sP*m mmm MMNMt ■—i Izdaja Tovarna emajlirane posode vsako drago soboto. Urejaj e uredniški odbor: dr. Znpančič Franc, Emil Jejčič, Metka Rozman, ing. Danilo Fajs in Vlado Smeh. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon 39-21, interna št. 20?. Rokopisov in slik ne vračamo. Časnik izhaja v nakladi 3300 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« v Celju LETO VIII. ŠTEV. 8 Celje, 6. junija 1964 Predkongresna konferenca Dvajsetega maja je bila tovarniška konferenca članov Zveze komunistov na kateri je prebral referat o delu Zveze komunistov v tovarni tov. Milan Kavčič, sekretar tovarniškega komiteja ZK. Konference so se udeležili tudi občinski in drugi funkcionarji ZKS. V tem sestavku bomo seznanili člane kolektiva z nekaterimi bistvenimi vprašanji, ki so bila obravnavana na konferenci. Iz referata in razprave je razvidno, da so člani Zveze komunistov dobro preštudirali smernice, ki so bile dane na VI. plenumu CK ZKJ. V zvezi s temi smernicami je bila izvršena temeljita analiza, katero je pripravila posebna komisija, ki jo je določil tovarniški komiite. O tej analizi, ki je zajemala delo organizacije ZK v tovarni so razpravljale vse osnovne organizacije na svojih sestankih in jo dopolnile. Podlaga za razpravo na konferenci so bile prav te smernice VI. plenuma in to iz vidika doseženih uspehov in pomanjkljivosti, ki so se pojavljale pri delu članov ZK. Iz gospodarskih podatkov za dobo od leta 1958 do 1963 je razvidno, da so bili doseženi veliki gospodarski uspehi, kar je znatno izboljšalo družbeno ekonomski položaj naših upravljavcev. Znano je že, da je naša tovarna močno zastarela in je potrebna obnove. Podatki nam kažejo, da glede na globalno delitev dohodka med družbo in podjetjem nam ni možna niti prosta reprodukcija, kaj šele razširjena. Za obnovo tovarne je potrebno mno- go več sredstev kot jih pri sedanjem sistemu delitve ostane. Treba se je še nadalje odločneje zavzemati, da se sedanji sistem delitve med družbo in podjetjem čiinprej spremeni v korist skla- • dov podjetja. Le tako bo prišlo do stvarnejšega izraza delavsko samoupravljanje in bo aktivnost naših upravljavcev mnogo večja. Dosedanje stanje je zahtevalo, da smo investirali nekaj več za gradnje kot pa za notranjo opremo. V bodoče moramo težiti za tem, da obnovimo najprej strojni park, ki je kot znano močno zastarel. Pred vlaganjem investicij v strojno opremo pa moramo do potankosti preštudirati zmogljivosti nameravanih investicij, pre-analizirati vse proizvode, ki hi jih na nameravanih investicijah lahko proizvajali, analizirati tržišča za te proizvode, vskladiti dobavo investicij s potrebnimi o-rodij, dodatnimi postrojenji, surovinami itd. Doslej nismo na te stvari polagali dovolj pozornosti kar je bila posledica, da so nove investicije ostale dalj časa neizkoriščene, oziroma premalo izkoriščene. Strokovno izobraževanje V primerjavi z letom 1958 smo na področju strokovnega izobraževanja napravili vid|en korak naprej, vendar nam še vedno primanjkuje višji lin Visokošcjlski kader. V zadnjih letih šolamo več vi- 1 sokošolskega kadra, saj imamo sedaj 21 štipendistov na raznih fakultetah poleg tega pa študira -več članov kolektiva na višjih in visokih šolah, kjer so vpisani kot izredni slušatelji. Premalo pozornosti pa polagamo izobraževanju na delovniih mestih. Tu bo potrebno začeti s sistematičnim izobraževanjem, če hočemo, da bodo naši upravljavci Osebni V obdobju od leta 1958 do 1963 so se neto osebni dohodki povečali za i7 % kar pomeni, da smo imeli v letu 1958 zelo nizke osebne dohodke. Ti so bili izpod povprečja v kovinsko predelovalni industriji, kakor tudi izpod povprečja v celjskem okraju. Zaradi tega je povečanje osebnih dohodkov upravičeno glede na dvig storilnosti dela ter glede na ostale pozitivne gospodarske pokazatelje. Še nadalje moramo težiti, da se bodo osebni dohodki dvigali na podlagi večje storilnosti in dorasli strokovnosti, ki jo zahteva delo na posameznem delovnem mestu in če hočemo doseči večjo proizvodnjo ter kvalitet-nejšo izdelavo naših proizvodov. Zelo malo ali celo nič smo u-krenili za študij potrebnih gibov pri delu. Z uvajanjem metode gibov olajšamo pogoje dela in povečamo proizvodnost', če odpravimo nepotrebne gibe. V letu 1963 sta bila v ta namen organizirana dva seminarja o REFA sistemu’ vendar izgleda, da tovariši, ki so obiskovali te seminarje ne uporabljajo v praksi izkušenj, ki so jih pridobili. dohodki ekonomičnosti v naši proizvodnji, kar bomo lahko dosegli z boljšo organizacijo dela. z boljšo tehnologijo, s proizvodnjo novih proizvodov ter optimalnih in večjih serij in končno tudi na podlagi zavestne socialistične discipline vsakega proizvajalca. Posebna strokovna grupa pripravlja sedaj nov boljši sistem delitve osebnih dohodkov pri čemer mora upoštevati tudi osebno prizadevnost umskih delavcev pri njihovem delu. Znano je, da je osebno prizadevanje posamez- nika pri fizičnem delu merjeno z normo odnosno komadnim a-kordom. Tudi za umske delavce bo potrebno poiskati merila za tako nagrajevanje. Pri vseh članih kolektiva je treba vzbuditi čut odgovornosti za izvršeno delo ne glede na to, na kakšnem delovnem mestu je kdo zaposlen. Cut odgovornosti za izvršeno delo mora prevladovati na vseh delovnih mestih brez razlike na to, če se opravlja umsko ali fizično delo. Razumljivo je, da je odgovornost večja na delovnih mestih, za katera se zahteva višja ali visoka strokovna izobrazba, kar je seveda pogojeno ne samo z dovršeno izobrazbo, ki jo zahteva določeno delovno mesto, temveč tudi z dejansko sposobnostjo o-pravljanja dela na delovnem mestu. Strokovna grupa, ki dela na pripravah novega sistema delit- ve osebnih dohodkov, ki bo predložen kolektivu v razpravo bo morala točno opredeliti določeno odgovornost za delo na vsakem delovnem mestu tako, da bo mogoče točno ugotoviti kdo za kaj odgovarja ali kdo je odgovoren za morebitno nastalo škodo, ki je kakorkoli povzročena kolektivu. Današnji sistem delavskega samoupravljanja zahteva temeljite in točne gospodarske in druge analize, ki naj jih pripravijo posamezne strokovne službe. Ko te predlože analize v razpravo organom delavskega samoupravljanja za zbrane podatke tudi odgovarjajo. Organizacijska oblika delitve dela mora biti taka, da bo pospeševala razvoj podjetja in krepila delavsko samoupravljanje ter nadaljnjo decentralizacijo istega. Skratka, naš proizvajalec mora biti tudi dober upravljalec. članov ZK__________________ Prehod na 42-urai delovni teden Na dvainštirideset urni delovni teden bomo prehajali postopoma. Ob skrajšanem dlelovnem času moramo izdelati toliko, kolikor smo doslej odnosno še večjo količino proizvodov kot smo jih doslej. To seveda ne bo mogoče doseči samo na račun večjih fizičnih naporov posameznega proizvajalca. To bomo morali doseči z boljšim izkoriščanjem notranjih rezerv, z izboljšanjem organizacije dela, z izboljšanjem tehnoloških postopkov itd. Naši višji in visoko strokovni kadri se bodo morali resno spoprijeti z delom na navedenih področjih. Uvedba tekočih trakov nam je dala dobre izkušnje, da se lahko podvoji proizvodnja brez posebnih fizičnih naporov delavcev, če je organizacija dela pravilna in je tudi razvrstitev strojev in naprav na pravem mestu. Kot ipriimer nam lahko služi radii;torski oddelek, ki je s sistematično odpravo ozkih grl dosegel v letošnjem letu že lepe uspehe in kot kaže bodo tu uspehi do konca leta še boljši. Z izboljšanjem organizacije dela se da mnogo storiti in če bomo šli po tej poti pogumno ter bomo delali z razumom se nam ni treba bati prehoda na skrajšani delovni čas. Predkongresna konferenca članov ZK Foto: Fotoklub LT Emajl DOHODEK PODJETJA Dohodek podjetja je bil v konstantnem porastu — sorazmernem porastu količinske proizvodnje in ne porastu proizvodnje po vrednosti, kar bi bilo pričakovati. Vzrokov, da porast dohodka zaostaja za porastom vrednosti proizvodnje je več. Zvišanje cen surovinam, pomožnega in ostalega materiala!, zvišanje cen raznim storitvam, prevozu, električni energiji, zavarovalnim premijam, obveznih članarin, zvišanje stroškov investicijskega vzdrževanja, dalje spremembe instrumentov v korist družbe pred ugotavljanjem dohodka, to so vzroki za nesorazmeren odnos pri porastu dohodka. Vse rezerve, ki so bile v dobi od leta 1958 do leta 1963 izkoriščene, so bile več ali manj paralizirane zaradi sprememb v cenah in instrumentih, nasprotno pa so naše prodajne cene že od leta 1954 za večino grup naših proizvodov ostale ne-izpremenjene. Udeležba družbe na dohodku v letu 1958 je bila še 57,3 %, v letu 1963 pa samo 27,8 %. Vseeno pa je taka delitev dohodka za vsa stara podjetja še vedno nezadovoljiva. S tako delitvijo dohodka stara podjetja ne ustvarjajo dovolj sredstev, za razširjeno reprodukcijo, niti za obnovo obstoječih osnovnih sredstev, niti v dovoljni meri za potrebe sklada skupne porabe — za izboljšanje življenjskega standarda zaposlenih v obliki gradnje novih prepotrebnih stanovanj, rekreacijskih objektov in podobno. Formirani skladi iz dohodka zadostujejo komaj za plačevanje anuitet za obratna sredstva ter za odplačevanje anuitet investicijskega značaja. Potrebno bo še nadalje vztrajati in to je zadnji kongres sindikatov tudi potrdil, za pravičnejšo delitev dohodka med družbo in podjetjem v korist podjetij, ki ustvarjajo proizvodnjo ob takih pogojih in rezultatih kot je to slučaj pri nas. V narodnem dohodku leta 1958 je bila družba deležna 78,6 %, v letu 1963 pa 68,8% iz česar je razvidno, da se je procentualni odnos ndeležbe pri delitvi le malenkostno spremenil v korist podjetja ter, da je bil del prispevkov, ki se je odvajal v letu 1958 že od dohodka po veljavnih instrumentih prenešen že pred u-gotavljanjem dohodka. Tudi to nam dokazuje, da je delitev dohodka za naraščajoče potrebe podjetja še vedno nezadostna in da kolektiv z vsem optimizmom pričakuje napovedane spremembe o delitvi dohodka v korist podjetja. Le s tako spremembo bo podjetju omogočena postopna regeneracija obstoječih sredstev za delo. Kolektiv pa si mora prizadevati, da bo dosegel večjo proizvodnjo z boljšo organizacijo in mehanizacijo proizvodnega procesa, z večjo serijsko proizvodnjo, iz- (Nadaljevanje na 2. strani) © Predkongresna konferenca članov ZK (Nadaljevanje s 1. strani) boljšano tehnologijo dela in disciplino, ne pa z večjo fizično dejavnostjo delavstva. Proizvode obrtnega značaja bo treba ločiti od redne proizvodnje. Stare stroje z nizko produktivnostjo moramo zamenjati z modernimi visoko produktivnimi stroji. Na ta način bomo sprostili proizvodni prostor ker bo namesto kopice starih strojev, ki zavzemajo veliko prostornino stal na tej prostornini en stroj z večjo zmogljivostjo kot jo imajo vsi stari dotrajani stroji. Tako bo sproščen proizvodni prostor in ne bo potrebno gjradliti novih objektov, hkrati pa bo izostala potreba po povečani delovni sili. Glede na to pa bo potrebno več kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev na delovnih mestih v proizvodnji in v strokovnih službah. Potrebna bo večja skrb za hitrejšo prilagoditev proizvodnje na novih strojih kar pa je povezano s smotrnejšo in načrtno dejavnostjo izobraževalnega centra. Delavsko samoupravljanje Sedmi kongres Zveze komunistov Jugoslavije je določil, da morajo komunisti posvečati posebno pozornost razvoju delavskega samoupravljanja zato je potrebno, da analiziramo šibke točke naše dejavnosti na tem področju v obdobju od sedmega kongresa do danes. Ko smo leta 1960 izvedli decentralizacijo smo takoj povedali, da ne gre le zgolj za formalno decentralizacijo tako, da bi namesto enega delavskega sveta izvolili več delavskih svetov. Cilj decentralizacije delavskega samoupravljanja je bil že takrat, da se najde način kako bo lahko vsak proizvajalec tudi neposreden upravljale«. Mi smo to vprašanje rešili z ustanovitvijo zborov proizvajalcev v katerih so zajeti vsi člani kolektiva. Tem zborom proizvajalcev smo določili njihove pristojnosti v prejšnjih pravilih podjetja in v sedanjem statutu. Tako je postala decentralizacija iz političnega vidika dejanska in ne le formalna in moramo usmeriti naša prizadevanja, da se ta izvede postopoma tudi iz ekonomskega stališča z interesi neposrednih proizvajalcev in interesi celotnega kolektiva in naše socialistične skupnosti. Več skrbi za razvoj delavskega samoupravljanja V bodoče moramo imeti več skrbi za razvoj delavskega samoupravljanja, zlasti pa za razvoj naših zborov proizvajalcev kot osnovnih celic delavskega samoupravljanja, ki imajo po naši internih predpisih določene pravice in dolžnosti. Čestokrat ugotavljamo, da naši organi delavskega samoupravljanja ne poznajo v dovoljni meri njihovih pristojnosti, ki so določene v statutu in drugih pravilnikih ter poslovnikih podjetja. Tako nastanejo nasprotujoča si sklepanja, ki vnašajo zmedo v poslovanju. V bodoče bo potrebno, da se vsi člani organov delavskega samoupravljanja zlasti člani centralnega delavskega sveta, člani delavskih svetov ekonomskih enot in predsedniki zborov proizvajalcev temeljito seznanijo na posebnih tečajih z osnovnimi načeli splošne zakonodaje delavskega samoupravljanja in z internimi predpisi,'ki določajo njihove pristojnosti. Čeprav smo se doslej mnogo trudili, da bi naše obveščanje še bolj izpopolnili prihaja do tega, da se posamezni mali problemi prikazujejo kot veliki in obratno ter v popolnoma drugi obliki kot je njihova miselna vsebina. Probleme je treba tolmačiti take kot so. Tu ne more biti niti olepša-vanja niti obračanja resničnih dejstev. Na naših delavskih svetih ekonomskih enot so razprave o splošni gospodarski problematiki in o vsem kar je z njo v zvezi zelo skope. Dnevni redi običajno za- jemajo izvršitev plana proizvodnje za pretekli mesec, realizacija in delitev osebnih dohodkov in razno. Nešteto drugih važnih vprašanj pa ni zajetih, vsled česar se pajavljajo razne motnje v proizvodnem procesu, ki jih povzročajo sicer vidna toda nerešena problematična vprašanja gospodarske, socialne in druge narave. Neposredni proizvajalci se čestokrat na sestankih in sejah ne oglašajo, čeprav poznajo določena vprašanja saj o njih medsebojno razpravljajo. Vzrok je navadno ta, da se boje zamere na-pram svojemu nadrejenemu in večkrat tudi napram svojemu sodelavcu. Če bi tega ne bilo, bi bila splošna kvaliteta našega dela mnogo večja ter red in disciplina na dostojni višini, s tem pa tudi boljši gospodarski uspeh v zadovoljstvo vsakega člana kolektiva. Smo tik pred volitvami novih organov delavskega samoupravljanja. To je za naš kolektiv zelo pomemben političen dogodek. Na zborih delovnih ljudi se je pokazala velika aktivnost naših neposrednih proizvajalcev. Tam kjer so bili ti zbori s pomočjo političnih organizacij dobro pripravljeni se tudi kaže kvaliteten izbor kandidatov za vse organe delavskega samoupravljanja. Tu-di bodoče volitve ne smejo biti le zgolj formalnost, temveč važen družbeno političen dogodek v kolektivu, ki bo odločilno vplival na nadaljnji gospodarski razvoj podjetja. PRED VOLITVAMI V EE - 1 Že ikar precej časa je poteklo, odkar so člani ekonomske enote 1 ugilbali, kdaj se bodo vršile volitve v organe delavskega samoupravljanja. S sklepam skupščine podjetja, da se razpišejo volitve za dan 13. junij pa se je diskusija po delavnicah še bolj razširila. Člani živahno razpravljajo o samem pomenu volitev in o dnevu v katerem prode najbolj do izraza enakopravnost naših delovnih ljudi, ter njihovih odločanj. Čeprav že obstoja DS EE — 1 od decembra 1961. leta, ter ima že nekaj pridobljenih izkušenj, ugotavljamo člani EE 1, da bo potrebno nuditi novo izvoljenim članom vso pomoč za nadaljnje razvijanje delavskega samoupravljanja, -ter upoštevati njihove težnje in probleme. Težave pri sprovajanju te zamisli pa se pri nas pojavljajo v naslednjih oblikah: 1. Zelo omejena isredstvai, ki ostajajo podjetju na razpolago ovirajo, da bi se ta sredstva dala na razpolago zborom proizvajalcev, ker bi s tako razpršenimi sredstvi zbori proizvajalcev ne mogli teh sredstev koristno in rentabilno uporabljati. 2. Poleg zgoraj navedenega objektivnega faktorja je vsekakor pomebno dejstvo, ki zavira razvoj decentralizacije delavskega samoupravljanja tudi subjektivni faktor v mišljenju nekaterih ljudi predvsem vodilnih, ki ne gledajo na delavsko samoupravljanje kot na proces, ki iz dneva v dan pridobiva na svoji vsesplošni kvaliteti. Taka skrita pojmovanja nekaterih tovarišev izhajajo lahko samo iz politične nezrelosti, prilagajanja trenutne situacije svojim osebnim interesom, samoljubno-sti in iz skrajno nazadnjaškega mišljenja. Zavedati se moramo, da se mora naš socialistični človek oblikovati karakterno skladno z gospodarskim, ekonomskim in kulturnim razvojem in moramo iz tega vidika usmerjati njegovo družbeno dejavnost v vedno višjo stopnjo ne pa demagoško ugotavljati njegove »nesposobnosti« za prehod na višjo stopnjo našega socialističnega družbenega sistema. Delovno predsedstvo predkongresne konference Foto: Fotoklub LT Emajl STROŠKI Ne toliko v referatu kot v razpravi so nekateri tovariši načeli vprašanje proizvodnih stroškov. V pogojih delavskega samoupravljanja, ko vsak član delovnega kolektiva prejema za svoje delo ustrezen del doseženega dohodka podjetja, nastaja vprašanje, ali je sploh mogoče osebne dohodke priznati kot stroške. Toda ko podjetje proizvaja, ne prenaša na nastajajoče proizvode samo vrednost porabljenih delovnih sredstev, delovnih predmetov in storitev, temveč tudi porabi denarna sredstva za plačilo tistih osebnih dohodkov, ki u-strezajo opravljenemu delu. Delovni kolektiv |ima pravico do osebnih dohodkov ne glede na to, ali je opravljeno delo ob zaključku obračunskega razdobja vsebovano še v nedokončani proizvodnji ali v neprodanih zalogah gotovih proizvodov, ko podjetje še ni doseglo dohodka in ga torej ne more razdeliti. Če- prav lahko takšna plačila osebnih dohodkov smatramo kot akontacijo na račun v prihodnosti pričakovanega dohodka in gotovih proizvodov, ne moremo zakriti dejstva, da so se določena denarna sredstva porabila zaradi opravljenega dela, ki je vsebovano v tej nedokončani proizvodnji in neprodanih gotovih proizvodih. To pa pomeni, da je z ekonomskega stališča pri poslovanju treba računati tudi z osebnimi dohodki kot s stroški. V našem tekočem procesu proizvodnje polagamo naj večjo važnost količini nekega izdeika. Za nas je najbolj važno, koliko je nekdo napravil, le liolj poredkoma pa analiziramo stroške, ki nastajajo v zvezi s kvantitativno proizvodnjo. To je napačno. Mi moramo vedeti koliko nas posamezni izdelek stane, kajti osebni dohodek ni odvisen samo od kva-titativa izdelka temveč tudi od potroška za dotični izdelek. Odgovornost članov Zveze komunistov Proizvajalci sami diskutirajo o posameznih članih skupščine in članih DS EE, ter uigotavl ja j o, da vsi člani niso v celoti odigrati v mandatni diobi svoje vloge in da niso doprinesli zaželenega deleža. Člani ZP so še vedno premalo seznanjeni z delom skupščine in D:S. ter o ¡sprejetih sklepih. Za ¡nove volitve v organe delavskega samoupravi jan jia diskutirajo o poedlincili. kateri naj bi kandidirali ,za CDS in DS EE. Na »boru delovnih ljudi v EE i so člani v celoti potrdili tisto predlaganih kandidatov ¡brez kakršnih koli pripomb, kar lahko smatramo, da ¡so bjli predlagani res ljudje, ki so vredni zaupanja. Volitve same pa naj bodo dokaz enotnosti in enakopravnosti vseh delovnih ljudi. L. I. V referatu je bila posebno poudarjena odgovornost članov Zveze komunistov za družbena dogajanja v podjetju in za gospodarski napredek podjetja. Taka odgovornost pa ne more temeljiti na neke vrste »koinandi-ranju«, kajti vsak član kolektiva ve za vodilno idejno politično vlogo Zveze komunistov le da je ta vloga prikazana čestokrat v drugi luči kot bi morala biti. Zveza komunistov in njeni člani ne morejo vršiti svoje funkcije iz komandnih pozicij temveč iz pozicij vsestranskega prizadevanja za političen, kulturen in ideološki dvig našega proizvajalca, da bo kos svojim težkim nalogam v proizvodnji in da bo dosegal vedno višjo stopnjo sodobnega socialističnega človeka, ki je osvobojen starega konserva-tizma ter prežet s svežino sodobne socialistične miselnosti za splošen napredek (naše socialistične družbe. Člani Zveze komunistov morajo delovati v te j smeri v vseh organih delavskega samoupravljanja, kjer se oblikujejo važni sklepi za gospodarski razvoj podjetja in v vseh družbenih organizacijah. Pri članih ZK se pojavlja tudi pasivnost pri političnem delu, ki slabo vpliva na splošen razvoj kolektiva. Ta pasivnost se odraža v mnenju, da komunistom ni potrebno na svojih sestankih razpravljati o tem kako bodo delovali in ukrepali, ampak, da je ta ali ona zadeva stvar organov delavskega samoupravljanja, sindikalne podružnice, mladine itd. Zaradi tega nastopa v vrstah članov ZK neenotnost, ki hromi celotno družbeno politično dejavnost v kolektivu. Člani ZK morajo na svojih sestankih analizirati razne pojave in zavzeti določena stališča do teh pojavov ter v vseh pomembnejših vprašanjih enotno nastopati. Oni so odgovorni za usmerjanje in vodenje aktivnosti članov kolektiva, ki upravičeno pričakujejo njihovo pomoč. Dogaja se, da hočejo posamezni člani postaviti svoj osebni problem ali svoj osebni interes kot problem ali interes organizacije ZK. Vsi“osebni problemi in interesi /se morajo reševati za vse člane kolektiva enako skladno s splošnimi in internimi zakonskimi predpisi. Tu ne smemo ustvarjati nikakih privilegijev za nikogar. Nekateri tovariši znajo zelo dobro podajati kritiko o izvršenih napakah v preteklosti. Pri postavljanju take kritike pa ne povedo kako naj se dela v bodoče, da ne bi bilo takih napak. Sami se tudi najmanj potrudijo, da hi se napake odpravljale takrat ko se pojavijo temveč čakajo. da se te naberejo, potem pa jih iznašajo na širšem zborovanju. Ta pojav se mora odpraviti ker je močno škodljiv za političen in gospodarski razvoj kolektiva. Te kritične pripombe, ki so bile iznešene v referatu in diskusiji ne zanikajo uspehe, ki jih je dosegla ZK v našem kolektivu. Ti uspehi so vidni, vendar bi bili lahko še večji, če ne bi bilo takih negativnih pojavov. Številnejši diskutanti med njimi tudi zunanji predstavniki, so ocenili delo naše organizacije ZK kot uspešno. Konferenca je dosegla svoj namen s tem, da je obravnavala politično, gospodarsko in kulturno dejavnost, iz vidika dosedanjih izkušenj in ustvarila jasne perspektive bodočega dela članov ZK v našem podjetju. -ej- Obisk italijanskih sindikalnih funkcionarjev Triindvajseteiga maja so olbis-kali mašo tovarno predstavniki italijanske sindikalne konfederacije delavcev (C. I. S. L.) iz ¡gori ške ¡pokrajine. Zanimali so ¡se zlasti za ¡naše delavsko samoupravljanje, za pogoje dela v tovarni, zai uspehe kolektiva in podobno. Ogledali so si tudi tovarno v spremstvu naših predstavnikov. Ob zaključku obiska so izrazi- li željo po še nadaljnjem stiku z nami, da bi tako še bolje proučili naš siistem delavskega sa-mouip ra vi j a n j a. Dejali so, da jih zelo zanimajo1 naše izkušnje im da bi bilo pre-uran jeno. da tbi nami povedali svoje mišljenje, kajti v par dneh bivanja in stikov z ljudmi pri mas jim to ni ¡mogoče. -ej- . SmCjfihee V PRIPRAVAH ZA VOLITVE Po predpisih temeljnega zakona o volitvah samoupravnih organov v delovnih organizacijah se vrše volitve na podlagi vloženih in po volilni komisiji potrjenih listah. Kandidatne liste se lahko vlagajo na dva načina in to, da na zborih delovnih ljudi, ki so sklicani po delavskem svetu zaradi predlaganja kandidatov in sestavljanja kandidatnili list predlagajo člani kolektiva kandidate, ali pa da določeno število članov kolektiva predlaga kandidatno listo samostojno. Takšno listo pa mora predlagati najmanj ena desetina članov volilne enote, za katero se predlaga lista ali vsaj 50 članov te enote, če šteje enota več kot 500 članov. Predlaganje kandidatnih list samostojno po določenem številu članov kolektiva je dodatno ter je osnovno in glavno predlaganje list po zakonu določeno na zborih delovnih ljudi. Ker je naše podjetje razdeljeno po dosedanji notranji organizaciji na 8 ekonomskih enot, predstavljajo te ■ekonomske enote hkrati volilne enote in se za vsako vlaga posebna kandidatna lista. Kandidatne liste so predložene Rok za vložitev kandidatnih list je 8 dni pred volitvami, to je pred glasovanjem. Ta rok poteče 4. junija 1964. V skladu s sklepom centralnega delavskega sveta so bili že izvršeni v vseh volilnih enotah odrejeni zbori delovnih ljudi ter so bile predlagane kandidatne liste, ki jih odobri volilna komisija. V posameznih volilnih enotah so predlagali: V volilni enoti I: voli se za centralni delavski svet 1? članov, predlagano 18, od tega 9 za dve leti in 9 za 1 leto, izvoli se 9 za 2 leti ter 8 za eno leto. Za delavsludinja. Mladinski komite naše tovarne je prevzel pokroviteljstvo nad! tekmovanjem v malem nogometu. V tej športnli panogi in v streljanju sta sodelovali tudi naši ekipi. Žal pa nismo imeli ■sreče in nismo osvojili nobenega pokala. Da je bilo tekmovanje uspešno izvedeno se moramo zahvaliti dobremu sodelovanju inašaga mladinskega komiteja, komiteju Cinkarne in terenskega aktiva Gaber je-Hudinja. To sodelovanje na našem področju moramo še ibolj razširiti in potem tudi čuvati in negovati, iker bomo le tako lahko dosegli uspehe, ki ¡si jih vsi želimo. Tržaški mladinci na obisku pri nas Foto: Fotoklub LT Emajl TRŽAŠKI MLADINCI PRI NAS Ko se je v Sloveniji mudila tržaška imladinska ¡delegacija, je obiskala tudi Celje. V programu ogledov gospodarskih organizacij celjske komune je bila tudi naša tovarna, ki so jo ti mladinci obiskali 16. maja 1964. ¡Po'ogledu tovarne smo ¡se z italijanskimi mladincu zadržali v krajšem razgovoru. Delegate je predvsem zanimal sistem delitve osebnih dohodkov, samoupravljanje in delovanje mladinske orga- nizacije. Z mladinci i:z Italije so mais obiskali še ¡nekateri tovariši ■iz CK ZMiS. OK ZMS Celje in ObK ZMS Celje. Na postavljena vprašanja ¡so odgovarjali: predsednik upravnega odbora ter predsednik in sekretar tovarniškega komiteja mladine. Srečanje s to delegacijo je bilo vsekakor koristno, saj ¡smo tudi mi izvedeli nekaj .stvari o delovanju mladine v sosednji Italiji. BF PARADE MLADOSTI SE JE UDELEŽIL TUDI NAŠ KOLEKTIV V nedeljo 24. 5. 1964 je bila ob 9. uri po mestu parada mladosti. Te parade se je udeležil tudi naš kolektiv. Čeprav je bilo premalo časa za dobro organizacijo, je bila udeležba članov našega kolektiva zadovoljiva. Organizacijo naših članov kolektiva na paradi, ki je bila ¡manifestacija vse celjske mladine in ¡delovnih kolektivov, je prevzel naš mladinski komite, ki ¡se je takoj povezal s sindikatom. LT Emal j in s ¡ŠD Tempo ter Počitniško zvezo Emajl. Tako so vse te organizacije visaka ¡po svoji strani zagotovile udeležbo, ki bi biila sicer lahko še ¡številnejša. Člani našega kolektiva »o se zbrali pred tovarno in nato krenili na zborno mesto parade na levi breg Savinje. Dva mladinca sta spredaj nosila tovarniški emblem, nato so se zvrstile državna, ¡partijska in slovenska iz a s ta v a ter prapori LT, sindikata in Počitniške zveze. LT je zelo lepo prikazala delovanje svojih številnih krožkov, za takt pa je poskrbela naša godba na pihala. Parade ise je ¡udeležilo preko 8.000 mladine in občanov mesta Colja. Parada je nekaj ¡po 9. uri krenila ¡od ¡mostu čez Savinjo proti železniški postaji, od tam pa, ¡po Cankarjevi ulici proti Gledališču itn mimo Narodnega doma pred Muzej revolucije. Tam se je potem, ko ¡so ¡se zib rali vsi udeleženci parade, pričel kulturni program. Vse navzoče je oib tej priliki pozdravil predsednik Občinske skupščine Celje tovariš Marjan Učakar. Zvečer pa je bil na parkirnem prostoru za restavracijo »Koper« organiziran ples, ¡ki je trajal pozno v noč. Tako je celjska mladima in z njo trudi ¡naša mladima počastila svoj dan itn 72. ¡rojstni dan maršala Tita. POZDRAV Jovanovič Milorad, ki ¡služi vojaški rok V. P. 4730/4 v Novem sadu pozdravlja svoje sodelavce in vse člane kolektiva in jim želi mnogo uspehov pri delu. Zlasti pia ¡pozdravlja ob dnevu mladosti svoje mlade tovariše, ki naj si prizadevajo, ¡da ¡bodo doibrli in vestni upravljale! ter pridni delavci na svojih delovnih mestih. Učenci osnovne šole »Franja Vrunča« na paradi mladosti Foto: Fotoklub LT Emajl 0 €À»o\fihe& OB 70-LETNICI Od leta 1950, ko je izšel zakon o delavskem samoupravljanju, se začenja v našem družbenem življenju in našem gospodarstvu nova pot, ki je edinstvena o sodobnem socialističnem razvoju. Tako d našem podjetju kot drugod je bila ta pot vezana na določene pogoje gospodarske in politične narave. Pri nas smo že v začetku( naleteli na odpor administrativnih sil, ki se niso mogle sprijazniti z novim stanjem in so se bodisi popolnoma pasivizirale ali pa postavile afront proti sklepom in ukrepom delavskega sveta in upravnega odbora. Tako je že v začetku prišlo do tega, da je bil delavski svet primo- Vajsenbah Viktor ran spremeniti vodstvo podjetja (odstavitev direktorja), ker ni izvajalo zakonitih sklepov ali. pa je te sklepe samovoljno spreminjalo zaradi zaščite lastnih interesov. Prva redna seja delavskega sveta je bila dne 5. septembra 1950. Takrat je bil izvoljen tudi prvi upravni odbor. Tedanji delavski svet je štel 100 članov, upravni odbor pa 11 članov. Delavski svet je takrat poslal Centralnemu komiteju komunistične partije Jugoslavije naslednjo resolucijo: >Novoizvoljeni delavski svet Tovarne emajlirane posode v Celju, zbran ob priliki volitev upravnega odbora pošilja naslovu borbene pozdrave.« Z velikim ponosom gleda naš kolektiv na to dejanje v zgodovini delavskega razreda. Še posebej smo ponosni na to, da je naš delavski razred znal v tako kratkem času povoine graditve našega gospodarstva uresničiti geslo: TOVARNE DELAVCEM — ZEMLJO KMETOM. Naš kolektiv se v polnem zaupanju v lastne sile zaveda nalog, ki jih je prevzel nase v našem socialističnem gospodarstvu. V interesu skupnih ciljev bo svojo delovno storilnost še povečal in vložil vse sile za dosego petletnega plana. Od tega dne dalje je delavsko samoupravljanje nenehno rastlo in se razvijalo do sedanje stopnje, Dosežen in presežen je bil petletni plan kljub velikim oviram, ki so nastajale. Prisluhnimo kaj pravijo o tem tudi naši starejši de- Ostruh Ivan lavci, ki delajo o tovarni 50 in več let. Viktor Vajsenbah je bil rojen 10. ?. 1910 v Celju. Njegov oče je bil delavec o opekarni. Službo v tovarni je nastopil leta 1928, ko mu je bilo 18 let. Sedaj je že 56 let v tovarni. Bil je nanašalec emajla, sedaj pa je skupinovodja. Zaradi stavke je bil leta 1956 odpuščen iz službe in se kot bivši delavski zaupnik ni mogel nikjer zaposliti. O delavskem samoupravljanju je dejal: ¡ Mnogo smo napredovali, toda mislim, da bi lahko še več. če bi bili bolj disciplinirani. Boj s kapitalisti je bil dolg jn težak. Mlajši in starejši imejmo vedno pred očmi ta boj in zavedajmo se, da je bilo mnogo žrtev predno smo ga izbojevali. Naša bodočnost in napredek je v delavskem samoupravljanju.* Ivan Ostruli dela v tovarni že 58 let. Prvič je prišel o tovarno na delo leta 1922. Spominja se še takratne stavke in boja delavcev za svoje osnovne pravice. Leta 1956 se je udeležil stavke in je bil zaradi tega nekaj časa brez dela. Bilo je to kake tri mesece. Težko je bilo. ker ni bilo ne dela ne jela. Po končani vojni je delal o tovarni z velikim veseljem in še danes je vedno veder in nasmejan. Bil je petkratni udarnik, dvakrat pa pravi, da ga niso hoteli priznati za udarnika. O delavskem samoupravljanju pravi takole: »Po mojem bi morali več delati in manj razpravljati po sestankih. Sestankov je več kot preveč med delovnim časom. Lahko bi bili v prostem času tako, kot smo jih imeli mi n stari Jugoslaviji. Seveda morajo biti seje delavskih svetov in drugih organov delavskega samoupravljanja kjer se sprejemajo sklepi, Te seje pa naj bi bile stvarne in ne predolge. Sklepi morajo bili jasni in konkretni in se morajo brezpogojno izvajati. Demokracija naj bo samo na sejah in sestankih, na delovnem mestu pa je treba razumno in prizadevno delati.« Kračun Karel. roj. 1?. 9. 1908 v Celju, kot sin delavca, se je zaposlil v tovarni leta 1925, ko mu je bilo 1? let. Z 'malimi presledki dela torej v podjetju že 59 let. Leta 1956 je bil odpuščen zaradi stavke, vendar so ga po treh mesecih zopet sprejeli na delo. Leta 1944 je odšel o NOV, po osvoboditvi pa se je zopet zaposlil o tovarni. Ko smo ga vprašali za mnenje o napredku našega delavskega samoupravljanja, nam je povedal sledeče: »Po mojem mnenju je delavsko samoupravljanje d naši tovarni doseglo odlične gospodarske uspehe. Menim, da bi bili ti uspehi, še boljši, če bi se izboljšala organizacija dela, obnovil strojni park in izboljšala delovna disciplina. Predčasno odhajanje z dela. zamujanje na delo in podobno, bi se moralo odpraviti z zavestno disciplino vsakega posameznika. Nedvomno bomo o bodoče uspeli doseči še boljše gospodarske uspehe, če si bomo enotni v tem. da moramo biti pri delu marljivi in prizadevni, saj vendar delamo zase in za našo socialistično skupnost.* Kračun Karel Program in termini filmov od 15. junija do 15. julija 1964 Strelci SD „Tempo“ v počastitev 14. divizije KINO UNION 16. do 19. VI. 1964 — francoski VV - . MAČEK PllOŽI KREMPLJE« — vohu niš k i 20. do 23. VI. 1964 — ameriški barvni Os — »POLET V BODOČNOST« — fantastični 24. do 25. VI. 1964 — ruski Cs — »MLADO - ZELENO« — dra- 26. VT. 1964 — miški barvni — »EVGENIJ ONJEGIN« — glasben i 27. do 30. VI. 1964 — ameriški barvni Cs — »JUPITERJEVA LJUBICA« — zgodovinski spek-taikl 1. do 4. VII. 1964 — francoski — »ALARM NA JEZU« — kriminalni 5. do 8. VTI. 1964 — češki ¡barvni! Cs - »ČE PRIDE MAČEK« — komedija 9. do 13. VII. 1964 — francoski bravni Ce - »ŽENA JlE ŽENA« — komedija 14. dio 17. VII 1964 — ‘italijanski VV — »ODPADNIK« — vojni KINO METROPOL 17. dlo 20. VI. 1964 — francoski C s — »HORACIJ 62« — družbena drama 21. do 23. VT. 1964 — francoski — »ROKE KVIŠKU« - kriminalni 24. do 26. VI. 1964 — ruiski — »BITKA NA VOLGI« — vojni 27. do 30. VI. 1964 — ameriški barvni Cs — »DVA JAHAČA« — vestern 1. do 4. VII. 1964 — ameriški —■ »NEZNANEC IZ NORD EKPRES-SA« — kriminalni 5. do 8. VII. 1964 — francoski — »ZAFRKAVANJE« — komedija 9. do 12. VIT. 1964 — ameriški — »VOJNI HEROJ« — vojni V letnem kinu predstave o!b20. uri. Matineje ob 10. uri. 13. do 14. VII. 1964 — bolgarski — »NOČ PRED TRINAJSTIM« — drama 15. do 18. VII. 1964 — italijanski barvni Cs — »TROJANSKA VOJNA« — zgodovinski spektakl \ 1 LETNI KINO 16, dO 17 VI. 1964 — italijanski barvni Cs — »ZVEZDE PO NOČI« — glasbeni 18. do 19. VI. 1964 — nemški ¡barvni — »ZADNJI AKORDI« — glasbeni 20. do 21. VI. 1964 — ‘italijanski barvni Cs — »SIEGFRIED« — 22. do 24. VI. 1964 — nemški —• »DRAGA OSTANI Z MENOJ« — I jiuibavni 25. do 26. VI 1964 — angleški VV — »V RITMU TWISTA« — 27. do 28. VI. 1964 — ameriški barvni Cs — »DVOBOJ NA SONCU« — vestern 29. dO 30. VI. 1964 — italijanski barvni Cs — »RIMSKA SUŽNJA« — spektakl 1. do 3. VII. 1964 — ameriški barvni Cis — »OKO ZA OKO« — vojni 4. do 6. VII. 1964 — jugoslovanski — »SAŠA« — vojnii 7. do 9. VII. 1964 —- anegleški barvni VV - »GANGSTERJI« — kriminalni 10. do 13. VII. 1964 — ameriški barvni — »TRAPER KjELLY« — vestern 14. do 15. VII. 1964 — jugoslovanski — »DR.« — komedija MATINEJE 14. VI. 1964 — jugoslovanski. — »POKLICAN JE BIL TUDI 5/C« — vojna drama 21. VI. 1964 — jugoslovanski — »KAPO« — vojni Redne kimopredstave dnevno oib 16i, 18. im 20. uri. Pod pokroviteljstvom okrajnih združenj Zveze ¡borcev NOV Celje in Maribora ter z organizacijo Okrajnega strelskega odbora Celje iso v is® v soboto 16. 5, 1964 zbrali strelci okraja Celje na Šlandrovem trgu, med katerimi so Ibiili tudi strelci našle strelske družine, kjer je bilo polaganje vencev na grobnici herojev. Od' tu so se strelci formirali po vodih ter ¡krenili po poti XIV. divizije preko Dramelj na Sleme. Na Slemenu so -se srečali s strelci mariborskega okraja ter preživeli večer pri tabornem ognju, kjer iso jim preživeli borci pripovedovali svoje spomine. Prisrčno pa je bilo tudi srečanje domačinov, ®aj so jih tako Mariborčani kot Celjani obdarila. Tako ,so vsi skupaj obdariti devet družin, ki so v tistih časih nudile zatočišče enotam XIV, divizije. V zgodnjih jutranjih urah pa se je pričelo strelsko tekmovanje. Med sto mariborskimi jn 100 celjskimi strelci, iz MK puško so bili zmagovalci celjski strelci z razliko 290 krogov. K tej zmagi so dosti pripomogli naši strelci, saj so dosegli zavidljive uspehe. Po tekmovanju je Ibilo še krajše zborovanje n.a katerem je o takšnem srečanju govoril predsednik clbe. 'skupščine Slov. Konjice inž. Tavčar. Ob tej priložnosti so si strelci celjskega lin mariborskega okraja izmenjali še spominske sllike svojih ¡mest. Med udeleženci pohoda pa 'so bili tudii general ‘major, narodni heroj Franc Rojšek-Jaka. predsednik ZB tov. Jože Jošt ter več višjih funkcionarjev celjskega o-kraja. Našo družino so .pa zastopali istrelci: Minko Korošec. Jože Tifengraber, Franc Žurbi, Branko Goršek, Zdenka Goršek. Albin Špegliič, Jožica Černec. Mara Deželak in Franc Maline. Visi strelci so odnesli prav lepe vtise s tega pohoda ter si še žele takšnih prireditev, saj je bilo slavje kot tekmovanje v lepem prijateljskem duhu. Disciplina mladine na delovnih mestih Ker prehajamo na 42-urni delovni teden, je mladinski komite na 14. redni seji razpravljal med drugim tudi o disciplini mladine na delovnih mestih. Napravljena je Ibiila analiza disciplinskih prekrškov, ki jih je napravila mladina od 1. 1. do 15. 5. 1964. Skupina, ki je delala na tem. je povzela podatke iz odločb Še en posnetek s tekmovanja naših strelcev Foto: Fotoklub LT Emajl o disciplinskem kaznovanju, ki jih doibiva mladinski komite. Tz analize je razvidno, da je največ disciplinskih prekrškov v EE 2 in sicer kar 22. kar pa je vseeno občutno manj kot lani v istem obdobju. EE 1 je v tem obdobju kaznovala 8 mladincev in EE 8 onega mladinca. Ostale EE mam podiatkov niso dostavile. Večina disciplinskih kaznovanj se nanaša na malomarno opravljanje dela, samovoljno zapuščanje delovnega mesta, .prepire, pretepe, kraje in pdb. Prekrškom primerne so tudi kazni in je med njimi tudi nekaj mladincev kaznovanih z odtegljajem osebnih dohodkov od 2 dlo 5 % za dobo 1 do 3 imesecev. Ker je disciplina eden od faktorjev. ki /bodlo vplivali na uspešnost 42-urnega tednika, je mladinski komite sklenil, da preko sestankov mladinskih aktivov poizkuša čim ¡bolj izboljšati sedanje stanje. Pokazalo se je kot zelo uspešno, da so mladinski aktivi nia svojih sestankih obravnavali posameznike, ki so delali disciplinske prekrške in je kritika na ‘takšnih sestankih bolje delovala kot pa odločba o kaznovanju. BF