ajdovščini že v
I jjjgin začetku nazorno poka-
li i^aj jih zanima: izključno
^ »Ne morem se znebiti
da bi lahko odnesli
. J točke,« je razmišljal direk-
" [ Brane Florjanič in imel
jv, toda povsem zaprta takti-
. iS postavitvijo 3-6-1, ki je bila '
i jansko 7-2-1, popolnega iz-
1 Ipička ni mogla prinesti. Tre-
; ,r Nikola Ilievski, ki je dvig-
1 precej prahu z odstavitjo
notečega« asistenta Staneta
[vca, pa je bil popolnoma
I ¿ovoljen: »Cilj smo izpolnili,
^ jušje v moštvu bo še boljše
zavoljo tega smo lahko opti-
j isti tudi pred naslednjimi
I žkimi preizkušnjami.« Skal-
iklet bo že v nedeljo prizoriš-
, ; novega zanimivega boja,
■ ijtiobiskalo jo bo še eno moš-
. ,0 z dna - BS Tehnik. Ob
orebitni novi zmagi bi bila
^azen za izpad neznatna, do
î\ih treh točk pa želi Publi-
im z izdatno pomočjo svojih
ivijačev, ki jih je bilo na
«mladanski premieri le 300,
M pa jih bo zagotovo več. V
Mmeru zgodnje zagotovitve
Stanka bomo do konca sezo-
' gledali »celjsko prihod-
nost«, kajti trener Nikola lliev-
skf obljublja priložnosti celo
obetavnim 16-letnikom.
Rudar gre svojo pot, nova
zmaga v Kranju je »vrnila« Jer-
neja Javornika, ki v zadnjem
času ni blestel, opravičilo pa so
družinske težave. Javornik je
pred leti veljal za enega najpers-
pektivnejših slovenskih nogo-
metašev, bojazen za njegovo
preobrazbo v večnega talenta
pa je bila upravičena. Če letoš-
nja pomlad ne bo njegova, bo
ostal le veliki up. Sicer pa je v
velenjski ekipi še nekaj podob-
nih primerov, ki pa pod taktirko
agresivnega Braneta Oblaka,
kot celota delujejo zelo solidno.
Start v drugi del prvenstva je bil
nadvse uspešen, v primeru no-
ve zmage proti Primorju pa bi
ob idealnem razpletu »knapi«
lahko ogrožali Muro ali celo
HIT Gorico, kar si po ponesre-
čeni prvi tretjini prvenstva ni
upal napovedati nihče. Z anga-
žiranjem Braneta Oblaka za tre-
nerja prvega moštva je velenj-
sko vodstvo končno zadelo v
polno, s tem je nadgrajen temelj
bodoče šampionske ekipe, do
katere pa kljub vsemu manjka
še dobršen del nadgradnje in
leto ali dve zorenja.
Oguljeno frazo o pomem-
bnem štartu je žal potrebno
uporabiti tudi ob začetku dru-
gega dela drugoligaškega pr-
venstva. Na srečo sta pred-
stavnika s Celjskega poskrbela
za miren uvod v spomladan-
ski dela, kajti dosegla sta po-
membni zmagi. Tako Esotech
Šmartno kot Šentjur sta imela
nadvse težko nalogo pred svo-
jimi gledalci. Šmarčani so ug-
nali Zagorje - neposrednega
tekmeca v sredini lestvice in
se s prvimi letošnjimi točkami
otresli najnevarnejših zasle-
dovalcev. Že v naslednjem
krogu pa jih čaka derbi z vo-
dilnim Dravogradom. O sen-
zaciji na Koroškem ob Paki ne
razmišljajo glasno, že točka bi
bila pravi podvig. Šentjurčani
bodo konec tedna odšli na no-
ge ranjenemu Zagorju, ki je
pokleknilo prav proti »vijoli-
častim« in morda ga utegnejo
presenetiti še varovanci Draga
Grbavca. Zaostale obveznosti
so izplačane, moštvo za spoz-
nanje močnejše kot jeseni in
strah za prehud padec po les-
tvici je povsem odveč. Raz-
mišljanje o bistvenem vzponu
pa trenutno ni na mestu.
Ш TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIČ
Nikola Ilievski - odstavil je
pomočnika Staneta Bevca in
se ozrl proti sredini lestvice.
Steklar pred razpadom?
letna skupščina Nogomet-
fga kluba Steklar iz Rogaške
tone je še enkrat več poka-
îla vso bedo najstarejšega
iDba v mestu, ki letos slavi
Hetnico obstoja. Kot kaže,
"ta letnica tudi zadnja, kajti
je tik pred razpadom.
Si'-upščino so sklicali kar pre-
"radia, nanjo pa se je odzvalo
^ga 15 ljudi, ki so v glavnem
^.fgali nad usodo, ki je klub
peljala v nezavidljiv položaj.
4ščino so sklicali šele po-
ko jih je MNZ suspendira-
'z^radi dolgov, ki so narasli na
Шпо 600 tisoč sit, na njej
^ sploh niso bile predvidene
Jve novih članov UO (pred-
^"ikin tajnik kluba sa bila ob
še enem članu edina predstavi-
ka dosedanjega UO). Očitki
predsedniku Jožetu Rebeku,
zakaj ni skupščine sklical takoj
po koncu jesenskega dela pr-
venstva, so bili na mestu. Skup-
ni dolg kluba je prerasel 3 mili-
jone tolarjev, kar pomeni, da je
klub pred stečajem. Na skupšči-
ni ni bilo niti sedanjih (neob-
veščeni) niti nekdanjih (nezain-
teresirani) igralcev. V mučni
razpravi je večina pričakovala,
kdo bo izrekel tisti usodni:
»Klub se ugasne!« Sicer so se
zavzeli, da mora ekipa odigrati
tudi spomladanski del, kako do
denarja, pa ni vedel nihče, če-
prav je Rebek zagotovil, da ga
bo priskrbel. Občina je sreds-
tva, namenjena Steklarju, na-
menila poplačilu njegovih dol-
gov pri MNZ Celje, nekaj naj bi
ga še ostalo za mlajše selekcije.
Novi trenff Edo Koražija je
igralce na prvem treningu zbral
šele v ponedeljek, ob tem pa je
temeljite obnove potreben tudi
pred dvema letoma zgrajen šta-
dion. Postavlja se vprašanje,
kdo bo plačal oziroma odgovar-
jal za slabo opravljena dela?
Usoda nogometa v Rogaški Sla-
tini bo jasna v soboto po tekmi s
kozjanskim Odredom. Oživeti
naj bi ga skušal starosta rogaš-
kega nogometa Stipe Pešič, ki
bo do izredne skupščine pripra-
vil program dela.
JANEZ TERBOVC
Lna kratko
.^elje: V drugi kegljaški ligi je rogaški
izgubil z Miroteksom II. z 2:6
¡15:2387). Cilenškova (Komcel) je po-
[.Д^^Об, Strelčeva (Miroteks II.) pa 435
gljev. Celjanke so v zaostali tekmi od-
še Impol (Razlag 477). V prvi
Prn ' je CP Celje doma klonilo s
J^'^lom Stikingom s 3:5
I^J^cen: Člani PKBV so na državnem
Salfr!^ v jiu-jitsu borbah petkrat zma-
ђ^..' Pri mladincih so slavili Primož Ma-
(do 69 kg), Dragan Milutinovič
'lan K Boštjan Beve (nad 85), pri
drei Í Р^ Peter Petrovič (do 69) in An-
borç (nad 94). Manojlovič je edini
s ( Л ki je kar tri nasprotnike premagal
l>ost ipponom. Petrovič in Frelih
^ "laja nastopila še na turnirju v
Grčiji, eni zadnjih preizkušenj pred EP v
Izraelu.
Ljubljana: Na DP v umetnostnem drsa-
nju je Anja Bratec pri mladinkah zasedla
2. mesto, potem ko je po sobotnem krat-
kem programu celo vodila. Anja Kolar je
v isti konkurenci pristala na 9. mestu,
Nina Krajne pa na 11. Pri st. dečkih je
Blaž Vizjak osvojil 4. mesto, dve mesti
nižje je med st. deklicami končala Maša
Soline, pri ml. deklicah pa sta Eva Jen-
šterle in Tjaša Kroflič zasedli 7. oziroma
13. mesto. Edino zmago za Celjane je pri
ml. dečkih dosegel Urban Kalšek.
Ormož: Celjan Gregor lic, ki tekmuje
za moštvo Dolomitov, je zmagovalec tek-
movanja v trapu za pokal Ormoža pri
mladincih.
Murska Sobota: V 6. krogu I. strelske
lige so strelci Rečice zasedli 2. mesto z
enakim številom krogov (1698), kot zma-
govalna Olimpija (3. Slovenske Konjice,
4. Mrož Velenje, 12. Celje). Posamezno -
pištola: 1. Cveto Ljubič (Slov. Konjice)
580, 3. Simon Veternik (Mrož) 571, 4.
Peter Tkalec 570, 5. Ksenja Maček 568
(oba Rečica), 7. Alojz Trstenjak (Celje)
566, 9. Ervin Gričnik (Slov Konjice) 563.
Celje: Največje presenečenje osmine
finala ŠKL je pripravila OŠ Podčetrtek
(ima samo 270 učencev), ki je v rednem
delu Celjske lige 2 zasedla šele četrto
mesto, iz nadaljnjega tekmovanja pa je
izločila zmagovalca severnoprimorske
lige OŠ Cerkno. V četrtfinale se je s
celjskega območja sicer uvrstilo 6 šol.
Pari OŠ: Pod goro Slovenske Konjice-
Loče, Podčetrtek-Sladki vrh, Polzela-Ži-
ri. Dijakinje: I. Gimn. Celje-llI. Gimn.
Maribor. Dijaki: 1. Gimn. Celje-SŠ S.
Kosovel Sežana, ŠC Celje-Gimn. F. Mi-
klošič Ljutomer.
»Nekaj treme bo!«
Urška Ros o svojih in reprezentančnih možnostih na SP v Hong Kongu
Ta čas najboljša celjska pla-
valka Urška Roš se bo v začet-
ku aprila v Hong Kongu preiz-
kusila v najelitnejši družbi
plavalcev iz vsega sveta. Na
največje tekmovanje te sezo-
ne v malih bazenih se (skupaj
z devetimi plavalnimi repre-
zentanti) odpravlja kot lastni-
ca dveh »zimskih« državnih
rekordov. Pred tem jo čakajo
še zaključne priprave v Av-
straliji, kamor je odpotovala
že v soboto.
Urška bo na največjem tek-
movanju edina Celjanka, zato si
močno želi, da bi se ji kmalu
lahko pridružila še klubska ko-
legica Ajda Vaici, ki je na 100
hrbtno že blizu največjim tek-
movanjem. Dijakinja Srednje tr-
govske šole v Celju se ponaša z
najboljšima domačima znam-
kama na 800 m prosto (8:48,99)
in 200 delfin (2:16,05), v elit-
nem bazenu nekdanje angleške
kolonije pa se bo preizkusila še
na 400 in 200 prosto.
Kaj lahko v Avstraliji še iz-
boljšate in čemu boste tam
namenili največ pozornosti?
V	programu imamo zgolj tre-
ninge brez tekmovanj. Zadnje
priprave bomo sklenili 29. mar-
ca, 2 dni pred začetkom SR
Skušala bom odpraviti še zadnje
pomanjkljivosti in aktivirati raz-
položljive rezerve. Začeli bomo
z močnimi treningi, kasneje pa
zmanjševali intenzivnost. Z na-
mi sta trenerja Globočnik in
Mancevič, okrepili pa smo sode-
lovanje s Fakulteto za šport.
Vsak dan se boste pognali v
vodo. Začenši s prvim dnem,
ko vas čaka 200 delfin, nato pa
drugi dan 800, tretji 400 in
zadnji dan 200 prosto. Kje
imate največje možnosti?
Vsekakor na 800 prosto, nekaj
manj pa na polovico krajši progi
in v delfinu. V najdaljši disciplini
plavamo kvalifikacije in s progo
se bo potrebno spopasti kar tri-
krat. To je zame novost, zato ne
vem, kako se bo obneslo.
Vaše konkurentke?
V	zadnjih dveh tekmah Sve-
tovnega pokala v Parizu in Impe-
rii sem jih videla večino. V os-
predje bi postavila Kitajke, Grki-
nje in Avstralke. Njihovi pred-
stavnici Sussan 0'Neil bi dala
prednost v delfinovem slogu,
kjer je blizu zagotovo še Danka
Mette Jacobsen, ki je favoritka
na 200 prosto, ni pa znano, ali se
bo pojavila na štartu dvakrat
daljše proge. Drugih plavalk niti
ne poznam preveč dobro, saj je
to moje prvo svetovno prvens-
tvo, zaradi finančnih težav pa
nisem veliko nastopala niti na
tekmah svetovnega pokala. Iz
slovenskega tabora so zelo blizu
odličij sestri Kejžar in Metka
Sparavec.
So temu primerni tudi vaši
cilji?-
Rada bi zrušila čim več držav-
nih in postavila čim več osebnih
rekordov. Takrat ponavadi pra-
vijo, da je plavalec izpolnil pri-
čakovanja ne glede na končno
uvrstitev na SP. Zelo bi bila
zadovoljna že z uvrstitvijo na
mesta med 10 in 15.
Kakšno taktiko boste ubrali
v »malem maratonu«?
Na 800 metrski progi vselej
nastopita krizi po 300 in 600
preplavanih metrih. V tistem
trenutku se skušam »prilepiti«
na katero od tekmic, sicer pa je
moja naloga ohranitev tempa.
Imate dovolj moči za to, so
bile letošnje priprave zadost-
ne?
Sezono smo pričeli tri tedne
prej. Za seboj imamo približno
100 treningov več, veliko smo
delali tudi v fitnesu. Tudi pre-
glednih tekem je bilo kljub fi-
nančni suši dovolj, tako da sem
lahko sprotno preverjala formo
in pripravljenost. Zelo sem za-
dovoljna z novim trenerjem
Rajmundom Vaclom, ki mi je
tudi napisal program dela v Av-
straliji in Hong Kongu. Zagoto-
vo bom na prvenstvu imela tudi
nekaj treme. To je moja največ-
ja tekma.
Kakšni so načrti do konca
sezone?
Po Hong Kongu se bom priče-
la pripravljati za evropsko pr-
venstvo v Carigradu, za kar me
čaka še lov na normo. Najprej jo
bom skušala ujeti na mitingu
Akropolis v maju, priložnosti
bodo še na nekaterih drugih
tekmovanjih, a ne prav veliko.
Če mi uspe zagotoviti nastop v
Carigradu, bom tam skušala iz-
polniti še normo za olimpijske
igre v Perthu.
Za konec še vprašanje, ki
ga mladim športnikom red-
no zastavljamo: Kako uskla-
jujete odnose na relaciji ba-
zen-šola?
Profesorji mi skušajo poma-
gati po najboljših močeh. Imam
tudi status športnika, vselej pa
se je z njimi mogoče pogovoriti
in vnaprej me seznanjajo s
snovjo. Ne morem tudi mimo
pokroviteljev,.zato se zahvalju-
jem podjetjem Tech Trade, Ma-
rines in Vizija, fitnesu Armonia
in ZZV
i:„.,	PRIMOŽ ŠKERL
športni koledar
cetrhk, 18.3.
Umetnostno drsanje
Celje: Evropski kriterij mladih
za Pokal Evrope (do nedelje).
Smučanje
Rogla: DP, VSL moški (9,30).
Smučanje
Rogla: DP, VSL ženske (9,30).
sobota, 20.3.
.»T, , ■	to,',	■ ¡SS.Í su	•
Nogomet
l.SNL, 20. krog - Velenje: Ru-
dar (V)-Primorje (18).
3.SNL sever, 14. krog - Roga-
tec: Möns Claudius-Hajdina, Po-
brežje: Pobrežje-Unior, Rogoza:
Montavar-Usnjar, Laško: TIM
Laško-Paloma Šega, Slovenske
Konjice: Dravinja-Kovinar (vse
ob 15).
MNZ, 8. krog - Rogaška Slati-
na: Steklar-Odred, Krško: Krš-
ko-Šmarje (obe ob 15).
Košarka
Liga Kolinska, II. del, 7. krog -
Polzela: Savinjski Hopsi-Union
Olimpija (19,30), Laško: Pivo-
varna Laško-ZM Lumar (19).
l.B SKL, II. del, 2. krog -
Zagorje: Zagorje-Kemoplast,
Slovenske Konjice: Banex-Ro-
gla Atras.
2.SKL, od 1. do 4. mesta, 4.
krog - Celje: Celje-Bežigrad (18).
1.SKL (Ž), polfinale končnice
(2. tekma) - Ljubljana: ADD
Ilirija-lngrad Celje.
Rokomet
1.A DRL, 19. krog - Velenje:
Gorenje-Termo, Ljubljana: Slo-
van-Pivovarna Laško, Radeče:
Radeče-Prule 67.
1.DRL	(Ž), 16. krog - Žalec:
Juteks-Gramiz Kočevje.
Odbojka
2.D0L,	21. krog - Šempeter:
SIP Šempeter-Termo Lubnik.
2.D0L (Ž), 21. krog - Ho-
če: Bell Rogoza-Zgornja Sa-
vinjska, Maribor: Infond
Branik-Kajuh Šoštanj, Šem-
peter: B&L Utrip Šempeter-
Solkan.
Taekwon-do
Celje: Člansko in mladinsko
DP (10).
nedeua, 21.3.
Nogomet
l.SNL, 20. krog - Celje: Publi-
kum-BST Domžale (15)
2.SNL, 17. krog - Dravograd:
Dravograd-Esotech Šmartno,
Dob pri Domžalah: Zagorje-
Šentjur (obe ob 15).
sreda, 24.3.
«noi: . :■;..! ; . .„ ■ .:;	A".» " »».-¡r ~ "t-Wm
Košarica
1.B SKL, II. del, 3. krog -
Zreče: Rogla Atras-Zagorje,
Šentjur: Kemoplast-Banex.
22
ZA RAZVEDRILO
PISMA BRALCEV
23
ГрКЕЈШ
ob zaprtju
Šošlanjslce
, usnjarne
I ^/svojem 211-letnem obstoju
,ц5пјагпа dajala kruh več ge-
■facijaiTi delavcev, njihovim
; ^inam in prebivalcem Šo-
^ ^ja ter širše okolice. Za časa
ßtro-Ogrske je bila Tovarna
Ф Šoštanj največja tovarna-
(¿iiica, ki je imela celo sve-
j^^^o znani zaščitni znak. Izva-
jjj 50 v številne države Evrope,
' j^e v Turčijo in celo v ZDA.
i50-letnici je bila usnjarna
: „3 vodilnih in največjih na
¡^¿ročju takratne Jugoslavije,
lied drugo svetovno vojno je
« ilo zaposlenih od 400 do 500
' jlavcev, od nje pa je poleg njih
' Velo še mnogo obrtnikov in
ßovcev.
¡ Usnjarna je po drugi svetovni
¡ fljni delala s polno kapaciteto,
aposlenih je bilo tudi do 700
tlavcev. V tem obdobju je us-
jama odvajala ogromne aku-
Ejladje za obnovo, ob tem pa
ozabljala na lastno posodobi-
EV.Šele v poznejših letih je ob
jstnem odrekanju (plače de-
ivcev nikoli niso bile glede na
«goje dela na ustrezni višini)
gradila nov obrat za predelavo
^ejih kož v kromovo usnje,
jstopoma je bila ukinjena
roizvodnja vegetabilnega us-
И. Usnjarna je v svoji zgodovi-
Ípreživela dva katastrofalna
^a, v letih 1906 in 1966.
1 požara je uspešno sanirala.
; Leta 1972 je bila z lUV skle-
■ iena pogodba o poslovno-teh-
üinem sodelovanju, ki je poz-
(je preraslo v TOZD lUV in
flnčno v PE Šoštanj. Glede na
«trebe se je takrat v Usnjarni
oštanj pričela opuščati proi-
№dnja kromovega usnja,
ivedla pa se je proizvodnja us-
ija iz svinjskih kož. Svinjsko
№je je bilo poleg usnja in
Hijene konfekcije na Vrhniki
ffinski izvozni artikel lUV. Za-
3(li ekoloških potreb je bila
'grajena čistilna naprava, uki-
№a lastna energetska postaja
zagotovljena potrebna to-
Plotna energija iz bližnje TEŠ.
Vendar se je ekonomski polo-
gi usnjarske panoge hitro slab-
^ Pravočasna opozorila niso
l^lpgla in posledice so na dlani.
je 230 delavcev šoštanjske
"^njarne ostalo brez dela in
•^"■spektive. Odgovorni gospo-
lirstveniki in politiki, ali se
J^vedate, kaj storite delavcu, ki
J°šteno gara za svoj skromni
^lužek? Odvzamete mu še ti-
^ kanček dostojanstva, ki ga je
^el, in ga enostavno vržete na
jsto. Krojitelji usode naroda,
l^islite se ob delavcih iz Šo-
l^^ja, ki se v obupu sprašujejo,
bodo živeli, kako bo z
4žino. Vendar se tega nočete
^^dati, pomemben je vaš živ-
ljenjski standard na visoki rav-
ni. Med poslanimi na čakanje
so očetje, žene, matere, noseč-
nice. Podobnih je v Sloveniji
preko sto tisoč. To so ljudje še
polni delovnih moči, ki si lahko
sami zagotovijo svoj življenjski
obstoj. Ne samo za primer Šo-
štanja oz. lUV, tudi za druge
primere bi se morala najti reši-
tev, zagotoviti ustrezno nado-
mestno delo. Najlažje je poslati
delavce na čakanje, objaviti ste-
čaj oz. likvidacijo. Poraja se
občutek, da odgovorni niso več
kos oz. ne smejo ali ne morejo
reševati nakazane problemati-
ke. Prav gotovo so bolj važne
medsebojne strankarske zdra-
he in prepiri za boljši položaj v
družbi. Denarja davkoplačeval-
cev je zaenkrat izgleda še na
pretek, zato se lahko po mili
volji neplodno zapravlja.
Zdi se, da so besede delavcev
le glas vpijočega v puščavi, še
kako prav pa pridejo glasovi ob
volitvah. Pravijo, da pada nata-
liteta, da so v porastu kriminal
in samomori. Odgovorni, raz-
mislite zakaj? Da, prav gotovo
so bile včeraj sanje, toda prišel
je nov dan, prebudili smo se in
stopili na realna surova tla tran-
zicije in kapitalizma.
HERMAN LEŠNIK,
Velenje
Z Arihove peci
na Koroškem
Slovenska športna zveza. Slo-
vensko planinsko društvo iz Ce-
lovca in Slovensko prosvetno
društvo »Rož« v Šentjakobu v
Rožu so pred kratkim pripravili
že 21. spominski pohod v spo-
min na padle borce pod Ariho-
vo pečjo, ki so jo združili z
jubilejem, 50-letnico Sloven-
ske športne zveze. Iz Celja so se
pohoda udeležili planinci pla-
ninske sekcije društva upoko-
jencev in planinska sekcija Avta
Celje. Letos se je pohoda udele-
žilo le okrog 300 planincev.
Večina jih je bilo iz Slovenije,
kajti na Koroškem so bile dežel-
ne volitve. Največ pozornosti
so bili deležni planinci III. os-
novne šole pod vodstvom men-
torja Alojza Munde, ki še men-
da edini obuja v Celju tradicije
NOB. Verjetno se bojijo, da bi
kdo sprožil interpelacijo proti
njim. Slovenska televizija iz Ce-
lovca je mlade planince posnela
na štartu in ob spominski plošči
pod Arihovo pečjo. Med pisa-
njem tega članka sem na hitro
preletel Delo z namenom, če bi
morda bilo kaj napisanega o
XXI.	spominskem pohodu na
Arihovo peč. Toda tega nisem
doživel. Iz Ljubljane so se po-
hoda udeležili le planinci, ne pa
kakšen novinar. Sem pa na prvi
strani zasledil velik napis: Jörg
Haider zmagal na Koroškem.
Lahko se zgodi, da nam bo novi
prvi mož Koroške prihodnje le-
to prepovedal udeležbo na
XXII.	pohodu. Za marsikoga to
ne bo posebno presenečenje,
saj so že doslej puščali organi-
zatorji Slovence ob strani.
MILAN GOMBAČ,
Celje
Premalo
pomoči Celju
Na drugi seji MS Mestne ob-
čine Celje je svetnik Demokra-
tične stranke upokojencev Ber-
nard Krivec podal pobudo, da
se MS posreduje informacija o
pokrivanju škode, nastale po
zadnji poplavi v Celju.
Odgovor na vprašanje je MOC
posredovala 12. februarja. Na
osnovi odgovora pa svetniki De-
SUS ugotavljamo, da je pomoč
države Celju, ki je utrpelo za
3,8 milijarde škode, zelo
skromna in izjemno počasna.
Država neposredno ne pred-
videva povračila škode najbolj
prizadetim občanom, še pose-
bej tistim, ki zaradi skromnih
prihodkov oziroma nizkih po-
kojnin niso mogli zavarovati
svojega premoženja.
Nasprotno, celo za nakup
materiala za odpravo posledic
poplave so morali plačati pro-
metni davek, ker o oprostitvi
niso bili pravočasno obveščeni.
Če ne bo povrnitve davka za
nazaj, za ta ukrep se odločno
zavzemamo, se lahko zgodi, da
bo pri posameznikih prometni
davek višji od prejete pomoči!
Neposredne pomoči razen
pomoči od Rdečega križa in
Karitasa v materialu (krompir,
oblačila itd.) in 200.000 tolar-
jev, ki jih je razdelila iz sredstev
članarine Zveza društev upoko-
jencev Celje najbolj prizadetim
članom - upokojencem, občani
niso prejeli.
V primeru potresa v Posočju
je država vzorno intervenirala
in bila tudi dovolj širokogrud-
na. V primeru poplav pa imamo
občutek, da se nesreče obravna-
vajo različno, kot da smo obča-
ni različnih vrst.
Demokratična stranka upo-
kojencev bo s pomočjo poslan-
cev v državnem zboru skušala
doseči, da bodo pri obravnavi
drugega interventnega zakona o
odpravi posledic poplave pra-
vičneje obravnavane škode fi-
zičnih oseb.
BERNARD KRIVEC,
JOŽE BUČER,
DeSUS - Območni odbor Celje
Javna pobuda
v Muzeju novejše zgodovine
je bila do konca januarja na
ogled razstava Temna stran me-
seca, ki so jo njeni avtorji (Dra-
go Jančar, Vaško Simoniti idr.)
postavili z namenom, da bi slo-
venska javnost ob stalni razsta-
vi, ki prikriva temno stran slo-
venske zgodovine po letu 1945
in lakira totalitarni sistem, lah-
ko pogledala tudi na »temno
stran meseca« in spoznala tisto,
kar je bilo doslej zamolčano,
očem prikrito... Alternativno
razstavo - kot je zapisal Jančar -
na kateri poleg veselja na ljub-
ljanskih ulicah, vidimo tudi te-
harsko taborišče, roške jame,
poleg kipov Kardelja, Tita in
Mačka tudi obsojence z dachau-
skih procesov, poleg bombo-
nov s črto tudi obložene maga-
cine povojne polidčne elite, po-
leg štafet in parad tudi prepove-
dane revije in časopise.
Odziv javnosti je bil izjemen,
obisk tolikšen, kot ga postavi-
tve v muzejih navadno ne doži-
vijo niti v mnogo daljših časov-
nih obdobjih. Pogosto je bilo
slišati ocene, da gre za civiliza-
cijski dosežek, s katerim se Slo-
venija uvršča med tiste redke
države, v katerih so ljudje zbrali
dovolj poguma, da se soočijo s
svojo narodno zgodovino tudi z
njene temne plati.
Konec januarja so razstavo po-
drli. Za nekaj časa jo bodo posta-
vili v Celju in kasneje, upamo,
tudi v dru^h večjih slovenskih
mestih. V ljubljanskem Cekino-
vem gradu, pa bo spet »sijala«
slovenska zgodovina, osvetljena
le z ene, uradno zaželene plati.
Ker verjamemo, da se kolesa
zgodovine ne da zvrteti nazaj, da
se torej po tem, ko smo »temno
stran meseca« enkrat že videli, ni
mogoče sprenevedati, da obstaja
samo »svetla stran«, naslavljamo
na vodstvo Muzeja novejše zgo-
dovine pobudo, da v sodelova-
nju z avtorji razstave Temna
strali meseca poskrbi za vključi-
tev vsebin, ki jih je omenjena
razstava slovenski javnosti prvič
zaokroženo predstavila, v svojo
redno predstavitev slovenske
zgodovine tega stoletja. S tem bo
tudi redna zbirka, ki je na ogled
v muzeju pridobila na svoji ve-
rodostojnosti. Slovenija pa do-
kazala, da je sposobna dejanske-
ga in ne zgolj časovno omejene-
ga (kolikor pač traja alternativna
postavitev) civilizacijskega pre-
mika. Odveč je pripominjati, da
bomo civilizacijsko držo držav-
nih organov ministrstva za zna-
nost, ministrstva za kulturo idr.)
ocenjevali tudi po podpori, ki jo
bodo pripravljeni izkazati temu
projektu. Podpisani podpiram
pobudo, da se razstava temna
stran meseca vsebinsko vključi v
stalno predstavitev slovenske
zgodovine tega stoletja v Muzeju
novejše zgodovine.
V nekaj dneh se je v Kopru in
na slovenski obali pod gornjo
pobudo podpisalo 127 podpi-
snikov. Pobudo smo skupaj s
temi podpisi dne 26. 2. 1999
poslali Muzeju novejše zgodovi-
ne v Ljubljani. Zbiranje podpi-
sov se nadaljuje. Ker smo prepri-
čani, da bi jo z veseljem podpri
tudi marsikateri prebivalec dru-
gih slovenskih laajev, smo se
obrnili tudi na časopise in elek-
tronske medije s prošnjo, da jo
objavijo. Če ste med tistimi, ki
bi jo radi podpisali ali pa bi bili
celo pripravljeni zbirati podpi-
se, se oglasite na naslov Beno
Seušek, Veluščkova 5, 6000 Ko-
per (tel. 066-272-129).
Več podpisnikov
Tudi V
I I «O^ • • •
bolnišnici je
lahko prijetno
Ni dolgo tega, kar so mi na
očesnem oddelku celjske bolni-
šnice odstranili sivo mreno in
mi vsadili novo lečo. Priznam,
da me je nekoliko skrbelo, saj
je oko zelo občutljiv organ, vid
pa zelo pomemben.
S posegom sem bila izredno
zadovoljna. Prisrčno se zahva-
ljujem dr. Zdenku Zeliču za
strokovno zahtevno operacijo.
Istočasno se zahvaljujem vsem
ostalim zdravnikom na oddel-
ku, ki so me prijetno presenetili
tudi s svojim humanim odno-
som do vseh pacientov.
Tudi medicinske sestre bi
rada pohvalila. Kljub veliki
zaposlenosti ob dnevih opera-
cijah, ki jih je bilo v času
mojega bivanja na oddelku
kar veliko, so bile prijazne in
ustrežljive Z nasmeškom so
nas negovale in nam vljudno
prinašale zelo okusno pri-
pravljeno hrano. Če je bilo
potrebno, so nam telefon pri-
našale tudi na posteljo.
Komaj šestletnega Jožeka iz
Nove Štifte, ki je jokal za svojo
mamico, so znale kar hitro
umiriti in potolažiti. Med pa-
cienti smo bili v vecTmi starejši,
celo 97-letna babica iz Hrastni-
ka, ki je samostojno hodila na
vsakodnevne preglede. Koliko
poguma in volje do življenja je
v nekaterih ljudeh! Sicer pa je
okrevanje med prijaznim oseb-
jem mnogo hitrejše.
Ena izmed starejših pacientk je
prosila zdravnika, če bi ji lahko
podaljšal še kakšen dan bivanja v
bolnišnici. Ko jo je vprašal zakaj,
mu je odgovorila, da ji je tu bolj
dobro kot doma. S temi beseda-
mi je povedala vse. V bolnišnici
sem imela dovolj časa za razmiš-
ljanja in misli so mi uhajale v moj
domači kraj Šentjur. Najbolj pa
sem bila srečna, ko sem se vrnila
domov in stopila v dnevno sobo.
Barve slik po stenah so oživele,
cvetice lončnice so dobile nov
lesk in postale so bolj pisane.
Pogled skozi okno pa me je po-
sebno presenetil. Nebo je bilo
bolj modro, oblački bolj beli,
strehe hiš bolj rdeče. Moje oči so
zagledale lepši svet okoli sebe.
Hvala še enkrat vsem, ki poskr-
bite, da je naše življenje po zdrav-
ljenju prijetnejše. Slovenija je
majhna, ima pa veliko sposobnih
zdravnikov specialistov, ki se bo-
do morda v zgodovino zdravstva
zapisali z velikimi črkami.
B. S., Šentjur
24
INFORMACIJE - ROMAN
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
5.	3.: Branka PRATNEKER
s Polzele - dečka, Urška KN-
AP iz Celja - deklico in Jožica
TRATEŠKI iz Celja - deklico;
6.	3.: Petra SITAR iz Škofje
vasi - dečka, Monika MAST-
NAK iz Šmarja - deklico, Ani-
ca KOREN iz Slovenskih Ko-
njic - deklico, Bernarda JUR-
ŠE iz Celja - deklico. Biserka
STRAJNAR BIZJAK iz Loke
pri Zidanem Mostu - dečka in
Saša JAKOP iz Celja - dečka;
7.	3.: Karmen MELAVC iz
Rečice ob Savinji - dečka, Da-
nica SEVSEK iz Tabora - deč-
ka, Damjana ZUPANČIČ
ČAČULOVIČ iz Griž - deklico,
Marta PEC iz Slovenskih Ko-
njic - deklico in Edita ZAVR-
ŠKI iz Celja - dečka;
8.	3.: Matejka BURNIK GO-
RŠEK iz Celja - dečka, dvojč-
ka, Damjana URATARIČ iz
Laškega - deklico, Petra PE-
TEK iz Vojnika - deklico in
Mojca LUŽAR iz Vojnika -
dečka;
9.	3.: Slavica ZLODEJ iz
Loč pri Poljčanah - dečka,
Jana ŠULC iz Podplata - deč-
ka, Dragica ILUEVEC iz Vele-
nja - deklico, Zdenka ŠMIGO-
уС iz Griž - deklico, Lea RAN-
ČIGAJ iz Tabora - dečka in
Lidija SLAPNIK iz Teharij -
dečka;
10.	3.: Lidija ŽUPNEK iz
Podplata - dečka, Darja KAN-"
DUTI iz Velenja - deklico,
Irena PERC iz Celja - dečka.
Mirica MARKO iz Tabora -
dečka, Cordana BELE iz Ro-
gatca - deklico. Slavica POLA-
NC iz Laškega - dečka. Diana
ROVAN iz Žalca - dečka, Kse-
nija ANTLEJ-STOJAKOVIČ iz
Šmarja - dečka, Polona VRA-
BIČ iz Mislinje - deklico in
Zdenka VEHOVAR iz Šentjur-
ja - deklico;
11. 3.: Romana ŠPACAPAN
iz Žalca - dečka in deklico,
Karolina OGRAJENŠEK iz
Žalca - dečka, Jožica RAJGL
iz Kozja - deklico, Nataša
OŽIR - ŽUREJ iz Celja - dekli-
co, Barbika ČAKŠ iz Žalca -
dečka, Aleksandra POTOČ-
NIK iz Velenja - dečka, Uršula
KORET iz Celja - dečka, Anica
PETAN iz Rogatca - dečka in
Karmen BERLINGER iz Vele-
nja - deklico.
POROKE
Celje
Poročil se je 1 par.
Laško
Poročilo se je osem parov,
od teh: Branko DRAGAR iz
Laškega in Natalija KAPUN iz
Zgornje Ložnice, Milivoj N1-
KOLIČ iz Maribora in Bojana
NARIČ iz Celja, Drago KEŠE
iz Voduc pri Šentjurju in Dra-
gica ZALOKAR iz Harja pri
Laškem, Alojz STRADAR in
Marjana JOŠT, oba iz Hrastni-
ka ter Boštjan STRNAD in
Simona PLANINŠEK, oba iz
Celja.
Žalec
Poročil se je 1 par.
SMRTI
Celje
Umrli so (od 25. 2. do 11.
3.): Rudolf ŠPITALER iz Poia-
ne, 57 let, Katarina VČKOV-
NIK iz Topolšice, 61 let, Zofi-
ja TRAVNER iz Arje vasi, 83
let, Franc KRIŽAN iz Šmarja
pri Jelšah, 79 let, Ivanka VID-
MAR iz Sevnice, 68 let, Jožef
MARKL iz Kompol, 61 let,
Marija PETRINA iz Lipe pri
Frankolovem, 55 let, Anton
MIRNIK iz Trnovelj pri Celju,
90 let, Terezija ŠTRAUS iz
Brdc nad Dobrno, 65 let, Mar-
tin GOBEC iz Šentjurja pri
Celju, 69 let, Mihael LAH iz
Šmarja pri Jelšah, 68 let, Sta-
nislava SANDA iz Kasaz, 77
let, Neža PERKOVIČ iz Tlak,
69 let, Frančiška KOVŠE iz
Zreč, 86 let, Ivan ROJNIK iz
Petrovč,_63 let, Franc LEŠNI-
ČAR iz Šentjurja pri Celju, 52
let, Boško KUSIČ iz BiH, 55
let, Anton KAČ iz Celja, 67
let, Frančiška ČERNEZEL iz
Šmarja pri Jelšah, 61 let. Ber-
ta ŽOHAR iz Prožinske vasi,
79 let, Emil TURNŠEK iz Vrh,
55 let, Margareta ZUPANC iz
Začreta, 66 let, Albina SMEŠ-
NIK iz Novega Loga, 71 let,
Rudolf KENDA iz Celja, 92
let, Julijana ŽOHAR iz Žalca,
61 let, Albin VREŽE iz Vode-
novega, 76 let. Zora UKMAR
iz Celja, 89 let, Martin VREN-
KO iz Lastniča, 87 let, Milan
NOVAK iz Celja, 48 let, Ivan
GROBELNIK iz Celja, 73 let.
Drago ČERNETIČ iz Celja, 83
let, Frančiška TRBOVŠEK iz
Hrenove, 92 let, Rozalija
BAUMKIRHNER iz Sevnice,
93 let, Justina KOVŠE iz Slo-
venskih Konjic, 75 let, Vladi-
mir KUKOVIČIČ iz Rimskih
Toplic, 46 let, Jožefa BRE-
MEC iz Celja, 87 let. Zvonko
DROBNE iz Matk, 45 let, Ve-
ronika TRATNIK iz Drešinje
vasi, 91 let, Vincenc ČREŠ-
NAR iz Koretnega, Anton
BREZNIK iz Ljubnega ob Sa-
vinji, 79 let, Edi KOZOVINC
iz Laškega, 69 let, Alojzija
PODKRIŽNIK iz Savine, 81
let, Julijana HROVATIČ iz Go-
rice pri Šmartnem, 78 let,
Martin LAZAR iž Počakove-
ga, 62 let, Rajmund KUNSTIČ
iz Podčetrtka, 91 let, Karlo
KOMERIČKI iz Celja, 88 let,
Jože STANONIK iz Celja, 82
let, Ivan LEVPUŠČEK iz Celja,
86 let, Valentin VOGA iz Vo-
duc, 57 let, Jože PINTER iz
Strenskega, 66 let, Ivanka VI-
ĐALI iz Slovenskih Konjic, 73
let, Rudolf DRAME iz Loke pri
Žusmu, 81 let, Darinka SAVIČ
iz Celja, 57 let, Milan JOŠT iz
Celja, 48 let, Samuel STEPAN-
ČIČ iz Zadobrove, 69 let, Ivan
RAJH iz Celja, 71 let, Gabrijela
PODKORITNIK iz Zabukovice,
59 let, Jovan SAVIČ iz Celja, 61
let, Jožef PIRC iz Kovk, 74 let,
Silvester PIKEU iz Šešč pri Pre-
boldu, 80 let, Ana PERTINAČ
iz Radeč, 72 let, Emilija KLI-
NAR iz Celja, 79 let, Sonja
LESKOVEC iz Celja, 66 let in
Jože KRUŠIČ iz Celja, 75 let.
Laško
Umrli so: Jože ŽVEPLAN iz
Brodnic pri Rimskih Topli-
cah, 64 let, Henrik POTRPIN
iz Zagrada pri Radečah, 80
let, Marija BAJC iz Jelovega
pri Radečah, 62 let, Marija
SONC iz Radeč, 77 let, Marija
ODLAZEK iz Njivic pri Rade-
čah, 88 let, Venčeslav LIPEC
iz Obrežja pri Zidanem Mo-
stu, 52 let. Liza MLINAR iz
Radeč, 76 let, Marija JA((
iz Laške vasi pri Jurkloi
86 let. Zvonko KUNŠEl
Jurkloštra, 40 let, Тед
VEŠLIGAJ iz Jurkloštra
let, Ivana ŠUHEL iz Str
pri Laškem, 82 let, Zdç
ZUPANC iz Rifengozda
Laškem, 27 let, Franc HRi
NIK iz Harja pri Laškem
let in Franc PFEIFER iz Sj
nje Rečice pri Laškem, 61
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Apolonija SA
iz Imena, 94 let, Anton K
NJC iz Bodreža, 74 let ini
zija STRAŠEK iz Kristan V
86 let.
Žalec
Umrli so: Rudolf MED\
iz Zabukovice, 76 let, J(
KUGLER iz Gomilskega,
let, Andrej RAZGORŠEK
Ločice ob Savinji, 73
Frančiška SELIČ iz Latk
vasi, 66 let. Angela VIDN
iz Založ, 82 let, Milena Б
traude URŠEJ iz Slo\
Gradca, 56 let in Janez ŠT
NER iz Kasaz, 81 let.
OSNOVNA ŠOLA FRANA KRANJCA
Hrašovčeva 1,3000 Celje
Svet šole razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo Izpolnjevati pogoje, ,ki jih določa
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobra-
ževanja. Začetek dela: 1. september 1999, mandat
traja 4 leta. -
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim opisom
dosedanjega dela in okvirnim programom dela za mandatno
obdobje sprejemamo 10 dni po objavi na naslov šole s
pripisom »za razpis ravnatelja«. Prijavljene kandidate bomo o
izboru obvestili v zakonitem roku.
Svet IV. osnovne šole Celje
Dečkova cesta 60, Celje
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje; ki jih določa ^at
o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževj
(Ur. list RS, številka 12/96). Imeti morajo pedagoši^^
organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje ц
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Delo bo začel oprg^j
1.9.1999. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opj^^
dosedanjega dela pošljite v 10. dneh po objavi razpis^
naslov šole s pripisom »za razpis«. O izboru bomo kandidj
obvestili v zakonitem roku.
Še nikoli niso na vasi tako natančno prebirali tistih redkih
časnikov, ki so takrat prihajali med ljudi, kakor v tem času.
Brali so o »veličastnih« zmagah Hitlerja na Češkem, o
propadu velike in slavne Poljske države in sramotni franco-
ski vdaji! Na slikah so spoznavali vzvišene-in nadute gospo-
darje vojne in smrti ter prebirali njihovo lažnivo hvalisanje.
Le redki so tedaj pomislili na trpljenje nemočnih žrtev, ki so,
skoraj bosonoge, preganjali najmoderneje oboroženi vojaki
novega reda. Vedno se,.govori le o sla\* zmagovalcev! Takšen
napet in razburkan čas je bil v tej pomladi. Vsi so vedeli, da
je vojna na pragu in bolj kot na pluge, s katerimi se obdelajo
polja za kruh, so mislili ljudje na kanone, strojnice in druge
sejalnice smrti!
Moški so bih več na orožnih vajah kot pri delu na poljih in
prav na hitro se je opravljal vpoklic v vojsko za boj sposobnih
mladeničev.
»Soldaškd suknja
moja bo obleka,
krvava sablja
moja ljubica.
Življenje mlado
meni se izteka,
zato nocoj
se dekle ljubiva!«
Tako je zvenela pesem fantov, ki so se peljali na lojtrskem
vozu, v katerega so bili zapreženi močni Dolinarjevi konji.
Fantje so bili že rahlo okajeni od vina, s katerim so na veliko
zalivali svojo žalost ob odhodu od doma in prenekateri tudi
strah pred smrtjo, ki so ji takrat stopali naproti ti mladi,
življenja željni fantje.
Peter, ki se je skupaj z drugimi mladeniči peljal na vozu, ni
pil in tudi pesem, kateri je drugikrat rad pritegnil, je šla
danes mimo njega. Sedel je na vozu čisto zadaj, obrnjen
nazaj, da je mogel vse dotlej, dokler se kolovoz ni spustil v
dolino pod viršanjske klance, s pogledom objemati svojo
rojstno vas.
Davno se je že skril očem pogled na rodno vas, on pa je v duhu
še vedno videl svojo Anko, kako mu maha z griča, z velikim,
belim, od solz premočenim robcem. Počasi je snel z glave
klobuk in skozi solze, ki se jih ni sramoval, gledal rdeč nagelj,
ki mu ga je v slovo pripela Anka.
»Tudi ti si moral umreti v najlepšem cvetu svoje mladosti!« se
je zamislil in božal bujni cvet z žalostnim pogledom.
' »Čeprav si umrl zaradi ljubezni, boš moral ravno tako oveneti
in segniti, kot bom moral morda tudi jaz, pa naj mi stokrat
govore, kako častno je umreti za domovino in kralja!« je
mračno razmišljal.
»A jaz si tako želim živeti, še posebej zdaj, ko vem, da imam
za nekoga živeti!« so se mu ob misli na sinočnje slovo od Anke
znova orosile oči.
Ko mu je pred tednom dni poštar izročal poziv za vojsko, se je
Petru, ob podpisovanju potrdila, da je zares prejel to žalostno
pismo zazdelo, da vodi njegovo roko nekdo s hladnim, košče-
nim prijemom. Le nerazločna čačka je nastala namesto njego-
vega podpisa, ko je hotel izmakniti roko koščenemu snubcu.
»Le zakaj mislim in se srečujem s smrtjo prav to pomlad, ko
se odpira za naju nova lepota življenja v najini ljubezni?!« je
šepetal sinoči, v trenutkih slovesa, v uho svoji Anki.
»Nikar tako ne misli in skušaj pozabiti na vse hudo, kar si
doživel!« ga je tolažila in božala s prsti skozi goste skodrane
lase.
»Misli raje na najino srečo, ki bi jo midva ne dala za nič na
svetu in zaradi katere se moraš vrniti nazaj k meni!«
Hladno so v tej uri slovesa nekje daleč na globokem nebu
sijale zvezde, a še bolj hladna in nečuteča morajo biti srca tistih
ljudi, ki na list nesrečnega papirja pišejo ukaze, s katerimi
mnogokrat za vedno raztrgajo srečo mladih src, ne meneč se za
rane, ki krvavijo v marsikaterih prsih do konca dni.
»Kam si dal korajžo, Peter?« ga je prebudil iz sanjarjenja
najbližji fant in mu potisnil pletenko, od katere je kapljalo
vino, v roke."*
»Zdaj še pij in utopi v vinu žalost slovesa in mehkobo svojega
srca!«
Dolgo je držal Peter pletenko na svojih ustih in pošteno pil iz
nje omamno, dišeče vino, kot je sinoči pošteno in z naslado pil
ljubezen Ankinega telesa, ko sta se v uri slovesa dokončno
podarila drug drugemu.
Kmalu je opojno vino pognalo Petru kri po žilah in njegov
vrisk je bil najglasnejši od vseh vriskov mladih fantov, ki so se
tega dne zbrah na železniški postaji na Grobelnem, odkoder so
s sajastim vlakom odrajžali svojim vojaškim dogodivščinam
naproti.
2. .
»Draga moja Anka!« je bilo zapisano na začetku pisma,li
prispelo čez nekaj dni na Ankin naslov.
»Ne smem zapisati besed, iz katerih bi mogla razbt
kako te pogrešam v teh dneh, ko sva ločena, odkar se naj
pogleda ne moreta več srečati! Šele zdaj se zavedam, kol
sem zamudil v svojem življenju, ker ti nisem vse dni gledi
tvoje prelepe oči, v katerih si vedno hranila zame og
ljubezni!
Prav tako pogrešam tiste naše prelepe griče in hribcl
saj je tukaj v Vojvodini, kamor me je zapeljal tisti nesrei
vlak, ena sama neskončna in brezoblična ravnina,
koder seže pogled. Polja so tako neizmerno velika, dJ
enem dnevu ne zorješ desetih brazd, s še tako dobri
konji ne!
Nikjer ni cvetočega drevesa, le vrane in srake posedajo
jelšah ob ogromni reki, ki ji v rahh meglici ne vidiš nasproti«
brega. Mestu se pravi Apatin in si ga še nisem veliko ogledal,!
še nisem imel priložnosti za to.
Zelo sem osamljen. Tukaj so silno redki fantje,
razumejo slovensko besedo. Nekateri pa govore tako tuj
nerazumljiv jezik, kot bi ravno včeraj prišli iz Babilo'
Tudi molijo k drugemu Bogu kot mi in velikokrat
sprašujem: le kaj imam jaz skupnega s temi ljudmi in ka'
moglo biti toliko vzvišenega, za kar bi se bilo vredno bd
in celo umirati skupaj s temi ljudmi? Vesel sem, da sem
topništvu in imam v oskrbi vlečne konje. Zares se najb"
počutim med temi ubogimi živalmi, s katerimi se ra'
tako grdo in narobe, da čisto podivjajo. Oficirji so
opazili, da sem vešč ravnanja s konji, zato so do mene m«
surovi kot do drugih novincev, ki le s težavo ugode vs'
njihovim muham.
Še bi ti pisal in se takole v mislih pogovarjal s tabo,
draga Anka, a vidiš, da mi že zmanjkuje prostora na pap''
zato moram končati.
Vedi, da je vsak delček tega pisemca posejan z
poljubi, ki ti jih naj ponese skupaj z mojimi pozdravi tja g"'
našo prelepo slovensko deželo!
Pa še vse vaše domače pozdravim in že težko čakam tvo)
odgovora na priloženi naslov.«
Vsako črko, zapisano v pismu, so posebej
Ankine oči in najbrž je vsako zmočila vsaj ena so'^
hrepenenja po Ijuljljenem Petru, ki je tačas, daleč рг^ ^
cvetoče pomladi, ki je še kar dehtela v Doljni vasi, pri^^
val njen odgovor.
Petru se je zazdelo, da mu je veter prinesel vonj dol"
pomladi tja na brezkrajne ravnice tistega dne, ko je vo)
poštar poklical njegovo ime in mu izročil belo pis^
napisano z lepo pisavo Ankine roke.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
25
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGUSI ■ INFORMACIJE
INFORMACIJE
29
30
KRONIKA
če ga kdo prepozna, naj se
oglasi.
Ka| |e, ce m
Hrvat in ne
Slovnic?
Na Policijski upravi Celje
se ukvarjajo z identiteto moš-
kega, ki so ga pred kratkim
prijeli ljubljanski policisti,
po tistem, ko naj bi bil vlomil
v kiosk Dela-Prodaje v Šent-
jurju in ukradel za okoli 300
tisoč tolarjev cigaret.
Ob prijetju so ljubljanski po-
licisti poleg cigaret našli še dru-
ge predmete iz omenjenega
kioska, vlomilsko orodje in
plinsko pištolo. Že takrat so
posumili, da jim je pokazal
ponarejene osebne dokumen-
te, predstavil pa se jim je kot
Branko Pičan iz Hrvaške.
Celjski kriminalisti so kasneje
ugotovili, da so istega moškega
prijeli januarja letos in ga obrav-
navali zaradi ogrožanja varnosti.
Takrat jim je pokazal slovaški
potni list, ki se je glasil na ime
Marian Rafael, sodnik za prekrš-
ke pa ga je kaznoval s sedmimi
dnevi zapora. Ko so ga nazadnje
prijeli, so ga, po dvodnevnem
pridržanju, privedli k preisko-
valnemu sodniku, ta pa je zanj
odredil pripor. Ker policisti su-
mijo, da je v Sloveniji zagrešil še
več kaznivih dejanj, ne vedo pa
še natančno, kdo v resnici je, so
se povezali s tujimi varnostnimi
organi, slovenske državljane, ki
bi ga po sliki prepoznali, pa
naprošajo, da o njem posreduje-
jo podatke na številko 113.
Senat ocenil, da ne sodi morilcu
Sodišče je Boštjanu Zakrojšku izreklo 6,5-letno zaporno kazen - Na kraj dejanja ni prišel z morilskim namenom
Petčlanski senat Okrožne-
ga sodišča v Celju je prejšnji
teden sodil 25-letnemu Bošt-
janu Zakrajšku iz Celja, ki
ga obtožnica bremeni kazni-
vega dejanja poskusa umora,
kaznivega dejanja ogrožanja
varnosti in kaznivega deja-
nja nasilništva. Okrožna dr-
žavna tožilka je na petkovi
glavni obravnavi prebrala
modificirano obtožnico, po
kateri je kaznivo dejanje na-
silništva spremenila v ogro-
žanje varnosti. Zakrajšku so
sodili za dejanja, ki jih je
storil 31. oktobra lani v sta-
novanju v stolpnici na Čopo-
vi ulici 23 v Celju, na hodni-
ku iste stavbe in pred celjsko
bolnišnico.
Zgodba, ki se je pričela v
zgodnjih jutranjih urah zad-
njega dne v lanskem oktobru,
je pretresljiva in sporočilna,
nad njo pa bi se morali zami-
sliti vsi tisti starši in skrbniki
mladostnikov, ki največkrat
ne vedo, kje in s kom se druži-
jo njihovi otroci in varovanci,
predvsem pa, kaj počno. Za
vsem, kar se je tistega jesen-
skega dne dogajalo v nekem
mestu, v nekem stanovanju in
še kje, je brezdelje, so mami-
la, kriminalna dejanja premo-
ženjske narave in je kaznivo
dejanje, zaradi katerega bi bil
lahko umrl mlad človek, ki je
storil zgolj to »napako«, da je
bil usodnega dne na nepra-
vem mestu. Takšnih in podob-
nih zgodb je vehko, v tem ali
onem mestu, kraju, vasi, le da
se vse ne končajo tako žalost-
no, kot se je tista, ki jo je
prejšnji teden obravnaval
petčlanski senat pod pred-
sedstvom okrožne sodnice
Marije Bovha.
Bil je petkov večer, ko se je
Boštjan Zakrajšek odpravil v
mesto, v lokalih z družbo po-
pival in se okoli četrte ure
naslednjega dne odpravil pro-
ti domu. Med potjo ga je preši-
nilo, da bi obiskal svoje nek-
danje dekle Natašo, do katere
pa je še vedno gojil močna
ljubezenska čustva. Z oboje-
stranskim dogovorom, da raz-
merje prekineta, se očitno ni
mogel sprijazniti. Boštjan, ki
je nekoč veljal za zglednega
fanta in sina, se je že mnogo
pred tem oddaljil od svojih
staršev in zabredel v družbo,
ki ji je bil edini cilj, kako priti
do mamil. Ko so zaloge pošle,
je bilo treba vlamljati, krasti in
se na tak način dokopati do
denarja za nakup mamil, vse
močnejših in v vse večjih koli-
činah. V druženju z uživalci in
preprodajalci mamil se mu je
neke noči zgodilo, da ga je
nekdo močno udaril s pištolo
po glavi, posledice udarca pa
niso bile hude in (dolgo)traj-
ne.
Nekaj pred peto uro je po-
zvonil na znana vrata v stolp-
nici na Čopovi uhci, da bi se
srečal z Natašo. Ko je vstopil v
stanovanje, je tam zagledal
fanta, ki je sedel na kavču.
Sledil je oster pogovor, fant je
vstal, takrat pa je Boštjan iz-
vlekel dolg nož s širokim rezi-
lom, zamahnil in ga zabodel.
V prostoru je bilo malo svetlo-
be, gorela je le sveča. Kot je
Zakrajšek povedal v svojem
zagovoru na sodišču, ga ni
imel namena umoriti, ampak
je zamahnil zato, ker se je
počutil ogroženega, ko se je
Anton, tako je bilo fantu ime,
nenadoma dvignil s kavča. Z
okrutnim dejanjem je Boštjan
svoji žrtvi povzročil težke ra-
ne in vreznine na prsnem ko-
šu. Anton je stekel iz stanova-
nja in pred blokom krvavel ter
ustavil nekoga, ki ga je odpe-
ljal v bolnišnico. Če bi čakal
na prevoz le četrt ure dlje, bi
izkrvavel in umrl.
Boštjan Zakrajšek ranjene-
mu ni nudil pomoči, ampak je
v stanovanju in v hodniku
pred dvigalom grozil Nataši,
da jo bo ubil, če bo komu
izdala, kaj se je zgodilo. Nje-
gove grožnje je Nataša razu-
mela kot resne, saj je bila
pravkar priča napadu z no-
žem, iz njunega prejšnjega
razmerja pa so ji bile še živo v
spominu fizični napadi nanjo.
Boštjan je po grožnjah in
krajšem obotavljanju tekel iz
stavbe, po pričevanju na so-
dišču se ni zavedal, kaj je sto-
ril, potem pa se je odpravil v
bolnišnico, da bi videl, v kak-
šnem stanju je njegova žrtev.
Tam je naletel na Tonetove
starše in v prepiru z njimi
njegovemu očetu zagrozil, da
ga bo ubil.
Zakrajšek se je v svojem za-
govoru skliceval na neprištev-
nost, saj naj bi v noči pred
zločinom užil več vrst mamil
(heroin, kokain, »nore gobe«)
in alkohola, ves čas pa je zatr-
jeval, da Antona ni nameraval
umoriti, da se ni ničesar zave-
dal in da so ga sledovi krvi v
stanovanju, na nožu in na
hodniku opozorili, da se je
zgodilo nekaj hujšega. Osebe,
s katerimi se je družil v noči
pred dejanjem, so na sodišču
pričale, da je Boštjan res zau-
žil večjo količino mamil. Svoje
dejanje je obtoženi ves čas
sojenja iskreno obžaloval, žr-
tvi in ostalim prizadetim po-
nudil pomoč... Povedal je tu-
di, da se je v času pripora
povsem odpovedal mamilom,
pred zločinom pa se je (pol-
drugo leto) zdravil v ambulan-
ti za odvisnike - bil je na meta-
donu.
Na glavni obravnavi je (med
drugimi) pričal tudi sodni iz-
vedenec medicinske stroke, ki
je ocenil, da je Zakrajšek pri
zamahu in vbodu v telo upo-
rabil kar precejšnjo silo, senat
pa je razpolagal tudi z mne-
njem toksikologov, ki so v po-
ročilu zapisali, da v krvi niso
našli sledov opiatov, ampak le
pomirjevala (npr. apaurin, le-
xaurin). Zakrajškova sposob-
nost razumevanja ter orienta-
cije v času in prostoru torej ni
bila bistveno zmanjšana. Ob-
dolženi je ves čas vztrajal pri
trditvi, da je pred zločinom
zaužil različne vrste trdih
drog.
Okrožna državna tožilka
Marjeta Kreča je vztrajala v
trditvi, da je Zakrajšek storil
dejanje poskusa umora, nje-
gova zagovornica (po uradni
dolžnosti) Nuša Maček pa je
izrazila prepričanje, da v sta-
novanje na Čopovo ni vstopil
zato, da bi Antona (ali sploh
koga) ubil, saj niti ni vedel, da
se bo tam nahajal. Bila je tudi
mnenja, da je dejanje storil v
stanju bistveno zmanjšane
razsodnosti.
Sodni senat je po nekajur-
nem posvetu Boštjana Za-
krajška spoznal za krivega
kaznivega dejanja posebno
hude telesne poškodbe (ne
poskusa umora), in dveh kaz-
nivih dejanj ogrožanja varno-
sti. Za prvo kaznivo dejanje ga
je obsodil na šestletno zapor-
no kazen, za drugi dve pa mu
je izrekel po 4 mesece zapora
ter ga obsodil na enotno kazen
6 let in šest mesecev zapora. V
obrazložitvi sodbe je predsed-
nica senata kot oteževalne
okoliščine navedla dejstvo, da
Zakrajšek ni imel nobenega
razloga, da bi imel pri sebi
nož, saj ni bil ogrožen, glede
na izvedeniško mnenje pa je
brutalno dejanje storil v sta-
nju. ko bi se bil moral zaveda-
ti, da lahko z ogromnim no-
žem, če ga uporabi, človeka
hudo rani. Zakrajšek je bi
obravnavan za razna kazj
dejanja premoženjske narj
v času zločina pa je bil b
zaposlitve, četudi je imel
klic finomehanika. Kot ola
valno okoliščino je sodj
zlasti upoštevalo obdolžen
vo obžalovanje dejanj, kijj)
storil, in njegov namen, dj
spremeni in svoj življeg
tok obrne v pravo smer.
Pred zaključkom sojenj;
Boštjan Zakrajšek senat
prosil, da mu omogoči {
prejšnje prestajanje kazni,
bi zdaj. ko je povsem орц
mamila in postal drug člov
nadaljeval šolanje. Po raz|
sitvi sodbe je Zakrajškova
govornica napovedala prit
bo na sodbo.
MARJELA AGK
V nezgodi specialnega vozila
trije poškodovani
Na izvozu z avtoceste v Celju se je v torek, 16. marca ob
13.45, pripetila prometna nezgoda, v kateri so bili voznik
specialnega vozila in njegova sopotnika lažje telesno poško-
dovani.
Voznik tovornega vozila Tomaž M. je pripeljal po dovozni
cesti na avtocesto, ko pa je v ostrem levem zavoju vozilo pričelo
zanašati, je zapeljal na drugo stran vozišča v trenutku, ko je po
njem iz smeri avtoceste pripeljal voznik specialnega osebnega
vozila Ivan G. V trčenju sta bila poleg voznika Ivana G. lažje
telesno poškodovana tudi njegova sopotnika Bogdan A. in
Damjan V. Materialna škoda je znašala približno pol milijona
tolarjev	Foto: SHERPA
PROMETNE NEZGODE
Izgubil oblast nad
vozilom
Na cesti Dobovec-Rogatec se
je v torek, 9. marca zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri je
voznik kolesa z motorjem utr-
pel hude telesne poškodbe. Na
osebnem vozilu je škode za
okoli 800 tisoč tolarjev.
Mitja F. (19) iz Loga je vozil
kolo z motorjem iz Dobovca
proti Rogatcu. Med vožnjo je
zapeljal proti desnemu robu vo-
zišča. izgubil oblast nad vozilom
in padel ter se pri tem hudo
telesno poškodoval.
Umrl med prevozom
Na regionalni cesti Nazarje-
Ljubno v naselju Spodnja Reči-
ca se je v sredo, 10. marca
zvečer, pripetila nezgoda, v ka-
teri je ena oseba izgubila živ-
ljenje.
Iztok N. (19) iz Radmirja je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Ljubnega proti Mozirju. Ko je
pripeljal v naselje Spodnja Reči-
ca, se je z njegove desne strani
na regionalno cesto vključeval
voznik delovnega stroja, 55-letni
Viktor K. iz Spodnje Rečice. Med
voziloma je prišlo do silovitega
trčenja, hudo ranjenega Iztoka
N. so iz razbitin rešili gasilci iz
Nazarij, vendar je med prevo-
zom v bolnišnico umrl.
Smrtno trčenje S
pešcem
Smrtna nesreča se je zgodila
v četrtek, 11. marca dopoldne,
na regionalni cesti zunaj nase-
lja Stranice.
Aleksander P. (20) iz Vitanja
je vozil osebni avtomobil iz Kri-
ževca proti Vitanju. Ko je med
vožnjo po klancu navzgor pripe-
ljal v levi pregledni ovinek, je z
njegove leve strani prečkal cesto
58-letni Marjan K. iz Križevca. V
silovitem trčenju je pešec utrpel
tako hude telesne poškodbe, da
je umri na kraju nesreče.
Prevračal se je na
njivi
Na regionalni cesti zunaj na-
selja Grajska vas se je v soboto,
13. marca ponoči, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, gmotna škoda pa znaša
okoli 400 tisoč tolarjev.
Bojan Z. (21) iz Stopnika je
vozil osebni avtomobil po regio-
nalni cesti iz smeri Gomilskega
proti Šentrupertu. V desnem
ovinku je v Grajski vasi zapeljal
v levo na nasprotno smerno vo-
zišče v času, ko mu je nasproti
pripeljal voznik osebnega avto-
mobila, 36-letni Marko G. iz Go-
milskega. Sledilo je trčenje, po
katerem je voznik Bojan Z. zape-
ljal z vozišča na njivo, tam pa se
je vozilo prevračalo in se ustavi-
lo na levem boku. V nesreči je
hude telesne poškodbe utrpel
sopotnik v tem vozilu. 38-letni
Blaž Č. iz Jeronima.
S traktorjem v jarek
Na lokalni cesti v naselju
Rajnkovec se je minulo soboto
ponoči pripetila nezgoda, v ka-
teri je hude telesne poškodbe
utrpel voznik traktorja.
Alojz B. (29) iz Malih Roden
je vozil traktor po lokalni cesti
Rajnkovec-Nimno. V naselju
Rajnkovec je zapeljal na kolo-
vozno pot, da bi traktor obr-
nil. Pri vzvratni vožnji je trak-
tor zdrsnil s poti in se prevrnil
v obcestni jarek, voznik pa je
obležal pod traktorjem. M.A.
Podjetje NT&RC d.o.o^
direktor: Jože Cerovšek.4
poslovni sekretar: Suzana Rot
Podjetje opravlja časopisna
založnišlro, radijsko in ageri^
tržno dejavnost. Naslov: PrèÎOT
va 19, 3000 Celje, telefon (Cól
422-50, fax: 441-032.
Novi tednik izhaja vsak četrte
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek,-
Mesečna naročnina je 930 tolarji
Za tujino je letna naročnina 22|
tolarjev. Številka žiro računaj
50700-601-106900. Nenaročefl
rokopisov in fotografij ne vračđ
Tisk: Delo, Tisk časopisov in ra
d.d., Ljubljana, Dunajska S, j
direktor: Alojz Zibelnik.^d
Na podlagi mnenja Ministrstva!
informiranje z dne 23.6.1992 sa
časopis Novi tednik med proiz\tì
informativnega značaja, za katefëj
plačuje 5% davek od prometí
proizvodov. -a
NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik
Branko Stamej0č. j
Urednica Novega tednika: j
Milena B. Poklič. |
Urednica l^etice: Tatjana Cviml
Uredništvo: Marjela Agrež, Janja
Intihar, Brane Jeranko, Ksenija iM
Gregor Kâûi, Urška Selišnik, Ivara
Stamejčič.ŽeljkDZule.
Tajnica uredništva: Mojca МагЛ
Tehniùìi urednik; Franjo Bogadï
Računalni^d prelom: Robat
Kojterer, Igor Šaiiah.
Oblikovanje: Minja Bajagič. i
E-mail: tednik@NT-RC.si ""
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Geiteš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez, Ves!
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Pod)!
Tone Vrabl. 1
Glasbeni urednik Stane Špeg^
Уо(ђ'а tehnike: Bojan Pišek.
Tfelefon studia (za oddaje v žiw'
4900-880.4900-881 .^J
E-maih Radio@NT-RC.a^
■жшв
Opravlja trženje o^snega prostoi^
Novem tetiniku in Radiu Cdje i
ter nudi ostale agencijske storitvi
Vodja Agendje: Franček Pungei^
Propaganda: Valter Ldjen, Voj^
Grabar, Zlatko Bobinac, Carn»^,
Koprivica, Vesna Matjašift -g
Koordinator trženja: Mitja UnHr
Telefon: 063/422-50 i
fax: 441-032, 443-511 . -i
E-mail; Agendja@NT-RC.^
KRONIKA
31
fnocne
I cvetke
[patrulja je 10. marca do-
[idne posredovala v vojniš-
zdravstvenem domu,
javni red in mir kršila
1 Sica K., ki je vpila na zdrav-
, ' јл ji očitala, da je morala
/"^pregled predolgo čakati.
čakalno dobo pri sodniku
¡"^prekrške se najbrž ne bo
ijtoževala
, V četrtek popoldne je na
.ystikovi ulici Hubert H.
Fahirja S. Besen je bil,
^^ naj bi mu Fahir pred tem
prednost v križišču.
I policisti so v četrtek po-
Ldne posredovali tudi na
Linarski. Tam je Matjaž V.
ifftepal svojo izvenzakonsko
i фсо. Po odhodu patrulje
i ¿niumiril, žensko spet tepel,
J pa je zaslutil ponovni pri-
I ¡od policistov, jo je junaško
lobrisal.
, v Novakah sta se v četrtek
^ečer prepirali in zmerjali
j5ia in snaha. Milena in Lojz-
j bosta vsaka svojo verzijo
ripovedovali sodniku za pre-
• V nedeljo zvečer sta se v
lovci prepirala in kravalila
líe Pavel in sin Srečko,
izrok za prepir je bil nepo-
avnan račun za elektriko, s
em njunim problemom pa se
o ukvarjal tudi sodnik za
prekrške.	M.A.
Do kreditov z goljufijami
Policija je ovadila več Velenjčanov, osumljenih poslovnih goljufij - Izkoriščali stisko brezposelnih
Policisti in kriminalisti
celjske policijske uprave so
podali kazenske ovadbe zo-
per štiri osumljence, ki naj
bi storili dolgo vrsto kazni-
vih dejanj in si na goljufivi
način pridobili veliko pre-
moženjsko korist.
Glavni organizator teh po-
slov naj bi bil Velenjčan B.R.,
ki naj bi bil od leta 1997 dalje
organiziral dve kriminalni
skupini, k sodelovanju pa je
vabil predvsem brezposelne
osebe in jim obljubljal lep
zaslužek.
Osumljeni B.R. naj bi v začet-
ku leta 1997, skupaj z N.K., Dž.
M. in H.R., storil vrsto poslov-
nih goljufij z najemanjem banč-
nih in potrošniških kreditov, vsi
pa so vedeli, da obveznosti do
posojilodajalcev ne bodo mogli
poravnati. Ko so jim bili krediti
odobreni, so si denar in pred-
mete razdelili.
Navedene četverica naj bi k
sodelovanju pritegnila nekaj
samostojnih podjetnikov in pri
njih fiktivno zaposlila osem
svojih nezaposlenih prijateljev
in znancev. Na osnovi prireje-
ne dokumentacije so na tekoče
račune fiktivno zaposlenih na-
kazovali razmeroma visoke
osebne dohodke in na tak na-
čin prikazovali njihovo kredit-
no sposobnost. Po nakazilu
treh plač so dvignili potrdila o
nakazilu na tekoče račune, s
temi (in nekaterimi drugimi)
dokumenti, ki naj bi jih orga-
nizatorji ponaredili, pa so ban-
ke odobrile kredite za nakup
osebnih avtomobilov, trgovska
podjetja pa so jim odobrila
posojila za nakup akustike, be-
le tehnike in oblačil. Te pred-
mete so potem izročali četveri-
ci organizatorjev in zanje pre-
jeli manjše plačilo.
Organizatorji poslovnih go-
ljufij so si naloge porazdelili.
Dokumentacijo za najemanje
kreditov naj bi pripravljal
(prirejal) B.R. in pri tem upo-
rabljal ponarejeni žig, skupaj
s H.R. pa naj bi prevažala
sodelavce (kreditojemalce) in
protipravno pridobljene pred-
mete ter se ukvarjala s prodajo
le-teh. Različne banke širom
Slovenije in večja trgovska
podjetja naj bi storilci oško-
dovali za okoli 14,5 milijona
tolarjev.
Za 51 kaznivih dejanj hudo-
delskega združevanja, goljufij
in ponarejanja listin je Policij-
ska uprava Celje (takrat še
UNZ Celje) zoper nje že lani
podala kazenske ovadbe,
osumljeni R.B. pa tudi po tem
ni nehal. Ustanovil je novo
združbo, v kateri so bili T.K.,
L.S. in T.V. in nadaljeval s
poslovnimi goljufijami. Tako
je združba pomagala L.S. pri
pridobitvi obrtnega dovolje-
nja za dodelitev statusa samo-
stojnega podjetnika, s tem pa
je L.S. postal tudi lastnik pla-
čilne kartice Magna. Kot sa-
mostojni podjetnik je sklenil
pogodbo z večjo kranjsko tr-
govsko družbo in nakupil bla-
go v vrednosti 1,5 milijona
tolarjev. V trgovinah v Celju in
Mariboru je skupina »kupila«
blago v skupni vrednosti 1,3
milijona tolarjev. S kartico
Magna so na območju Ljublja-
ne, Maribora in Celja oškodo-
vali Petrol za približno 2,3
milijona tolarjev.
MARJELA AGREŽ
gorelo je
Krotek stik
V	torek, 9. marca po-
poldne, je zagorelo v zgor-
njih prostorih stanovanj-
ske hiše v Zečah, last Mar-
tina Ž.
Požar so domači sami po-
gasili, šmarski policisti pa so
pri ogledu kraja ugotovili,
da je do požara prišlo zaradi
kratkega stika na električ-
nem kaloriferju. Ogenj je
uničil oplesk v dnevni sobi,
del sedežne garniture in ne-
kaj parketa. Gmotna škoda
znaša približno 200 tisoč to-
larjev.
Ogenj na stopnišču
V	torek, 9. marca ponoči,
je prišlo do požara na lese-
nem stopnišču stanovanj-
ske hiše na Starem trgu v
Slovenskih Konjicah.
Požar so lokalizirali stano-
valci, dokončno pa so ga po-
gasili konjiški poklicni ga-
silci. Policisti so pri ogledu
kraja ugotovili, da je do po-
žara prišlo zaradi dotrajano-
sti dimnika, ob katerem se je
pregrel in zagorel lesen
tram. Od tam se je ogenj
razšipil na leseni del stopniš-
ča pod podstrešjem. Gmotna
škoda znaša približno 200
tisoč tolarjev.
Vnelo se ¡e olje
v petek, 12. marca okrog
poldneva, je zagorelo v sta-
novanju Marjana K. v Gbrici
pri Slivnici.
Požar so pogasili krajevni
gasilci, policisti pa so ugoto-
vili, da je zagorelo v kuhinji,
kjer si je Mojca K. priprav-
ljala kosilo in pozabila na
ponev z oljem, ki jo je posta-
vila na plinski štedilnik. Ol-
je, ki se je vnelo, je povzroči-
lo požar, ta pa je poškodoval
kuhinjske elemente, elek-
trično izolacijo in oplesk.
Gmotna škoda znaša okoli
200 tisoč tolarjev.
Notranjost policijskega mondea z vso potrebno opremo za lovljenje kršiteljev, dokazovanje
kršitev in preventivno delovanje.
Radarji bodo
' ' v petek, 19. marca dopoldne na območju Celja, popoldne
i pa na območju Laškega in Rogaške Slatine,
_ p v soboto, 20. marca popoldne na območju Žalca in
I Slovenskih Konjic,
.^v nedeljo, 21. marca popoldne na območju Mozirja in
' Šentjurja pri Celju,
•	v ponedeljek, 22. marca dopoldne na območju Sloven-
skih Konjic, v popoldanskem času pa na območju Celja in
'Žalca,
•v torek, 23. marca dopoldne na območju Mozirja, po-
Ipoldne pa na območju Laškega in Rogaške Slatine, ^
•	v sredo, 24. marca dopoldne na območju Žalca in
Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Šentjurja pri
Celju in Celja ter
•	v četrtek, 25. marca dopoldiie na območju Rogaške
Slatine, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah.
»Posneti vozniki«
Tudi pri nas smo dočakali
t.t. videoavto oziroma vozi-
lo, ki omogoča videonadzor
cestnega prometa. Ogledali
ste si ga lahko na sejmu
Avto in vzdrževanje. Učin-
kovit sistem uporablja že 13
evropskih držav. Korenine
ima na Danskem in v Nem-
čiji, prvo odmevno uporabo
pa so izvedli Danci med obi-
skom francoskega predsed-
nika Mitteranda.
Za uporabo sistema Provida
2000 (zmore štiri načine mer-
jenja povprečne hitrosti) je na-
ša policija našla oporo v treh
zakonih: o policiji, varnosti
cestnega prometa in prekrških.
Provida je učinkovit tudi kot
učni pripomoček, predvsem
pa zlahka dokaže kršitev cest-
noprometnih pravil. Sestavlja-
jo ga barvna Videokamera,
enote z LCD prikazovalnikom.
Police-pilot (za daljinsko
upravljanje komandnega dela)
in rekorder za arhiviranje. Ra-
zen tega je na posnetku še vrsta
drugih uporabnih podatkov:
datum in ura, identifikacijska
številka policijske patrulje,
prikaz lastne in povprečne hi-
trosti idr., policist pa kršitelju
lahko nemudoma prikaže po-
snetek prekrška. PoUcija bo s
tem lahko povečala aktivnost
na področjih, kjer je zaradi
(slabe) tehnične opreme doslej
bila manj učinkovita in omeje-
na v dokazovanju (vožnja v
prekratki varnostni razcialji,
prehitevanje po desni, kršitve
na prehodih in križiščih ipd.).
Patrulja kršitelja prehiti in zau-
stavi s svetlobno tablo »Stop,
policija« oziroma »Policija, vo-
zite za menoj« (tabla služi tudi
za opozarjanje na pravilnost
vožnje, spolzko cestišče, zapr-
tost ceste, zastoj...).
V Sloveniji so s sistemom
Provida 2000 trenutno
opremljeni le trije avtomobi-
li: Opel Vectra l,8i GL plus,
Volkswagen golf V5 in Ford
mondeo 2,5 V5 (na sliki).
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
32
ZANIMIVOSTI
Celjski general,
ki je raje tiho
Bilo je še v času visokega
snega, ko je eden od visokih
slovenskih časnikov uka-
zal svojim vojakom, da so
skidali sneg s strehe zaseb-
nega teniškega igrišča Ko-
nex, ki je v nekdanjih tovar-
niških dvoranah ob cesti na
Brdo.
Kaj se je zgodilo s časni-
kom, govorili so, da je sus-
pendiran, vsaj javnosti ni
znano, kajti novinar Pop TV
Edi Pucer, ki je zadevo tudi
prvi javno objavil in vanjo
tudi vrtal, je zaradi družin-
skih (ne službenih, da ne bi
kdo pomislil na kakšne grož-
nje ali pritiske in podobno)
zadev moral preko noči na
dopust, druge televizije pa v
zadevo kidanje snega niso
vet drezale. Morda je ravno
to vzpodbudilo malo manj
odgovorne urednike Pop TV,
torej tiste urednike, ki so tik
pod vrhom, beri Tomažem
Perovičem, da se že pogovar-
jajo z nekaterimi novinarji,
ki naj bi okrepili njihove vr-
ste, tako kot so to pred krat-
kim naredili z Vladimirjem
Voduškom, novinarjem De-
la, ki je bil nekaj časa dopi-
snik Dela iz Beograda. Vladi-
mir je zasebno brat nekda-
njega novinarja - dopisnika
Dela iz Maribora, Branka
Voduška. Ta je zdaj direktor
Vinske akademije Veritas.
On je direktor, njegova so-
proga Nataša, nekdanja tele-
vizijska in radijska napove-
dovalka in novinarka Radia
Ptuj, pa je naddirektorica in
skupaj izdajata svojo revijo,
organizirata izbore vinske
kraljice, določata, katero vi-
no je tisti mesec najboljše in
podobno. Na Pop TV vedo
(njihovi visoki šefi, ta pravi
in ne slovenski, so bili te dni
na obisku na Kanalu A in se
dogovarjali o združitvi obeh
komercialnih televizij), da
so honorarnega novinarja
Bojana Travna, ki zdaj na
nacionalni televiziji pokriva
področje kriminala in vsega,
kar vsaj rahlo diši po krimi-
nalu, tudi v naši vojski, vse
prepoceni spustili iz rok, za-
to so se že obrnili na nekatere
Večerove novinarje. Mar za-
to, ker je Večer edini med
dnevniki, ki nenehno dviguje
naklado?
No, glavni v slovenski voj-
ski, celjski general Iztok
Podbregar, pa si misli, da
tisti, ki molči, stotim odgo-
vori in je lepo tiho. Molči pa
tudi po zadnji aferi, imeno-
vani major Troha. Pojoči
klovn, kot ga imenujejo,
major Lado Troha, je pred
kratkim napisal knjigo Pojo-
či major, kmalu po izidu
knjige pa ga je novinar, spe-
cialist za slovensko vojsko,
obveščevalno službo in za
vse, kar diši, fuj, po vojaških
škandalih, Blaž Zgaga, in-
tervjuval in Troha je veliko
povedal. Tako je omenjal,
kako so nekateri naši znani
politiki nosili domov kovč-
ke denarja, razumljivo, da
mark, ki so jih zaslužili s
prodajo orožja nekdanje ju-
goslovanske armade, pa da
so s posebno enoto, ki ji je
poveljeval major Lado Tro-
ha, vadili zavzetje ministrs-
tva za obrambo. Seveda je
Podbregar lepo tiho. Nor-
malno je, da so takoj posko-
čili vsi, ki jih je Troha v
intervjuju kakorkoli ome-
njal, najbolj glasen med nji-
mi pa je bil brigadir Tone
Krkovič, sedanji dolenjski
gostilničar, ki je majorja
Troho takoj obtožil, da je
zrel za psihiatra. Lahko, da
je to res, vprašanje pa je, kaj
je delala slovenska vojska,
da je imela v svojih vrstah
dokaj visokega oficirja, ma-
jorja Troho, ki je bil zrel za
psihiatra? Potem je se je og-
lasil Krkovičev prijatelj Dar-
ko Njavro, nekatere novi-
narke, ki imajo ali pa so
imele z njim opravka, trdi-
jo, da je čeden fant, tudi
Špela Predan, sedanja ured-
nica Antene, ki je bila dalj
časa njegova intimna prija-
teljica, ki pa ni manjkal pri
nobeni odmevni vojaški ba-
rabiji, tudi pri primeru De-
pala vas ne. Najprej je prote-
stiral, češ da pri Depali irasi
Milan Smolnikar ni bil raz-
bit. Kakšen šele mora izgle-
dati človek, ki je po Njavro-
vo razbit, če pretepeni
Smolnikar, ki se je moral
zdraviti v bolnišnici, to ni
bil? No, tudi gospod Darko
Njavro svetuje gospodu La-
du Trohi, da spremeni na-
slov svoje knjige iz Pojočega
majorja v Blodnje samov-
šečnega majorja Trohe. In
кегчзо se temu intervjuju
pridružile tudi govorice o
razsulu v slovenski vojski, o
tem, da rezervistov vsa ta
leta niso vpoklicali na vaje,
o zastarelem orožju, pa še o
čem, s čimer bi lahko nehote
dregnili na področje strogo
zaupnega, b; se gospod Pod-
bregar le moral oglasiti in
kakšno reči.
Sicer pa se v Ljubljani krči
radijski medijski prostor.
Znani napovedovalec, tele-
vizijec in novinar Črt Kano-
ni je odšel iz radijske posta-
je Radio glas Ljubljane h Go-
renjski televiziji. Odšla je
Alenka Sivka, službo si iš-
četa Jože Logar, nekdanji
gledališki igralec in Majda
Juvan, oba dolgoletna od-
lična novinarja. Za vsem
skupaj, tako pravijo, stoji
honorarna odgovorna ured-
nica Ljerka Bizilj, Žalčan-
ka, soproga Dnevnikovega
foto reporterja Načeta Bizi-
Ija. Gospa Ljerka je posku-
šala zajadrati med politike,
pa ni uspela, pa tudi njena
vrnitev med novinarje ni či-
sto uspela, kajti televizijski
novinarji, na čelu je bil mla-
di in ostri Uroš Slak, so ji
naravnost povedali, da zara-
di njenega političnega dela
nimajo vanjo zaupanja. Da
se sicer lahko vrne na RTV
Slovenija, ker ima za to vse
zakonske pogoje, vendar bo
delala nekaj drugega. Zato
pa zdaj dela tudi na RGL kot
honorarna novinarska sode-
lavka, žal pa RGL ni več
tisto, kar je bil. Tako mladi
lastnik mirno gleda, da mu
je Štajersko požrl novi radio
Stojana Auerja. Pa nekoč
popularni Stojan Auer, ki je
kar hitro utonil v pozabo, ni
nič kriv. Njegove aparature
preglasijo RGL-ove in ker se
nihče ne razburja, mirno de-
la naprej.
Ljerka Bizilj
TRAČNICE
Vse za turista
Da so Spodnjesavinjčani vzeli letošnji sejem Alpe Adria čisto zares, dokazuje
pričujoči posnetek. Spredaj so sedli skupaj vranski župan Franc Sušnik, žalski ži
Lojze Posedel in direktor Savinjske trgovske družbe Robert Čemažar, zadaj pa sta sU
Miro Kline in Fanika Lamovšek iz žalskega hotela. V želji, da bi še obogatili turisi
ponudbo, so ob harmoniki Mira Klinca tudi veselo zapeli. Koliko gostov so deja
prepričali za obisk Spodnje Savinjske doline, pa zaenkrat še ni podatkov.
Takšni in drugačni interesi
»Meni je čisto vseeno, ali sem v strnjenem ali v nestrnje-
nem naselju - glavno, da lahko inrnm odprto do enih,« je
zatrdila mozirska svetnica, tudi kandidatka za župdnjo, in
hkrati gostinka v bistroju Gams Mojca Finkšt. Seveda so
svetniki govorili o podaljšanju obratovalnega časa, točneje
rečeno, iskali najboljšo pot med interesi kapitala in interesi
mirnega spanca.
(Ocl)kloni
Filmi v Portorožu se vrtijo,
vse je res in vse je laž,
s hmeljem banke bogatijo,
čuden tak je križemkraž.
Cvetijo rožice spomladi,
nikjer ne manjka jih pri nas,
v parlamentu jih sadijo radi,
a tam žal niso za okras.
POPEVKAR
NASMEH,
PROSIM!
rM
Terezija Frece iz Ška
pri Dobju nam je poslala
kaj šal in postala naša
grajenka.
Med prijatelji
»Ne dovolim, « pravi &
»da bi kdo govoril, da /f
žena ni dobra gospodinji
pridem pozno ponoči doH<
ima še vedno metlo v roki
Hinavci
Vaščan sreča na cesti ¿Ц
ka. »Ne zamerite, gospodi
nik, da me tako poredM
te v cerkvi. Po mojem
vse preveč hinavcev. «
Župnik prijazno: »№
enega bi se še našel prosti
VITEZIBELEGAMESTA
REPORTAŽA
33
/relee mladosti na
Kavkazu
Gruzinskim stoletnikom še bolj kot blagodejni zeleni gruzinski čaj dobro dene
življenje brez pretirane žalosti ali hrupnega veselja, je spoznal Brane Kobal
Gruziji se je kmalu raz-
lio, da se že kakšen me-
po Kavkazu potika mla-
Slovenec, ki vaščanom
javlja vsa mogoča vpra-
ja, brska po njihovem
inu življenja in razmiš-
ja, Novinarji najbolj gle-
ega programa nacional-
lelevizije so ga povabili
kamere in tako je Brane
ll iz Prebolda v polom-
iruščini dobro uro razla-
0 svojih pustolovskih
til po Keniji, Tanzaniji,
mandžaru, Maroku, Pe-
I, Indoneziji, Maldivih,
Iti in... Gruziji.
^ lobršen del mladosti sem
ošal o Gruziji, deželi, ki
ločno zaznamovala življe-
mojega starega očeta, in
al sem jo videti,« je novi-
em dejal popotnik in alpi-
sicer diplomirani socio-
ládela pogodbeno za dan-
inštitut za preprečevanje
itivnih socialnih pojavov,
il se je s potovanja, stari
sije še ogledal diapozitive
ïden dni zatem šel past
fške ovce. Spominjal se je
Ип vnukove Gruzije.
Odročni svet
»pntništvo Braneta Kobala
začelo na Jadranskem
№. na razmajani barki, ki
'■'a v.eč let njegov drugi
J''Morali so mu jo ukrasti,
^ je odpravil dlje v svet in v
^ih osmih letih prepoto-
fvropo, Afriko, del Azije
'jžne Amerike. Bil je v
jh, ki jih v turističnih po-
ph in katalogih ni moč
Zanima ga odmak-
življenje, ki je temelj
J'^iega bivanja. Od vsepo-
^ prinese nove vtise in živ-
¡^ ni nikdar več takšno,
^^п je bilo prej. Spoznal
ljudi, ki danes živijo
. ^ako, kot so živeli pred
J Več leti. »Tako je tudi na
^ azu,« pravi, »kjer vaščani
obremenjeni s storilnost-"
'Prestižem.
Živijo skrom-
Preprosto, zato jim za-
gotavljanje osnovne življenj-
ske eksistence ni v veliko bre-
me. Po odcepitvi Gruzije se je
ekonomski položaj silno po-
slabšal in pravijo, da je stres
zaradi odcepitve spravil pred-
časno pod rušo veliko starost-
nikov. Marsikakšno razočara-
nje pa je tistim, ki živijo v so-
ko na Kakvazu, prihranjeno.
Njihovo poznavanje zgodovi-
ne je omejeno zgolj na bežne
pripovedi, ki so jih slišali od
svojih staršev.« Prva svetovna
vojna, druga svetovna vojna,
atomska vojna? Preteklost in
strahovi prihodnosti jih ne do-
sežejo in morda prav zakoni-
tosti majhnega, odročnega
sveta pripomorejo k čudežno
visoki starosti posameznikov.
Uroici zdravja
Sofija, stara je 114 let, bere
in piše brez naočnikov. Pred
kratkim je napisala dolgo pi-
smo gruzinskemu predsedni-
ku Edvardu Ševarnadzeju in
ga prosila, naj pomilosti vse
politične zapornike, ki so po
njenem prepričanju pristali za
zapahi po krivici. Bistrega in
živega duha se zanima za ak-
tualno politično dogajanje,
kar je v krajih bogu za hrbtom
precej neobičajno. Do življe-
nja in odpuščanja ima pose-
ben odnos. »Če nikomur nič
ne zameriš, potem nimaš kaj
odpuščati. Če ne kuhaš zamer,
nikogar z njimi ne obremeniš
in ne pričakuješ nobenega
opravičila,« je razmišljala So-
fija. Kakšno je bilo njeno živ-
ljenje? »Ženska na Kavkazu ne
pije vodke in drugih alkohol-
nih pijač, ne kadi tobaka, ne
nosi hlač in ne vozi avtomobi-
la,« je pojasnila ženica, ki ji na
stara leta v krogu sorodnikov
prav nič ne manjka.
V Gruziji ne poznajo domov
za ostarele. »V drugih okoljih
postane človek, ki je star več
kot 75 let, breme za sorodñi-
ke, družbo in pokojninski
sklad, medtem ko prinaša sta-
rost Gruzincem modrost in
spoštovanje,« pravi Brane Ko-
bal. »Imajo glavno besedo v
hiši, čeprav so po malem odvi-
sni od tuje pomoči. Otroci
imajo dolžnost, da starše pos-
premijo do konca.«
Tudi 118-letna zeliščarka
Marija ima ob sebi veliko
družino. Pred davnimi leti so
jo zmerjali ^a čarovnico in
njeno hišo obmetavali s kame-
njem, kasneje pa so isti ljudje
potrebovali njeno pomoč. Ni-
komur je ni odklonila. Pozna
veliko urokov, s katerimi lah-
ko prežene bolezen. »Lahko
jo,« se je pohvalila, »nad člo-
veka tudi prikličem...« Pozna
urok, ki koristi mladenkam,
kadar želijo izbranca za vselej
navezati nase. »Če bi bila kak-
šnih sto let mlajša,« je pomen-
ljivo dejala Branetu Kobalu,
»bi se midva prav lepo razu-
mela. Morda sploh ne bi želel
od tod...«
»Povej, kaj naj naredim, da
bom dočakal toliko let, kot si
jih ti?« jo je vprašal, ko sta
kramljala pred njeno majhno
hišo. »Ni mogoče, da bi tako
dolgo živel. Premalo si trpel,«
mu je odvrnila Marija. »Bog
daje kot protiutež trpljenju
tisto mero časa, ki na koncu
tehtnico umiri v ravnotežju.
Če je količkaj pravičen, je me-
ni gotovo namenil še nekaj
let.«
Vimenu družine
Ime Gruzije je neločljivo
povezano z zelenim gruzin-
skim čajem. S to rastlino so
zasadili več kot 65 tisoč hek-
tarjev in skoraj ves pridelek
odkupi nemška firma Martin
Bauer. V inštitutu tega podjet-
ja so dokazali, da zeleni čaj iz
Gruzije vsebuje antioksidan-
te, ki zavirajo staranje. Koliko
zelenega čaja je doslej spila
122-letna Nina, nihče ne ve,
nedvomno pa je velik del živ-
ljenja posvetila molitvi. Drob-
na ženica globoko verjame v
Devico Marijo, vsak dan moli
za žive in mrtve, disciplinira-
no se posti in 140 dni v letu ne
zaužije nobenega mesa.
Visoko v Kavkazu živijo
ljudje, ki trdijo, da so stari
130, celo 140 let, a nimajo o
tem nobenih dokazov, razen
morda zbledele vojaške knji-
žice, ki so jih mnogi krivotvo-
rili, da jim ne bi bilo treba v
vojsko. »Podatki o stoletni-
kih, ki sem jih pobliže spoz-
nal, so pristni in preverjeni,«
je povedal Kobal, ki je v mese-
cu in pol je prepotoval približ-
no tri tisoč kilometrov gruzin-
skih cest, poti in stez. Ni iskal
le stoletnikov, ampak je razi-
skoval tudi običaje Svanov. Z
njimi je lovil ribe, s pojedino
na pokopališču počastil spo-
min na mrtve, tekmoval v pre-
našanju težkih kamnov. Izrec-
no so mu prepovedali, da bi
brkljal po zvončkih na cerkve-
nih vratih. Verjamejo, da lah-
ko z njimi prikličejo nad vas
nesrečo, tudi neurje ali strelo.
Ni jih poslušal, dotikafse je
prepovedanih zvončkov in ti-
sto noč je peklensko deževa- '
lo...
Svani so znani po zadržano-
sti in krutem načinu kaznova-
nja prekrškov, ki jih zagreši
član skupnosti: »Njihova prva
in najpomembnejša vrednota
je družina. Prešuštvo kaznuje-
jo tako, da moškemu in žen-
ski, ki sta grešila, odrežejo
nos in ušesa. Naredijo vse, da
bi ohranili trdnost družine in
z njo svoj obstoj. Druga naj-
večja vrednota je nedotaklji-
vost osebne lastnine. Tatovom
odsekajo prste ali roke. Tiste-
ga, ki se prekrši zoper cerkve-
no lastnino,, živega pokoplje-
jo.«
Stari Gruzinci imajo malo-
ne ravnodušen odnos do živ-
ljenja. Ničesar si ne želijo pre-
več in ničesar se ne oklepajo
na silo, niti lastnega življenja
ne. Drobec kavkaške modro-
sti mu je razodel pastir Ah-
med, ki je tudi spoštovan vaš-
ki razsodnik. V 111 letih živ-
ljenja je bil žalosten en sam
dan. Bilo je v noči, ko je
njegov sin s konjem podrl vaš-
kega pijanca in Ahmed je ne-
močno gledal, kako so ga od-
peljali v zapor. Starec se je
redkokdaj znašel v stresni si-
tuaciji. »Ko je plaz pokopal
mojih 200 ovac in jih potisnil
v prepad, nisem bil žalosten
niti za trenutek. Preštel sem
vse, kar mi je ostalo in začel
razmišljati, kako bom živel
naprej,« je Ahmed v nekaj be-
sed strnil bistvo obsežne du-
hovne razprave.
KSENIJA LEKIČ
Sofija s pravnukom. Ločuje ju 110 let.
Zeliščarka Marija, stara je 118 let. z uroki preganja bolezni.
V 111 letih življenja je bil Ahmed žalosten en sam dan.
Brane Kobal in 122-letna Nina. Večji del življenja je preživela v veri in molitvi.
34
NASVETI
kultura bivanja
Svetloba v prostoru
Da je svetloba takorekoč
osnova življenja, vemo vsi,
vendar kljub temu nanjo ve-
likokrat pozabljamo. Ozri-
mo se po našem okolju, do-
movih, delovnih mestih, tr-
govinah... Opazili boste, da
so nekateri prostori pretem-
ni, drugi morda celo pres-
vetli.
Seveda se svetloba loči na
naravno, dnevno svetlobo
sonca ter na umetno svetlo-
bo, ki jo oddajajo svetila.
Tokrat nekaj nasvetov o
slednji.
Razsvetljava prostorov je
praviloma prilagojena ter us-
klajena z namembnostjo, ki
jo prostor ima; v osno\^i deli-
mo razsvetljavo na funkcio-
nalno ter ambientalno, po
razporeditvi svetlobe pa na
direktno, pretežno direktno,
indirektno, pretežno indirekt-
no in usmerjeno. Izbira vrste
svetila in načina osvetlitve v
prostoru je zelo pomembna,
omogoča nam prijetno delo,
vpliva na dojemanje barv v
prostoru, različno pa vpliva
tudi na naše razpoloženje. Ja-
kost svetlobe naj bo usklaje-
na s potrebami v prostoru,
tako se zahteve gibljejo od 30
do 4000 luxov (za usmerjeno
osvetlitev), vendar ta v bival-
nih prostorih naj ne bo manj-
ša od 120 luxov. Natančnejši
izračuni so pomembnejši pri
delovnih prostorih, manj pa
pri bivalnih.
Kako pomembna je pravil-
na razsvetljava, ponavadi
opazimo šele, ko je ta lahko
zelo moteča. Zaradi nepravil-
ne svetlobe nas lahko prične
boleti glava ali pa postanemo
razdražljivi. V prostoru je lah-
ko včasih preveč svetlobnih
teles, pa kljub temu ni dovolj
•svetlo. S pravilno namestitvi-
jo svetlobnih teles lahko bar-
ve v prostoru poudarimo, da
zasijejo, lahko pa jih tudi po-
polnoma izničimo. Pri načrto-
vanju opreme in prostorov ne
smemo pozabiti na svetlobo,
dobro je, če se posvetujemo s
strokovnjaki, ki nam bodo
svetovali pri namestitvi in šte-
vilu svetil v prostoru. Že pri
načrtovanju bi se praviloma
morah odločiti tudi, kakšen
bo stil opreme v ambientu,
vse to namreč ravno tako po-
gojuje razsvetljavo, pa tudi
kakšno obliko svetil bomo
kasneje izbrali. Temu seveda
sledi tudi pravilna usklajenost
z barvami in strukturami de-
korativnih tkanin, ker se tudi
te različno odzivajo na svetlo-
bo. Ravno tako pazimo na
vse uporabljene materiale in
njihovo strukturo v prostoru.
Lahko tudi predvidimo, ali
bomo kakšen objekt, sliko,
plastiko ali zanimiv arhitek-
turni detajl želeli s svetlobo
poudariti. Pogostokrat se na-
mreč dogaja, da na takšne
detajle pozabimo. Zelo je po-
membno tudi, kakšnega vide-
za, oblikovanja je svetlobno
telo. Čeprav včasih menimo,
da svetila niso opazna, je to
zmotno mišljenje. Dobro sve-
tilko bomo vedno opazili,
vsekakor pa se mora brezpo-
gojno dobro ujemati z osta-
lim prostorom in opremo. Ne
smemo pa pozabiti, da ima-
mo tudi pri svetilih že prave
kultne objekte, za katere je
potrebno odšteti dovolj de-
narja, so nam pa potem ljubi-
teljem lepih st^ri tudi v pra-
vo veselje in nemalokrat tudi
v ponos.To so lahko svetila,
ki so jih obUkovali priznani
arhitekti, oblikovalci, morda
imajo antikvitetno vrednost,
ali pa so ročno izdelani po
posebnem postopku, v po-
sebnem steklu...
KLAVDIJA SITAR
lepota in zdravl
Vonj in razpoložen
Psihiatri, psihologi in psi-
hoanalitiki, ki zadnje čase
opažajo zaskrbljujoč porast
melanholičnega razpolože-
nja in depresivnosti, pa tudi
nemira, nervoznosti in na-
silnega vedenja med prebi-
valstvom, so se v želji, da bi
prizadetim pomagali k psi-
hičnemu ravnovesju na
čimbolj neškodljiv in nara-
ven način, odločili za speci-
fično aromaterapijo.
Pri tem so ugotovili, da vo-
nji, ki posamezniku prijajo in
ga spominjajo na lepa doži-
vetja iz preteklosti (predvsem
iz otroštva in mladosti), pozi-
tivno vplivajo na njegovo du-
ševnost.
Tako človeku pogosto že
sam vonj po sveže pečenih
poticah pričara slovesno
praznično razpoloženje, aro-
ma mleka za sončenje, s kate-
rim se je mazal na nepozab-
nih počitnicah, mu pomaga
pri sprostitvi v vsakdanjem
stresu, vonj sladke kave, ki jo
je zajtrkoval v srečnem otroš-
tvu, marsikoga navduši za ju-
tranji obrok in mu pomaga
pri prebavi, pri moških pa
vonj, ki jih spominja na njiho-
vo mamo (parfum
krema, deodorant ip¿
di občutek sreče, y.
zaupanja in notranjegj
Ameriški nevropsjJi^
Alan R. Hirsch, stro^
Smeli and Taste
Foundation v Chicagi
poglobljeno znanstvei
dijo potrdil vpliv vonja
vekovo psiho - prijei¡
ljubljeni vonji spodbuj
vekovo telesno in d
aktivnost, neprijetni ;
odvratni pa ohromijo
kove psihofizične spe
sti (zavrejo ali pa celol
jo tudi intelektualno j
cionalno sfero).
Vonj torej ostaja še
pomemben element i
veških odnosov. Poz
trdijo, da igrajo nazalm
ce glavno vlogo pri vz
Ijanju stikov med ljudi
podlagi vonja (feromo
jih posameznik odd;
človek v nekaj deset
dah odloči, ali bo
sprejel ali pa zavrnil. ;
rej odloča o simpatiji:
patiji med ljudmi - tak
vatnem kot tudi v posi
življenju.
Vedno ista teža -
znak zdravja
V nekaterih evropskih de-
želah so v zadnjih letih izde-
lali obsežne ankete med stari-
mi ljudmi. Ugotovili so, da
med devetdesetletniki in sto-
letniki ni pretirano debelih
ljudi. Stoletnik, ki se je vse
življenje hranil zmerno, je
obdržal težo, ki jo je imel pri
dvajsetih letih.
Če sta zdravje in dolgost živ-
ljenja odvisna od idealne teže,
se pravi, če imate pri petdese-
tih letih isto težo kot ste jo imeli
pri dvajsetih, potem imate vse
perspektive, da boste doživeli
devetdeseto življenjsko leto.
Tako vsaj trdijo znanstveniki
na podlagi obsežnih anket.
Okrog 70 odstotkov:
visokih danes med 160
cm. Srednja (idealna) te
visoke žene naj bi bila
medtem ko naj bo tež
visoke med 166 in 173 ci
do 63,5 kg. To je dejans
žena, ki najdlje žive in
redkokdaj bolne. Seved
ta teža za dežele, kjer si
normalno hranijo.
Dokazano je tudi, dai
teža nima nikakršne г
vrsto dela in poklica. N
ne vpliva večurno sede
strojem ali pisalno mize
večurno stanje ali gibai
poklicnem delu.
Moj zdravnik 99
Revija za zdravo življenje Viva letos že tretjič zapored!
z lokalnimi radijskimi postajami in časopisi iz vse Si"
izbira najbolj priljubljenega splošnega ali druži»
zdravnika. Tej akciji se lahko pridružijo tudi naši brale
konca marca še predlagajo tistega, ki si po njihovem zas|
laskavi naziv. Glasujete le enkrat, med glasovalci P^
izžrebali dobitnike privlačnih nagrad: povratno letals'
zovnico do Londona, tedensko bivanje v hotelu SloV
Rogaški Slatini s kopanjem v Termah, obiskom pri zdi
in pitjem zdravilne vode, dva vikend paketa v hotelu S"
ja v Rogaški Slatini in še 15 praktičnih nagrad.
NASVETI
35
furedimo okolico
Spomladansko
vzdrževanje trate
j pričetkom rasti tra-
^notrebno rušo očistiti,
iiti. pognojiti in po-
lj će nismo že jeseni
Ibili listja, očistimo
' ' zgodaj spomladi.
' tjimo železne grablje
^jebno orodje, na pri-
'^pahljačaste grablje.
jbinio tudi vse odmrle
! trave.
jyna ruša potrebuje pre-
^^ çyanje. Za prezračeva-
(fave potrebujemo po-
,o orodje (vertikutir), ki
odobno grabljam, name-
^ jobpa ima rezila. Z rezili
J fino po trati, hkrati pa
J ezujemo zgornjo plast.
, [еш na piano spravimo
. lile dele trave, odmrle
J .flinske splete, mah in
J jle, ki jih nato pograbi-
j ju odstranimo. Z ustrez-
j strojem bo delo lažje,
J И ročno delo potrebuje-
precej moči. V vsakem
i leru bo trava po zračenju
) e rasla.
( ; nimamo ustreznega
Ija, lahko trato prezrači-
I železnimi grabljami.
^ I kombiniramo s čišče-
Etrave. Grablje moramo
JO potiskati v travo in
vleči. Tudi na ta način
ipemo iz ruše odmrle
fjah in plevele, trato pa
^ lačimo. Če so tla pose-
^ težka, naredimo v trato
; je, velike nekaj centi-
^ ovali zareze z lopato, ki
Dapolnimo s kremenče-
' peskom. Na ta način bo-
' la bolj e prezračena.
^Ijanje tal je priporočlji-
j Zvečih razlogov: ruša se
fusede in poveže s tlemi
latere trave se med rastjo
lüjejo), manjše neravni-
ne izravnajo. Na težkih in
trih tleh trate ni pripo-
jivo valjati, saj lahko ta-
äebolj zbijemo tla, ki že
' nimajo dovolj zraka,
'oročljivo pa je valjanje
-na lažjih tleh.
Spomladansko
gnojenje frat
gnojenje trat pri nas ra-
Jzabljamo, vendar bo tra-
Ц rasla, če bo imela na
° dovolj hranil. Pognoji-
^saj enkrat letno, najbolj
"''ladi. Izberimo pravo
'"'O' saj nam bo to večkrat
^■iilo trud- in stroške, ki
''^amo s trato. Gnojilo naj
sebuje preveč dušika, do-
' '^aj bo fosforja in kalija
Po možnosti mikroele-
Če bomo pognojih
^ gnojilom, ki bo imelo
dušika, bo trava pos-
rasla, kvaliteta ruše se
jlj^^anjšala, mi pa bomo
v^č dela s košenjem.
Najboljša so organska gnoji-
la, saj trati vračajo tiste snovi,
ki jih vse leto odnašamo s
pokošeno travo. Tudi mine-
ralna gnojila so primerna za
gnojenje trave.
Če sami pridelamo kom-
post, ga lahko uporabimo tu-
di za gnojenje trate. Enako-
merno ga potrosimo po tra-
vi. Kompost trosimo malo
kasneje kot mineralna gnoji-
la, lahko tudi po prvi košnji.
Kompost je namreč živ, vse-
buje velike količine mi-
kroorganizmov, ki izboljšu-
jejo tla. Travo nato rahlo po-
grabimo, da se kompost bo-
lje porazdeli.
Namesto komposta lahko
uporabimo tudi šoto, kakor
priporoča nekatera literatura.
Gnojenje trate s šoto je pravil-
no in koristno v primeru, da
lahko izberemo šoto prave
kvalitete. Najslabše je, če je
šota kisla; te je pri nas na
tržišču največ. Šota mora ime-
ti visok pH, okrog 6 do 7. Kisla
šota ima pH od 4 navzgor. Tla
so pri nas večinoma kisla, zato
lahko travo z uporabo kislih
gnojil še poslabšamo.
Šoto trosimo v vlažnem
vremenu ali pred dežjem, si-
cer ostaja kot tanka, suha
plast na travi.
Za gnojenje trate so upo-
rabna tudi različna organska
gnojila, ki jih kupimo v trgo-
vinah. Vsebujejo različne
količine organskih snovi in
rastlinskih hranil, zato gno-
jimo po navodilih. S preveli-
kimi količinami naredimo
ravno takšno škodo, kakor s
prevelikimi količinami mi-
neralnih gnojil.
Mineralna gnojila naj do-
polnjujejo gnojenje. Izbere-
mo takšna z manjšo količino
dušika. Pri uporabi NPK
gnojil gnojimo s približno
30 g /m^ Najbolje je, da
količino gnojila razdelimo
na dva ali tri dele in gnojimo
dvakrat ali trikrat v letu. Pri-
poročljivo je, da en obrok
mineralnega gnojila nado-
mestite z organskim gnoji-
lom. Prvo gnojenje naj bo
spomladi, ko trava pričenja z
rastjo, drugo pozno spomla-
di in tretje sredi poletja. V
sušnem vremenu ne smemo
gnojiti. Gnojenje naj ne bo
prepozno, zadnjič pognoji-
mo trato v začetku avgusta,
če so tla dovolj vlažna. Pone-
kod priporočajo tudi jesen-
sko gnojenje s posebnimi
gnojili. Če se boste odločili
zanj, izberite posebno gnoji-
lo za jesensko gnojenje trate,
ki ne vsebuje dušika. Dušik
se namreč čez zimo spere v
globje plasti tal. Tako od nje-
ga nimamo koristi, hkrati pa
onesnažujemo okolje.
Vsakokrat malo drugačni
Iz mletega mesa se da pri-
praviti najrazličnejše jedi.
Celo zrezki iz takšnega me-
sa so lahko vsakokrat ma-
lo drugačni.
Za osnovno maso za 4 ose-
be potrebujmo: 250 g mlete
govedine, 250 g mlete svinji-
ne, 1 staro žemljo, malo
mleka (da namočimo žem-
ljo), 1 jajce, sol, poper.
Mleto govedino in svinjino
pregnetemo in premešamo v
skledi. Zemljo narežemo na
rezine in prelijemo z mle-
kom. Ko vsrka mleko in se
namoči, jo stisnemo. Sesta-
vine gnetemo, da nastane
enotno mesno testo. Gnete-
mo ali z mokrimi rokami (da
se zmes ne prijemlje) ali pa z
električnim ročnim mešal-
nikom, z nastavkom za testo.
Potem dodamo še druge se-
stavine, kakor pač zahteva
recept. Iz mesnega testa obli-
kujemo z mokrimi rokami 8
do 10 okroglih in ploščatih
zrezkov, debelih približno 2
cm. Na vroči maščobi jih
zapečemo pri srednji tempe-
raturi, nato pa spečemo do
konca na majhnem plamenu.
Običajno zadošča, da peče-
mo zrezke z vsake strani 6 do
8 minut.
Mleti zrezki S peso
Za 4 osebe potrebujemo:
osnovno mesno testo, 3 kisle
kumarice, 150 g kuhane rde-
če pese, 1 majhno čebulo, 1
žličko masla ali margarine, 1
žličko pehtrana, 1 žličko
hrena, šopek kopra, 2-3 žlice
maščobe (olja ali margari-
ne).
Priprava: kisle kumarice
in peso narežemo na kar se
da majhne kockice. Čebulo
olupimo, drobno seseklja-
mo in do mehkega spraži-
mo na maslu ali margarini.
Kumarice, peso, prepraže-
no čebulo, pehtran, hren in
sesekljan koper zamesimo
v mesno testo. Spečemo
zrezke. Ponudimo s krom-
pirjem v kosih ali s krom-
pirjem v oblicah in s kislo
smetano.
Mleti zrezki S
papriko
Za 4 osebe potrebujemo:
osnovno mesno testo, 1 pa-
priko, 1 majhen feferon, 1
žličko olja, 250 g koruznega
zrnja (iz konzerve), 2 stroka
česna, 1/2 žličke curryja, 1
žličko suhega timijana, ne-
kaj kapljic tabasco omake,
poper, 1 žlico paradižniko-
vega ketchupa, šopek peter-
šilja, sol, poper, 2 do 3 žlice
maščobe (olje ali margari-
na), 1 žličko kisa, 2 žlici
olja.
Priprava: papriko in fefe-
ron očistimo semenja in be-
lih notranjih kožic. Papriko
narežemo na kockice, fefe-
ron na tanke pramene. Na
vročem olju pražimo 5 mi-
nut. Koruzo odcedimo na ce-
dilu, česen olupimo in stre-
mo, najbolje je, da ga stisne-
mo skozi stiskalnico narav-
nost na mesno testo. Mesne-
mu testu dodamo tudi polovi-
co prepražene paprike in fe-
ferona, 100 g koruze, curry,
timijan, tabasco, poper in pa-
radižnikov ketchup. Dobro
premešamo in pregnetemo.
Peteršilj sesekljamo in ga za-
mešamo v testo. Solimo po
okusu. Preostalo koruzo
zmešamo s preostankom pre-
pražene paprike in feferona.
Pokapljamo s kisom in oljem
in začinimo po okusu. Speče-
mo zrezke in jih ponudimo z
okisano zelenjavo in s svežim
kruhom.
Mleti zrezki po
italijansko
Za 4 osebe potrebujemo:
osnovno mesno testo, 200 g
špinače, 1 strok česna, malo
suhega žajblja, 1 žličko suhe-
ga origana, 3 žlice mandljev,
150 g mozzarelle ali sira bel
paese, narezanega na 8 do 10
koščkov, 4 žlice olivnega ol-
ja.
Priprava: špinačo očisti-
mo in operemo, še mokro
damo v kozico in jo pokrito
dušimo 2 do 3 minute. Nato
jo odcedimo na cedilu in
drobno sesekljamo. Zmeša-
mo jo s strtim česnom, žajb-
Ijem, origanom in seseklja-
nimi mandlji. Vse skupaj
zgnetemo z mesnim testom v
enotno zmes. Z mokrimi ro-
kami oblikujemo 8 do 10
zrezkov. V sredino vsakega
zrezka vtisnemo košček sira.
Spečemo. Ponudimo z opra-
ženim kruhom, maslom in
česnom.
Mleti zrezki na
ameriški način
Za 8 oseb potrebujemo: os-
novno mesno testo, 1 majhno
čebulo, 1 žličko masla ali mar-
garine, 3 žlice kisle smetane, 4
žlice naribanega sira, 1/4 žlič-
ke suhega timijana, 8 okroglih
žemljic, 16 rezin prešane slani-
ne, 2 do 3 žlice olja, 1 paradiž-
nik, peteršilj, paradižnikov
ketchup, gorčico.
Priprava: čebulo olupimo,
drobno sesekljamo in do meh-
kega spražimo na maščobi.
Mesno testo zmešamo s čebu-
lo, kislo smetano, sirom in
timijanom. Dobro pregnete-
mo. Žemlje prerežemo, v pon-
vi jih popražimo s prerezano
ploskvijo navzdol. Ko zarume-
nijo, jih shranimo na toplem.
V ponvi opečemo slanino, da
se hrustljavo scvre. Nato jo
odcedimo na papirnatem prti-
ču in shranimo na toplem. Iz
mesnega testa oblikujemo 8
ploščatih zrezkov in jih speče-
mo na maščobi. Z vsake strani
jih pečemo 8 minut. Še vroče
zrezke damo na spodnjo polo-
vico žemlje, pokrijemo s slani-
no in z opečeno vrhnjo polovi-
co žemlje. Hamburgerje ponu-
dimo s paradižnikovim ketc-
hupom in gorčico, okrasimo
jih s peteršiljem in rezino
paradižnika.
MAJDA KLANŠEK
bio
koledar
Sejte, presojajte, sadite, zalivojte,
negujte rostline; rohijo jte in
prezročujte tlo, pobirajte in predelujte
pridelke vtosu, ki je nojugodnejši zo
posamezne tipe rostlln in id ¡e
rozvlden iz koledarja.
nasvet pred nakupom
Vecsistemska pecica
Zakaj bi kupili kuhalni aparat z večsi-
stemsko pečico?
•	Zaradi devetih različnih načinov peke
Večsistemske pečice omogočajo peko hrane
na devet različnih načinov. Izgled in okus
pripravljenih jedi bo končno ustrezal vsem
vašim željam. Nedeljsko pečenko lahko pri-
pravite na običajen način, s segrevanjem z
zgornje in spodnje strani, medtem ko je za pico
bolj primerna peka z vročim zrakom, ki kroži
po pečici. Z izbiro ustreznega načina peke
lahko pripravite najzahtevnejše jedi z vaših
receptov.
•	Zaradi prihranka časa in energije
Pri segrevanju pečice z uporabo ventilatorja
pečice ni potrebno predgrevati. Zaradi krože-
nja vročega zraka je temperatura peke nižja kot
pri klasičnem segrevanju, izkoristek toplote pa
je večji. Hitro segrevanje prostora na želeno
temperaturo prihrani čas in energijo.
Ker se hrana lahko peče na več ravneh
hkrati, se čas peke in poraba energije še
dodatno zmanjšata. Celotna poraba energije
pri uporabi večsistemske pečice je za 10 do 15
odstotkov manjša kot pri klasičnih pečicah,
ker je gotovo pomemben podatek pri odloča-
nju za nakup.
•	Zaradi priprave hrane na več ravneh hkrati
Ventilator enakomerno porazdeljuje vroč
zrak po celi pečici, kar omogoča denimo
hkrati peko peciva, pic in piškotov. Ker je
temperatura povsod v pečici enaka, se hrana
speče enakomerno, ne glede na katerem mestu
v pečici jo pripravljamo.
SANDI URANC
36
GLASBA
Peti krik zlatega petelina
Podelitev podalpskih grammyjev bo spet v Ljubljani
Potem ko so v svetu že po-
delili vse vidnejše glasbene
nagrade za dosežke v prete-
klem letu, se bo konec pri-
hodnjega meseca z »manjšo«
zamudo spet zgodila podeli-
tev podalpskih grammyjev -
Zlatih petelinov.
Produkcija slovenske godbe
je pač tako »obilna«, da organi-
zacijski odbor (Grega Tome,
Moj mir Sepe, Karel Novak, Ja-
nez Križaj, Jože Galič, Urban
Centa), ki lani najavljene »ko-
renite« spremembe prestavlja
na prihodnje leto, za zbir nomi-
nirancev in izbor nagrajencev
potrebuje skoraj štiri mesece...
Ampak o tem kdaj drugič. Po-
delitev, kljub številnim teža-
vam (predvsem finančnim)
vendarle bo, glede na stanje v
domači glasbeni industriji pa je
pričakovati, da bodo na koncu
najkrajšo spet potegnili glasbe-
niki (tudi nagrajeni), ki poleg
moralnega zadoščenja, od ka-
terega se seveda ne da živeti,
ne bodo imeli nič. Morda le
kakšen nov »gvant« v omari.
pa še tega bodo morali plačati
sami.
Zaključno prireditev letoš-
njega petelinjenja, ki se ima
zgoditi v petek, 23. aprila, v
Studiu 1 nacionalne televizije,
bo ta tudi neposredno prena-
šala na svojem prvem progra-
mu. Predstavitvenih oddaj tudi
letos ne bo.
Glasovanje bo spet poteka-
lo v dveh krogih. V prvem
bodo organizatorji ob pomoči
več kot stočlanskega glasoval-
nega telesa (glasbeniki, glas-
beni uredniki, kritiki, DJ-ji, no-
vinarji...), ki naj bi se pri oce-
njevanju ravnalo po umetniš-
kih, kakovostnih glasbenih in
produkcijskih kriterijih, in ne
po komercialnem uspehu, do-
bili za vsako kategorijo po tri
imenovanja, v drugem krogu
pa bo to isto glasovalno telo
izbiralo med izbranimi finali-
sti. Rezultati tega »referendu-
ma« bodo tako širši javnosti
kot tudi glasovalnemu telesu
znani šele na dan podelitve. Za
nagrade lahko konkurirajo sa-
mo dela državljanov Slovenije,
ki jih iz svojih programov pri-
javijo v Sloveniji registrirani
založniki, samozaložniki in di-
stributerji. Slednji lahko vsa-
kega kandidata (letos prvič)
prijavijo le v eni glasbeni zvr-
sti, eden izmed važnejših po-
gojev pa je tudi, da so bili
albumi zapolnjeni z vsaj dve-
ma tretjinami novih, prej še
neobjavljenih izvirnih skladb,
objavljeni ali distribuirani pa
so bili v Sloveniji v minulem
letu. Ovitke albumov in vi-
deospote bosta ocenjevali po-
sebni strokovni žiriji.
STANE ŠPEGEL
Vabi Steverjan
Od 2. do 4. julija bo v Števerjanu v Italiji že 29. festival
domače zabavne glasbe, ki ga pripravlja S.K.P.D. »F.B. Sedej«
iz Števerjana. Vsak ansambel se bo predstavil z dvema
skladbama. Ena mora biti izvirna in prvič izvajana, druga iz
bogate zakladnice slovenske domače zabavne glasbe.
Festival bo trajal tri dni. Prva dva dneva bosta predtekmoval-
na, v nedeljo pa veliki finale, kjer se bodo ansambli potegovali
za kar osem različnih nagrad. Posebnost festivala v Števerjanu
je, da lahko vsak ansambel osvoji le eno nagrado.
Rok za prijavo za sodelovanje na 29. festivalu v Števerjanu
(za Ptujskim festivalom, ki je letos star trideset let, drugi
najstarejši festival) je 15. maj, ansambli pa morajo ob sklad-
bah poslati naslednje podatke: ime ansambla, kraj in leto
ustanovitve, ime vodje ansambla, število članov in kaj kdo
igra. K prijavi je treba priložiti fotografijo in kratek opis
delovanja ansambla. Naslov: S.K.P.D »F.B. Sedej«, Trg Svobo-
de, št. 6, 34070 Števerjan, Gorica, Italija. Kontaktna oseba pa
je Franka Padovan (telefon 0481/884037 ali 884160 in mobitel
0338/7812271), ki je dosegljiva vsak dan, razen ob sobotah in
nedeljah od 13.30 dalje. •	TVRABL
Od mrtvih vstal festival
Deset let po razvpitem in
za slovensko metal sceno tu-
di prelomnem prvem festi-
valu Fuck Off Commercial,
ki se je zgodil na pobudo
legendarne savinjske meta-
lurške bande Epidemie Zo-
ne, v nekaj naslednjih letih
pa doživel še štiri ponovitve,
na katerih so se zvrstili vsi
domači heavy-metal bendi
in tudi nekaj »velikih« imen
iz tujine (Holly Moses...), bo
v soboto, 20. marca, že šesta
edicija tega že skoraj umrle-
ga festivala.
fc	'^"Ш/НШшШНШШШШ.
Krivec za ponovno vstaje-
nje tega največjega kontra-
kulturnega dogodka v Savinj-
ski dolini je tokrat spet Gre-
ga Čulk. Pevec in glasnogo-
vornik žalskih razgrajačev
Inerceptor je z ekipo poma-
gačev rockovnjačev na festi-
val letos povabil pisano
druščino slovenskih bendov,
ki se na tak ali drugačen na-
čin ukvarjajo z bolj hudimi
podzvrstmi rock godbe. Po-
leg kvarteta Interceptor bo-"
do v Zadružnem domu v Go-
tovljah pri Žalcu ropotali še
celjski elektro-antikristi
Strelnikoff, postojnski funk-
metalci Skytower, kranjski
God Scard, novomeški Wet
Bed, velenjski Kaoz, mari-
borski Sabaium in mursko-
soboški Wrong. Prvih rafalov
boste deležni že ob 18. uri.
festival pa naj bi se končal ob
enih zjutraj. Razgrete in ob-
tolčene glave si boste lahko
ohladili na after-partyju v
bUžnjem bistroju Konjiček,
kjer vas bodo zabavali kvazi-
punkerji Hailenstein, s strani
Tramal Curie pa boste do zo-
re deležni še nekaj nekultur-
nih svinjarij, ki so baje (vsaj
deloma) zrasle na zelniku
neuničljivega Bedrača in nje-
govega pomagača Gorana, ki
sta v posvečenih krogih bolj
znana kot Shithead Folk Trio.
• ^ SŠ
Slak, Izvir, Drofenik
Nocoj, v četrtek, 18. marca,
bo v Treh lilijah v Laškem
velik koncert narodno zabav-
ne glasbe »Pomlad v Treh lili-
jah«. Nastopilo bo deset »naj«
ansamblov z Vrtiljaka polk in
valčkov na Radiu Celje v letu
98.
Pokrovitelj velike glasbene
prireditve je Občina Laško z
županom Jožetom Raj hom, or-
ganizatorja pa Kulturni center
Laško in Radio Celje. Pri uspe-
hu prireditve bodo pomagali
stari prijatelji tovrstnih srečanj:
Pivovarna Laško, Okrepčeval-
nica Marjetka Rimske Toplice
in vinogradnik Slavinec iz Mi-
halovcev.
Organizatorja pripravljata tu-
di presenečenje za Jožete in
Jožice, ki jih bo nagradila Turi-
stična agencija Dober dan. Ob
vhodu na koncert bo vsak z
imenom Jože ali Jožica napisal
svoj naslov in ga oddal, v od-
moru pa bodo nagrajeni srečni
izžrebanci.
V prvem delu koncerta se
bodo vsi ansambli predstavili s
skladbo, s katero so se uvrstili
v finalno prireditev, v drugem
pa bodo zaigrah še nekaj
skladb po lastnem izboru.
Predprodaja vstopnic je v turi-
stičnih poslovalnicah Kompasa
v Laškem in Celju, hotelu Hum,
naročniško oglasnem oddelku
NT&RC in dve uri pred koncer-
tom.
Prvič se bo v finalu predstavil
tudi mlad ansambel Marjana
Drofenika s Sladke gore pri
Šmarju (na sliki), ki je za Sla-
kom in Izvirom z Dobrne osvo-
jil visoko 3. mesto.	TV
Dvanajst finalistov za Vinsko Goro
Še vedno anonimna stro-
kovna komisija je izmed 58
prispelih skladb izbrala dva-
najst melodij, ki jih bodo
predstavili na 5. festivalu
slovenske polke in valčka v
Vinski Gori. Finale bo v pe-
tek, 26. marca, ob 20. uri.
Na letošnjem festivalu bo
nastopilo kar osem debitan-
tov, od prejšnjih zmagovalcev
pa samo Ptujskih 5, ki so na
prvem festivalu osvojili na-
grado za najboljšo polko z
naslovom Brez zamere.
Doslej so bili absolutni
zmagovalci dvakrat Štajer-
skih 7, Ekart in lani Frajkinc-
lerji (trikrat z valčki in enkrat
s polko), medtem ko so prva
tri leta s polko zmagali Ptuj-
skih 5, Slovenija in Slovenski
kvintet (ki ne obstoja več) ter
lani z valčkom Igor in Zlati
zvoki.
Letos bodo nastopili: Bratje
iz Oplotnice (naslov melodije
Moj dom). Slapovi (O France-
tu), Ptujskih 5 (Vajine roke),
Vesele Štajerke (Zapiram ka-
mrico), Franc Potočar (Klju-
se). Primorski fantje (Kara-
mela), Šaleški fantje (MetUn
ples), Fink (Rada bi še plesa-
la), Vesna in Vlasta (Rdeča
lička). Gamsi (Vedno bolj se
meni zdi), 7. raj (Hočem večjo
plačo) in Vrisk (Kadar jablane
zacveto).
Med avtorji melodij so Vili
Berton, Jože Skubic, Bojan
Zeme, Janez Sever, Ivica Ver-
gan, Franc Žerdoner, Peter
Fink, Damijan Kolarič, Jože
Janežič, Oto Vrhovnik in Vin-
ko Štrucl, tekste pa so napisa-
li že pokojni Marjan Stare,
Darja Vrhovnik, Jože Janežič,
BarlDara Kolarič, Fanika Po-
žek, dva Vera Šolinc, Ivica
Vergan, Janez Sever, Tone Ga-
beršek, Ivan Sivec in Vili Ber-
tok.
TV
Ansambel Petra Finka iz Dolenjskih Toplic, ki se mu je lani za las izmuznila zmaga za
najboljši valček.
Poleti na Grašico goro
Drago Plazi pripravlja na Graški gori že 24. srečanje
narodno zabavnih ansamblov, ki bo 15. avgusta. Vsak prijav-
ljeni ansambel bo v konkurenci zaigral dve lastni skladbi, od
katerih mora biti ena čisto nova in prvič izvajana, saj bodo
tudi letos izdali kaseto. Srečanje na Graški gori je vedno zelo
dobro obiskano, saj pride ansamble poslušati tudi nekaj tisoč
ljudi. Ansambli se lahko prijavijo na naslov: Kulturno društvo
Graška gora. Graška gora 26, 2381 Podgorje.	TV
МЕЕП
NOTAM
•	Ansambel Braneta i
žarja bo junija letos ¡о^
poroki ene najboljših
skih pevk in udelej
Evrosonga v Izraelu, |
Švajger. Slednja je bilày
1985 do 1988 pevka pri]
žarju in je z njim tudi p^
dve kaseti.
•	Ivica Cvikl iz Žalca,
lani na festivalu v Štev^
dobila prvo nagrado za
Mlada mamica, je 2. јац
letos po obisku v celjs);
rodnišnici v prostorih i
Celje napisala tekst z ц
vom Cvetličarka. Tekst ji
menjen znanima celjs
cvetličarjema Vidi in д
Ocvirk, ki nadaljujeta trai
ene prvih zasebnih cveti
v Celju, Lojzke Ocvirk. Gi
bo napisal Brane Kla
skladbo pa bo izvajal nj
ansambel in bo na njiho\
seti kaseti, ki naj bi izš
letos. Prihodnje leto bc
sambel Klaužar praznov,
letnico!
•	300. Vrtiljak polk in
kov bo v ponedeljek, 21,
ja, pri gostišču Kocmanv
trupertu nad Laškim. Kr
bo tisto popoldne in zi
spremenil v Meko slove
narodno zabavne glasbi
točasno bo srečanje vsefc
nov Kluba prijateljev Vrti
polk in valčkov, ki ga
Stane Krajne.
•	Franci Zeme bo 35-1
co ansambla praznoval
maja v Vojniku, ko bo v
rani Kulturnega doma pi
vil dva koncerta, ob I
19.30. PrišU bodo. Frani
prijatelji Poljanški, Ptujsk
Vesele Štajerke, Vitezi po
valčkov in morda še
Neumorni Franci si že,
zasluži vse priznanje za
goletno zvestobo doi
glasbi.
•	Na letošnjem 27. ii
100 kmečkih žensk na m
bo prvič sodeloval tudi «
ni vokalni kvartet Trs iz Í
Cerkve, ki ga vodi Toni i
točnik. Himno izleta bo
naštudiral skupaj s triom
kija Ašiča. Še več: obe
sta se odhčno ujeU in ^
nekaj vajah naštudirali
kot trideset najrazliW
pesmi. Tako Sentočnik
Ašič upata, da bosta ski
tudi po izletu še sodelo
Trs pa se najbolj veseli'
kega koncerta v Post"!
jami. Viki Ašič je Trsovcf
bro poučil, kaj jih čak^
izletu: »Ne sarno petje,
pak tudi plesanje, saj sf
kmečkih žensk rado
Tako Trsovci zdaj ne ^
samo petja, ampak ima)"
plesne vaje. Za vsak pri'''
•	Viki Ašič ml. in
Mastnak (član ans. Mir^*
ca in godbe Laško) sta P
sta obiskovalca veselih !
benih prireditev, kjer jf"
težko prijeti instrumenij
zaigrati skupaj z ansa#
ki nastopa. Tako sta
Marko okrepila tudi
bel Nočni val, ki je
Šentrupertu nad Laškin^',
s harmoniko. Marko z ^
nom. Viki pa se je po^^'',
ni več Nočni val, amp^^^j,.
di najinih skupnih ЗОО
instrumenti!) Težki val-^
U pa so odlično!
GLASBA
37
glasbeni exrpress
pp še ne čisto potrjenih informacijah naj bi na stadionu za
ligradom v Ljubljani 7. junija nastopili heavy-metal zvezdni-
ЏТАШСА. Organizatorja, agenciji ŠKUC-ROPOT in Vinil
Sta za predvozače izbrala postojnske crossover razgraja-
SKYTOWER (na sliki), ki prav te dni pripravljajo pesmi za
IV album, prvi po leta 1996 objavljenem »Etc.«. Z novim
luinom pa bodo pristaše domače rock godbe v kratkem
j^-eselili tudi tolminski RODOLJUBAC. V za njih značilni
i;n'punk'n'heavy maniri, popestrenimi z zimzelenimi paro-
0\, bodo prihodnji mesec v studiu Kif Kif posneli petnajst
jrih in ubrano urbanih melodij, ki jih bo najbrž založila
jilmanija.
i;onec meseca bo izšel nov
Igle »Windowlicker« odlične-
tehno artista Richarda Jáme-
nla se že nekaj let skriva za
retniškim imenom APHEX
ÏIN. Skladba bo skupaj z
ema remixoma izšla na še
10 svežem formatu, imeno-
nem » HyperCD«, s pomočjo
katerega si bo mogoče preko
interneta ogledati tudi videos-
pot. To bo prvi single na tem
formatu, ki je pred nedavnim
ognjeni krst doživel z izidom
LP-ja »Dosage« ameriških pop
rockerjev Collective Soul.
IAN BROWN, bivši šef kult-
ne manchesterske zasedbe
Stone Roses, je po vrnitvi iz
zapora z vedno popularnejši-
mi trip-hopovci UNKLE po-
snel pesem in se z njo takoj
zavihtel na britanski Top 20.
Brown sodeluje tudi pri nasta-
janju prvega solo albuma
MAXIMA, pevca in plesalca
tehno frikov The Prodigy,
opažen pa je bil tudi v studiu,
kjer svoje nove kreacije v kup
spravljajo legendarni elektri-
čarji 808 STATE.
Nemška kralja sluzastega
plesnega popa MODERN
TALKING sta po lanski zma-
goslavni vrnitvi v prvo ligo
evropske pop scene, ki sta jo
potrdila še z v več kot desetimi
milijoni prodanih kopij LP-ja
»Back For Good«, zapolnjene-
ga z izborom na novo obdela-
nih uspešnic iz osemdesetih,
pred kratkim objavila osmi
studijski izdelek. Gre za al-
bum »Alone«, ki ga je založil
diskografski velikan BMG (pri
nas ga zastopa Menart), nanj
pa sta hitmaker Dieter Bohlen
in pevec Thomas Anders uvr-
stila šestnajst povsem novih
skladb. Kot prva izmed njih se
je na single formatu, podprta s
tremi remixi, znašla uspešni-
ca »You Are Not Alone«.
Ljubljenci celjskih »šank
rock« mladoletnic GAAD
BAND so se po nekaj kadrov-
skih spremembah odločili za-
menjati ime benda - kratico,
sestavljeno iz začetnic imen
prvotnih članov skupine. Gaa-
di (kitarist in pevec Gregor
Bezenšek, klaviaturist Alen
Vrečar, basist Tomaž Jurič in
bobnar Tomaž Pele) po no-
vem slišijo na ime ZAKON.
Kmalu se bo pojavilo tudi na
njihovi drugi zgoščenki »Ven-
til za žur«, ki bo pod okriljem
založbe Etno karavana in v
distribuciji Corone izšla še to
pomlad.
Prikupna ameriška pevka
JENNIFER PAIGE je po nena-
dejanem uspehu, ki ji ga je
lani prinesla zdaj že planetar-
na uspešnica »Crush«, konec
lanskega leta objavila svoj pr-
vi LP, s katerega prihaja tudi
njena aktualna uspešnica »So-
ber«. S prijetno mešanico sou-
la, lahkotnega funkya in coun-
trya je Jennifer tudi tokrat
dokazala, da je zelo obetavna
pevka, o kateri bomo skoraj
zagotovo veliko slišali tudi v
prihodnjem tisočletju.
Nekdanja varovanka založ-
be Mandarina BENDI je pre-
sedlala k ljubljanski založniš-
ki in distribucijski hiši Dallas.
Ta bo v najbližji prihodnosti
na kompaktni plošči in kaseti
objavila deset njenih skladb,
ki so nastale v sodelovanju z
nekaterimi »priznanimi« do-
mačimi avtorji, med katerimi
velja še posebej izpostaviti
Vojka Sfiligoja, ki je odigral
tudi vlogo producenta.
Eagle-Eye Cherry in Neneh
Cherry sta producenta črno-
belega dokumentarnega fil-
ma, ki prav te dni nastaja pod
imenom »The Personification
of the Pied Piper«, govori pa o
njunem očetu DONU
CHERRYJU, slavnem jazz
trobentaču in komponistu, ki
je leta 1995 zapustil ta svet,
star komaj 58 let. Gospod
Cherry je v svojih najboljših
letih sodeloval z največjimi
imeni sveta jazza (John Col-
trane, Miles Davis, Omette
Coleman, Thelonious Monk)
in velja za enega izmed uteme-
ljiteljev nekoč zelo popularne
glasbene podzvrsti »free jazz«.
V torek, 23. marca, bodo v
Gala dvorani na Metelkovi v
Ljubljani razbijali tetovirani
skate-punkerji U.S. BOMBS.
Veterani kalifornijske under-
ground scene bodo v prestol-
nici poleg štiklov s svojih
prejšnji treh albumov predsta-
vili tudi nekaj novih songov,
ki bodo še pred poletjem izšli
pri založbi Hellcat, katere
lastnik je Tim Armstrong iz
skupine Rancid.
V nedeljo, П. aprila, bo v
dvorani Slovan (Kodeljevo)
prvi večji letošnji koncert. V
slovensko metropolo bodo
prišli švedski megazvezdniki
THE CARDIGANS, ki trenut-
no žanjejo hvalo in slavo z
uspešnico »Erase/Rewind«, ki
tako kot famozna »My Favou-
rite Game« prihaja z njihovega
novembra objavljenega LP-ja
»Gran Turismo«.
Zagorski drink'n'rollerji
THE DRINKERS so šesto ob-
letnico delovanja obeležili z
novim, tretjim albumom. Po
starorockerskih pijanskih odi-
sejadah s prešank »Lepi in trez-
ni« (1995) in »Žeja« (1997) se
Sandi Kolenc (vokal), Robert
Likar (kitara), Miro Mutvar
(bas), Primož Trebeč (klavia-
ture) in Roman Milavec (bob-
ni) tudi na LP-ju »Pivolucija«
kot pijanec plota držijo svoje
že preizkušene formule in z
začrtane poti, kljub obilnim
koHčinam zaužitega alkohola,
ne odstopajo niti za ped.
STANE ŠPEGEL
Prvaki domače alter-rock scene PSYCHO-PATH so januarja v
celovškem studiu pod taktirko producenta Hannesa Jaeckela
posneli dvanajst skladb, ki bodo danes teden objavljene na
albumu »Autoerotic«. Kreativni Prekmurci bodo svoj drugi LP
projekt izdali v samozaložbi, za distribucijo pa bo poskrbela
kranjska Panika. Vzporedno z izidom albuma se bodo Psycho-
Path s priredbo pesmi skupine Police »Synchronicity 11« pojavi-
li tudi na mednarodni kompilaciji »May You Be With The
Force« skandinavske založbe Dolores, na kateri bo moč slišati
tudi nekaj velikih imen (Antrax, Kong...). Psycho-Path bodo
svoje nove glasbene tvorbe v nekaj prihodnjih tednih predstavili
na »veliki« slovenski turneji, v okviru katere bodo 10. aprila
koncertirali tudi v celjskem Kljubu.
20vročfflrc
vrtiuakpolkin
valčkov
časovni stroj
38
RADIO - TELEVIZIJA
»Ukor« po internetu
Se še spomnite, da nam
lahko pišete pripombe, pri-
tožbe, pohvale in vse ostalo
po elektronski pošti, na na-
slov radio@nt-rc.si? Naš
mladi poslušalec Gregor se
je tega domislil v petek, ko je
očitno prebiral našo pred-
stavitveno stran na interne-
tu in upravičeno ugotovil,
da napovednik oddaj nismo
časovno osvežili že od boži-
ča lani. Nedopustno, kajne?
Nemudoma smo napako
popravili, Gregor, hvala za
opozorilo, in obljubljamo, da
se to ne bo več ponovilo. Raz-
veselilo nas je, da je Gregor
zapisal, da se mu zdi program
Radia Celje vse boljši in da
redno posluša oddaje Blue
room, DJ time, poslušanja
vredni pa se mu zdijo vse bolj
tudi sobotni večeri z Nagrad-
no križanko in dobro glasbo.
Na Radiu Celje se bomo tudi
v prihodnjih dneh trudili uga-
jati vam. In česa ne preslišite?
Zopet
predpremiera z
Radiom Celje
Prva predpremiera za film
Čaka te pošta, ki smo jo v
kinu Metropol pripravili Celj-
ski kinematografi in Radio
Celje, je bila zadetek v polno.
270 obiskovalcev in samo 16
prostih sedežev je bilo za pr-
vič odlično! V sredo, 24. mar-
ca, ob 20. uri se dobimo zno-
va. Tokrat v kinu Union ob
ogledu odličnega filma Za-
ljubljeni Shakespeare, ro-
mantične komedije, nomini-
rane kar za 13 nagrad Oskar!
Do srede bo že znano, koliko
jih bo prejela! V oddajah Greš
v kino (vsak dan ob 14.20) si
lahko že rezervirate vstopni-
ce za ogled naše predpremie-
re, delili jih bomo tudi v odda-
jah Bingo bango. Glasbena
križanka ter v soboto dopold-
ne v našem radijskem spore-
du. Tudi tokrat vas pozivam,
da nas lahko obiščete na naši
spletni strani, pustite tam na-
slov in kakšno duhovito mi-
sel, pa vam bomo vstopnice
poslali po pošti. 240 jih bomo
razdelili med poslušalce in
poslušalke Radia Celje, 30 bo
rezerviranih za posebej vab-
ljene, nekaj eminentih Celja-
nov in Celjank nameravamo
namreč povabiti na ogled fil-
ma, nekaj deset vstopnic pa
bo naprodaj še na dan pred-
premiere. Tokrat bomo vse,
ki boste z nami, povabili tudi
na kozarček in prigrizek po
predstavi, zato smo se tokrat
preselili v dvorano kina
Union, ki omogoča v avli pri-
praviti tudi zakusko. Pridite
torej z Radiom Celje v kino!
Pomlad v Treh
lilijah
že nocoj, torej v četrtek, pa
vas vabimo pred radijske
sprejemnike ob 19.30.
Spremljali boste lahko nepo-
sredni prenos prireditve
Pomlad v Treh lilijah, ki jo
pripravlja in vodi Tone Vrabl
v sodelovanju Radia Celje in
Kulturnega centra Laško. Po-
kroviteljstvo je prevzel laški
župan Jože Rajh. Na odru pa
se bo zvrstilo deset narodno-
zabavnih ansamblov, ki so
lani v Vrtiljaku polk in valč-
kov osvojili največ glasov po-
slušalcev.
Rokometni prenos
Slovan: Celje
Pivovarna Laško
Včasih prestižni rokometni
derbi med celjskimi in ljub-
ljanskimi rokometaši je izgu-
bil na veljavi, odkar je roko-
met v Ljubljani kakovostno
oslabel. Kljub temu so tekme
teh dveh tekmecev vedno do-
bro obiskane, zato boste lah-
ko v sredo, 24. marca, ob 19.
uri, spremljali na Radiu Celje
neposredni prenos tega roko-
metnega srečanja. Reporter
bo Dean Šuster.
S NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
V DRUŽBI S KANALOM A
Ogenj in dež
V soboto, 20. marca, bo ob
22. uri na sporedu ameriški
film Ogenj in dež. Režija: Jerry
Jameson, igrajo: Patti LaBelle,
John Beck, Charles Haid.
Tragičen splet naključij in de-
ževne vremenske razmere v
zvezni državi Teksas so vzrok
za nepotrebno strmoglavljenje
potniškega letala. Film, ki do-
kumentira nesrečo in življenje
vpletenih, pokaže še drugo
stran suhoparnih časopisnih
statistik o žrtvah in ranjencih:
predstavi nam življenjsko uso-
do žrtev in njihovih nič hudega
slutečih svojcev ter hrabrost in
človečnost ljudi.
Metro
Ameriški akcijski film Me-
tro z Eddiem Murphyjem v
glavni vlogi bo na sporedu v
nedeljo, 21. marca, ob 20. uri.
Roper je uspešen poUcist, ki
dela kot pogajalec za izpustitev
talcev. S svojim namazanim je-
zikom in uspešnim načinom
komuniciranja je rešil že veliko
žrtev. Ko pa nevarni tat dragu-
ljev ter psihotični morilec umo-
ri njegovega policijskega kole-
ga in prijatelja, je pripravljen
narediti prav vse, da bi ga pri-
peljal v roke pravice.
V imenu očeta
V torek, 23. marca, bo ob
21. uri na sporedu odličen
irsko-angleški film V imenu
očeta. Režija: Jim Sheridan,
igrajo: Daniel Day-Lewis, Веа-
tie Edney, John Lynch, Emma
Thompson, Corin Redgrave.
Drama pripoveduje o irskem
državljanu Gerryju Conlonu, ki
je po krivem obdolžen udelež-
be pri bombnem napadu kot
pripadnik irskega uporniškega
gibanja IRA, v katerem je umr-
lo pet ljudi. Na podlagi grobih
zaslišanj in psihičnih pritiskov
podpiše izsiljeno priznanje o
svoji krivdi, zaradi česar je ob-
sojen na ječo. Obtožijo tudi nje-
govega očeta za sodelovanje.
Ravno tako je obsojen in v ječi
preživi zadnje dni življenja.
Day-Lewis nam odlično poda
lik žrtve ljudi in sistema. Vse-
kakor pa je odlično zaigrala
tudi oskarjevka Emma
Thompson v vlogi vztrajne od-
vetnice, ki vloži ogromno volje
in truda, da naposled zbere
dovolj gradiva, s katerim doka-
že Gerryjevo in očetovo ne-
dolžnost ter opere njuno ime
lažne krivde.
Ledena steza
V ameriški komediji Lede-
na steza, ki bo na sporedu v
sredo, 24. marca, ob 20. uri,
se boste zabavali ob prizade-
vanjih skupine jamajških at-
letov, ki še ni videla snega,
vendar se odloči, da se bo
udeležila zimskih olimpij-
skih iger v Calgaryju.
Za svoj podvig pridobijo
ameriškega tekmovalca v bo-
bu, ki jim pomaga pri vadbi.
Čeprav jih ostali tekmovalci za-
smehujejo, jim uspe priti v fina-
le in končati na osmem mestu.
Kanado zapustijo kot heroji,
polni osebnega in narodnega
ponosa. Režija: Jon Turteltaub,
igrajo: Leon Robinson, Doug E.
Doug, Rawle D. Lewis, Malik
Yoba.
Ameriška humoristična nanizanka Ned in Stacey je na
sporedu ob ponedeljkih, torkih in sredah okrog 23. ure.
CEUSKIRADIJCI
ODBDOV
Miha Barborič
Kot prvega vam v naši ru-
briki predstavljamo mlade-
ga napovedovalca, študenta
tretjega letnika primerjalne
književnosti in angleščine,
Miho Barboriča. Poslušate
ga lahko predvsem ob petko-
vih in nedeljskih popoldne-
vih.
Na našem radiu je še bolj
»frišen«, saj šteje komaj 21 let,
napovedovalstva pa ga je uči-
la Maja Šumej. Miha je. bil
vzoren učenec, pravi Maja,
čeprav ga je sprva mučila hu-
da trema. Danes se je
povsem otresel. Sicer ]
Miha tudi odličen pevec,
drugi bas v Akadem
pevskem zboru Tone Tc
v Ljubljani. Z njim je pre
val že dobršen kos sveta,
jeseni ga mesec dni na
vih Radia Celje niste s!
ker se je z APZ-jevci po
po Južnoafriški repu
Tam je nastala tudi sim|
na fotografija ob obiski
me gepardov in krokoi
Sicer pa je Miha navd
računalničar, brskalec p
ternetu, ljubitelj književi
njegov poklicni cilj pa je
vajati za Slovenijo v Evn
uniji. Tudi napovedovi
ambicije ima precejšnje i
so vezane le na Radio (
Vse bolj ga, kot žal vi
mladih, izobraženih Celji
vleče v slovensko prestoli
Tako poklicno kot zasebi
m mmmmmmmmm
SKRITA KAMERA
• »Ne bo jim uspelo.« S temi
besedami je generalni direk-
tor nacionalne televizije Ja-
nez Čadež pospremil odloči-
tev vodilnih mož komercial-
ne POP TV, ki so oddajo
Brez zapor premaknili na 21.
uro. Vodstvo komercialke si
namreč na vse kriplje priza-
deva rešiti padajočo popu-
larnost Jonasa, edinega
zvezdnika, ki jim je še ostal.
Poleg tega jim gre v nos vi-
soka gledanost satirične od-
daje TV poper, ki poteka is-
točasno na programu TVS.
Njeni ustvarjalci pa se še na-
prej brez milosti norčujejo iz
POP TV-jevih voditeljev in-
formativne oddaje 24 ur, pa
tudi vseh drugih medijsko
zanimivih osebkov. No, sko-
raj iz vseh, saj jim je odgo-
vorni urednik informativne-
ga programa na TVS Lado
Ambrožič zagrozil, da nje-
govega (velecenjenega) ime-
na v TV popru ne smejo
izrekati po nemarnem, pre-
povedal pa jim je tudi upora-
bo scene TV Dnevnika ali
njegovih posnetkov. Toliko,
da se ve, kdo je glavni v hiši
in kje so meje satire!
• Televizijska voditeljica in
pevka Deja Mušič, ki se po-
naša s tem, da je v slovenski
medijski prostor pred leti
uvajala oddajo s karaokami,
se po odhodu z nacionalne
televizije neuspešno skuša
vrniti pod televizijske žaro-
mete. Na Kanalu A so ji že
podpisano pogodbo o vode-
nju oddaje o modi in oblače-
nju preklicali in ko je užalje-
no protestirala, ji je predstav-
nik delodajalca, ki je mimo-
grede tujec, v obraz povedal,
da z njenim izgledom, ki spo-
minja na gospodinjsko po-
močnico, pač ne more voditi
tovrstnih oddaj na televiziji.
To lahko počne samo Nataša
Pire, ki je podobne očitke
tudi že doživela in preživela,
ker je, po mnenju vodilnih na
POP TV-ju, povprečen slo-
venski okus vendarle najbolj
blizu okusu gospodinjskih
pomočnic.
Sicer pa v oddaji Stilski iz-
ziv na Kanalu A mojstri pri-
česk, ličenja in oblačenja že
nekaj časa spreminjajo videz
povprečnih Slovencev in Slo-
venk, da ne bi izgledale kot
gospodinjske pomočnice. Vo-
ditelj Aljoša Rebolj pri tem ni
izvzet. Žal mu lahko mojstri
pomagajo samo pri oblačilih.
Njegovemu govorjenju in ob-
našanju pa, kot kaže, ni po-
moči.
•	O oblačilih je svoje povedal
tudi vselej urejeni voditelj Od-
mevov Uroš Slak. »Obleka ne
naredi človeka,« je prepričan.
»Človek se naredi sam, oble-
ka pa le doda kakšno fineso.«
Zato, da imajo politiki, ki jim
lepo oblečeni Uroš zastavlja
zoprna vprašanja, boljši ob-
čutek.
•	Veliko opravkov s sloven-
skimi politiki ima zadnje čase
tudi mlada in temperamentna
novinarka Nataša Rijavec, ki
jo politiki prav zaradi teh dej-
stev gledajo ne le kot novinar-
ko, ampak tudi kot žensko.
Toda Nataša je prava profe-
sionalka, ki svojo zasebnost
skrbno čuva pred očmi javno-
sti. Kljub temu je javno priz-
nala, da med našimi politiki
nihče ni njen tip. Njenemu
mnenju pritrjuje večina i
narskih kolegic, vse več i
tudi gledalcev, ki so prepi
ni, da bo na prihodnjih'
tvah treba za oblastniki
brati kakšne druge tipe.
• O tem, da bi zapustil"
narske vrste in krenil v P"
ko (najraje v diplom^'^'
razmišlja tudi dolgoletni
dopisnik iz New Yorka'
Lipušček, ki je znan P^
da je dejal, da ima RTV^'^
karski aids, saj ima na^^
ziji vsaka stranka svojega,
vinarja. Po tem, ko ^^
sam okusil slast in ш^ј
lasti, bo najbrž mislil
če.
Uroš Lipušček
TV VODIC
39
40
TV VODIČ
TV VODIC
41
42
TV VODIČ
FILM
43
Med razumom in norostjo
Tanka rdeča črta je vojna drama, ki se poteguje za številne oskarje
■F''-
I (QS kandidirata za os-
kar dva filma z bojišč
Чр svetovne vojne. Po
ffševanju vojaka Ryana, ki
i'poteguje za 11 oskarjev,
( ^јђзја na naša platna še
' ^јдз drama Tanka rdeča čr-
¡ je nominirana za os-
v sedmih kategorijah:
¿najboljši film, režijo, pri-
|^t)0 scenarija, montažo,
i ¿mero, glasbo in zvok.
' 53П10 tanka rdeča črta je
jjd razumom in norostjo,
i0Í pisatelj James Jones v
i (jianu , ki je služil kot osno-
jza film. Pripoveduje o sku-
jji tnož strelske čete C kot
liarlie, ki se spreminjajo, tr-
ijo in nazadnje dokopljejo
»ključnih razkritij o njih sa-
tih med neizprosno bitko
inige svetovne vojne na Gua-
fenalu. Zgodba se odvija,
o četo pošljejo na pomoč
zirpanim marincem. Ne gre
f Zi pripoved o možeh, ki so
lili ključno bitko, ki je zajezi-
äprodor Japoncev na pacifiš-
'fntoke. Raziskuje tudi silo-
vite vezi, ki se spletajo med
®ožmi pod grozljivim stre-
som. Tudi pisatelj Jones je
služil v vojaški enoti na Gua-
dalcanalu in ugotavljal, da se
različna čustva in občutki vo-
jakov sčasoma spremenijo v
ljubezen. Grozote vojne jim
pomagajo pozabiti nase in na
svet okrog njih. Niso se več
bojevali zgolj zaradi domo-
ljubja ali velikih idej sveta, ki
so jih pripeljale tja, borili so se
za preživetje in za može po-
leg sebe.
S filmom Tanka rdeča črta
se je na režiserski stolček vr-
nil Terrence Malick, ki je na-
pisal tudi scenarij. Prej je po-
snel dva filma: Badlands in
Božanski dnevi, ki mu je pri-
nesel kar nekaj nagrad.
Film izpostavlja, kako se
zlobna, mehanizirana bitka
odvija v neokrnjeni divjini,
kjer uničevalske sile trčijo ob
ljudi, ki so živeh v sožitju z
naravo; to so bili Malezijci na
Salomonovih otokih, v središ-
ču življenja katerih sta bila
družina in mir.
Film so posneli v Avstraliji, v
deževnem gozdu Daintree v
Queenslandu z več kot 200
igralci in statisti. K videzu filma
je veliko pripomogel dvakratni
oskarjevec (Jesenska pripo-
ved, Pogumno srce), direktor
fotografije John Toll. Nekaj
prizorov pa so zaradi avtentič-
nosti posneli v najbolj oddalje-
nih in najtežje dostopnih pre-
delih Guadalcanala, ki se je v
petdesetih letih zelo malo spre-
menil - šrapneli in granate so še
vedno posejani naokrog.
Tanko rdečo črto odlikuje
izjemna igralska ekipa, ki igra
može čete C kot Charlie in
častnike, ki jih pošljejo v boj.
Med njimi so Sean Penn, Jim
Caviezel, Ben Chaplin, Geor-
ge Clooney, John Cusack,
Woody Harrelson, Elias Ro-
teas in Nick Nolte. Verjetno je
malo filmov, v katerih bi toli-
ko nadarjenih umetnikov bilo
pripravljeno sprejeti katero-
koli vlogo, ki so jim jo ponu-
dili. Večina se je za vlogo od-
ločila, ker jim je bila všeč
zgodba in ker so želeli delati z
Malickom.
TC
Шск Nolte igra podpolkovnika Talla, poveljnika bataljona, ki mora zavzeti Hrib 210 ne
glede na število žrtev.
Se ena vojna drama
v ciklusu Oskar pred oskarjem v Malem Unionu si lahko še
danes ogledate satirično dramo Trumanov show, ki se potegu-
je za nagrado za režijo, originalni scenarij in za stransko vlogo
v filmu, ki jo je odigral Ed Harris. Reševanje vojaka Ryana (na
sliki) pa je vojna drama Stevena Spielberga, ki bo na ogled do
srede in ki kandidira za enajst oskarjev. V glavnih vlogah so
zaigrali: Tom Hanks, Tom Seizmore, Edward Burns in Matt
Damon.
Zmagovalec V lem
Zmagovalec 2. slovenskega
filmskega festivala, ki se je
odvijal od četrtka do sobote v
portoroškem avditoriju, je
film V leru, ki je navdušil tako
strokovne žirije kot občinstvo
in je bil premierno prikazan v
soboto pred zaključkom festi-
vala.
Film je trpka komedija iz
študentskega življenja oz. kot
pravi režiser Janez Burger:
»Glavni junak Dizi se je zatak-
nil na prehodu v zrelo življenj-
sko obdobje. To se kaže v po-
jnanjkanju življenjske motiva-
cije, konfuznosti, odtujenosti,
dekadentnosti in cinizmu, s ka-
terim brani svoj življenjski sta-
tus quo. Kako v takem stanju
duha povezati pristen, topel ali
vsaj normalen medčloveški
odnos, najti vsaj začasno vodi-
lo skozi življenje ali motiv za
premik iz mrtve točke? V čem
najti pozitivno vrednoto? Kako
premagati strah pred življe-
njem in se odpreti?«
Strokovna žirija Filmskega
sklada Republike Slovenije je
nagrado za najboljšo kostumo-
grafijo podelila Alanu Hranite-
lju za film Temni angeli usode
ter za najboljšo montažo istega
filma nagradila Vesno Nikolov-
sko Kržišnik. Za najboljšo glas-
bo je nagrado prejel Iztok Mla-
kar za film Abesinija Karpa Go-
dine. Nagrado za najboljši sce-
narij sta prejela Jan Cvitkovič in
Janez Burger za film V leru. Za
najboljši študentski film so na-
gradili Hanno A. W. Slak za film
Zjutro, za najboljše televizijsko
igrano ali dokumentarno delo,
predvajano s filmskega ali
magnetnega traku, pa Majo
Weiss za film Cesta bratstva in
enotnosti. Nagrado za najboljši
kratki film predvajan s filmske-
ga traku s svetlobnim zapisom
tona je prejel Zdravko Barišič
za film My First Cut. Za najbolj-
ši celovečerni film pa so izbrali
film V leru režiserja Janeza
Burgerja in producenta Danije-
la Hočevarja. Nagrado Metod
Badjura, ki jo podeljuje Druš-
tvo slovenskih filmskih ustvar-
jalcev, je prejel režiser Boštjan
Hladnik - za življenjsko delo.
Revija Stop je tudi letos na
slovenskem filmskem festivalu
izbirala najboljše igralske do-
sežke. Stopov igralec leta je
postal Jan Cvitkovič, Dizi v fil-
mu V leru, Stopov epizodist
leta Jernej Šugman, taksist v
filmu Blues za Saro in Stopova
obetavna igralka leta je Mojca
Fatur, Ana v filmu V leru. Žirija
je odločila, da ne podeli nagra-
de za najboljšo glavno žensko
vlogo, saj na eni strani letošnja
produkcija ne ponuja nobene
izrazito glavne vloge, po drugi
pa tudi med potencialnimi
glavnimi vlogami ni spoznala
igralskega presežka.
Žirija kritikov Fipresci je po-
delila svoje priznanje filmu V
leru. Soglasno so se odločili, da
nagradijo najbolj sveže, izvirno
in duhovno delo letošnjega fe-
stivala, film s prepričljivo at-
mosfero, odlično kamero ter z
dobro odigrano zgodbo, ki gra-
di na ljudeh ne na "konceptih.
Žirija, ki je odločala o nagradi
Jožeta Babiča, se je pri presoji o
nagradi za scenarij, režijo ali
kamero igranih oddaj, odločila,
da na osnovi zgolj dveh prijav-
ljenih del ni mogoče oblikovati
primerjalnih meril za verodo-
stojno ocenjevanje, zato te na-
grade ni podelila. Iz izbora 23
dokumentarnih oddaj pa so se
odločili, da nagradijo doku-
mentarec Hiša nasprotij z reži-
jo Jasne Hribernik. Posebno
priznanje pa so podelili direk-
torju fotografije Janezu Kališni-
ku za oddajo Skrivnostna no-
tranjost bele gore iz dokumen-
tarnega niza Razgledi sloven-
skih vrhov.
Gospodarsko interesno
združenje slovenskih filmskih
producentov za podeljevanje
Kodakove nagrade pa je nagra-
do v višini 1.000 USD v film-
skem materialu podelilo direk-
torju fotografije Radovanu Čo-
ku za kratki film z naslovom
Kratka himna domovini.
Letošnjo podelitev nagrad so
popestrili vložki pantomime
Andresa Valdesa ter znane me-
lodije iz slovenskih filmov, ki
jih je odlično interpretirala sku-
pina Ante Pupedanten.
SIMONA BRGLEZ
Gremo v kino!
î^ilm Past za starše, ki prihaja v naše kinematografe, je nastal
i*® pripovedi nemškega mladinskega pisatelja Ericha Kästnerja.
^ejeli smo le dva pravilna odgovora. Vstopnico Celjskih
'kinematografov za ogled filma tako dobita: Matej Frece, Prešer-
3230 Šentjur in Primož Rauter, Ipavčeva 25, 3230 Šentjur.
, Tokrat vas sprašujemo, s katero glasbeno zvezdo je bil poročen
'S'^ílec Sean Penn, ki nastopa v vojni drami Tanka rdeča črta?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
do ponedeljka, 22. marca. Izžrebali bomo tri dobitnike
^^opnice za ogled filma.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: 18. do 23. 3. ob
16.30, 18.45 in 21. ter 24. 3. ob
17.30 romantična komedija
Čaka te pošta. 24. 3. ob 20. uri
romantična komedija Zaljub-
ljeni Shakespeare.
Mali Union: 18. 3. ob 20. uri
satirična drama Trumanov
show, od 19. do 24. 3. ob 20.
uri pa vojna drama Reševa-
nje vojaka Ryana.
Metropol: 18. 3. ob 17. uri
ter od 19. do 24.3. ob 17. in
20.15 vojna drama Tanka rde-
ča črta, 18.3. ob 20.15 roman-
tična komedija Zaljubljeni
Shakespeare, 20. 30. ob 23.15
drama Z roko v roki.
Žalec: 19. ob 20. uri in 21. 3.
ob 18. uri romantična komedi-
ja Življenje je lepo, 20. in 21. 3.
ob 20. uri drama Vroče noči.
Viktorji'98
Tudi Novi tednik je letos
sodeloval pri glasovanju za
letošnje Viktorje popularno-
sti, ki jih vsako leto podeli
revija Stop. Prejšnji teden se
je glasovanje zaključilo in
med 62 glasovalci, ki ste na
n¿š naslov poslali svoje
predloge za najpopularnej-
šo osebnost na področju
glasbe, radia, televizije ter
za najboljšo tujo in domačo
TV nadaljevanko, smo iz-
žrebali dobitnika nagrade -
polletno naročnino na revijo
Stop. To je Marija Kukovič,
Laška vas 64, Štore.
44
ZA AVTOMOBILISTE
Veliko prestižnih novosti
Ženeva 1999: kdor se ne pojavi na salonu, tega ni
ženevski avtomobilski sa-
lon je - in to ni nikakršna
novost - prireditev, ki je sko-
raj nihče ne zamudi. Tisti, ki
se ne pojavi na salonskih
tleh v mestu slovitega ugle-
da, denarja in moči, praktič-
no ne šteje. Tako je bilo tudi
letos. Tudi to je razlog, da je
salon na sporedu vsako leto,
vedno v začetku marca, in v
zadnjih letih vedno na ob-
sežnem razstavišču Palex-
po.
Letos si je salon »pripel«
številko 69, kar pomeni, da
ima za seboj prav toliko prire-
ditev, ki vedno znova odpirajo
evropsko avtomobilsko pom-
lad. In tokratna prireditev je
bila izpeljana v vsem svojem
blišču, z obilico novosti, še
posebej tistih, ki jih ne boste
videli v prav veliko garažah.
Škoda.
Če že vedno iščemo zvezde
avtomobilskih salonov, po-
tem sta bili med tistimi, ki
bosta doživeli nekaj večjo
izdelavo oziroma prodajo,
vsaj dve: ferrari 360 modena
in mercedes benz CL. Prvi je
naslednik doslej najuspe-
šnejšega ferrarija 355, pri
čemer drži, da je 360 mode-
no veliko »pobral« iz dirk
formule 1. Uporabili so lah-
ke materiale (zato je avto
vsaj za 100 kilogramov lažji)
in v nos namestili V8 motor,
ki zmore nič manj kot 400
KM. Posledice? Nekako 300
km/h (kar je najvišja hi-
trost) in 4,5 sekunde do 100
km/h. O ceni ta hip še nič.
Pri Daimler Chryslerju ozi-
roma Mercedes Benzu, da bo
bolj jasno, so bile vse luči
usmerjene v kupeja CL. Ele-
ganten, temeljito izdelan,
prestižen. Dva motorja (VB z
močjo 279 KM in V12 z 376
KM), veliko tistega, kar sicer
premore še vedno skoraj sve-
ži razred S, ter napoved o
letni prodaji približno 8000
avtomobilov. Cena? Gotovo
ne bo takšna in tolikšna, da
bi avto stal na vsakem dru-
gem dvorišču. V tej druščini
je treba omeniti porscheja
911 GT3, ki mu 3,6-litrski
boxer daje kar 360 KM.
Ugodno.
Pri BMW je bilo novosti ne-
kaj manj. X5 je bilo videti že v
letošnjem Detroitu, medtem
pa so nekoliko obnovili road-
sterja Z3, predstavili kupe se-
rije 3 ipd. Ampak pomembna,
pa morda manj opazna novost
je bil BMW 740d. Kaj to po-
meni? Dizelski osemvaljnik z
močjo 230 KM. Nekateri pra-
vijo, da se zaradi tega nadalju-
je dizelski spopad med BMW
in Audijem, ki je tik pred tem,
da ponudi pravzaprav enak
motor. Zanimivo.
Že omenjeni Audi je poka-
zal TT rodasterja, avto, ki je
seveda v tehničnem in drugem
pogledu povsem enak kupeju.
Na trge pripelje do poletja in
verjeti je, da bo vsaj tako uspe-
šen kot kupejevska izvedenka.
Pri Volkswagnu so med dru-
gim pod luči pripeljali dva
zelo podobna avtomobila:
golfa in boro variant, torej
kombijevski izvedenki. Ker so
tudi motorji enaki, je seveda
veliko vprašanje, če takšna hi-
šna konkurenca bolj škoduje
kot ne.
Francoski avtomobilski
»paket« ženevskih novosti je
bil bolj skromen. Renauh je
že veliko pokazal prej (elio
sport z motorjem, ki zmore
170 KM, pa obnovljeni me-
gane in megane break ipd.),
pri Peugeotu so nekoliko ali
zelo nežno obnovili 406 tako
v limuzinski kot break
(kombi) varianti. Tudi itali-
janske hiše niso pokazale ve-"
liko novega, vsaj če so v mi-
slih večje ali velike avtomo-
bilske tovarne. Pri Alfa Ro-
meo so med drugim nekoli-
ko prenovili alfo 145/146,
medtem ko velika alfa 166 že
nekaj časa ni nobena poseb-
na novost. Fiat je bil tako
rekoč brez omembe vredne
novosti, prav tako Lancia. Je
pač vse (ali skoraj vse) za-
senčil mali Ferrari.
Z Otoka so pod ženevske
salonske luči pripeljali vsaj
dve novosti: roverja 75, ki ga
je tovarna sicer že predstavila,
a je tako doživel celinsko sa-
lonsko promocijo. Najnovej-
šemu roverju je dokaj podo-
ben novi in mali jaguar S. S
tem avtomobilom imajo pri
omenjeni tovarni velike načr-
te oziroma želje, ki pa se uteg-
nejo dovolj dobro in hitro po-
srečiti. Avtu namenjajo dva
motorja: V6 bencinski z moč-
jo 238 KM in nato V8, ki
premore 276 KM. Jaguar S naj
bi na evropske trge pripeljal v
začetku prihodnjega meseca,
najcenejša varianta pa naj bi
bila naprodaj za nekako 70
tisoč mark.
Tudi pri Fordu kakšnih iz-
jemnih novosti ni bilo, če-
prav je treba priznati, da so
svojo ponudbo popestrili. Fo-
cus je še vedno v ospredju
(pravijo, da gre želo dobro v
promet, saj naj bi imeli zanj
že kakšnih 220 tisoč naročil,
zelo uspešni so v Nemčiji,
kjer je začetek prodaje focusa
podobnem uspešnemu startu
escorta leta 1982). No, ob
tem so vendarle predstavili
malega kupeja pumo ST 160,
ki jo poganja 1,7-litrski ben-
cinski motor z močjo 160
KM. Focus cosworth je seve-
da že skoraj dirkalna varian-
ta, saj premore 200 KM, kar
je seveda zelo spodobno.
Zanimivo je bilo pri špan-
skem Seatu in češki Škodi, ki
sta obe v lasti velikega nemš-
kega koncema Volkswagen.
Prvi je ponujal na ogled študi-
jo majhnega roadsterja z ime-
nom formula v presunljivi
zeleni barvi, poleg tega p.
najmočnejšega toleda c„
Tega poganja V6 motor J
jo 240 KM, vendar za
brez otipljive napovedi |
naj bi avto v resnici pripç|.
trgovine. Pri Škodi kakšni
sebne gneče novosti ni (
Očitno je, da gre v serij
izdelavo in prodajo octavj
štirikolesnim pogonoin
smo jo sicer že videli v
skem Parizu. Avto bo
daj za sedaj z dvema niotj
ma, in sicer z znanim t^
dizlom 1,9-litra z močjo
KM in 2,0-litrskim ђец
skim motorjem, za katei
pri Škodi pravijo, da jej
Bomo videli. Avto s tem p(
nom naj bi bil pri nas nay
tam nekje proti jeseni.
Azijske avtomobilske to
ne so v Ženevi dokaj blesi
Niso bile v kakšni pos(
prednosti, še manj v oza
Honda je bila precej na oi
Predstavila se je vsaj z dvi
evropskima novostma. Pn
roadster S2000, ki je, mi
grede, dobil naslov ženevski
briolet leta 1999, ki ga pog¡
2,0-litrski motor; slednji z
re nič manj kot 240 KM, ka
izjemna moč na liter gibne]
stornine. To je vsekakor kla
Mercedes Benz CL
Bentley project
Alfa Romeo 145
ZA AVTOMOBILISTE
45
Í dster, ki naj bi prevzel del
I^pv, ki se recimo tako nav-
nad mazdo MX-5 in
avtomobili. Vsaj v
Čiji ^^ ^^ začetek stal
Sh 60 tisoč mark. Honda
' je seveda povsem druga-
^"avtomobil. Spogleduje se z
îjini razredom, kjer recimo v
Li kraljujejo renualt elio,
' 0 polo in podobni. Avto
. ' jamo 1,3-litrski bencinski
1 z močjo 65 KM, lahko pa
1]^ц1јгато, da ne bi smel stati
¡l^^ot kakšnih 1,5 do 1,6 mili-
^ tolarjev - če naj bi bil
^šen. Kolikor je znano, se
^venski zastopnik Hönde ta
Je ni odločil, kdaj in po čem
'bi loga začel prodajati na
,venskem trgu.
pzàà je ob MX-5, ki te dni
j^^nuje svojo desetletnico
ipešnega obstoja, ponujala
^jhen enoprostorski avto-
,gl)il premacy. Motorji so
^¡e (dva bencinska z močjo
jdin 115 KM) ter en turbodi-
ki premore 90 KM. Če
fžijo napovedi, potem pripe-
¡premacy na slovenski avto-
obilski prostor jeseni oziro-
J septembra.
\4ssan, druga največja ja-
jnska avtomobilska tovarna,
I katero se v zadnjem času
zelo zanima francoski Re-
nault, je tudi imel kaj pokaza-
ti. Predvsem pa koncept eno-
prostorskega avtomobila, na-
rejenega na osnovi almere. Ti-
no, kot pravijo avtomobilu, je
lično in dopadljivo vozilo. Iz-
delovati naj bi ga začeli pri-
hodnje leto v Nissanovi tovar-
ni v Španiji.
Tudi Mitsubishi ni bil ob
strani. Plod zanimivega sode-
lovanja je terenec pajero pi-
nin. Kot vsaj deloma pove že
ime samo, so se pri Nissanu
združili s slovitim italijan-
skim oblikovalcem Pininfari-
no in tako je nastal pinin. Avto
naj bi bil naprodaj zgolj v
tri vratni karoserij ski varianti,
nastajal bo pri Pininfarini v
Torinu, za pogon pa naj bi
skrbel 1,8-litrski GDI agregat
(z neposrednim vbrizgava-
njem bencina) in močjo 120
KM.
Toyota, največja japonska
avtomobilska tovarna, je tudi
imela nekaj omembe vrednih
novosti. Majhnega yarisa že
poznamo, tokrat pa so ponu-
dili njegovo mini enoprostor-
sko varianto (verso yaris). Pri-
jeten, zanimivo oblikovan av-
tomobil, ki si utegne na evrop-
skih trgih najti dovolj kupcev.
Pri Suzukiju je bil na ogled
nekoliko prenovljeni bale-
no, pri Subaruju pa je bila
vsa pozornost namenjena le-
gacyju 2,5 4WD, kar pome-
ni, da gre (med drugim) za
avto s štirikolesnim pogo-
nom, kar pa pri tej tovarni in
subarujih ni redkost, prej
značilnost. Daihatsu, maj-
hen med velikimi japonski-
mi velikani, se je lotil preno-
ve mova, ki je nekaj daljši,
širši in tudi višji.
Kaj pa južnokorejska in os-
tala avtomobilska ponudba
novosti? Ob drugem je treba
omeniti indijsko tovarno Ta-
ta. Ta je v Ženevi predstavila
dve novosti. Prvi je tata indi-
ca, majhno vozilo, ki utegne
biti zaradi skromne kupne
moti Indijcev velik tržni us-
peh, drugi pa relativno velik
terenski avtomobil z imenom
safari. Hyundai se je pod že-
nevskimi salonskimi lučmi
predstavljal z nekaterimi veli-
kimi avtomobili, ki jih pri nas
in na drugih evropskih trgih
praktično ne poznamo. Kia, ki
je v naročju omenjenega
Hyundaija, je ponujala pre-
novljenega terenca sportage,
pri Daewooju, južnokorejski
avtomobilski hiši, ki je na
evropskih tleh v zadnjih letih
tako rekoč izjemno uspešna,
pa kakšne posebne novosti ni
bilo opaziti.
Je pa treba kljub vsemu po-
vedati, da je letošnja Ženeva
predstavila vso moč in tudi
domiselnost majhnih, skoraj
eksotičnih izdelovalcev avto-
mobilov. Med slednje sicer ni
mogoče šteti Bentleyja, ki je
v rokah slovitega VW. Ta to-
varna se je predstavila s pro-
jektnim vozilom, katerega
ime je težko izgovoriti (hu-
naudieres), je pa spomin na
uspešno dirkanje te avtomo-
bilske tovarne v dvajsetih le-
tih tega stoletja na sloviti dir-
ki 24 ure Le Mansa. Avto
poganja šestnajstvaljni motor
(W oblika), ki je seveda
Volkswagnov izdelek, z moč-
jo 630 KM. Vsekakor zelo
impresiven avtomobil. Bu-
gatti, ki je prav tako v Volks-
wagnovih rokah, je pripeljal
bugattija EB 218, ki je na
določen način nadaljevanje
študije EB 118. Kaj se bo v
resnici zgodilo s temi avto-
mobili, ve verjetno samo vr-
hovni šef VW in tudi Bugattija
dr. Ferdinand Piech. Sloviti
švicarski izdelovalec sanj-
skih avtomobilov Fanco Sba-
ro je poskrbel za ustrezne
sanje s svojim sbarom GTl le
mans. Avto poganja Merce-
des Benzov sedemlitrski mo-
tor, ki premore nič manj kot
600 KM. In takšnih stvaritev
je bilo v tokratni avtomobil-
sko - spomladanski Ženevi
skoraj na pretek.
Honda logo
Toyota verso
Porsche 911 GT3
Pajero pinin
Novi avtosalon podjetja
Vaš avto
avto, pooblaščeni prodajalec in serviser za Daewoo
vas poslej pričakuje v novem prodajno razstavnem
na Kidričevi 36 v Celju,
f prostorih STC so si uredili odlične poslovne in delovne
p^iïiere, česar bodo najbolj veseli kupci Daewoo vozil, še
p^^^^^ej obilja parkirnih prostorov. Nova lokacija pa bo še
i ^bila na pomenu, ko bosta v bližini zrasla nova bencinska
^^'ka in prodajni center Cash&Carry.	EP
46
ZA MOTOCIKLISTE
Dva dni pred sejmom še v predserijski proizvodnji: novi KTM super
competition 620.
Husqvarna SM 610 zaokroža novo generacijo štiriventilskih enovaljnikov z
elektrozaganjačem in protivibracijsko gredjo.
Prisrčen mestni dvokolesnik: novi skuter Peugeot Vivacity s
50 ali 100-kubičnim dvotaktnikom.
Dejansko stanje
V sklopu sejma Avto in vzdrževanje je celjsko sejmišče gostilo trgovce in uvoznike
motociklov, skuterjev in dodatne opreme
Obiskovalci smo si lansko
neprisotnost največjih slo-
venskih prodajalcev dvoko-
lesnikov razlagali kot hibo,
ki spremlja vsako prvo pri-
reditev in upali da se akterji
znajo učiti na napakah. A
dolgi nosovi zagrizenih lju-
biteljev yamah, hond, delo-
ma kawasakija in nekaterih
evropskih znamk, ki so med
10. in 14. marcem pokukali v
dvorano Golovec, govore sa-
mi zase. Zgodba se ponavlja.
Ali se veliki počutijo tako
močne in ne potrebujejo
edine tovrstne prireditve v
Sloveniji ali pa je nekaj na-
robe z željami organizatorja
in pričakovanji uvoznikov.
Navkljub prej omenjeni ig-
norane! so prizadevanja orga-
nizatorjev sejma motociklov
in dodatne opreme Moto
Boom dovolj razgrela lastnike
in ljubitelje motoriziranih dvo-
koles. Obiskovalci najraje uži-
vajo sadove dela vloženega v
obsejemsko ponudbo. Vsa-
kodnevne spretnostne vožnje
s skuterji na poligonu pred
sejmiščem, pogovori z znani-
mi tekmovalci, mala modna
revija motorističnih oblačil ali
kratke vožnje z novimi skuter-
ji aU motocikli so privlačne
najmanj toliko kot zloščeni je-
kleni konjički.
Svetovnih novosti nismo
pričakovali. Slovenskih, torej
tistih, ki so prvič bili postav-
ljeni na ogled in v premislek
kupcu, je bilo toliko, da so
zadostili pričakovanja, razen
prej omenjenih izjem. Suzuki
kot edini »pravnomočen«
med japonsko četvorko je po-
kazal vse, razen najmočnej-
šega GSX-R 1300 hayabusa, ki
bo tržno nared šele v drugi
polovici leta. Še topel SV 650 S
in novi malokubaturniki TU
250 in 125 X, mala čoperja
Marauder 250 in 125 ter za-
četniški in zato najcenejši
med Suzukiji, klasični cestnik
GS 125 S, so zaokrožiU letoš-
nje novosti. Ljubitelji Suzuki-
jev so lahko z nasmehom za-
pustili sejmišče. Podobno ve-
lja za terenske specialiste
KTM in Husqvarno. Uvozniku
avstrijskega KTM-a je uspelo
pripeljati prvi primerek nove-
ga SC 620 ob že znanem no-
vincu supermoto 640. Njemu
sorodna Husqvarna SM 610 in
njena manjša razHčica SM 125
se že vozita po slovenskih
cestah.
Nemški Muz se ponovno
vrača na naše ceste. Tokrat z
novim uvoznikom iz Ljuto-
mera. Ponujajo tri modele,
funbike Mastiff 660, enduro
Baghira 660 in cestnik Skor-
pion 660. Skupen jim je vod-
no hlajen enovaljnik s petimi
ventili, narejen pri Yamahi.
Med Moto Guzziji ni bilo nič
pretresljivega. Guzzi je začel
leto v znaku umirjanja. Znanim
modelom sta se pridružila po-
tovalni enduro Quota 1100 ES
in cestnik V 11 GT. Pretres pri-
de sredi sezone, ko bo nared
oskubljena verzija čoperja Cali-
fornia 1100. Cena bo nižja od
japonske konkurence!
Slovenski trg pokupi med tri
in štiri tisoč skuterjev letno.
Tradicionalno najmočnejši
Piaggio ni pokazal nič novega.
Ni ne maksiskuterja Hexagon
250 GT s Hondinim štiritaktni-
kom, niti malega čoperja Gilera
Cougar 125. Italijani nas bodo
navadili, da od premiere njiho-
vega izdelka do možnosti na-
kupa preteče mnogo vode.
Spretnejši so pri Peugeotu,
katerega uvoznik se je ločil
t)d avtomobilskega dela. Veli-
ko pričakujejo od mestnega
skuterja Vivacity 50 in 100,
narejenega nalašč za u^j^,
vajenega Evropejca, ki пе,Ј
re nikamor brez obilja pJ
ge. Pričakovanja so upravj!
na tudi zaradi sprejemljivç
ne (50 ccm: 348.000 SIT J
ccm: 432.000 SIT). Ponudili,
še maksi skuter Elyseo s ц
mi pogonskimi agregati (j
100 ccm dvotaktnika in
ccm štiritaktnik).	'
Neprezrti so bili leto§[
prišleki Malaguti s skuterja
F 15 Firefox in Benelli z mi
deloma 491 in K 2. Pri Beti
bil pričakovan že januarja p,
kazan skuter Eikon ter [ц
Ijanka iz malega 50-kubifii
ga endura RR, opremljena
17-colskimi kolesi.
Ocenjevalci opremljeno«
posameznih razstavnih pp
štorov ne bi prezrli celovi
podobe razstavljavca čel;
Nolan in bogate ponudi
uvoznika čelad NZI in razn
vrstne dodatne opreme.
Skupaj s trgovci se je na§
prostor za policiste, ki so zv
sto razlagali nejasnosti, ki i
celo po nepolnem letu c
sprejetja nove cestnoprome
ne zakonodaje morijo vozu
ke, tudi motoriste. Večina nji
pa se ubada še z enim vpraš,
njem; kdaj bo vreme prime
no za njihov hobi.
TEODOR JESI
Slovenska premiera: suzuki SV 650 S, ki ga poganja pomanjšan dvovaljnik iz superšportnika TL 1000 S in prisrčen TU 250 X, namenjen začetnikom alî
nežnemu spolu.	1
v MODNEM VRTINCU
47
Milano s cvetjem se odeva
Zbogom »black power« - pozdravljen »flower-power«!
рз končajmo prejšnji te-
I začeto marčevsko pote-
s pje po milanskih butičnih
■¡rodajalnah.
Џ
\¡ stari Pratiki je prvi spom-
jđanski mesec označen kot
ki s cvetjem se ode-
.« Tudi modni marec se,
jodeč po videnem v izložbe-
jjji oknih najbolj prestižnih
jjeatorskih imen, ravna po
lej zapovedi. Pa ni bilo vselej
¡¿o, saj veste. Posebno zad-
jje modne sezone, ki so veli-
ke, eksotično bogate in drzno
larvaste vzorce kar spretno
.^orirale. Še več, zviška so
«ledale nanje s zaničljivimi
jogledi, ki so govorili: »Fuj,
(¿kšen neokusen, pritlehen
lič...« Ha, pa smo spet pri tisti
ligendarni ugotovitvi slavne
toco Chanel, ki je nekoč, če-
prav sama ustvarjajoč nove
iende, priznala: »Moda je ne-
iiamna predrznica. Danes
jbožuje nekaj prav zato, da
tiolahko to isto stvar že jutri s
jrezifom zavrgla.«
Ampak, ostanimo pri Da-
nes. Če vam je všeč ali ne -
setje oziroma gigantski cvet-
iini vzorci so preplavili letoš-
lie pomladno-poletno mod-
prizorišče. Zakaj ravno
zadnjo toplo modno sezono
"pred vstopom v tretje tisočlet-
je?
»Moda ne sme biti skrajno
preprosta, v njej se mora
odražati veselje do življenja!«
S to mislijo je pospremil svojo
pomladno-poletno modno vi-
zijo na marčevski modni revi-
ji slavni in (vedno bolj) mla-
dostni petinšestdesetletni
kreator Emanuel Ungaro. Slo-
vesno so mu prikimali in to
filozofijo tudi »v škarje in
platno« prenesli še mnogi
eminentni stilisti. Rezultat je
torej viden v živobarvnih
vzorcih, ki delujejo na naše
vidne organe kot energetski
napitek.
Kraljica med motivi je or-
hideja. Kot naročena za pre-
magovanje stresnih mese-
cev pred letom 2000, saj je v
stari Kitajski orhideja pove-
zana s praznovanjem pom-
ladi. Uporabljali pa so jo nje-
gadni tudi za izganjanje ško-
dljivih vplivov. In še nekaj:
orhideja je simbol plodnosti
(orhis pomeni po grško del
moškega spolnega organa),
zaradi čudovitega cveta pa
je simbol duhovne popolno-
sti in čistosti. Same krasne
reči torej.
Najpogostejša osnova, na
kateri se bohotijo tovrstni ek-
sotični cvetovi tropskih orhi-
dej, pa tudi irisov, gerber, stili-
ziranih spominčic, vrtnic, tuli-
panov, jasmina... je - rožnata,
rumena ali oranžna. Nena-
vadno, vendar simpatično. Za
mlajše in vitkejše, bi le še
dodah.
Čeprav letošnja razcvetena
moda ni pozabila tudi na tiste
dame, ki bi pred omenjena
dva pridevnika morale dodati
»malo manj«. Droben šopek
kot vezenina, cvet kot detajl,
aplikacija, morda ročna posli-
kava na manj kričeči osnovi,
pa bo zadovoljstvo trikratno.
S strani mode, estetike in
osebnega zadovoljstva.
Sicer pa, ko govori cvetje, je
potrebno malo besed, pravi-
jo. Skoraj preveč sem jih že
natrosila, kajne? Zato iz da-
našnje cvetlično dehteče mo-
de raje sami izluščite še kak-
šno skrito, prav vam name-
njeno misel.
Tako torej Milano. V kaj pa
se odeva svetovna modna
prestolnica - Pariz? Tudi o
francoski modi bomo seveda
rekli kakšno.
Nekaj svežih marčevskih
utrinkov iz pariške novomod-
ne ponudbe imam v mislih za
naše naslednje časopisno sni-
denje. V Parizu se je do 15.
marca dogajal vodilni sejem
tendenc za tkanine na svetu
Premiere Vision in sejem mod-
nih dodatkov Mod'Amont. Do
takrat pa - mislite in bodite v
cvetju!
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Nagradno vprašanje meseca marca
KAKŠNE DOLŽINE SO LETOS MODNE CAPRI HLAČE, KI SO
DOBILE V PETDESETIH LETIH IME PO MONDENEM
ITALIJANSKEM LETOVIŠČU?
a)	malce nad gležnji
b)	do sredine stegen
c)	do sredine meč
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:
Točen naslov: .
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Združeni V dobrih željah in dejanjih:
Na avkcìp umetniških del v Laškem zbrali ] milijon 650 tisoč dobrodelnih tolarjev - Vino iz dekanove kleti
Na avkciji likovnih del, ki je
bila minuli četrtek zvečer v
dvorani Kulturnega centra v
Laškem, so prodali šestindvaj-
set od skupno tridesetih raz-
stavljenih umetniških deh Iz-
kupiček so namenili dvema
bolnišničnima ustanovama.
Pediatrični kliniki v Ljubljani
in Bolnišnici Celje, tamkajš-
njemu otroškemu oddelku.
Prireditev je privabila številne
ljubitelje likovne umetnosti,
med udeleženci pa je bilo tudi
precej darovalcev-umetnikov.
Zamisel o dobrodelni akciji
širših razsežnosti se je porodila
v Kulturnem centru Laško, kjer
so se člani programskega sveta
zavoda odločili del svojega bo-
gatega programa dopolniti tudi
z dobrodelnimi akcijami. K tak-
šni odločitvi jih je napeljalo
dejstvo, da so se sami že nekaj-
krat znašli v položaju oškodo-
vanca, ko so jim poplave, zlasti
pa lanska, prizadejale ogrom-
no gmotno škodo. Takrat so
jim na pomoč priskočili mnogi,
ki so se vključili z dejanji mo-
ralne in materialne spodbude.
»Božiček iz
Laškega«
Kljub škodi, ki jo je Kulturni
center Laško utrpel ob popla-
vi,- so v vodstvu ocenili, da je
še mnogo takšnih, ki so po-
moči še bolj potrebni. Pri tem
so se najprej spomnili hudo
bolnih otrok, tistih, ki se zdra-
vijo na Pediatrični kliniki v
Ljubljani in malih bolnikov na
Otroškem oddelku v Bolnišni-
ci Celje. Med pobudniki tovrst-
ne akcija sta bila tudi akadem-
ski kipar Ferenc Kiraly iz
Lendave in njegova soproga,
akademska slikarka Suzana
Moss-Kiraly, kj sta ob lanski
poplavi predlagala in ponudila
pomoč laškemu Kulturnemu
centru. V želji pomagati po-
moči najbolj potrebnim, je
vzklil širši projekt, imenovan
»Laško združuje dobre želje«,
vanj se je vključilo tudi Ob-
močrio združenje Rdečega
križa Laško, s svojim ugle-
dom, posluhom in darežlji-
vostjo pa še Pivovarna Laško.
Projekt se je pravzaprav pri-
čel v minulem prazničnem de-
cembru, ko so obdarili otroke
na Pediatrični kliniki v Ljublja-
ni, tam pa so akcijo poimeno-
vali kar »Božiček iz Laškega«.
Sodelovalo je dvajset sponzor-
jev, ki so otroke obdarovali z
igračami in knjigami v skupni
vrednosti 540 tisoč tolarjev.
Izkupiček od četrtkove avk-
cije bodo namenili Otroškemu
oddelku kirurških strok Splo-
šne bolnišnice Celje za opre-
mo (aparature) v sobi za in-
tenzivno nego in za zgodnjo
rehabilitacijo otrok - ortoped-
skih pacientov. Na Pediatrični
kliniki UKC Ljubljana, oddelku
za onkologijo in hematologijo
ta čas najbolj potrebujejo po-
sebno bolniško posteljo za hu-
do bolne, nepokretne bolnike,
s podarjenim denarjem, ki so
ga zbrali na četrtkovi avkciji v
Laškem pa jim je ta cilj postal
veliko bližji.
Izdelke za avkcijo so prispe-
vali predvsem tisti likovni
umetniki, ki so v Laškem že
razstavljali in ki so z Laškim in
posameznimi Laščani kako
drugače prijateljsko povezani.
Poseben prispevek je bilo delo
oblikovalca Iva Vrečka iz Štor,
ki je vsa likovna dela uokviril.
Na odru v dvorani je bilo na
ogled trideset umetnin (po-
nudniki so jih že prej ogledali in
prejeli vsak svojo številko, pod
katero so dražili), od tega še-
stindvajset slik, tri kiparske
skulpture in en zlatarski izde-
lek. To so bila dela osemnajstih
umetnikov. Iz lastnih zbirk so
tri likovna dela za avkcijo po-
darili Gorazd Šetina, daritelj, ki
je želel ostati anonimen, likov-
no delo svojega očeta Mihe
Maleša pa je podarila Travica
Grešak-Maleš.
Potek dražbe je spremljala
posebna tričlanska komisija,
vodila pa sta jo dražitelj Tone
Vrabl in napovedovalka Jožica
Škorja. Za dodaten umetniški
utrip prireditve so poskrbeli
glasbeniki: klarinetist prof. Fra-
njo Maček, pianistka Brina Zu-
pančič, violinist Franci Rizmal,
pianist Emil Glavnik in operna
pevka Nika Vipotnik Rampre.
Najmanjši znesek, s katerim
so ponudniki dvigovali cene
umetnin, je bil deset tisoč tolar-
jev, najdražja (450 tisoč tolar-
jev) in za ta znesek tudi proda-
na umetnina pa je bila slika
(olje) akademskega slikarja
Franceta Slane z naslovom Šo-
pek. Kupila jo je Pivovarna Laš-
ko in s tem prispevala lep del k
izkupičku dražbe. Pivovarna
vsako leto del svojega kapitala
daruje za humanitarne name-
ne, okoli pol milijona tolarjev
letno. Ta denar laški pivovarji
namenjajo zlasti za zdravstve-
ne ustanove in tako je bilo,j
na četrtkovi prireditvi,
bila Pivovarna Laško v y],
generalnega pokrovitelja, j
Četrtkove dražbe so se I
ležili številni ugledni Lag
in poznavalci ter ljubite^
kovnih umetnosti, predstaj
ki obeh ustanov, katerim^
bil namenjen dražbeni izl^j
ček, med umetniki, ki so dj
vali svoja dela, pa so bilij
šotni akademska slikarka t
rinka Pavletič Lorenčak
Celja, slikarka Marjeta 2aj
iz Ljubljane, slikar Bogj
Potnik iz Ljubljane, slikar J
židar Ščurek iz Celja, obli)
valeč Ivo Vrečko in sopro|
prof. Urška Vrečko iz Šentj
ja, mojstrica umetne obrti
rija Guček iz Laškega ten
rovalec slike iz lastne zbii
Gorazd Šetina. Na prireditvi
bil tudi laški župan Jože Raj
ki se je ogrel za nakup e
izmed umetnin.
Po končani dražbi (od t
desetih so ostale neproda
le štiri umetnine) sta občii
tvo povabila na prigrizek
kozarček ruj nega laški žup
in dekan Nadžupnijski
urada v Laškem Jože Hori
Kot je povedal Jure jj
ravnatelj Kulturnega ceil
Laško, bodo projekt »Ц
združuje dobre želje« ri
Ijevali v jesenskem času
bo 21. oktobra v dvoran?
lilije dobrodelni koncertj
katerem bodo sodelo
priznani slovenski glasb
ansambli, izkupiček od i
certa pa bo prav tako ne
njen bolnim otrokom ozi
ma zdravstvenim ustanovi
A	Foto: J
Umetnica Darinka Pavletič Lorenčak, kije za avkcijo darova-
la dve svoji deli, in njena nekdanja učenka, zdaj pa prijatelji-
ca Mika Krašovec. Mika in njen soprog Jure sta se na avkciji
ogrela za akvarel akademskega slikarja Janeza Kovačiča
Kuretno in govški hrd.
Jure Jan, ravnatelj laškega Kulturnega centra, je bil zadovo-
ljen z izkupičkom od dražbe, s čašo vinca iz dekanove kleti pa
je nazdravil s pianistom Emilom Glavnikom iz Celja. ^
Večer po zgornjesavinjsko
Na čitalniškem večeru v
gostilni Čujež na Rečici so
uglednega gosta, generalne-
ga konzula RS v Celovcu Jo-
žeta Jeraja, pozdravili tudi
številni gostje, sodelavci iz
SLS ter seveda prijatelji.
Vsekakor je bil še posebej
odmeven prihod dr. Franca
Zagožna (na posnetku skraj-
no levo), ki se je v medijih
večkrat omenjal kot kandi-
dat za obrambnega ministra.
Dr. Zagožen, poslanec SLS v
državnem zboru, je vsa
snubljenja doslej uspešno
zavračal. Sicer Frenk, kakor
dr. Zagožna kličejo prijatelji,
živi v Vologu pri Šmartnem
ob Dreti, kjer imajo družin-
sko posestvo, na katerem se
ukvarjajo, z intenzivno ovče-
rejo. Na posestvu največ gos-
podarita soproga Mihela (na
posnetku se »skriva« za hrb-
tom Vinka Jeraja, ki ji je kot
predstavnik Turističnega
društva Rečica podaril zaš-
čitni znak društva - šopek
rož), ki prihaja iz Grosuplje-
ga, in sin Miha. Na čitalniški
večer je prišel tudi Andrej
Presečnik, predsednik Zgor-
njesavinjske SLS, sicer zapo-
slen v mozirski zadrugi.
Spremljala ga je soproga
Zdenka, ki dela v nazarskem
Glinu, živita pa v Varpoljah.
Po dolgem času je na Reči-
co prišel tudi nekdanji mozir-
ski župan, sedaj poslanec SLS
v državnem zboru Jakob
Presečnik (na posnetku s
šopkom v rokah), Andrejev
brat, oba pa prihajata iz Gor-
njega Grada. Jaka, kakor po-
slanca Presečnika poznajo vsi
Zgornjesavinjčani, je bil v igri
za predsednika Darsove
uprave, vendar se je potem
drugače izteklo. Hrbta sta fo-
toaparatu nastavila Potočni-
kova z Rečice - Janez je za-
sebnik, ki se uspešno ukvarja
s predelavo lesa, žena Majda
pa je direktorica Kmetijske
zadruge Trnava in se prav
tako kot mnogo Spodnjesa-
vinjčanov srečuje s »hmeljar-
sko afero«.