GtASNOTEKSmNE TOVARNE NOVO MESTO JMf NOVOTEKS v ŠT. 2 leto XI - FEBRUAR 1983 Mgp&M “m ; V ^Ji'^ r/ \ v > ■ ♦' se ^ •* T sodelavkam, upokojenim delavkam in štipendistkam NOVOTEKSA iskreno čestitamo ob praznovanju mednarodnega * praznika žena družbeno politične organizaciji samoupravni organi TO DSSS in DO NOVOTEKS J Umrl je dr. Vladimir Bakarič 16. januarja ob četrti uri in 12 minut je po dolgi in hudi bolezni na družinskem domu v Zagrebu umrl podpredsednik predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije in član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, narodni heroj, junak socialističnega dela, marksist in državnik, revolucionar, akademik, komunist in humanist, ki je vse svoje življenje posvetil napredni revolucionarni misli in delav- skemu gibanju, najbližji sodelavec in soborec tovariša Tita. Dr. Vladimir Bakarič je umrl komaj 51 dni pred svojim enainsedemdesetim rojstnim dnem. S smrtjo Dr. Vladimirja Bakariča smo izgubili velikega borca in voditelja naše revolucije. Smrt tovariša Bakariča je za nas, našo partijo, našo socialistično skupnost nenadomestljiva izguba. Dr. Vladimir Bakarič sodi med tiste revolucionarje in velike može dejanj jugoslovanskega revolucionarnega delavskega gibanja, ki so idejno in politično pripravljali in organizirali partijo ter delavski razred za uresničevanje njunega zgodovinskega poslanstva v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji. Dr. Vladimir Bakarič se je rodil 8. marca 1912. v Veliki Gorici blizu Zagreba. Aktivno je sodeloval v revolucionarnem delavskem gibanju od leta 1932, član KPJ je bil od leta 1933. V narodnoosvobodilnem boju se je izkazal kot odličen organizator, politični in vojaški voditelj. Bil je komisar glavnega štaba NOV in PO Hrvatske, eden od ustanoviteljev ZA VNOH in član njegovih najvišjih organov; udeležil se je prvega in drugega zasedanja A VNOJ in bil član predsedstva tega najvišjega organa revolucionarne oblasti. Po zmagi revolucije je od leta 1945 v svobodni državi opravljal najbolj odgovorne državne in partijske funkcije v SR Hrvatski in SFR Jugoslaviji Dosledno se je bojeval za poglabljanje in nadaljnjo krepitev enakopravnosti, bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije, zlasti hrvaškim in srbskim narodom na Hrvaškem, za socialistično in samoupravno urejanje odnosov med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji Dr. Vladimir Bakarič se je ponašal tudi z najlepšimi človeškimi vrlinami. Kot človeka, komunista in revolucionarja so ga cenili in imeli radi vsi tovariši in soborci, povsod so ga vselej radi videli in sprejeli. Z njegovo smrtjo je Socialistična republika Hrvaška izgubila enega od svojih največjih sinov. Vsi smo žalostni ob tej veliki izgubi, hkrati pa smo tudi ponosni, da je v našem socialističnem razvoju, v našem boju za socializem in človeško srečo zrasel tak borec in ustvarjalec, čigar dela bodo za zgled in spodbudo današnjim in prihodnjim generacijam v njihovih prizadevanjih za naglejši in bolj vsestranski razvoj naše svobodne, socialistične skupnosti Večna slava in hvala tovarišu Vladimirju Bakariču! Od besed k dejanjem! RAZMIŠLJANJA OB PRAZNIKU DNEVA 2ENA Te dni se bomo mnogo pogovarjali, kako bo, kaj in zakaj, ko se bomo bližali 8. marcu. Znano je, da smo tudi mi podpisniki konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Konvencijo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov leta 1979. V uvodnem delu konvencije države podpisnice ugotavljajo, da ustanovna listina Združenih narodov razglaša vero v temeljne človekove pravice, dostojanstvo in vrednost človekove osebnoeti ter enakopravnost moških in žensk. Ugotavljajo, da splošna deklaracija o človekovih pravicah ne dopušča diskriminacije in razglaša, da so vsi ljudje rojeni svobodni in enaki v dostojanstvu in pravicah, zato pripadajo vsakemu vse pravice in svoboščine brez razlik, in ne glede na spol. Vsestranski razvoj držav, svetovno blagostanje in mir zahtevajo kar največjo udeležbo žensk — enakopravno z moškimi — na vseh področjih življenja. Velik je tudi prispevek žensk k blagostanju družine in razvoju družbe, kar pa zaenkrat ni popolnoma priznano. V splošnem delu konvencije je definicija o ..diskriminaciji žensk", kar pomeni razliko, izključitev ali omejitev glede spola. V ostalih delih konvencije so obdelane politične pravice in državljanstvo, izobraževanje, zaposlovanje, zdravje in socialno varstvo ter položaj ženske na vasi, potem poslovna sposobnost ženske, njene državljanske pravice in vprašanja v zvezi z družino, zlasti kar zadeva dolžnosti staršev. Države podpisnice konvencije se, da bi odpravile diskriminacijo žensk, zavezujejo da bodo vključile načelo enakopravnosti v svoje ustave in drugo ustrezno zakonodajo. Dolžne so sprejemati ukrepe za spremembo družbenih in kulturnih običajev, glede obnašanja moških in žensk, za odpravo pojmovanja superiornosti in inferiornosti enega in drugega spola, za preprečevanje vseh oblik trgovine z ženskami ter izkoriščanja prostitucije žensk. Na političnem področju zagotavljajo države članice ženskam volilno pravico, možnost, da zavzemajo vodilne položaje in odpravljajo javne funkcije; glede državljanstva pa jih izenačujejo z moškimi, tako da lahko tudi ženske pridobijo, spremenijo ali obdržijo svoje državljanstvo. Kar zadeva izobraževanje, nimajo še vse ženske možnosti za učenje, pridobitev diplom, štipendij, aktivnega ukvarjanja s športom itd. Prav tako jim niso dostopne informacije za pomoč pri zagotavljanju zdravja in blagostanja družine ter nasveti glede načrtovanja družine. Pri članicah konvencije pa naj bi, vse* te možnosti za ženske obstajale. V teh državah imajo ženske tudi možnost, da se enakopravno zaposlijo, da svobodno izbirajo poklic, se strokovno usposabljajo, so za enako delo enako nagrajene kot moški, imajo pravico do zdravstvenega varstva in varstva pri delu. V teh deželah je tudi prepovedana odpoved zaradi nosečnosti. Za ženske na vasi je s konvencijo zagotovljeno sodelovanje pri razvoju vasi, zdravstveno varstvo in izobraževanje — opismenjevanje. Prav tako je za ženske iz teh dežel značilno, da imajo pravico do svobodne izbire zakonca in sklenitve zakonske zveze po svobodni volji. Vse to in še veliko lepega piše v konvenciji. Kaj pa je v praksi? Na primer pri nas! V zakonodaji je zapisano vse, kar konvencija predvideva, torej imamo ženske teoretične možnosti za popolno enakopravnost z moškimi. O tem, kako je v vsakdanji praksi, pa ne bom pisala, vsaka izmed nas jo po svoje doživlja in občuti. Kaj pa je bilo za ženske storjenega v Novoteksu? V naši tovarni si prizadevamo, da bi nočno delo žensk čimprej ukinili ali ga vsaj omeji- li. Vendar moramo vedeti, daje delo v nekaterih oddelkih pač tako, da bi trenutna ukinitev nočne izmene celi delovni organizaciji prinesla veliko težav. Poudariti pa je treba, daje tudi na tem področju storjen že precejšen korak naprej v primerjavi s prejšnjimi leti. Iz leta v leto je manj žensk, ki delajo v nočni izmeni. Tkanina je v Novoteksu edina TOZD, kjer ženske delajo v enotah tudi v nočni izmeni. V letu 1982 je bilo v TOZD zaposlenih 921 delavcev, od tega 542 žensk in 379 moških. V TO Tkanina so si v zadnjih desetih letih močno prizadevali zmanjšati nočno delo žensk, ki bi moralo biti po programu o postopnem ukinjanju nočnega dela žensk odpravljeno z letom 1976. Vendar je zaradi oteženih pogojev poslovanja (poslovanje z izgubo v letih 1975/76 in sanaciji po tem obdobju) prišlo do zastojev pri realizaciji programa. Do danes je število žensk, ki delajo ponoči, zmanjšano, kot sledi iz tabele: 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1983 163 135 73 70 38 40 38 Poleg tega dela občasno ponoči še 17 žensk. Program uki-njenja — zmanjševanja nočnega dela žensk v naslednjem obdobju ne bo potekalo gladko. Zaradi znanih gospodarskih težav ni mogoče predvideti vseh ovir, ki bodo pri tem nastopile. Na nekaterih delovnih mestih nočnega dela žensk v tem obdobju ne bo mogoče odpraviti. V TO Tkanina planirajo zmanjšanje nočnega dela žensk do leta 1985 od sedanjih 38 na 20 delavk, z zamenjavo z moško delovno silo in z naravno fluktuacijo. Za spodbudo pa bi rekla tole: pomislimo za hip, koliko žensk je na vseh koncih sveta, ki neznansko trpijo! Ob tem bo morda praznovanje 8. marca, čeprav skromno, lepše in prijet- nejse' DARJA CESAR IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV - IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV 6. seja DS TO Tkanina je bila 12. januarja 1983. Pri pregledu izvrševanja sklepov zadnje seje je bil delavski svet seznanjen z izvajanjem ukrepov za odstranitev motenj v metražnem delu proizvodnje. Delavskemu svetu je bilo pojasnjeno, da so bili doseženi določeni rezultati in to z dodatnim delom oz. večjim angažiranjem. Tako se je v decembru začela spreminjati kvaliteta na bolje, pa tudi plani proizvodnje so bili doseženi bolje, kot je bilo v zaostrenih razmerah pričakovati. Delavskemu svetu je bilo pojasnjeno, da bo v januarju izvedena reorganizacija vhodne, izhodne in medfazne kontrole, da bi bila dosežena boljša kvahteta in zagotovljeno izvrševanje planskih obveznosti. Zaradi velikega obsega dela v nekaterih DE (ker je mogoče obvladati tehnologijo in proizvodno problematiko), bo potrebno izvesti tudi reorganizacijo. Poudarjeno je še bilo, da je potrebno ukrepe, sprejete na izrednem zasedanju, še nadalje dosledno izvajati. V nadaljevanju seje je delavski svet sprejel plan proizvodnje za januar, ostale plane pa bo DS sprejel na naslednji seji. Delavski svet je tudi sklenil, da je treba problematiko nedoseganja plana v posamezni delovni enoti preanalizirati in to upoštevati pri izračunu osebne učinkovitosti. Pod 3. točko dnevnega reda je bil delavski svet seznanjen z izidi glasovanja na referendumu 28. 12. 1982. (Rezultati so bili objavljeni v prejšnji številki glasila). Nadalje je delavski svet sprejel še dva samoupravna sporazuma in cenik kolekcije za obdobje jesen—zima 1983/84, spremenil kriterije za izračun učinkovitosti celavcev vodstva TO Tkanina ter instruktork šivalnice. Delavskemu svetu je bilo posredovanih tudi več prošenj in pritožb. Zaradi težke situacije v TO, predvsem pa zaradi zahtev proizvodnje delavski svet ni ugodil prošnjam delavk za delo samo v dopoldanski izmeni. Pritožbe nekaterih delavcev na sklep komisije za delovna razmerja o vračilu stroškov šo- lanja pa bo delavski svet ponovno obravnaval na naslednji seji, ko mu bodo posredovana pojasnila. Pod zadnjo točko dnevnega reda je DS sklepal o nabavi osnovnega sredstva, „ustanovil“ dela in naloge „vodenje in organiziranje dela na lisiranju“ ter sprejel sklep, da se republiški komite za delo zaprosi za soglasje k nočnemu delu žensk v TO Tkanina za leto 1983. 4. seja DS TO Trgovina je bila 4. februarja 1983. Dnevni red je obsegal 5 točk. Pod prvo točko dnevnega reda je bil delavski svet seznanjen s poročilom inventurne komisije o opravljenih popisih po prodajalnah Novoteksa. Delavski svet je sklenil, da se viški preknjižijo na konto izrednih dohodkov, za ugotavljanje manjke v blagajnah ter nekatere neporavnane račune pa breme-ne odgovorne osebe. Za nekaj neporavnanih računov je skleni-1, da se preknjižijo na sporne in dvomljive terjatve ter da bi jih skušali izterjati preko pravne službe. V nadaljevanju je bil delavski svet seznanjen s potekom gradbenih del prodajalne na Glavnem trgu v Novem mestu. Gradnja je nekoliko zakasnila in bo potrebno dosedanje prostore izprazniti pred izgradnjo novih. Delavski svet je sklenil, da se začasno preseli prodajalna v dosedanje prostore prodajalne Da bi povečali izvoz v naši delovni organizaciji, smo se odločili, da povečamo obstoje- čevljev Planika. Ker pa ne bo možno zaposliti vseh delavcev v teh (manjših) prostorih, je delavski svet zadolžil direktorja TO in poslovodjo prodajalne Glavni trg, da se z glavnim direktorjem dogovorita, kako začasno prerazporediti delavce prodajalne Glavni trg na ustrezna dela v delovni organizaciji. Delavski svet je sprejel še poročilo komisije za izvedbo referenduma, sprejel dva samoupravna sporazuma, sprejel višino blagajniškega maksimuma za leto 1983 ter sklepal še o nekaterih vprašanjih. če kapacitete v tozdu Konfekcija Trebinje. Že v letu 1981 je bil izdelan investicijski elaborat, ki je predvideval rekonstrukcijo obstoječe stavbe, nabavo dodatne opreme in dodatnih infrastrukturnih naprav. Vse temeljne organizacije v DO Novoteks so tudi sprejele samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev, ki jih po zakonu morajo odvajati za sklad federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik in pokrajin. Po investicijskem programu je predvideno, da se poveča proizvodnja od sedanjih 600.000 konfekcijskih izdelkov na 1.200.000. Število delavcev se poveča za 363. Torej bomo po končani investiciji v Trebi-nju, ki je že sedaj 100-odstotni izvoznik, povečali izvoz na konvertibilno tržišče za 100 odstotkov. V tej situaciji, ko našo DO, ki je velik uvoznik surovin, pestijo velike težave pri pridobivanju deviz in uvoženih surovin, je takšna investicija prav gotovo najbolj opravičljiva. Vrednost investicije je naslednja: din za osnovna sredstva 84.459.203 za obratna sredstva 14.000.000 Skupaj 98.459.203 Ker DO Novoteks ni imela toliko kvalitetnih sredstev za investiranje, smo morali poiskati drugo pot financiranja. Po predhodni odobritvi republiškega sekretariata za finance Bosne in Hercegovine smo poiskali , (Nadaljevanje na 4. str.) Razširitev kapacitet za večji izvoz v Konfekciji Trebinje (Nadaljevanje s 3. str.) med našimi poslovnimi partnerji sovlagatelje, ki so bili priprav- Naziv sovalagatelja SOUR Unionpromet, Jugotekstil, Ljubljana Unitex, Ljubljana Skupaj Malo pred koncem leta 1982 smo uspeli skleniti samoupravni sporazum, ki določa medsebojne obveznosti in pravice med DO Novoteks in sovlagatelji, ki pa so za leto 1982 že izpolnili svoje obveznosti in na poseben račun vplačali dogovorjena sredstva. Tako sedaj vTrebinju s polno paro delajo na rekonstrukciji stavbe, ki bo predvidoma končana aprila. V začetku februarja smo povabili v našo delovno organizacijo predstavnike organizacij, ki so združili sredstva za investici- Namen konference je bil analizirati delo 00 ZK in delovni dogovor, kako se vključiti v razreševanje problematike v današnjem gospodarskem trenutku. Delovno predsedstvo, ki je vodilo konferenco, je predlagalo, da komisija na osnovi razprave napiše sklepe in jih posreduje vsem 00 ZK. V nadaljevanju tega prispevka objavljamo tudi zaključke konference. Da bi se lahko poglobili v problematiko, smo zagotovili ustrezne strokovne poročevalce. Tako je o problematiki proizvodnje, prodaje, nabave repro-materiala itd. bila posredovana informacija, na osnovi katere se je razvila razprava. Ugotovili smo, da smo komunisti premalo aktivni in da se bomo morali precej več kot doslej ukvarjati s problemi, ki nas tarejo. Dora Kovačič, vodja plansko-analitske službe, je dejala, daje v prvi vrsti dolžnost komunistov sodelovati pri poslovni politiki DO. Na današnji seji je potrebno konstruktivno oceniti poslovanje v preteklem letu ter se na osnovi znanih podatkov oz. rezultatov pogovoriti o izhodiščih za gospodarjenje v letu 1983, hkrati pa najti skupen jezik pri reševanju problemov, ki so se pojavili že v preteklem letu; kot kaže, pa ne bodo nič manjši v letošnjem letu. Na osnovi pregleda rezultatov poslovanja v letu 1982 moramo ugotoviti notranje vzroke, ki so Ijeni združevati sredstva za nerazvite za našo konfekcijo v Trebinju. Uspeli smo se dogovoriti z naslednjimi sovlagatelji: jo v Trebinju, da svečano podpišejo samoupravni sporazum. Po ogledu naše tovarne in proizvodnih programov smo ob krajši slovesnosti ugotovili, da je taka oblika medsebojnih poslovnih odnosov prav gotovo v obojestransko korist tistih, ki investirajo in tistih, ki po temeljiti presoji investicijskih programov združujejo svoja sredstva in da je ta oblika sodelovanja družbeno koristna in v perspektivi še bolj sprejemljiva. DORA KOVAČIČ povzročili težave ter omeniti tudi objektivne težave, ki so zajele celotno gospodarstvo v Jugoslaviji. V nadaljevanju je pojasnila, da so v TO Pred. Metlika v letu 1982 izdelali 1.106.939 baznih kg preje oz. je bil plan proizvodnje dosežen v višini 94 odst., v primerjavi z letom 1981 pa v višini 90 odst. Novomeška predilnica je dosegla plan proizvodnje s 102 odst., v primerjavi z letom 1981 pa je večja za 2 odstotka. Delovna enota priprava je dosegla plan proizvodnje s 102 odst., oz. je ostala na enakem nivoju kot leta 1981. DE Tkalnica je dosegla plan proizvodnje s 97 odst. oz. je proizvodnja v primerjavi z letom 1981 manjša za 2 odst. DE Apretura je dosegla plan proizvodnje s 96 odst. oz. je proizvodnja v primerjavi s preteklim letom večja za 1 odstotek. TO Konfekcija I Novo mesto je dosegla plan proizvodnje v izdelavnih minutah s 109 odst. oz. je v primerjavi z letom 1981 večji za 8 odst. TO Konfekcija II Vinica je dosegla plan proizvodnje s 104 odst. oz. je' v primerjavi z letom 1981 na enaki ravni. TO Konfekcija III Trebinje je dosegla plan proizvodnje s 108 odst., v primerjavi z letom 1981 pa je proizvodnja večja za 13 odst. Tov. Kovačičeva je dejala, da so se v drugi polovici leta 1982 pojavile težave, zaradi katerih nismo izpolnjevali planov v metražnem delu proizvodnje v Tkanini in Metliki. Vse tri konfekcije pa so svoje planske obveznosti v proizvodnji dosegle in celo presegle. V letu 1982 je bil na domačem trgu plan prodaje tkanin in pletenin dosežen s 97 odst. oz. je bilo za 4 odst. manj prodanih kot v letu 1981. V primerjavi s planom je bilo izvoženih 74 odst. oz. 6 odst. manj kot v preteklem letu. Skupno je bilo vletu 1982 prodanih 3.200.516 metrov tkanin in pletenin oz. je bil plan prodaje dosežen z 89 odst. oz. za 4 odst. manj kot v letu 1981. Vse tri konfekcije (I, II in III) so v letu 1982 na domačem trgu prodale 686.371 konfekcijskih izdelkov, izvozile pa so jih 1.002.389. Skupno je bilo prodanih 1.688.760 kosov oz. za 9 odst. več, kot je bilo planirano za leto 1982, oz. za 15 odst. več kot vletu 1981. 1. 1. 1982 je bilo v TO Tkanina na zalogi 293.868 m tkanin in pletenin, 31. 12. 1982 pa 477.937 m oz. so se zaloge povečale za 184.069 m ali za 62 odst. V TO Konf. I Novo mesto so se zaloge v istem obdobju povečale za 12 odst., v TO Konf. II Vinica pa za 11 odst. Skupno pa je bilo 31. 12. 1982 na zalogi v obeh konfekcijah 178.833 kosov oz. 12 odst. več kot 1.1. 1982. Tov Kovačičeva je med drugim dejala, da so znani tudi rezultati o izvozu in uvozu po tečaju SIV. V letu 1982 je bil plan izvoza tkanin na konvertibilno področje dosežen s 57 odst., oz. je bilo izvoženih za 140.991.893 din; plan izvoza konfekcijskih izdelkov je bil dosežen s 112 odst. oz. je bilo izvoženih za 151.025.657 din. Skupno pa je bil izvoz realiziran v višini 79 odst. Na klirinško področje pa je bilo v letu 1982 izvoženih za 28.411.338 din izdelkov. V letu 1982 smo s konvertibilnega področja uvozili za 381.080.488 din oz. je bil plan dosežen s 85 odst. S klirinškega področja pa smo uvozih za 13.932.978 din. V nadaljevanju je pojasnila, da bodo finančni rezultati znani šele v sredini februarja, zato jih bodo delavski sveti spreje-mali šele ob koncu februarja 1983, saj še ni znana realizacija (ker nimamo potrjenih cen), prav tako ne proizvodni stroški oz. FIS in ne to, kohko deviz bo ostalo v tem letu delovni organizaciji. Kljub temu, da smo še zagotavljali kolikor toliko normalno oskrbo s surovinami, smo imeli težave v metražnem delu proizvodnje, ki pa so jih že analizirah in sprejeli tudi določene ukrepe. Te ukrepe je potrebno realizirati, saj bomo le tako dosegli boljše rezultate. Hkrati je Kovačičeva dejala, da bi morala biti izhodišča za leto 1983 že sprejeta na samoupravnih organih, ker pa še marsikaj ni znano, npr. ni še znana višina deviz, ki ostanejo DO, niso znane in potrjene cene. Jasno nam mora biti, da je najbolj boleča točka, ki po ukrepih prizadene našo delovno organizacijo, zunanjetrgovinsko poslovanje; na eni strani izvoz, na drugi pa uvoz. Za leto 1983 smo planirali izvoz za celotno DO v višini 342.465.054 din. Uvoz smo planirali v višini 419.010.000 din, od tega pa naj bi temeljni organizaciji Tkanina in Pred. Metlika uvozili osnovne surovine, barve in kemikalije ter rezervne dele v višini 369.010.000 din. Konfekcije naj bi za uvoz osnovnega materiala, participacije za osnovne tkanine in rezervnih delov porabile 50.000.000 din. Hkrati ne smemo pozabiti tudi nekaterih obveznosti (kreditov, ki smo jih najemali v letu 1982 in jih moramo vrniti v letošnjem letu v višini 67.199.464 din). Torej znašajo skupni planirani izvoz in obveznosti iz preteklega leta 486.209.464 din. Nadalje je Kovačičeva dejala, da bo predvidena 50-odstotna Združena sredstva Združena sredstva vletu 1982 vletu 1983 Novi Sad 9.000.000 9.000.000 3.000.000 3.000.000 1.250.000 1.250.000 13.250.000 13.250.000 Prva konferenca komunistov Novoteksa V sredo, 19. januaija, jebila konferenca komunistov DO Novoteks. Konferenca je bila sklicana na pobudo sekretariatov osnovnih organizacij ZK DO Novoteks. Razen komunistov TO Konfekcija III iz Trebinja so bile vse osnovne organizacije prisotne. udeležba na prilivih 171.232.527 din. Odlivov pa je za 486.209.464 din. Iz tega je razvidno, da nam primanjkuje 314.976.937 din ali 7.535.300 dolarjev. Za TO Tkanina je planirano, naj bi proizvodnja ostala na enaki ravni kot v preteklem letu, v TO Konf. III Trebinje naj bi se proizvodnja povečala za cca. 30.000 kosov glede na plan iz leta 1982. V TO Konfekcija I in II pa naj bi se proizvodnja povečala za 2 odst. Kljub temu pa se zaradi povečanja proizvodnje dohodek ne bo bistveno povečal, cen pa še tudi nimamo potrjenih. Stabilizacijska prizadevanja v Jugoslaviji kažejo, da s cenami ne bomo mogli priti do večjega dohodka. Kljub temu, da smo za leto 1983 planirali izvoz v Tkanini za 36 odst. in v konfekcijah za 61 odst. celotne proizvodnje, pravzaprav nimamo pogojev, da bi ustvarili tak dohodek, da bi združili dodatna devizna sredstva. Tov Kovačičeva je glede višine osebnih dohodkov v letu 1983 pojasnila, da bodo po družbenem dogovoru verjetno vezani na rast čistega dohodka in realizacijo planov izvoza. V razpravi so nadalje osvetljevali probleme ostali člani. Na osnovi celotnega poteka in razprave je komisija za zaključke oblikovala naslednje zaključke, v katerih so oblikovane naloge komunistov. Ugotovitve, sklepi in naloge: 1. Premajhna aktivnost komunistov pri razreševanju trenutne problematike, s tem v zvezi odgovornost OO ZK, disciplina posameznikov in vloga komunistov v DPO in samoupravnih organih. 2. Kadrovska krepitev OO in ocena angažiranosti posameznikov pri skupnih nalogah in akcijah za uresničevanje nalog, ki smo si jih začrtali v stabilizacijskem programu. 3. Povezanost OO ZK ni takšna, kakršna bi morala biti, posebno v današnjih pogojih dela. 4. Formiranje povezovalnega organa DPO, posebno še v ZK, za dogovarjanje za skupne naloge ter aktiviranje kakor OO, delovnih skupin in posameznikov. 5. Posebej je bila obravnavana neaktivnost OO ZK TO Tkanina. Ta se ni sestajala že več mesecev, čeprav ima največ problemov. Opomniti moramo, da mora ta OO ponovno pripraviti program svojih aktivnosti in dopolniti člane sekretariata s preverjenimi in aktivnimi člani ZK. 6. Ugotovili smo, da komunisti nismo dovolj storili za informiranje, niti ne sodelujemo dovolj z ustreznimi vzgojno-infor-mativnimi prispevki v našem glasilu. Ocenjujemo, da bi bilo to delo opravljeno bolje, če bi v OO imeli osebo, ki bi skrbela za redne prispevke v našem glasilu. Pri tem mislimo na problematiko iz proizvodnje in s področja družbenopolitične aktivnosti. 7. Ker mnogi člani ZK niso pokazali pravega odnosa pri delu v DO in razreševanju nalog, niti jih ni čutiti pri delu v bazi, je potrebno preveriti njihovo aktivnost, kritično oceniti vlogo, ki so jo odigrali in ukrepati, kakor je zapisano v statutu. 8. Premalo storimo za vključevanje mladih v ZK, zato je potrebno ponovno naložiti kadrovskim komisijam, da v zvezi s to nalogo, za katero smo se dogovorili, da je stalna, pregledajo možnosti za sprejem novih članov v ZK. 9. OO so zadolžene, da izdelajo politično oceno neuspelega referenduma, kritično ocenijo lastno delo in o tem informirajo članstvo. 10. Vse naloge, ki smo si jih zastavili na konferenci, naj se obravnavajo na sestankih OO ZK. Podrobno naj se obravnava-j6 vprašanja, ki se nanašajo na 'deli v/OO TO ter enako tudi naloge na ravni DO Novoteks. Akcija zaključni račun 1982 Koledarsko in poslovno leto se je izteklo in pred OO ZS je vrsta nalog, ki jih bo potrebno opraviti v prvem trimesečju letošnjega leta. Predvsem imamo v mislih priprave in izvedbe rednih letnih sestankov z akcijo „zaklučni računi za leto 1982“ ter oceno gospodarjenja v letu 1983 v TOZD in DO, kakor je opredeljeno s planskimi dokumenti. Prav zaradi tega se je predsedstvo konference OO ZS DO Novoteks sestalo 21. januarja na svoji 10. seji in na njej obravnavalo to problematiko. Sestanek je bil bolj pripravljalne oz. koordinacijske narave, da bi se predsedniki OO ZS v TOZD in DSSS seznanili z vsemi nalogami ter se domenili za roke in nosilce za izvedbo posameznih nalog. Na dnevnem redu smo imeli tudi obravnavo poročila komisije (na ravni DO) za izvedbo referenduma ter analizo vzrokov za neuspeh referenduma, ki je bil konec decembra prejšnjega leta. V Zvezi sindikatov Slovenije se sprotnemu obravnavanju rezultatov gospodarjenja v OZD daje posebna pozornost. Tako je prav v ta namen pri RSZS pripravljen pripomoček za delavce v združenem delu (knjižica ..Sindikati — izhodišče za sprotno obravnavanje rezultatov gospodarjenja", avgust 1980) ter vsebinsko in organizacijsko dogovarjanje tega pripomočka z usmeritvami republiškega sveta Zveze sindikatov za aktivnost sindikatov in drugih dejavnikov pri presojanju rezultatov gospodarjenja med enakimi ali sorodnimi OZD (julij 1982). Kljub temu pa republiški svet ZSS ugotavlja na osnovi nekaterih predloženih poročil poslovodnih organov v zadnjem obdobju, da ta niso pripravljena v skladu z usmeritvami. Največkrat so pripravljena kot skopi računovodski, bilančni prikazi stanja s skromnimi kvalitetnimi ocenami rezultatov gospodarjenja. Na 10. kongresu Zveze sindikatov Slovenije smo zaradi navedenega zapisali v ..Nalogah Zveze sindikatov Slovenije v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih", da bomo zaostrih odgovornost poslovodnih organov za pravočasno in razumljivo pripravo poročil, ki so podlaga za odločanje delavcev v gospodarjenju. Republiški odbor Sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije je v programu dela za leto 1983 kot eno temeljnih nalog opredelil tudi tekoče spremljanje rezultatov gospodarjenja s posebnim poudarkom na obravnavo zaključnih računov za leto 1982. V skladu s tako opredeljeno aktivnostjo je republiški odbor na 4. seji 28. 12. 1982 sprejel sklep, da se v letošnjem letu sam vključi v razprave o: rezultatih gospodarjenja v preteklem letu v šestih organizacijah združenega dela, med katerimi je tudi DO Novoteks. V zvezi s tem moramo republiškemu odboru Sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije posredovati program navedenih aktivnosti za vsako TOZD posebej, vključujoč razprave v političnih aktivih, sindikalnih skupinah, delnih zborih, (Nadaljevanje na 6. str.) (Nadaljevanje s 5. str.) zborih delavcev itd. Prav tako mu bomo posredovali vsa gradiva, ki bodo pripravljena kot osnova za obravnavo zaključnih računov ne glede na to, v kakšni obliki bodo objavljena. Zaradi tega smo se na seji predsedstva konference 00 ZS dogovorih, da se bomo temeljito pripravih za obravnavanje zaključnih računov, zlasti v TOZD, in k sodelovanju aktivno pritegnili ustrezne strokovne službe ter poslovodne delavce. Pri tem smo sprejeli program oz. smernice za obravnavanje zaključnih računov s poudarkom na naslednje: 1. Namen obravnave: — uresničevanje določil ustave in ZZD, — motiviranje delavcev, — delavski nadzor, — informiranost. 2. Pripravljalni gradiva: — strokovno-administrativne službe DSS in TO, — poslovodni organi in delavci s posebnimi pooblastili. 3. Poročevalci: — poslovodni organi, — strokovne službe. 4. Način obravnave: — 10 00 ZS TOZD, sindikalne skupine, — delavske kontrole, — zbori delavcev. 5. Kategorija problematike: — uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, dohodkovnih odnosov — pridobivanje dohodka na osnovi skupnega dohodka, skupnega prihodka, svobodne menjave dela v tekoči in razširjeni reprodukciji; — v kolikšni meri se uresničuje delavčeva pravica, da v TOZD gospodari s celotnim dohodkom, koliko je že gospodar položaja sredstev in rezultatov svojega dela; — koliko so se uresničevali cilji, predvideni s sprejetimi planskimi dokumenti, upoštevajoč cilje gospodarske stabilizacije kot so: — povečanje izvoza na konvertibilno področje; — zmanjševanje uvoza; — programi varčevanja s surovinami, materialom, energijo; — skrb za lastno finančno likvidnost; — uveljavljanje kvahtetnih dejavnikov razvoja (produktivnost dela, ekonomičnost, rentabilnost poslovanja itd.); — dehtev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo upoštevajoč družbene usmeritve; — boljše vrednotenje proizvodnega dela, težjih pogojev dela, strokovnega in kreativnega dela; — v kolikšni meri je dosežena rast dohodka posledica rasti cen, v kolikšni meri pa kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja; — kakšna je socialna in materialna varnost delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki; — poslovanje z motnjami v TOZD Tkanina in Predilnica Metlika. 6. Proizvodne omejitve: — ukrepi za preprečevanje zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja surovin, — izpad prodaje zaradi proizvodnih problemov, — nastale razlike med predvidenimi rezultati po investicijskem elaboratu in dejansko doseženimi za nove naložbe. 7. Doseženi rezultati in razdelitev dohodka: — ugotovljen in razdeljen celotni prihodek v TOZD in DO, — ocena izvrševanja srednjeročnega in letnega plana, — ocena izvajanja določil družbenih dogovorov in resolucij, — vpliv dela delovnih skupnosti na ustvarjen dohodek. V zvezi s pripravo na članske sestanke 00 ZS TOZD in DSSS oz. letne seje konference 00 ZS DO Novoteks je bilo poudarjeno, da je potrebno temeljito oceniti aktivnost in učinkovitost pri uresničevanju interesov delavcev — članov Zveze sindikatov. Pri oceni aktivnosti je treba upoštevati celotno vsebino dela oz. družbeno vlogo Zveze sindikatov na podlagi ustave, zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov, kjer so opredeljene naloge sindikata. V oceni delovanja osnovne organizacije je treba sprejeti zlasti ugotovitve o tem, kako članstvo oblikuje politiko in stališča osnovne organizacije in kako izvršni odbor uresničuje stališča v procesih sprejemanja samoupravnih odločitev v TOZD, DSSS, kako 10 sodeluje z izvoljenimi delegati in delegacijami itd. Pri pripravi usmeritve za delovanje v prihodnje je treba upoštevati, da je celotna družbenopolitična aktivnost usmerjena v uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije. Zato je v usmeritvah treba poseben poudarek nameniti uresničevanju ciljev gospodarske stabilizacije v povezavi z oceno rezultatov gospodarjenja z družbenimi sredstvi. V tem sklopu je treba zlasti oceniti in sprejeti usmeritve v zvezi s prizadevanji za povečanje produktivnosti, smotrno združevanje dela in sredstev v OZD in širše, zmanjševanje stroškov, vpliv delavcev na politiko cen in organizacijo preskrbe, oskrbe s surovinami in reprodukcijskim materialom, zmanj- ševanje uvoza in povečanje izvoza itd. Letne članske sestanke je treba opraviti v 00 ZS v TOZD do 28. 2. 1983 oz. pred sprejetjem zaključnih računov OZD za leto 1982 na organih upravljanja, v konferencah 00 ZS v DO pa do 31. 3. 1983. Zatem smo obravnavali oceno gospodarjenja v letu 1983 v TOZD in DO, opredeljeno s planskimi dokumenti. Po izčrpni razpravi, v kateri smo obravnavah tako nastale probleme v proizvodnji metraže v preteklem letu kot ukrepe za odpravo le-teh, tudi omejene možnosti planiranja za leto 1983 zaradi nekaterih kazalcev planiranja, ki še niso znani, smo sprejeli naslednje sklepe: 1. Nujna je takojšnja akcija po sindikalnih skupinah, zlasti kar zadeva delovno disciplino, kvahteto, predvsem pa produktivnost dela. 2. Vsi sklepi DS TOZD in DO, ki zadevajo proizvodno problematiko, naj še izvršijo oz. realizirajo do konca februarja. Zadolženi so odgovorni delavci. 3. Na osnovi kazalcev naj se izdela finančni plan z alternativnimi možnostmi oz. sanacijski program stroškov z analizo za leto 1983. Zaradi vojne med Iranom in Irakom je bil sedmi vrh neuvrščenih, ki naj bi bil v Bagdadu, preložen. Po sklepu mi n-strov neuvrščenih, ki so zasedah oktobra 1982 v palači OZN, bo 7. vrh neuvrščenih od 7. do 11. marca v New Delhiju. O politiki neuvrščenih držav in aktivnosti Jugoslavije pri izvajanju politike neuvrščenosti slišimo in beremo zelo dosti in pogosto v sredstvih javnega obveščanja. Zaradi boljše obveščenosti pa je prav, da se seznanimo s tem, kdo pravzaprav je neuvrščen in kakšni so osnovni cilji neuvrščenih. KDO JE NEUVRŠČEN? Eno izmed temeljnih vprašanj neuvrščenosti je tudi naslednje: kdo je neuvrščen? Katere pogoje mora neka država izpolniti, da bi lahko postala neuvrščena? Ta merila, sprejeta na pripravljalnem sestanku za sklic beograjske konference leta 1961, so ostala ob nekaterih manjših spremembah še vedno enaka. Med poglavitna sodijo: Bolj je treba spremljati delo na področju kooperacije, nujna je takojšnja akcija po sindikalnih in partijskih skupinah za boljšo osveščenost delavcev za situacijo, ki je v Novoteksu in v gospodarstvu sploh, prizadevati si je treba za odpravo slabega stanja v nekaterih tozd, obratih in službah. 4. Direktor nabavnega sektorja, direktor prodajnega sektorja, direktor finančno-raču-novodskega sektorja, direktor TO Tkanina in direktor TO Konfekcija I naj v roku 14 dni sindikalni organizaciji posredujejo poročila, iz katerih bo razvidna problematika nabave, prodaje, financ in proizvodna problematika. Nadalje smo obravnavah vzroke za neuspeh referenduma ter sprejeh sklep, naj se v roku 14 dni naredi analiza vzrokov. Predsedniki 10 00 ZS TOZD in DSSS naj vzroke analizirajo po sindikalnih skupinah, mnenje pa naj dobijo tudi od neposrednih proizvajalcev. Mnenja oz. anahzo je treba po preteku roka, ki je določen za anahzo vzrokov, posredovati predsedniku 10 konference 00 ZS DO Novoteks, nato pa tudi občinskemu sindikalnemu svetu. TOMAŽ MOŽINA Država, ki hoče, da bi jo sprejeli v gibanje neuvrščenosti, mora izvajati neodvisno politiko, ki temelji na mirnem sodelovanju držav z različnimi sistemi, ah pa kazati željo, da bi izvajala tako politiko. Kandidatka mora trajno podpirati gibanje za nacionalno neodvisnost. Država ne sme biti članica vojaške zveze (pakta), ki so jo sklenile velike sile. Če ima država sklenjen dvostranski vojaški sporazum s kakšno velesilo, ali pa je članica regionalnega obrambnega pakta, ta sporazum ah pakt ne sme biti naperjen proti drugim državam. Če je država dala neki tuji sili na razpolago svoja vojaška oporišča, ta koncesija ne sme biti v kontekstu blokovske usmeritve, se pravi, ne sme služiti interesom enega izmed blokov proti drugemu. OSNOVNI CILJI NEUVRŠČENIH — Prizadevanje za ohranitev miru v svetu in za miroljubno Dve tretjim človeštva pod eno zastavo SEDMI VRH NEUVRŠČENIH BO V NEVVDELHIJU OD 7. DO 11. MARCA 1983 koekcistenco, krepitev vloge neuvrščenih držav v okviru Organizacije združenih narodov, odpor proti uporabi sile, — boj proti kolonializmu in rasizmu, — reševanje sporov po miroljubni poti, — odločen odpor proti oboroževalni tekmi, — odpor proti vojaškim zvezam velesil, — odpor proti ustanavljanju tujih vojaških oporišč in navzočnosti tujih čet na ozemlju drugih držav, — univerzalnost in krepitev učinkovitosti Organizacije združenih narodov, — boj za gospodarsko neodvisnost in za sodelovanje na temelju enakopravnosti in vzajemne koristi. DVE TRETJINI ČLOVEŠTVA Ko gre za svetovne zadeve, politični zemljevid sveta, številke vedno bolj govorijo v prid neuvrščenosti. V svetu je skupno 191 držav in ozemelj. V OZN je 152 svobodnih, suverenih in neodvisnih držav, druge pa so v glavnem preostale kolonije ali ozemlja; v OZN tudi ni držav, kot so_ Švica, obe Koreji ali Vatikan. Čeprav je svet zaradi industrijsko-tehnološkega procesa iz dneva v dan manjši, človeštvo še ni celota ali skupnost enakopravnih narodov in ljudi. V gibanju neuvrščenosti je zdaj 95, oziroma 105 držav, če štejemo tudi opazovalke, torej več kot dve tretjini članstva Organizacije združenih narodov in več kot polovica vseh držav in ozemelj. Nikoli nikomur v zgodovini človeštva ni uspelo strniti toliko držav pod katerokoli zastavo, zlasti ne take skupnosti na podlagi prostovoljne odločitve. Gola moč, izražena z orožjem, je v rokah obeh blokov. Podobno je, ko gre za gospodarsko razdelitev sveta, ki gre z roko v roki z vojaško, politično. Na gospodarska združenja obeh blokov pride 80 % svetovnega bruto proizvoda, na dežele v razvoju, vključno s Kitajsko, pa samo 20 odstotkov. Številke torej jasno govorijo o krivcu, pa tudi o tem, kaj neuvrščene države druži v skupni akciji — in to prostovoljni. Zahvala Kraigherjevega nagrajenca Med letošnjimi Kraigherjevimi nagrajenci je bil tudi tovariš Luka Dolenc, bivši glavni direktor Novoteksa. Istočasno je prejela priznanje tudi naša delovna organizacija. Ob tej priložnosti smo poslali tovarišu Dolencu čestitko. Te dni se nam je zahvalil zanjo in v nadaljevanju objavljamo čestitko in zahvalo tovariša Dolenca, saj je namenjena vsem članom delovne organizacije. BRZOJAVKA STANISLAVU DOLENCU, DOBITNIKU KRAIGHERJEVE NAGRADE Spoštovani tovariš Luka! Ob prejemu visokega priznanja - nagrade Borisa Kraigherja ti delavci NO VOTEKSA iskreno čestitamo. Nagrada, ki si jo prejel, je priznanje za tvoje dolgoletno strokovno delo na področju gospodarstva. Srečni in ponosni smo, da si rastel v naši delovni organizaciji, katero si s svojimi bogatimi izkušnjami vodil in usmerjal vsa dolga leta, ko si bil med nami. Prepričani smo, da je delovna organizacija NOVOTEKS tudi tebi kot Novomeščanu prirasla k srcu, da si se ob težkih trenutkih kalil in vedno našel pravilno poslovno odločitev, za kar smo ti še posebno hvaležni. Priznanje, ki si ga prejel, je hkrati tudi priznanje za vse delavce NOVOTEKSA, zato bomo skušali z dobrim delom nadaljevati in opravičiti zaupanje, ki ga je izkazala družba tebi in nam vNOVOTEKSU. 5. januar 1983. Delavci NOVOTEKSA Dragi Danilo! Predvidevam, da si mi ti poslal v imenu Novoteksa čestitke ob podelitvi Kraigherjeve nagrade. Zato se preko tebe tudi vsem iskreno zahvaljujem. Priznanje meni je tudi priznanje Novoteksu in delavcem kot tudi slovenski tekstilni industriji. Mi tekstilci se nismo nikdar sramovali svoje stroke. Čeprav je ta panoga bila že odpisana, smo bili bitko in se dokazovali le z delom in rezultati. Pripadnost, ponos in strokovnost nas je reševala v težkih časih po vojni in tudi danes v stabilizacijskih časih se naslanjamo le na lastne sile, kar nam je garancija, da bomo tudi v tej bitki zmagali. Osebno sem ponosen, da sem bil na čelu takega kolektiva, kot je Novoteks, in zadovoljen, da sem si lahko v taki sredini pridobil veliko poslovnih in življenjskih izkušenj. Prisrčna hvala za vse! LUKA DOLENC Svoje življenje je žrtvoval za druge DOPISUJTE V GLASILO XOVOTEKS V SPOMIN NA NARODNEGA HEROJA DUŠANA JEREBA OB 40-LETNICI NJEGOVE SMRTI 12. marca 1943 je v Velikem Lipovcu padel Dušan Jereb-Štefan, ki je bil posmrtno odlikovan z redom narodnega hero- ia- . Dušan Jereb-Stefan se je rodil 26. januarja 1908 v Ljubljani. Bil je živino zdravnik in že zgodaj komunist. Ob izbruhu španske državljanske vojne je odšel v Francijo, kjer se je pridružil protifašističnim borcem. Zaradi bolezni pa se je moral vrniti. Veliko je hodil po kmetih in revnim brezplačno zdravil živino. Aprila 1941 je postal sekretar okrožnega komiteja KPS Novo mesto. Vodil je predvsem zbiranje in skrivanje orožja ter poskrbel, da je mesto dobilo ciklostilno tehniko. Ko je bil okupatorju že preveč sumljiv, se je novembra 1941 umaknil v ilegalo v Ljubljano. Julija 1942 je spet prišel na osvobojeno ozemlje Dolenjske in spet postal sekretar, zdaj sekretar okrožnega odbora OF Novo mesto. Odslej je znova vodil politično delo na Dolenjskem. 18. decembra 1942 leta je postal sekretar poverjeništva O F za Dolenjsko, ki ga je ustanovil izvršni odbor OF zaradi hitrejšega utrjevanja organizacijske mreže OF; ta namreč še ni v celoti prebolela udarcev italijanske ofenzive. Poleg tega je bilo treba ustanoviti še Protifašistično zvezo in Zvezo slovenske mladine. V začetku marca 1943 je šel s skupino aktivistov in aktivistk s Trške gore proti Žužemberku. V vasi Veliki Lipovec so jih 12. marca 1943 iznenada obkolili Italijani in belogardisti. Pri priči se je odločil s pištolo kriti preboj in umik tovarišev. Z nekaj borci je zadrževal sovražni napad tako dolgo, da se je večina njegovih umaknila. Sam pa je v tem boju padel; žrtvoval (Nadaljevanje na 8. str.) (Nadaljevanje s 7. str.) / • je življenje za to, da so ostali drugi živi. Podoba tega ljudstvu predanega in junaškega komunista se je za zmeraj vtisnila v spomin prebivalstvu Dolenjske. Pokopan je v skupni partizanski grobnici na Cviblju nad Žužemberkom. Na pobudo občinskega odbora ZZB NOV je v spomin na padlega heroja naš aktiv ZZB NOV sklenil, da bomo odkrili spominsko ploščo na hiši v Velikem Lipovcu, blizu katere je padel narodni heroj Dušan Je- reb - Štefan z dvanajstimi tovarišu Prav tako se je z z velikim spoštovanjem do padlih v Velikem Lipovcu naš aktiv preimenoval v aktiv ZZB NOV Dušana Jereba — Novoteks. Leta 1974 v prelepem jesenskem dopoldnevu smo se 29. oktobra, ko Novomeščani praznujemo svoj občinski praznik (v spomin na dan odhoda novomeške čete iz Brezove rebri v borbo proti Nemcem, ki so imeli svojo močno utrjeno postojanko na Bučki), zbrali v velikem številu v Velikem Lipovcu in odkrili spominsko ploščo. Od takrat dalje člani aktiva ZZB naše delovne organizacije, ki s ponosom nosimo ime padlega narodnega heroja Dušana Jereba - Štefana, skrbimo poleg spomenika padlim krajanom in borcem v Bršljinu tudi za spominsko obeležje v Velikem Lipovcu. Letos načrtujemo člani aktiva ZZB skupno z mladino Novoteksa, da se bomo na primeren način poklonili spominu na padle tovariše v Velikem Lipovcu. Aktiv ZZB NOV Dušana Jereba - Štefana Novoteks Novo mesto IZ TOZD PREDILNICA METLIKA Občni zbor gasilcev v Metliki Metliški gasilci smo na svojem letnem občnem zboru 6. februarja 1983 ocenili delo in aktivnosti članov društva v preteklem enoletnem obdobju. Ugotovljeno je, da je bila moška operativna desetina zelo aktivna, saj je izvedla 12 vaj v okviru priprav na občinsko tekmovanje enot IGM v Metliki ter na medobratno tekmovanje Novoteksa. Odlični doseženi rezultati na tekmovanju IGD pa kažejo, da je desetina bila zelo dobro pripravljena, za kar ji gre pohvala. Med pripravami za medobratno tekmovanje v Novoteksu so bila izvedena tudi predavanja na temo „Proti-požarna preventiva in gasilska taktika11. Ob vsem tem pa je bila podana kritična ocena ženski operativni desetini, ki ni sodelovala na nobenem tekmovanju in je bila v preteklem letu zelo neaktivna. Sodelovanje z drugimi IGD v občini je potekalo dokaj dobro. V okviru tega smo sodelovali v izvedbi skupne vaje v obratu IMV na Suhorju, kjer smo se seznanili z lokacijo ter izvedli gašenje požara. Zelo tesno sodelovanje v preteklem letu je bilo s štabom CZ, predvsem pri izobraževanju gasilske desetine CZ in pripravi za vajo NNNP 82. Pohvalno je bilo ocenjeno tudi preventivno delo gasilcev na področju vzdrževanja opreme, prav tako tudi preventivno izobraževanje vseh zaposlenih v temeljni organizaciji o varstvu pred požarom. To je le nekaj uvodnih misli za nadaljnjo analizo dela in nedela metliških gasilcev v preteklem obdobju, delo pa se ni moglo izogniti tudi določenim težavam, pa naj so bile objektivne ali subjektivne narave, a so vplivale na neizpolnitev lanskoletnega programa. Že v začetku leta smo se srečali s kadrovskimi težavami, ker nas je zapustil zelo aktiven član 10, član operativne desetine ter predsednik za preventivno delovanje. Odšel je tudi predsednik društva, ta kadrovski odliv pa je močno vplival na nadaljnje delo društva. V aktih društva je zapisano tudi načelo, da člani IGD izvajajo vse aktivnosti v prostem častu, prav tako tudi vaje za pripravo na tekmovanja, toda želja večine članov je, da vaje opravljajo predvsem med delovnim časom. Ob takem načinu dela pa nastajajo problemi pri organizaciji vaj, dela v proizvodnji in podobno, vendar bo tu še naprej večkrat prihajalo do izjem, predvsem pri organiziranju vaj za žensko desetino. Poseben problem pri organiziranju ženske desetine, predstavlja večizmensko delo (tri-izmensko). Čimprej bomo morali pomladiti žensko desetino z novimi članicami, včasih pa jih omogočiti udeležbo na vajah tudi med delovnim časom. Za- vedati se moramo, da je v naši temeljni organizaciji zaposlenih več žensk kot moških, zato je družbeno nesprejemljivo, da imamo dve moški desetini, ženske desetine pa praktično nobene, ta obstoja le teoretično. Ne smemo pozabiti na to, da je glede na strukturo zaposlenih nujno potrebno praktično usposobiti večje število žensk, ki bi v vsakem trenutku ob izbruhu požara ali kake druge nesreče bile sposobne aktivno delovati, s tem pa si tudi zavarovati delovna mesta, ki so danes zelo draga. Posebno pozornost bo društvo moralo posvetiti usposabljanju članstva za delovanje v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Skrbeti bomo morali, da se vsi člani aktivno vključujejo (v temeljni organizaciji pa tudi v drugih okoljih) v vse oblike aktivnosti SLO. Poleg rednega strokovnega izpopolnjevanja pa bo potrebno posvetiti večjo skrb požarno-var-nostni kulturi ter pripravljenosti za samozaščitno delovanje vseh zaposlenih. Zato bo potrebno narediti oziroma dopolniti obstoječe programe in usposabljanje slehernega zaposlenega v temeljni organizaciji. Za izvedbo zastavljenih ciljev, predvsem na področju usposabljanja, bo potrebna povezava z drugimi IGD v občini, z DGD Metlika, predvsem pa tesnejša povezava z matičnim društvom Novoteksa. Potrebno bo večje sodelovanje s samoupravnimi organi v temeljni organizaciji in s poslovodnim organom, saj so le-ti prav tako odgovorni za izvajanje protipožarne preventive, za kar jih zavezuje tudi naš pravilnik o požarni varnosti. Ob zaključku razprave smo sprejeli program dela društva za leto 1983. Program dela IGD Novoteks, tozd Predilnica v Metliki, ima za izhodišče program dela občinske gasilske zveze in program komisije za industrijo, opredeljuje pa: 1. izvajanje del in nalog, katere nam nalaga statut; 2. vključevanje novih članov tozda v gasilsko organizacijo; 3. vključevanje vseh članov IGD v akcijo za uresničitev programa stabilizacijskih nalog, s posebnim poudarkom na gasilstvo; 4. delovanje v smeri razvijanja in utrjevanja delegatskega sistema v gasilski organizaciji; 5. vključitev v priprave za 10. kongres GZ Slovenije; 6. aktivno sodelovanje z GD Metlika in IGD v smeri spoznavanja specifičnih razmer in problemov gasilske operative; 7. operativno usposabljanje članov (predavanja, vaje, tečaji); 8. sodelovanje pri izvedbi akcij, katere boste organizirali občinska gasilska zveza in komisija za industrijo (NNNP, občinsko tekmovanje, mesec požarne varnosti); 9. sodelovanje z IGD Novoteks Novo mesto in izvedba medtozdovskega tekmovanja; 10. izvajanje preventivnih pregledov; 11. usposabljanje vseh zaposlenih v temeljni organizaciji za akcijo v primeru reševanja in gašenja; 12. operativno usposabljanje gasilskih trojk, ki so ražporeje-ne po oddelkih; 13. modernizacijo in opremljenost IGD Novoteks Metlika; 14. težnjo, da so vsi gasilci krvodajlaci; 15. da je treba IGD obvezno vključiti vse vodje izmen in pomočnike pri vodenju izmene. Inž. STANISLAV JELENČlC IZ TOZD TKANINA - IZ TOZD TKANINA - IZ TOZD TKANINA - IZ TOZD TKANINA Kje nas čevelj žuli? Zelo preprost odgovor, bi rekli. Saj vsi vemo, kje se čevelj nosi. Še posebno neprijeten je žulj, če je potrebno pešačenje. Danes se s tem športom redko kdo ukvarja. Tudi če je potrebno, se s hojo zelo težko sprijaznimo. Z avtomobilom hitreje pridemo na cilj in smo bolj spočiti. Danes je doba avtomobilizma. Tudi na naših parkirnih prostorih stoji nekaj službenih osebnih in tovornih avtomobilov. Zagotavljajo nam, da bodo naše tkanine pravočasno prišle do kupcev, če bodo le pravočasno narejene. Tudi prevoz ljudi imamo zagotovljen. Za vse tri izmene. Ob delavnikih, kot radi poudarjajo pri avtobusnem podjetju Gorjanci. Toda za nekatere oddelke v Novoteksu je tudi sobota delavnik. Sobotna proizvodnja je zato všteta v redni plan. Z urejanjem sobotnega prevoza za našo delovno organiza- cijo pa smo šele na začetku. Če pogledamo nazaj v zapisnike sej delavskih svetov in zborov delavcev, vidimo, da je nekaj le bilo narejenega. Ugotvoljeno je namreč bilo, da se ne da nič narediti. Zato se bomo še naprej ob sobotah srečevali s pomanjkanjem ljudi. Redni avtobusi ob sobotah popoldne ne vozijo redno. Mnogokrat vozijo le, če delajo tudi druge delovne organizacije. Tako je delavec ves čas pod psihološkim pritiskom, ah bo zvečer prišel domov ali ne. Nekaj jih gre uro ali dve prej domov, ker imajo takrat zadnji avtobus ali vlak. Stroj ta čas stoji. Posledice izpada plana, pa vemo, so hude. Kot vidimo, nas k sobotnemu delu zavezuje plan. Z iskanjem notranjih rezerv skušamo izpade ob sobotah ublažiti, kolikor se da. Vendar vse gre do neke meje, od tam naprej pa ne več. Ali pa tudi še. Treba je le Upokojila se je sodelavka Rezika Rezka Avsec se je rodila 1. februarja 1928 m Ratežu. Svoja mlada leta je preživela m domači kmetiji Bila je najstarejša od trinajstih otrok. Staršem je pomagala kmetijo obdržati, da jo je pozneje prevzel mlajši brat. Veliko je bilo potrebno delati, da so preživeli Ko so mlajši bratje in sestre odrasli m poprijeli za delo, se je Rezka odločila in šla v službo. Šestindvajsetletna se je zaposlila kot tkalka v Novoteksu. Pogoji za delo takrat niso bili lahki. Veliko je bilo treba delati, pogosto tudi več kot 8 ur dnevno, pa tudi udarniškega dela na tovarniški ekonomiji ni manjkalo. In če se spomnimo tistih let nazaj, ko se je Rezka zaposlila, ko je vsega primanjkovalo, ko delavci niso poznali tople malice pa tudi i pogoji za delo so bili takrat težki, potem vemo, da Rezki in njenim vrstnicam v tistih povojnih letih ni bilo lahko. Rezka je bila dobra tkalka. Tkala je na starih tkalskih strojih, učila je mlajše delavce tkati in pri tem sama nabirala delovne izkušnje. Kmalu so opazili njeno natančnost in prizadevnost pri delu, pa so jo premestili na odgovornješe delovno mesto raznašalke votka. Na tem delovnem mestu je delala vse do upokojitve. Svoje delo je opravljala z veseljem, kar se je videlo tudi na njenem vedno nasmejanem licu Pri vsem tem pa je bila skromna, marljiva in vedno pripravljena pomagati. Za vsakogar je imela lepo besedo in topel nasmeh, čeravno ji ni bilo postlano z rožicami. Takšna je bila Rezka in takšne se je bomo spominjali. Danes, ko se poslavljamo od Rezke, se ji zahvaljujemo za njeno tovarištvo in prizadevnost. Želimo ji še dosti pomladi v jeseni njenega življenja. Vsi njeni sodelavci dovolj vztrajnosti in iznajdljivosti. Ponovno velja poizkusiti. Morda z našimi avtomobili. Ali s primernim nadomestilom nekomu, ki se bo iz Trebnjega, iz Mirne peči ali od drugod peljal z osebnim avtomobilom in s ' sabo vzel še tri sodelavce. Je še četrta možnost. Upam, dajo bo kdo, ki ima na razpolago več časa za urejanje navedene problematike, tudi našel. BOJAN LUZAR Pred vrati je novo brigadirsko poletje Že 1. aprila bodo širom po domovini zopet zapeli krampi in lopate, zopet se bo slišala brigadirska pesem, pozno v noč bodo goreli taborni ognji in kresovi. Zopet se bodo kovali bratski odnosi med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Opravljeno bo veliko zemeljskih del. Domovina bo zopet bogatejša in okrepljena z nešteto novimi mladimi vezmi in prijateljstvi. Po vsej Jugoslaviji bodo organizirali ZMDA, RMDA, organiziramo pa tudi veliko lokalnih mladinskih delovnih akcij — in to z enim samim namenom: pomagati pri izgradnji naše samoupravne, sociahstične ter bratske Jugoslavije. Na tisoče mladih bo odšlo v poletnih mesecih v MDB, da bi vsaj mesec dni preživeli na akci- ji, kjer bodo srečali svoje stare tovariše iz prejšnjih MDA, da bodo mesec dni preživeli na akciji med mladimi, ki se ne razlikujejo med seboj, saj so vsi brigadirji — Titovi brigadirji. OK ZSM Novo mesto bo letos odpravila na pot štiri MDB. Dve bfigadi bosta odšli na ZMDA izven naše republike, ena MDB bo odšla na republiško delovno akcijo, druga PDB pa bo odšla tudi na akcijo v Sloveniji. Postopek evidentiranja se bo začel v drugi polovici meseca februarja. Mladinec, mladinka, premisli in odloči se, na katero MDA se boš prijavil in seveda tudi odšel. Brigadirski zdravo! ERJAVEC SLAVICA % Upoznajte ličnu kartu Pucareva Na putu od Travnika prema Zenici nalazi se tabla, koja označava skretanje desno, sedam kilometara od glavneg puta u kotlini, koju okružuju planine, Vlašič, Vilenica, Pavloviča i druga niža brda, na nadmorskoj višini od 510 metara prostire se na površini od 232 km2 naš mladi grad — Novi Travnik. Podizale su ga hiljade ruku neimara iz cijele zemlje širom Jugoslavije, od Sežane do Devdelije. Rešenje o izgradnji grada kao i o izgradnji metalur-skog kombinata Bratstvo 14. juna 1949 god. potpisao je drug Tito. Zato s ponosom gradani govore, da je N. Travnik čedo Titove Jugoslavije. Drug Tito je u Novom Travniku, koji od 1980 godine nosi ime jednog od velikana naše revolucije i Titovog bliskog su-radnika Dure Pucara Starog, bo-ravio dva puta, 28. novembra 1953 god. i 18. aprila 1970. godine. Za gradane Pucareva i okoline to su bili susreti za nezaborav. U gradu žive i rade u bratstvu, jedinstvu i zajedništvu svih naših naroda i narodnosti i upravo zbog toga Pucarevo zovu Jugoslavija u malom. Da-nas komuna broji 26.154 Stanovnika i na našem području grada živi 8494 Stanovnika u 2568 domačinstva i 16 mjesnih zajednica. Takoder mogu reči da spada u 10 najrazvijenih u našoj republici. Kada kažem mladi grad to znači da prosek starosti u gradu jeste 22 godine, što zaista pokazuje da je mlad. Kombinat Bratstvo broji 7.000 radnika, svakako je vodeči u gradu što se tiče privrede, ali ne možemo žabo ra viti da zamah privredni razumljivo podstiču i radne organizacije Autosaobra-čaj, zatim UPI osnovna organizacija udruženog rada, OOUR Tvornica konfekcije i zaštitne opreme, kožarsko-tekstilni kombinat Visoko, RO, Mladost, ugostiteljstvo i trgovina kao i druge. Sve što sam vam napisala u ovih nekoliko reči, htela sam, da vam kažem, kako raste grad, koji je star 33 godina. Ali to nije sve. Na dan jugoslovanske narodne armije 22. decembra 1975 godine na svečan način primanjem zgrade u kojoj se nalazimo, otvorena je i naša prodavaona Novoteks, gdje su prisustvovali ugledni gradani Pucareva. I danas, kada ulazimo na vrata, u nama živi ponos jer smo radom i zalaganjem postigli i veoma dobre rezultate, zato na ovoj maloj tabeli vam isto pokazujem, sa željom, da budu i još bolji godina plan u mio sd. ostvareno u mio. sd % 1976 160 227 141 1977 270 321,5 119 1978 350 418,3 119,5 1979 410 477,5 116,5 1980 480 608,6 126,5 1981 670 760,1 113 1982 920 1.267,6 133 SLAVICA RADOJČIČ \ S > s I v I s I s I s I s I N I S I N I S I S I s I s I s I I s I I s I s I N > I N > I S I S I s I s I s I s AKTIV R K NOVOTEKS HVALA ZA ŽIVLJENJE 5 TEBI, K! Sl DAL KRI IZ ŽIL DEL SEBE SAMEGA. Krvodajalci, koliko življenj rešujete! Mlad partizan leži v mlaki krvi. Patrulja ga najde. Še diha! Fantje, brž, da nam ne izkrvavi! - In že pronica v njegovo žilo tovariška kri... KRVODAJALCI, REŠUJETE! KOLIKO ŽIVLJENJ V mračni sobi leži porodnica. Krvavi... Nestrpni svojci čakajo rešilca. Glej, že zavija na dvorišče. Samo da ni že prepozno. Ni bilo prepozno, porodnica je dobila transfuzijo krvi. KRVODAJALCI, REŠUJETE! KOLIKO ŽIVLJENJ V tovarni so stroji obnemeli. Na tleh leži delavec v mlaki krvi. Življenje se mu s krvjo izteka ... Vendar ne, tu so delavci, krvodajalci. S poškodvancem hite v bolnišnico. Vsi, prav vsi so darovali kri. Rešili so življenje tovarišu pri delu. KRVODAJALCI, KOLIKO ŽIVLJENJ REŠUJETE! Na cesti prevrnjen avto. Gruča ljudi. Spet prometna nesreča, šoferji vinjeni. En potnik mrtev, trije ranjenci. Še dobro da je v bolnišnici vedno zaloga krvi. KRVODAJALCI, REŠUJETE! KOLIKO ŽIVLJENJ Novorojenček. Komaj je zadihal v svet. A kaže, da njegovo življenje že ugaša ..,. Mati kliče: „Rešite ga, to je moj edini sin.“ Tudi njemu je bila potrebna transfuzija krvi. Ii VIDITE, KRVODAJALCI, KOLIKO ŽIVLJENJ j STE ŽE REŠILI! N I S I S I s I s I N I S I s I s I t \ \ s I s I N I S I s I s I s I v I I N I S * s I s I I s I s I N I S I s I s I \ I s I s I s I s I s I s I N I S I N I S I S I s I s Modni sejem LJUBLJANA 85—gledan z očmi modnega kreatorja Ljubljanski sejem mode je tradicionalni sejem, namenjen potrošnikom Je manjši kot beograjski, odprt je samo enkrat na leto, vsi drugi so po dvakrat, kar pomeni, da razstavljajo sezonske kolekcije za spomlad in poletje na enem sejmu, na drugem pa kolekcije za jesen in zimo. Kakor vedno so tudi tokrat prednjačili na modnem sejmu v Ljubljani Slovenci z bogatejšimi razstavnimi prostori, medtem ko je v Beogradu skoraj obratno, razen nekaterih izjem Torej ljubljanski sejem mode je odprt samo enkrat na leto in takrat naj bi jugoslovanski proizvajalci pokazali naj, naj... YU modo. In ker je le enkrat, proizvajalci zares pokažejo vse, ne samo pomlad - poletje, temveč tudi jesen — zimo. Glavni namen ljubljanskega sejma naj bi bil ta, da potrošnike seznani z novimi modnimi smernicami za bližajočo se sezono ter kaj jim naša YU moda lahko ponudi v trgovinah. Vsega, kar smo videli, prav gotovo ne, saj so bili marsikateri eksponati delani samo za sejem Mislim da se to zgodi predvsem zato, ker je kreator, ko dela kolekcijo premalo seznanjen s tendencami Ko pa po končani kolekciji obišče kak modni sejem ki prikazuje to, kar je on že naredil, se odloči, da bo za sejem vse dal od sebe, da bo ja vse naj, naj..., kajti tu je stroga komisija, ki ocenjuje eksponate in deli zmage pa diplome . .., česar na tujih sejmih ni. Konfekcionarji smo si bili v modi kar enotni, veliko je bilo videti geometrijskih lepljenk v živih barvah in to pri lahki konfekciji in pri pleteninah in triko tažerjih Brali smo tudi, da smo bili eden izmed kandidatov za zmaja, a je zmajev bilo premalo, pa da razstavni prostor ni bil preveč lep, mislim ozadje (od kdaj ocenjuje komisija ozadje razstavnega prostora?). Sicer pa, kot pravi pregovor: za malo denarja, malo muzike. Tudi na modni reviji smo sodelovali, tokrat konfekcija samo z dvema izhodoma, čeprav so jih ostali imeli še vedno po tri ali več. Prav gotovo je tudi termin samega sejma zelo ponesrečen; ravno takrat imajo konfekcionarji polne roke dela za naslednjo kolekcijo, zato mislim, da se zaradi tega ne morejo tako potruditi, kot bi se morali, mislim tu predvsem za konfekcijske modele, to je popoldanske modne revije. A kljub temu so bile sodbe marsikaterega kritika take, da konfekcionarji ne zaostajajo v modnih tendencah za večernimi modeli, ki so jih naredile iz meterskega blaga naših tovarn priznane slovenske kre-atorke. Podobnih revij bi moralo biti več na leto, predvsem za potrošnika, saj se prav tu seznani s kompletno garderobo; kakšni čevlji k različnim modelom, kape, šali itd. Na splošno smo se konfekcionarji kar dobro odrezali glede na današnje razmere, ko ne moreš uvažati materiala, saj vemo, kako težko je dobiti v Jugoslaviji modno tkanino za športne modele, mladostne. Barvasti jeans je začel izdelovati TT Prebold, ki pa ni mogla ustreči s kuponi vsem proizvajalcem. Nagrajen dvostranski tisk na tanjšem platnu (dve kontrastni barvi) je TT Prebold prikazala šele sedaj, ko imamo vsi konfekcionarji kolekcijo končano; spomnimo se, da so na koelnskem sejmu jeansa lani avgusta prikazali že narejene modele iz te vrste blaga, kar kaže, da zopet kasni mo za celo leto. Žalostno za konfekcijo YU mode je tudi to, da imamo preveč volnarjev *m premalo bombažarjev. Jeans izdelujejo samo tri jugoslovanske tovarne, žamet dve, razbarvno platno sta nam ponudili le Tekstilindus in Metka iz Celja. Vsi ti ne morejo zadostiti vsem Prav tako še vedno peša tehnologija. Barvasti (modni) Preboldov jeans je tudi po pranju trd, praviloma bi moral biti mehak, itd... Ko prideš domov iz kateregakoli tujega sejma mode, si poln idej, zanosa, toda že pri prvi skici, kjer moraš napisati artikel materiala, iz katerega bo model narejen, se ti zatakne Kupona še ni, v skladišču pobereš nekaj starega, najbolj primernega, kar je pač ostalo od prejšnje kolekcije, tudi barve so skope - in tako skica za skico, nalog za nalogom. In ko so prvi modeli izdelani in pripravljeni za izbiro, te vse mine, spoznaš, da to ni tisto, kar si si zamislil, časa ni dosti, izbira že tako ali tako kasni, zato si prisiljen, da pokažeš prodaji tisto, kar smo pač naredili Mučna so dopovedovanja, da bo iz drugega kupona, da bo drugače izgledalo, da bo... Veliko popravkov na bolje tudi ni pri pisanju po 9 kosov od artikla za 9 kolekcij. Če ti takrat šine v glavo boljša ideja, ni časa, pišeš naprej tisto, kar ste se že dogovorili, na novo moraš takrat pozabiti. Rečejo ti: porabi nove ideje za kak sejem A to ni več tisto, ideja bo ostala na panoju, potrošniku bo všeč in bi jo rad kupil, toda v trgovini je nebo... In tako se začarani modni krog vrti naprej - kmalu samo še za silo „modni". JANA Sejem letošnjih modnih tokov Na 28. sejmu mode na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je letos razstavljalo 410 delovnih organizacij tekstilne, oblačilne in usnjarsko-predelovalne indastrije. Sejem mode, ki vsako leto pritegne velik del jugoslovanskih proizvajalcev tekstilne industrije v Ljubljano, je, kot kaže, precej bolj upoštevan med proizvajalci kot pa med potrošniki. Na njem so namreč razstavljali skoraj vsi pomembnejši proizvajalci konfekcije, metraž-nega blaga, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, obutve, galanterije in modnih dodatkov. Na letošnjem sejmu, že 28. po vrsti, je razstavljalo 410 delovnih organizacij tekstilne, oblačilne in usnjarsko-predelovalne industrije. Število prijavljenih proizvajalcev, ki so sicer pokupili ves razpoložljivi razstavni prostor, je res manjši kot v prejšnjih letih, vendar je treba pri tem upoštevati, da so se letos prijavljale delovne organizacije in ne več posamezni tozdi kot v prejšnjih letih. Največ je bilo razstavljalcev iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, po številu pa sledijo proizvajalci iz Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore. Sejem se bistveno ni razlikoval od lanskega. Novost je bila le v temu, da na letošnjem niso več prikazovali izključno modele za pomladno in poletno sezono, ampak so se prireditelji odločili razstavljalce spodbuditi k prikazovanju celotnih modnih tokov. Tako so dobili možnost, da prikažejo svoje izdelke tudi tisti proizvajalci, ki v svojih proizvodnih programih nimajo poletnih kolekcij. Ostrejše gospodarske razmere seveda vplivajo tudi na proizvodnjo v tekstilni panogi. Ta je sicer zaradi močne konkurence, ki je zanjo vedno veljala, nekoliko bolj prilagojena takšnim razmeram, vendar pa tudi nas tekstilce sedaj bolj kot prej ovira pomanjkanje surovin in reprodukcijskih materialov. Odsev tega je bil očiten tudi na letošnji sejemski prireditvi, osiromašeni za kakovostnejše materiale in za pestrost barvne lestvice. Sicer pa smo tekstilci sejem izkoristili tudi za številna medsebojna srečanja. Tako je bilo v času sejma organiziranih več sestankov, med jimi naj omenim le nekaj pomembnejših: sestanek izvršilnega odbora poslovne skupnosti industrije konfekcije Jugoslavije, izvršilnega odbora splošnega združenja tekstilne in oblačilne industrije Jugoslavije, skupščine poslovne skupnosti tekstilcev Jugoslavije itd. Mnogo let nazaj se je na modnem prizorišču prvič pojavi! jeans ter vtisni! pečat modi šestdesetih let Oblačila, ki so jih sprva nosili le pogumni kavboji, so si v hipu pridobila nešteto hvaležnih pristašev. Jeans je posta! simbol načina življenja tedanje pa tudi naslednjih generacij. Sprejela pa ga ni samo mladina, sčasoma in sprva z nezaupanjem so ga pričeli nositi ljudje vseh starosti. Danes, ko si težko zamislimo garderobno omaro brez praktičnih kavbojk, je jeans zopet postal ena od glavnih modnih tendenc Po- javlja se v klasični modni barvi, najnovejša modna novost pa je jeans, katerega barva .potegne" na zeleno, vijoličasto itd. . . Jeans se letos pojavlja v nešteto kombinacijah, s platnom, čipkami, usnjem in krznom S takimi dodatki lahko odločilno spremenite videz tudi že malce dotrajanemu kosu oblačila. Hlače so ozke ali široke, z gubami ali brez njih, nadvse moderen pa je .clocherd" mode! z visokim, stisnjtnim pasom Pa krila? Mladostno kratka ali pa čez kolena. odvisno od vaše postave in domišljije. Morda tudi kombinirana s telovnikom v istem stilu, poleg pa seveda čevlji z obvezno nizko peto. MOJCA NOVOTEKS Nekaj novic o nastopih naših kegljačev S finalnim nastopom se je končalo prvenstvo kegljaškega društva iz Novega mesta. Tekmovanje je potekalo po liga sistemu v dveh skupinah po 6 ekip. Naša ekipa je bila skupaj z ekipami IMV, Luknje, Iskre, Starih devet in Železničarji. Predvsem zaradi neresnosti in nekompletnosti ekipe smo zasedli šele 3. mesto in se tako uvrstili v skupino, kije igrala za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Po ogorčeni borbi z ekipami Vseh devet, Krko in Železničarjem smo bili na koncu najboljši in zasedli 5. mesto. Ob koncu pa še rezultati jesenskega dela tekmovanja naše ekipe: Luknja — Novoteks 323 : 275 Samo z osmimi tekmovalci na težkem kegljišču Pri vodnjaku rezultat ni mogel biti boljši. Najboljši posamezniki so bili Marjan Pirc 48, Ivan Murgelj 46 in Anton Kostrevc 38. Novoteks — Železničar 365 : 378 Kompletna ekipa, vendar brez najboljših, je doživela zaslužen poraz. Najboljši posamezniki so bili Slavko Dravinec 45, Borde Prodanič 44 in Anton Kostrevc 43. Iskra — Novoteks 359 : 421 Prvič res kompletni in zaslužena zmaga z odličnim rezulta- tom. Najboljši so bili Borde Prodanič 57, Anton Bojane 53, Martin Geršič 49. Novoteks - IMV 341 : 397 Pričakovan poraz, kljub veliki borbenosti. Najboljši posamezniki: Branko Bec 57, Marko Zupančič 42, Ivan Murgelj 37. Novoteks — Stari devet 387 : 382 Kljub boljši igri tesna zmaga zaradi nepotrebno slabe igre v zadnjem setu. Najboljši so bili: Marjan Pirc 51, Ciril Pirc 49 in Vlado Cukut 44. VELIK USPEH KEGUACEV NOVOTEKS Kegljaški klub Borec iz Novega mesta he organiziral velik kegljaški turnir v počastitev dneva JLA. Tekmovanje je bilo na kegljišču Borna JLA. Udeležile so se ga vse novomeške ekipe in zelo močne ekipe ostalih mest Bolenjske in Posavja. V taki konkurenci je ekipa Novo-teksa zasedla presenetljivo, vendar zasluženo prvo mesto in to z zelo dobrim rezultatom 588 podrtih kegljev (8 setov) Na drugo mesto se je uvrstila ekipa organizatorja, na tretje pa največji favorit, ekipa Brežic. Za ta uspeh so zaslužni vsi člani naše ekipe, saj v njej tisti dan ni bilo slabega tekmovalca. Za konec pa še postava zmagovalne ekipe: Marko Zupančič, Borde Prodanič, Slavko Bravinec, Branko Bec, Martin Geršič, Vlado Cukut, Marjan Pirc, Anton Bojane, Ciril Pirc in Anton Kostrevc. Kočevarjev memorial — naši deveti V organizaciji ŠB Pionir je bilo v decembru na kegljišču Loka organizirano tekmovanje v spomin na Ivana Kočevarja, preminulega direktorja gradbenega podjetja Pionir. Na tem tekmvanju so bili samo najboljši novomeški klubi in najboljše ekipe gradbenih podjetij Slovenije. Sodelovali so tudi naši kegljači, ki so v zelo močni konkurenci zasedli deveto mesto. Omeniti velja, da je ekipa nastopila oslabljena in da je dosegla dober rezultat: 779 podrtih kegljev. Sicer pa je zmagala ekipa Gradisa iz Ljubljane, ki je republiški in zvezni zmagovalec jugokupa. TRIM TEKMOVANJE ZA POSAMEZNIKE V KEGUANJU BO NOVOTEKS Kegljaški klub je skupaj s komisijo za rekreacijo in šport organiziral trim tekmovanje v kegljanju za vse člane kolektiva v disciplini 1 x 50 lučajev. Udeležilo se ga je 26 moških in 7 žensk. Najboljši pri moških so bili: Anton Kostrevc 213, Ciril Pirc in Jaro Hočevar 212, Borde Prodanič 207, Slavko Bravinec 205 itd. V drugo kolo, ki je štelo za prvenstvo kluba, se je uvrstilo 16 prvouvrščenih. Pri dekletih je bil vrstni red naslednji: Martina Makše 203, Mira Staniša 188, Jelka Kastelic 166, Marjana Pečnik 165,Marija Konda 160, Majda Hrvatin 157 in Lada Kostrevc 120 podrtih kegljev. Za klubsko prvenstvo so vse metale še po 100 lučajev tako, da je končni vrstni red naslednji: 1. Martina Makše 586 podrtih kegljev, 2. Marija Konda 549, 3. Jelka Kastelic 518, 4. Mira Staniša 516, 4. Majda Hrvatin 491. Z zadnjim nastopom 8 najboljših iz predtekmovanja v disciplini 1 x 200 lučajev se je končalo klubsko prvenstvo posameznikov za leto 1982. Po dokaj izenačeni in ogorčeni borbi je šele v zadnjih lučajih postal zmagovalec Marko Župančič. Delo sta mu olajšala dva Pirca, in sicer Ciril kot vodilni po obeh nastopih, vendar pa ni nastopil v finalu zaradi bolezni, in Marjan, ki je / N Kako varčevati z bencinom? 1. Pri dalšem čakanju, na primer pred zapornicami ob železniški progi, ob prometnih zastojih itd. ugasnite motor. 2. Pravočasno prestavite v naslednjo, višjo predstavo, in pravočasno prestavite v nižjo predstavo pred vzponi. 3. Pri startu mrzlega motorja ni treba čakati na to, da se motor segreje, temveč lahko takoj odpeljete. 4. Ne dodajajte plina na mestu, ne pritiskajte sklopke za plin pri čakanju pred semafori. 5. Pravočasno zamenjajte svečke. 6. Hiter start vozila, pogosto zaviranje in prizadevanje, da bi hitro spet povečali hitrost vožnje, in vožnja z maksimalno hitrostjo na avtocestah zahtevajo veliko porabo goriva. 7. Tisti, ki se vozijo z motornimi vozili na delovna mesta, naj varčujejo z bencinom z ustanavljanjem skupnosti za pot na delovno mesto, z izogibanjem prometnih konic, če imajo drseči delovni čas, in z izogibanjem prometnic, na katerih je na j več j a gneča. 8. Z manj bencina je mogoče prevoziti večje razdalje, če že v prvi prestavi vozimo le pri speljevanju vozila, nato pa pretikamo v višje prestave, kakor hitro je to mogoče, hitrosti ne pospešujemo na silo, temveč v daljšem času, na zavoro pa pritisnemo le takrat, ko je to potrebno. 9. Da tudi motor ni preveč požrešen, redno pregledujemo nastavitev vžiga, izpušnih plinov in skrbimo za čistočo zračnega filtra. 10. Speljemo počasi in hitrost postopoma pospešimo, vozimo na način, ki je v skladu s predvidenem! prometnimi tokovi, pravočasno zmanjšamo hitrost, predvsem pa pred vsako krajšo vožnjo premislimo, ali ni mogoče priti do cilja peš, ali se ne bi bolj splačalo peljati tja s sredstvi javnega prevoza. O porabi goriva pa razmišljajte že pri nakupu avtomobila. \________________________________________________________J odstopil že v drugem kolu. Vendar je zmaga vseeno zaslužena, čeprav ne tako prepričljivo, kot smo pričakovali. Končni rezultati so naslednji: 1. Marko Zupančič 184 + 418 + 839= 1441 podrtih kegljev 2. Borde Prodanič 207+402 +826= 1435 podrtih kegljev 3. Anton Kostrevc 213 + 383 + 813= 1409 podrtih kegljev 4. Jaro Hočevar 212 + 396 + 791 = 1399 podrtih kegljev 5. Dravinec Slavko 205 + 403 + 786= 1394 6. Geršič Martin 92 + 383 + 818= 1393 7. Bojane Anton 194 + 377 +742= 1313 SLAVKO DRAVINEC Zahvala Ob boleči in nenadni izgubi moje mame se iskreno zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje, za cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. JANEZ BELE z družino Zahvala Ob boleči izgubi mojega ljubljenega očeta se iskreno zahvaljujem zu izrečeno sožalje, za cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti TONČKA BARBIČ z družino čestitka Tovarišu MILANU JAKSTU iskreno čestitamo ob uspešno opravljenem študiju in diplomi na prvi stopnji elektro fakultete v Ljubljani. Sodelavci IVS Nova ureditev prispevkov k plačilu stroškov za zdravstvene storitve (participacija) V znamenju splošnega varčevanja tudi v družbenih dejavnostih je novela k zakonu o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 45/82) na novo uredila prispevke zavarovancev in upokojencev k plačilu stroškov za zdravstvene storitve, ali kakor pravimo tej instituciji popularno: participacije. Novela je začela veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu, kar pomeni, da od 7. januarja 1983 že veljajo nova določila o participaciji zavarovancev in upokojencev pri stroških zdravstvenih storitev. Poglejmo najprej, katere kategorije zavarovancev in upokojencev morajo sedaj prispevati k stroškom zdravstvenih storitev, po prejšnjih predpisih pa so bile te participacije oproščene: 1. v primerih ambulantnega zdravljenja nalezljivih bolezni, za katere ni predpisano obvezno zdravljenje; 2. ženske zavarovanke za vse storitve, ki niso v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom; 3. delovni invalidi z manj kot 70-odstotno telesno okvaro; 4. upokojenci, ki ne prejemajo varstvenega dodatka. S tem v zvezi naj na kratko pregledamo, katere kategorije zavarovancev in upokojencev so še vnaprej oproščene participacije. To so: 1. novorojenci, dojenčki, predšolski in šolski otroci; 2. učenci in študentje usmerjenega izobraževanja, ki niso v delovnem razmerju; 3. storitve v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom; 4. borci NOV z dvojnim štetjem udeležbe v NOV, vojaški in civilni invalidi ter uživalci republiških in občinskih priznavalnin; 5. brezposelne osebe, ki prejemajo nadomestilo ali pomoč, kakor tudi njihovi družinski člani, katere preživljajo; 6. osebe v socialnih zavodih in prejemniki družbenih denarnih pomoči; 7. upokojenci z varstvenim dodatkom in njihovi družinski člani; 8. socialno ogrožene osebe (po presoji občinskih zdravstvenih skupnosti). Participacije pa ni mogoče odrediti v zvezi z uveljavljanjem pravic do zdravstvenega varstva pri zdravljenju nalezljivih bolezni z obveznim zdravljenjem, malignih rakastih obolenj, sladkorne bolezni, duševnih bolezni in živčno-mišič-nih obolenj, multiple skleroze, pri preventivnih in zdravstve-no-vzgojnih ukrepih ter pri zdravljenju in negi bolnika na domu, kadar gre za zdravstvene storitve iz zagotovljenega programa zdravstvenega varstva. Novi režim ureditve participacije pri stroških zdravstvenih storitev velja, dokler ne bodo občinske zdravstvene skupnosti sprejele novih samoupravnih sporazumov o uresničevanju zdravstvenega varstva. Do takrat morajo te skupnosti preveriti novo ureditev novele k zakonu o zdravstvenem varstvu in pri tem upoštevati tudi opredelitve za zdaj še veljavnih samoupravnih sporazumov iz leta 1978. Kje bomo letovali letos? Tako kot vsako leto bomo tudi letos lahko letovali v Sabu-nikah pri Zadru, Selcah pri Crikvenici, Piranu, v desetih prikolicah, ki jih bomo letos postavili: štiri v avtokamp SIRENA v Novigradu, dve na otoku KRKU v avtokamp NJIVICE, dve na RABU v avtokamp III. PADOVA in dve na LOŠINJU v avtokamp CIKAT, ter v koči na Veliki planini. 1. SABUNIKE V Sabunikah je na voljo 32 ležišč v štirih enotah po 5 ležišč in štirih enotah po 3 ležišča. Vsaka enota ima svojo kuhinjo in spalni prostor z ležišči. V vsaki enoti so tudi sanitarije. S seboj moramo prinesti posteljno perilo, kuhinjske krpe in pa čistila. Vsa potrebna živila lahko nakupimo v naselju ali pa v Ninu, ki je od Sabunik oddaljen 3 km. 2. SELCE V domu, ki leži 200 m od morja s peščeno plažo, je na voljo 36 ležišč v sedmih posameznih enotah in dveh, ki se lahko po potrebi združita v eno. Vsaka enota ima dva pro- stora z ležišči, čajno kuhinjo in sanitarije. S seboj moramo prinesti le posteljno perilo, kuhinjske krpe in čistila. Dom ima urejeno parkirišče in za stavbo nekaj prostora, kjer bomo lahko ob večerih posedeli. Tu se bodo lahko igrali tudi otroci. 3. PIRAN Za letovanje v Piranu sta na voljo dve garsonjeri, oddaljeni od morja 100 m. V vsaki garsonjeri so štiri ležišča, kuhinja in sanitarije. S seboj moramo prinesti posteljno perilo, kuhinjske krpe in čistila. 4. PRIKOLICE Tudi letos imamo na razpolago deset prikolic: štiri' bomo zapeljali v Novigrad v autokamp SIRENA, dve na otok KRK v autokamp NJIVICE, dve na otok RAB v autokamp III PADOVA in dve prikolici na Lo-šinj_v autokamp ČIKAT. Ce bomo na podlagi prijav, ki jih bomo dobili, ugotovili, da ne bo dovolj prijavljencev za Rab ali Lošinj (zaradi oddaljenosti), bomo prikolice postavili bližje. 5. VELIKA PLANINA Planinska koča na Veliki planini je od zgornje gondolske postaje oddaljena nekaj minut. V treh sobah je na voljo deset ležišč. V kuhinji in sobah je na razpolago vsa potrebna oprema, tudi posteljnina. S seboj moramo prinesti samo kuhinjske krpe in čistila. Termine smo določili za 9 nočnin, in sicer: od 7. 6. 1983 od 16. 6 od 25. 6. od 4.7. od 13.7. od 22.7. od 31.7. od 9.8. od 18.8. od 27. 8. - 16: 6.'1983 / -25./6. -4.7. - 13.7. -22.7. - 31.7. -9.8. - 18. 8. -27.8. - 5,. 9. Menjava za Veliko planino je ob 12.00 uri, za vse ostale kapacitete pa ob 10100, uri. NAVODILA ZA RAZPOREJANJE DELAVCEV ZA LETOVANJE V POČITNIŠKIH ENOTAH 1. V času kolektivnega dopusta tozda Konfekcija I Novo mesto in tozda Konfekcija II Vinica se polovico kapacitet odstopi tem temeljnim organizacijam. 2. V sezoni od 25. 6. do 27. 8. se dvakrat zaporedoma upošteva prijavo delavca, če sta v delovni organizaciji zaposlena oba zakonca, če pa je v delovni organizaciji zaposlen en zakonec, se jo upošteva vsako drugo leto. V sezoni imajo prednost prosilci s šoloobveznimi otroki. Prosilci morajo zagotoviti polno zasedenost kapacitet. Ce enoto uporablja manj oseb, kot je ležišč, se plača za vsako prosto ležišče še polovična cena, če pa enoto uporablja več oseb, kot je ležišč, se plača za odraslo osebo, za katero ni ležišča, polovična cena. Predšolski otroci v teh primerih letujejo brezplačno. Prosta ležišča se doplačujejo samo^jsezo-ni (velja za Sabunike). V počitniškem domu v Selcah in Piranu se prosta ležišča ne doplačujejo. Ce pa enoto uporablja več oseb, kot je ležišč, se za odraslo osebo, za katero ni ležišča, plača polovična cena. Predšolski otroci v teh primerih letujejo brezplačno. Cene za letovanje ostanejo zaenkrat enake kot v lanskem letu. Če pa bo prišlo pozneje do sprememb, vas bomo naknadno obvestili. Sabunike, Selce, Velika planina — v glavni sezoni - delavci DO in njihovi šoloobvezni otroci 60 din - predšolski otroci 30 din - zakonci zaposleni drugje 80 din — ostali gostje 100 din Piran in prikolice: — delavci DO in njihovi šoloobvezni otroci 40 din — predšolski otroci 20 din — zakonci zaposleni drugje 50 din — ostali gostje 70 din Cene za letovanje v počitniških prikolicah veljajo v času letne in zimske sezone. Cene za letovanje v počitniških kapacitetah so v času izven sezone za 5 din nižje. Znesek za plačilo prijavljenih nočnin bomo odtegovdi v treh zaporednih mesečnih obrokih, in sicer od osebnega dohodka za mesec junij, julij in avgust. Vse, ki boste letovali v počitniških kapacitetah, obveščamo, da boste škodo, ki bo nastala po vaši krivdi, povrnili. Izpolnjene prijave sprejemajo ndard) do 15. marca 1983. Ka-obratne pisarne in splošni snejših prijav pe bomo uppštčva-sektor (referent za družbeni sta- li. DARJA NOVINEC PRIJAVA za letovanje v Sabunikah, Selcah, Piranu, prikolicah v avtokampu Sirena v Novigradu, avtokampu III Padova na Rabu, avtokampu Njivice na Krku in avtokampu Cikat na Lošinju ter koči na Veliki planini. Ime in priimek........................... Tozd—sektor—oddelek ...................................... Letni dopust želim izrabiti v času od.......do..........to je ... .nočnin, v .. Poleg mene bodo letovali še naslednji družinski člani: Ime in priimek.............leto rojstva........sorodstvo..........zaposlen pri Prosimo vas, da točno napišete leto zadnjega letovanja v naših počitniškil kapacitetah in kolikokrat ste že letovali v glavni sezoni in izven nje. Datum Podpis prijavljenca Prijave oddajte najkasneje do 15. marca 1983 v obratni pisarni ali v kadrovsko-splošnem sektorju pri referentu za družbeni standard. Datum sprejema: ....................................... KADROVSKO-SPLOSNI SEKTOR Verjetno ste mnogi že opazili, da marsikateri mladi kolesar v Novem mestu poganja pedala svojega kolesa v trenerki z napisom Novoteks. Takoj moram povedati, da so to kolesarji KD Novo mesto, katerim med ostalimi pomaga tudi naša DO. V preteklem letu smo bili pokrovitelji vrste starejših mladincev in prav ta vrsta je dosegla lani največje tekmovalne uspehe novomeškega kluba. V svoji vrsti ima enega najbolj nadarjenih kolesarjev v SFRJ, Sandija Papeža. Ril je član jugoslovanske reprezentance, ki je osvojila balkansko prvenstvo, prav tako pa je bil med posamezniki prvi prav Papež. Na svetovnem mladinskem prvenstvu pa je imel smolo, saj je bil v vodilni skupini (med prvimi desetimi), ki je samo 100 m pred ciljem doživela skupinski padec in je bil tako ob najboljšo jugoslovansko razvrstitev vseh časov. Zaradi številnih uspehov doma in na tujem, je prišel celo v širši izbor za jugoslovansko reprezentanco, ki bo leta 1984 sodelovala na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Zato nam tudi v letošnjem letu ne bi smelo biti žal pomoči, ki bi jim jo nudili, saj ime naše DO z uspehom in ponosom nosijo širom po Jugoslaviji pa tudi Evropi Objavljamo pismo, ki nam ga je pred kratkim poslalo KD Novo mesto. IVAN MURGELJ Dragi športni prijatelji! Zopet se je iztekla sezona, v kateri so novomeški kolesarji igrali eno od vidnih vlog tako v Sloveniji, Jugoslaviji kot v svetu. Mnogo uspehov smo dosegli prav na osnovi že tradicionalnega sodelovanja z vašo organizacijo združenega dela. Velik korak je društvo naredilo na področju organiziranosti, kar seje videlo po velikem številu raznih prireditev, ki jih je društvo organiziralo v letu 1982. Prvič sc je zgodilo, da v letu 1982 v društvu ni bilo velikih osipov pri tekmovalnih in trenerskih kadrih. Čeprav zaradi pomladitve kadrov v tem letu nismo pričakovali velikih tekmovalnih uspehov, pa smo prav tu presenetili vse. Poznalo se je, da so bili tekmovalci selekcionirani na več vrst, za katere so skrbeli posamezni trenerji. Največ radosti nam je dala vrsta starejših mladincev, katerih pokrovitelj je bila vaša tovarna. Njeni tekmovalci Sandi Papež, Jože Smo- le, Slavko Črnič, Darko Papež in Marjan Grah so osvojili naslednja mesta: 2. mesto v cestni vožnji na prvenstvu SFRJ v Beogradu — ekipno, 1. mesto na prvenstvu SFRJ kronometer, 2. mesto ekipno na prvenstvu SRS, 1. mesto na prvenstvu Balkana (Papež), 1. mesto na prvenstvu Balkana ekipno (Papež), 8. mesto na prvenstvu sveta—ekipno (Papež), 1. zmaga na etapni dirki Kosmajski partizani, 2. mesto na največji etapni mladinski dirki Dušika Jugend. Tekmovalci te vrste so dosegli še več zmag in imenitnih uspehov, ki pa jih ne bomo navajali. Dejstvo je, da ti tekmovalci niso vzbujali pozornosti samo zaradi svoje urejenosti, lepih dresov Novoteksa, ampak tudi zaradi svoje borbenosti ter uspehov. Ime vašega kolektiva se je omenjalo s spoštovanjem, ker so tekmovalci, ki so ga nosili v letu 1982, največkrat stali na najvišjih stopnicah širom sveta in domovine. Naše društvo kot tudi vrsta, katere pokrovitelj je vaša DO, si želi z vami še tesnejšega sodelovanja tudi v letu 1983, kajti to leto naj bi bilo leto novomeškega kolesarstva. S pozdravi KOLESARSKO DRUŠTVO NOVO MESTO Zahvala Ob boleči izgubi starejšega brata 51-letnega JOSIPA IVKOVIČA ki ga je po zdravljenju v Novem mestu in v kliničnem centru v Ljubljani pokosila zahrbtna bolezen 1. 2. 1983 v puljskem medicinskem centru (nekaj ur pred mojim prihodom na obisk). Bil je graditelj hidrocen-tral Jajca, Mavrova in Jablanice ter dolgoletni tehnični vodja in raziskovalec istrskega kamna in marmorja v DO Igma - kamen Pazin. Vsem, ki ste ga poznali, vsem, ki ste mi izrekli ustno ali pismeno sožalje, vsem, ki ste namesto venca prispevali svoj delež za drage medicinske instrumente ali se udeležili pogreba v Pazinu, se iskreno zahvaljujem. IVO IVKOVIČ Namesto venca na grob pokojnega brata Josipa Ivkoviča so v sklad za drage medicinske instrumente pri 00 RK 6.510 din prispevali sodelavci Ivana Ivkoviča, IGD Novoteks, gasilci Novoteksa in sodelavci. ; dopisujte ; ; V GLASILO ! !NOVOTEKS ; Vreteno 1. oznaka za Gaussovo konstanto 2. začetnici imena in priimka opernega in koncertnega pevca (r. 1920) 3. vrsta finega in svetlečega usnja 4. fizikalna količina, ki jo določa sila na enoto površine 5. v srednjem veku dolžinska mera 6. pomemben poklic pri spravljanju vina 7. naivečji grški otok 8. veliko rešeto 9 Zevsova mati 10. znak za kemijsko prvino 11. kratica za lestvico na toplomerih, razdeljenih na 80° Če ste v januarski številki pravilno rešili vreteno, ste dobili: 1. L, 2. OL, 3. LOK, 4. KOLO, 5. KOLON, 6. KOLONA, 7. NAKLO, 8. LOKA, 9. OKA, 10. AK, 11. A MAMO TfKSTMTQVMNC NOVO MOTO novoteks NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2000 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet: Hinko Šintler (predsednik), Danilo Kovačič (glavni in odgovorni urednik), Jana Jovič, Mojca Peroci, Katica Zuanovič, Brane Drganc, Alojz Štr-benc, Bojan Luzar, Matjan Žalac in Rudi Vlašič. Uredništvo: NOVOTEKS, Novo mesto, Foersteijeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD GRAFIKA; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.