Dopisi. V Ljutomeru 26. nov. (Cerkv. predstojništvu in faranom v preudarek.) Radovedni smo, kaj da bo neki naš g. organist, ki se je že večkrat te službe odpovedal; jo že enkrat za dalj časa celo odložil, samo da še nektere krajcarje več od faranov ali pa cerkve iztisne, napravil zdaj, ko se je oglasil za tukajšnjo podučiteljsko službo mlad gospod, kteri je tudi v muziki našemu dozdanjemu organistu kos, pa vendar vsega tega kakor on ne bo tirjal, je pa podpore bolj potreben in tudi vreden, ker se iz runogo boljše službe semkaj poda. Opozorujemo tedaj cerkveno predstojnistvo in pa farane na te okoliščine, ki res zaslužijo preudarka. Naš dozdanji g. organist se ne bo mogel na posebne zasluge za cerkev in cerkveno srenjo sklicevati, ker je bil za svoje opravila tudi dostojno plačan. Iz Celja 23. nov. (Nova bolnišnica.) Nekdaj je celjska bolnišnica tako imenitna in bogata bila, da je še 1. 1729. 18 duhovnikov na nje ime pravico do užitka (tischtitel) imelo. Njej je pripadala 1. gosposkina pravica sv. Duha, ktera njej je nesla po poročilu celjske kronike 1300 fl. na leto; 2. bolnišnica s kapelico sv. Elizabete, žitnica, klet, blev, dva skednja z kozolcem in teriluico; 3. vvti, njive, travniki in vinogradi. Novejši čas je pa po prodanih posestvih tako obožala, da spada zdaj med najslabejše naše dežele. Leta 1784 so se denarji raznih cerkvenih bratovšin celjske farne cerkve v svoti 878 gold. v pomoč vzeli in bolnišnica se je vnovič popravila. — Ko se je 1. 1798 v tačasnem minoriškem samostanu na veliki četrtek ogenj vnel, ki je skoro vse mesto vpepelil, pogorela je tudi bolnišnica in se je potem le za silo, postavila iu z deskami pokrila. K a p 1 a n u Žigi Juvančičn in trgovcu Pavlu Kajudelsdorfer-ju so se imeli Celjani zahvaliti, da sta s svojim trudom 1. 1824 po mestu nabrala 1209 gld. in bolnišniško poslopje popravila, kakor se zdaj stoji. — Poslopje ima po večjem odsolnčne in premalo zračne izbe, zato se je že dolgo govorilo, da bi mestjani kako boljšo hišo za bolnike preskrbeli. — Pretečeno jesen se je mestnim očetom posrečilo, v ljubljanskem predmestja hišo rajnega kamnoseka Hofer-ia kupiti, ktero so, kolikor se v kratkem času da, popravili tako, da so 14. t. m. bolnike v njo prenesli. Dali so tej bolnišnici ime ,,Gisela Spital". Izbe novega poslopja so lepše in prijetnise od prej imenovanih, pa prostora še tudi v tem stanovališču ni več; kakor v starem, in se je bati, da bo v zimskem času preveč bolnikov moralo v posamesnih izbah ležati, dokler se ne bo poslopje povekšalo, kakor je namenjeno. Stari so pri stavbi bolnišnic vselej tudi mislili na duhovno folažbo bolnikov, in so, če le mogoče, kapelice bolnišnicam prizidavali. Denešnji mestjani na kaj takega ne mislijo; če se pa uresniči govorica, da je celjskega župana volja usmiljene sestre bolnikom v postrežbo iz Gradca poklicati, se bo tudi za duhovske potrebe bolnikom skrbelo. Iz Celjske okolice. (nKapunovdvor." Kateketiške jeremiade.) G. dopisnik iz Celja poroča v 45. štev. nGosp.", da je optijski ,,Kapunovdvor" na prodaj in meni, da bi bil prav sposoben za šolske sestre, kterih je v Celju prav silao potreba, čemur mu prav radi pritrdimo. — Ne bi li bilo prevdarka vredno, ko bi ga preč. kn. škof. konzistorij kupil iz glavnice, iz katere se podpirajo dostikrat prav nehvaležai dijaki, in bi se šolske sestre tje poklicale. Tako bi se posestvo oerkvi in škofiji ohranilo, ženski mladeži pa krščanska vzreja zagotovila. V kratkem času snio duhovni Lav. škofije prejeli dra ,,ucna načrta za krš. nauk na ljudskih šolah v Lav. škofiji:" enega od preč. kn. škof. konzistorija, drugega po srenjskih zastopih. Prvi je tiskau v ,,narodui tiskarni v Mariboru", drugi v ,,društveni tiskarni v Gradcu." Oba delita učno tvarino čisto enako po razredih, v poglavitni reči sta si pa nedosledna. Od kn. škof. konzistorija poslani poveda, koliko ur da imamo ali smemo kršanski nauk po posamesnih razredih podučevati; — od srenje poslaai pa število učnih ur zamolčuje. Poleg najnovejšega ministerskega ukaza je v I. razredu odločena za kršanski nauk le ena ura na tjeden, po načrtu od prec. kn. škof. konzistorija poslanem pa dve. Kterega se imajo kateketi držati? Sicer je ta določba zmedena in nejasna, kakor nova šolska postava sploh; kajti v ljudski šoli na kmetih sta najmanje 2 razreda v eni sobi. Kdo bo tedaj odstopil: učitelj ali kateket ? Ali hočeta oba naenkrat v eni sobi podučevati? Ko mi je g\ učitelj oficielno uro naznanil, zacel sem premišljevati, kaj da mora temu vzrok biti, da je za kršč. nauk le ena ura na tjeden odločena, najti pa.nisem mogel pravega uzroka: toraj mislim, da je postavodajna oblast le hotela nekoliko privoliti liberalnim kričačem, ki bi radi kateketa in verski poduk prej ko mogoče iz šole pabnili. Vlada si je mislila: Pri drobnih otročičih ne bo toliko škodovalo, kričačem pa se nekoliko jeziki zavežejo, če se v najnižjem razredu ena ura kat. poduku odškrne. Zdaj začnem računiti, v koliko urah da bode kateket v šolskem letu prav za prav krš. nauk razlagal, in sem našel to-le: Leto ima tjednov . . . .51 za solske počitnice je odločenih . . 6 v letošnjem šolskem letu 1874/5 odpade na cerkvene in šolske praznike ur . .10; ako se podučuje krš. nauk po enkrat na tjeden, ostane za-nj v letu celib. . 35 ur! Prevdarimo, da se v začetku leta šola slabo obiskuje, da potem zima pride ; slabo obleko otrok, daljni pot, slabo vreme, bolezen; da je dostikrat kateket po opravilih svojega poklica zadržan v šolo priti, —in ostaje še kakih 20 ur na leto za kat. poduk pri otrocih, ki ga najbolj potrebujejo, ker si sami celo nič pomagati ne morejo. Ako ne bo sv. Duh kateketa in otroke bolj podpiral in razsvetljeval, kakor je postavodajalce, bodo prav slabi kristjani iz šole prihajali. — Kdo se bo pri vladi potegnil za krščansko vzrejo šolske mladeži? Kaj bo z ljudstva, če se mu mlada korenina v šoli okuži? Ali smo res že tako dalječ, da nema cerkv. oblast pri šoli nieesar več govoriti ? Kaj delata d u h o v n a uda v dež. šol. sv&tu? Oba načrta priporočata enake knjige za krš. nauk, ki se dobivajo v c. k. založbi šolsk. knjig na Dunaju. Kdor ima priložnost s šolarji se pečati, poišče si primernih bukvic za podučevanje. Za vsak šolski predmet dobiva se obilno primernib šolskih knjig, le za krš. nauk imamo najbolj nevkretno, neprakticno. Naj neprimerniši katekizem pa je: ,,Kršanski-katolški nauk okrajšan." Kdor otioke sili, da se naj iz teh bukvic na pamet učijo, ni učenik, marveč mučenik svojih učencev. Tudi so knjižice za krs. nauk predrage. Kranjci imajo kaj čeden in za otioke — šolarje mičen, po vsem praktičen katekizem, ki ni predrag. Oba načrta podučujeta kateketa, da naj v I. razredu, v kterem otroci se brati ne znajo, ,,jih ustmeno v pripovedkah podučuje." — Tristo medvedov! ako mi kdo pove in dokaže, da je kedaj ali še zdaj kteri kateket otroke, ki še brati ne znajo, drugače uči, kakor v pripovedkah ustmeno, kupim mu ,,Brenceljna" za celo leto! —