Izhaja: 10. in 25. vsakega mesca. Dopisi naj sefrankujejo. Rokopisi se ne vračajo. \ Velja: za celo leto 1 gold, za pol leta 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mira“. Vsakemu svoje l Leto Y. V Celovci 25. aprila 1886. Št. 8. Dr. liiBg’gisi in slovenske prošnje. Zastran slovenskih prošenj je v deželnem zboru sporočeval gosp. dr. L aggi n. Sam je pripoznal, da imajo slovenske občine postavno pravico tirjati, da se jim zraven nemških pošiljajo postave in ukazi tudi v slovenskem jeziku. Tega pa ni pripoznal, da bi bilo tega potreba. Po njegovih mislih vsak Slovenec, ki zastopi postave in ukaze v slovenskem jeziku, zna tudi toliko nemški, da zastopi tudi nemške postave in ukaze. Ravno tako je tudi pripoznal, da bi ne bilo nič kaj neprimernega ali prenapetega, ko bi slovenske občine tirjale , naj bi se jim sklepi deželnega zbora zraven nemških pošiljali tudi v slovenskem jeziku. Spodbijal pa je, da bi bila tega potreba, kakor je ni pri postavah in ukazih. Gosp. dohtar! Kakor vemo mi, veste gotovo tudi Vi, kako čudno se Slovencem na Koroškem pravica meri. 10 občin prosi za postave in sklepe v slovenskem jeziku, kaj pa opravijo ? Za to ni nobene potrebe! Čudno, ja predrzno se mora vsakemu zdeti, da o tem, česar je Slovencem zastran slovenščine treba, sodijo in odločujejo trdi Nemci. Pustite vsacemu svoje! Gosp. dr. Luggin je pravil, da so do leta 1868 nektere občine dobivale deželne postave in ukaze tudi v slovenskem v jeziku ; leta 1873 pa je tudi poslednja občina v Škoo^m prosila, naj se jej odslej vse pošilja samo vnemŽkem jeziku, da slovenskih noče več. n‘’ Gosp. dohtar, kar Vi tukaj omenjate, godilo se je pred davnimi leti. V tbliko letih se je veliko spreminjalo, posebno pa naše dni, ko vse na skok gre. Do leta 1848 so-bile šole na Slovenskem skorej povsod trdo nemške, tako da so se celo bogoslovci še le v semenišči začeli učiti slovensko evangelje in katekizem brati. Iz tega se lehko razvidi, koliko so slivenski otroci znali, ki so hodili v take trde nemške, ljudske šole. lu ravno v takih šolah izučeni otresi feo dorastli in v letih 1860 in naprej sedeli kot '"predstojniki in odborniki v občinskih in šolskih' odborih. Ni se torej čuditi, da slovenskih bukev in časnikov še brati niso znali in da so jim v slovenskem jeziku poslane deželne in državne postave pošiljali nazaj. Zdaj pa sedijo v nekterih občinskih in šolskih odborih vsi drugi možje, in zdaj je vsa druga. Leta 1848 so nastopili za slovenske šole boljši časi. 2. septembra 1848 št. 5692 je vis. c. k. naučno ministerstvo ukazalo, da se mora v ljudskih šolah poduk deliti v maternem jeziku. Dobili so Slovenci ljudske šole v maternem, slovenskem jeziku. Kakor priča- „Karntnerischer Volks-schulen Kalender“ 1. 1860, imeli so 15—20 čisto slovenskih in 67 slovensko-nemških šol. Po vseh teh šolah je bil podučni jezik slovenski, nemščina se je pridjala še le v višem razredu in vselej le ko učni predmet ne pa ko podučni jezik. V teh pametno uravnanih, slovenskih šolah izučeni mladi možje sedijo zdaj v nekterih občinskih in šolskih odborih, znajo dobro slovensko brati in pisati, zastopijo slovenske bukve in časnike iu ti vrli Slovenci prosijo in tirjajo postave in sklepe tudi v slovenskem jeziku. Tega pa gosp. dohtar! ne veste, morebiti da Vas tedaj, ko so Slovenci imeli slovenske šole, še v Celovci ni bilo. Pa nekaj drugega je še, kar tudi Vi veste in česar bi se imeli tudi spominjati in po njem ravnati. Narodni duh namreč je prešinil vse narode po celej Evropi in tudi Vaši krvni bratje Nemci se krepko poganjajo za svojo narodnost in svoj jezik. Bojijo se za svoje narodne svetinje in kričijo na vse grlo, da je nemščina v nevarnosti, akoravno imajo vse šole in uradnije — od najniže do najviše — vse v svojem duhu in svojem jeziku. Ali mar mislite gosp. dohtar! da so Slovenci groblja mrtvega kamenja ali da imajo led in vodo v svojih žilah, da bi pri tem, ko se oživljajo in gibljejo vsi narodi, da bi Slovenci mogli in smeli ostati mzli in mrtvi? O ne gosp. dohtar! Slovenci so se zbudili iz svojega starodavnega spanja, že živijo, tirjajo svoje postavne narodne pravice, veselo napredujejo in nočejo zanaprej ostati podnožje tujčevej peti. Zatorej gosp. dohtar! vrje-mite, nobena agitacija, nobeno ščuvanje in šuntanje Slovencev ni zbudilo, ampak narodni duh sedanjega časa in temeljne postave ljube naše Avstrije. Gosp. dr. Luggin je tudi trdil, da nekteri slovenski agitatorji ali šuntovci le zavoljo ljubega kruheja hujskajo Slovence. „S trebuhom za kruhom.11 V srce nikdo nikomur ne vidi, in tudi Vi ne, gosp. dohtar! Torej kaj tacega trditi, je nevarno in predrzno. Odkod ali od koga pa to veste? Ja-veljne ste kaj tacega brali. Slovenci le to vedno povdarjajo : Dajte nam uradnike — vestne in spretne — ki so pa tudi zmožni naše slovenske besede, vsi taki so nam ljubi iu prijetni, naj si bodo naroda kterega koli; tudi Slovenci se morajo dolga leta truditi in veliko denarja izdajati, da si pot poravnajo do kake nemške službe. Kaj bi se. drugi ne hoteli učiti in truditi, da morejo prevzeti kako službo pri Slovencih? Ali to ni pravično, ali je mar to preveč? Po postavi imajo v Avtriji vsi narodi enake pravice! Kakor gosp. dr. Traun, tako je tudi gosp. dr. L u gg in povdarjal, da ima deželni zbor Koroški odprto srce tudi za Slovence, da jim dobro hoče in le tako odločuje in skleplje, kakor se mu dozdeva, da je za Slovence najboljši. Gosp. dohtar! to so res lepe in sladke besede; pa po tem, kar liberalna, večina dela in skleplje, tem besedam Slovenci žalibog ne morejo vrjeti. Veliko prošenj od raznih krajev in v raznih zadevah je prišlo v deželni zbor. Kešile so se tako, da so se c. k. deželnej vladi izročile in toplo priporočale. Tudi 10 slovenskih občin se je zaupljivo obrnilo na deželni zbor. Kaj pa je sklenila večina? Prošnje so bile kratko odbite, c. k. deželnej vladi ne priporočene, ampak občinam nazaj dane, naj se same obrnejo na deželno vlado. Tako so občine prisiljene, nove prošnje napravljati, kolke (štempeljne) in pisarije plačevati in brez vse podpore same visoko deželno vlado prositi. Pri takem ravnanji nihče ne more videti kake prijaznosti in kake ljubezni. Hvalevredno je, da, kakor gosp. dohtar! pravite, mora deželni zbor z denarjem modro in varčno ravnati, in ničesar ne izdajati za take reči, kterih Slovenci ne potrebujejo in ktere Nemcem nič ne koristijo. Pa, Bogu bode potoženo ! veliko denarjev gre za take reči, kterih ne Slovenci ne Nemci ne potrebujejo, in ktere ne Slovencem ne Nemcem nobenega dobička in nobene koristi ne donašajo ! Tako so tri sloveči dohtarji pokopali slovenske prosnjé. Pa te ne bojo v grobu trohnele, pride tudi za nje dan veselega vstajenja: Za velikim petkom pride velika noč, tudi za Slovence, aleluja ! Kaj nam poročajo prijatelji naši? Iz Celovca. (Kako „Freie Stimmen“ prestavljajo naše članke.) Mi nemarno nič proti temu, da „Freie Stimmen“ prestavljajo naše članke ali dopise ; prav je, naj tudi nasprotniki zvejo, kaj pišemo, da prej pridejo do spoznanja, na kteri strani je pravica. Saj pravi pregovor : „Da se resnica prav spoznà, treba je čuti dva zvona." Samo to je škandal, kako se naši dopisi prestavljajo, namreč od besede do besede brez ozira na duh in slog slovenskega jezika. Vrednik Dobernik je bil vender v latinskih šolah. Ali mar ne vé, da se ne sme prestavljati po črki ? Kaj bi bil rekel profesor latinščine, ako bi bil g. Dobernik stavek „donec felix eris, multos numerabis amicos" prestavil v nemščino „so lange gliicklih du wirst sein, viele wirst du zàhlen Freunde" ? Tako prestavljajo „Freie Simmen" naše članke. Osmešiti hočejo nas, češ, glejte kako nevkretno „Mir“ piše! osmešili pa bodo s takimi prestavami le sami sebe ! Iz Grabštanja. (Zaupnica.) 11. aprila v nedeljo po sv. maši je v farovž prišla velika depu-tacija Grabštanjskih farmanov. Bilo jih je 14 posestnikov, ki so gospodu dekanu izročili to-le zaupnico: „Visokočastiti gospod dehant! Slišali smo, da Vas, prečastiti gospod dehant! nemškoliberalni časniki hudo napadajo in grdo črnijo. V svojem imeni in v imeni vsih podpisanih posestnikov in posestnic Vam gospod dehant danes povemo, da nas globoko v srce boli, da se Vam Vaši lepi nauki, velike dobrote, ljubeznjiva obnaša in iz-gledno življenje tako grdo in nehvaležno plačujejo in vračajo. Prepričani bodite, čestiti gospod, da je teh nehvaležnih ljudi le mala, prav mala peščica med nami, vsi drugi, stari in mladi, bogati in revni, vsi Vas visoko spoštujemo in srčno ljubimo. Vi ste ja dobri pastir, ki poznate svoje ovčice, jih vodite na dobro pašo, ne molčite in ne bežite, kedar se volk prikaže, in ste pripravljeni življenje dati za svojo čredo. To ste spričali že vse leta, odkar smo bili tako srečni, Vas dobiti za svojega dušnega pastirja. Zatorej očitno in slovesno protestiramo zoper vse napade, in sklicujemo vse te napade za popolnoma neresnične in neopravičene. To Vam, gospod dehant! pred celim svetom na znanje dati, gnala nas je sveta dolžnost, razžaljena vest in oskrunjena čast cele naše fare. V Grab-štanji 11. aprila 1886. Sledijo podpisi. Podpisanih je Mizo 100 Grabštanjskih farmanov posestnikov. Menjka jih torej le kakih 30, ki bi se bili pa tudi, ako bi jim to kdo dal na znanje, gotovo podpisali vsi prav veselega srca. Ostane jih torej Grabštanjskih posestnikov, ki bi morebiti ne bili volje podpisati te zaupnice, le komej tolika peščica, da jih na prstih obeh rok lehko sošteješ. Gospod dekan And. Wieser je eden tistih slovenskih duhovnikov, ktere so liberai)ni časniki največkrat napadali, najsurovejši sramotili in črnili. V resnici pa so ravno ti duhovniki pri svojih far-manih najbolj češčeni in priljubljeni. To priča ravno ta z mnogobrojnimi podpisi pokrita zahval-nica, ki hvalo in slavo poje ne samo gospodu dekanu, ampak tudi celej Grabštanjskej fari. Iz spodnje Žile. (Svoji k svojim!) to je lep pregovor, naj bi noben ne pozabil svojega naroda, temveč vselej in povsod zvesto in trdno k njemu stal v sreči in nesreči, v veselji in žalosti. Mi Ziljski Slovenci smo bolj ubožni in revni, ne moremo svojih sinov pošiljati v visoke šole. Zatorej nimamo svojih rojakov v mastnih službah in visokih mestih, — pa vendar štejemo izmed na-šincev par gospodov, kterih ime slovi po celem slovanskem svetu in dela nam Zilanom čast in slavo. Komu ni znano ime Urban Jarnik, ki se je rodil v Šent-Štefanskej fari pri Žili; komu ni znan Matija Maj ar, rojen v Goričah Borlj-ske fare? Pojdite po celej Jugoslaviji tje do Carigrada, — pojdite na Buško tje v Sibirijo, — pojdite v Lužico na Nemškem, — pojdite kamorkoli : kjerkoli živi slovanski rod, povsod sta slavno znana in visoko čisljana oba Zilana: Jarnik in Maj ar. Nista stala pred svetom na visokem mestu: Jarnik je umrl v Blatogradu kot ubog fajmošter, — Maj ar pa še živi kot ubog penzijoniran fajmošter in slep starček v zlatej Pragi. Oba sta vse svoje žive dni se trudila in delala za svoj slovenski rod, ga dramila in budila iz narodnega spanja, mu pomagala do više stopinje omike in blagostanja. Slovenska duhovščina je že od nekadaj zvesto in trdno stala na strani svojega naroda. Žal nam je Zilanom, da naši rojaki v posvetnih službah radi zapuščajo svoj rod. Bolelo nas je, kar smo brali o dr. Abuji, ki je rojen v Blačah na Žili. Jarnik in Majar bosta še slovela, — od drugih pa ne bode več ne duha ne sluha ! „Svoji k svojim ! Iz Železne Kaple. (Klaje menjka!) Pri nas je letos huda za klajo. Nekteri morajo že hoje (smerečje veje) vmes pokladati. Držijo si pač več živine , kakor je zamorejo preživiti. Kako bo živina vigredi shujšana, to si vsak lahko misli. Naši kmetje so pa tudi nekoliko sami krivi, da imajo premalo krme. Saj imajo še precej travnikov, pa kaj pomaga, ko ne znajo z njimi prav ravnati. Kar dež in solnce sama naredita, to raste ; zato pa kosijo komaj po dvakrat, redko po trikrat na leto. Tirolski kmetje so tudi v hribih, pa znajo vodo napeljati na travnike. Včasih imajo po pol ure z daljave napeljan graben, po kterem voda lepo počasi priteče. Potem pa, kadar začne vročina pritiskati in delj časa ni deža, zaprejo graben z lopato, kjerkoli kdo hoče in voda se lepo počasi vlije iz grabenčka na travnik. Tako imajo zmirom dosti mokrote, in trava tako lepo raste, da kosijo po petkrat v letu. Potem imajo se ve da zadosti sena in otave. Naj bi še naši gorjanci tako naredili, pa bojo videli, kako živino bojo prerodili čez zimo ! Iz Kloštra pri Grebinji. (O cerkvi in o šoli.) Naš č. g. župnik nas kaj lepo učijo v cerkvi. Le škoda, da se ljudi premalo prime. Dosti je pa še takih, da ne poslušajo pridig in krščanskega nauka; taki seveda postajajo v veri zmirom bolj mlačni. Šola je pri nas vse preveč nemška. Moji otroci bi menda še slovensko brati ne znali, ako bi jih ne bil jaz sam naučil. Cernu plačamo pa toliko šolskih stroškov, če moramo koj sami otroke brati učiti? Iz Glinjan. (Pogreb č. g. W i n k 1 e r j a.) Neusmiljena smrt nam je zopet pobrala zvestega rodoljuba: Pokopali smo danes gospoda bogoslovca Simona Winklerja, ki je bil pravi uzor bogaboječega in iskrenega Slovenca. Dolgo je sicer bolehal, pa vendar smo imeli upanje, da nam ga bo ljubi in dobrotljivi Bog še pustil pri življenji, pa On ga je še rajši imel kakor mi, zato ga je vsega v Njegovo voljo udanega k sebi poklical. Kako je rajni Simon ljubil svoj materni jezik, spričuje to, da je, ko sam ni mogel več brati, še celo na smrtni postelji prosil svoje sestre, da so mu prebirale slovenske bukve, izdane od družbe sv. Mohora. Pogreb je bil tako slovesen da se tacega nihče ne spominja. Spremljali so ga peteri č. g. duhovniki in 12 gg. bogoslovcev s svojim č. g. ravnateljem , ljudstva pa je bilo iz domače in sosednih far sila veliko, tudi šolska mladina z g. učiteljem mu je prišla četrt ure daleč na proti. Pri grobnem govoru pa, ki so ga naš vis. čast. gospod župnik Cvetko Isop v prav primerni besedi govorili, ni ostalo nobeno oko suho. Prav ubrano so mu tudi Boroveljski pevci zapeli nagrobnico, pa čudo, da v nemškem jeziku ; saj imamo dosti lepih slovenskih nagrobnic. Izmed mnogih vencev, ki so mu jih prijatelji in sorodniki darovali, je bil najlepši tisti, ki so mu ga darovali slovenski bogo- slovci z napisom; „Zvestemu Slovencu žalujoči prijatelji!" Naj ljubi Šiman v miru počiva! Iz Št. Iljà. (Šolske prošnje in težave.) Tudi naši liberalci so bili močno hudi in jezni, ko smo podpisovali prošnje za katoliške in slovenske šole. Začeli so potem nabirati podpise za nemško prošnjo, naj ostane zastran šole vse pri starem. Čudno se mi zdi, da je mogel še kdo podpisati to prošnjo. Saj ni treba posebno bistre glave za to, da se spozna, kaka dobrota je za nas sedajna šola in šolska postava. Prej je pri nas en sam učitelj vse opravil. Zdaj moramo pa namesto njega rediti pet ljudi ; namreč starega, upokojenega učitelja in dva nova, potem pa še cerkovnika in organista. Ali je mar ta postava dobra, da je učiteljem na prosto voljo dano, ali hočejo orgljati ali pa ne ? Orgljarsko službo bi učitelj prav lahko opravljal, da ne bi bilo treba za to plačati posebnega človeka! Za sedajne šolske postave poganjajo se le taki, ki se jim kmetov denar nič ne smili. Iz Sleparjevega grabna pri Prevaljah. (Kratkočasna povest, kako je eden tistega še plačal, ki mu je slamo zažgal.) Neki ofor (gost) se je selil, in ko je znosil že vso svojo ropotijo na novo stanovanje, pobral je nazadnje še nekaj slame. Pa ne ve se, ali mu je bila pretežka, ali mu je kaj druzega na misel prišlo, da je slamo odložil v Šteferjevem prugu. Za njim pa pride neki burkež in je slamo zažgal. Ofer, ko nazaj pride in to vidi, se je močno jezil in rekel ljudem, da bi rad plačal dva litra vina, če bi mu kdo povedal , kdo je slamo zažgal. To je zvedel tisti burkež in je rekel oferju: „Ce mi daš en škaf repice (krompirja), ti bom pa povedal, kdo je to naredil." Ofer je bil pri volji in mu je sam prinesel repico na dom. Nato pa mu burkež reče: ,,Ce hočeš vedeti, slamo sem pa jaz zažgal. Pa jaz bi ne terjal od tebe repice, če bi bila slama bolj suha; pa je bila tako mokra, da sem požgal precej vžigalic (žveplenk), prej da se je vnela." Ofer pa zdaj močno žaluje, ker ima dvojno škodo: slama je zgorela, repica je pa tudi šla. Iz Bistrice v Rožnej dolini. (Dravske stavbe; nesreče; zdravnik.) Pri Dravi vse mrgoli ljudi, da bi Dravi naredili novo strugo. Dela se po načrtu ali planu, kterega so osnovali učeni gospodje pri zelenej mizi. Ljudje pa nimajo veliko zaupanja na vse te drage naprave. Pojde v Dravo kakih sto tisoč rajnišev; Drava bo pa ostala svoja frava. Veliko sprevidnih mož trdi, da to ni prav, da se struga ni vrgla čisto na levi breg, ampak se koplje nova struga po sredi Drave. Tako bode treba na obeh straneh napraviti hrambe, — pa vkljub vsemu temu bo nevarnost na obeh straneh. V Žavnikovej rebri se strelja kamenje za Dravske stavbe. Pri tem nevarnem delu se je tudi prigodilo nekaj nesreč. Nekterim delalcem so pri basanji teški kosci nastreljenih skal prste na rokah zmečkali; ni dolgo, kar se je nekemu Lahu, ki je vsred neke visoke skale hotel nastavljeni strel zasmoditi, vrv strgala in je padel več sežnjev visoko. Sirota ni ostal pri priči mrtev, pa na dilah so ga odnesli. Tu se je spet prikazalo, kolika potreba je, da se nastavi na Bistrici izučen dohtar ali zdravnik. Od Borovelj do Rožeka — 7—8 ur hoda — ni ga zdravnika, kterega hi človek v potrebi mogel poklicati. Slišal sem praviti, da se Bistriška občina in fužina poganjate za to, da bi se na Bistrici nastavil izučen zdravnik. To bi bila velika dobrota za razdjano okolico takraj in unkraj Drave. Iz Ljubljane. (Naznanilo.) V zalogi podpisane bukvarne dobiva se knjiga: „Marija moja kraljica ali Šmarnice1'. Spisal Anton Žgur, župnik v Loškem Potoku. Z dovoljenjem Ljubljanskega knezo-škofijstva. 346 str. Obseg: Marija, moja luč; moja zvezda; moje solnce; moja pesem; moje buve; moj vrt; moja jed; moj škit; moj biser; moja beseda; moje drevo; moje veselje; moje zrkalo ; moja sestra ; moj studenec ; moja nevesta ; moja podoba, moja cvetlica; moj prstan; moje orožje; moje sidro; moje pribežališče; moja trdnjava, moj turen; moje zdravilo; moja čudodel-nica; moja srednica; moja mati; moja krona; moja kraljica. — Pridejana je sv. maša, molitve, katere naj se z mašnikom vred opravljajo po vsaki tihi sv. maši, lavretanske litanije, molitve k svetemu Rešnjemu Telesu, k sveti Devici Materi Mariji, k svetemu Jožefu, za vse potrebe, litanije vseh svetnikov, molitve po litanijah, molitve h križanemu Jezusu, tri božje čednosti in sv. križev pot. — Cena letošnjim „Šmarnicam“ je ta-le: Vezane v pol usnji 90 kr., vse v usnji 1 gld., z zlato obrezo 1 gld. 20 kr. Po pošti 10 kr. več. Kdor jih 12 skupno naroči, dobi ene za nameček. Tvarina je dobro obravnavana in prav koristna; ker ima mične izglede in dogodbe, bode se knjiga gotovo vsakemu priljubila. Katoliška Bukvama v Ljubljani, stolni trg št. 6. Iz Gorenjske doline. (Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda.) Zelò nas je razveselilo, ko smo jeseni brali, da se je v Ljubljani ustanovila prepotrebna družba sv. Cirila in Metoda, ki se želi s pomočjo podružnic trdno upreti tujemu pritisku na šolskem polji. Kmalo smo začeli tudi v naši dolini misliti, da bi si osnovali podružnico. Sicer nas je pretečeno jesen povodenj hudo poškodovala , vender se je vkljub temu tudi tukaj posrečilo v življenje spraviti podružnico „Gorenjska dolina s sedežem v Kranjski gori". V nedeljo dne 4. aprila smo se v Kranjski gori dogovorili o tej zadevi. Po primernem govoru, ki ga je imel preč. gosp. župnik Janez Ažman, izvolili smo začasno načelništvo. Za sedaj smo izvolili le tri člane, in sicer je gosp. Janez Ažman, župnik na Dolgem, prvomestnik; g. Valentin Bernik, kaplan v Kranjski gori, zapisnikar ; g. Anton Slavec gostilničar Podkorenom , blagajnik. Udov imamo do sedaj 77, med njimi dva ustanovnika. Pri nas, na koroški meji, sicer marsikdo misli : Kaj se bom nemščine branil? Z nemškim jezikom se dalje pride , kakor s slovenskim. Toda vedeti moraš, prijatelj, da naša družba oziroma podružnica ni sovražnica nemškemu jeziku, marveč ga še čisla. Ona le hoče, da bi se slovenski otroci učili nemščine (pa tudi priučili) toda na podlagi maternega jezika. Ob enem pa želimo verni Slovenci, da slovenski otroci ostanejo po vseh šolah tudi trdni v resnicah sv. kršč. katoliške vere. Iz teh ozirov je torej pač želeti, da se osnuje še obilno podružnic po vsem Slovenskem, ki bi delale na to, da se slovensko šolstvo pospešuje na ka- toliško-narodni podlagi. Vi, slovenski Korošci, ste v posebni stiski; pomagati vam morajo skupne moči zavednih Slovencev ! Iz Pake na Štajerskem. (Županska volitev. — Sadjereja.) V lepi slogi in edinosti opravljamo mi Savinčani naše volitve. Tako se je zgodilo tudi pri volitvi našega župana. Enoglasno je bil spet izvoljen prejšni župan g. Fr. Steblovnik, pošten in skušen mož, zvest rodoljub slovenski. Kjer je še krščanska ljubezen med sosedi, tam je tudi edinost, in kmalo ter brez prepira se pomenijo, koga bi kazalo voliti. Lepo je videti, kako se pri nas skrbi za sadno drevje. Cela fara ima zdaj dosti lepši ličice, odkar je nasajenih toliko mladih drevesec; kako veselje bo zdaj na spomlad, ko bo začelo cveteti ! Sosedi pa naj ne pozabijo, da je na sadje treba zmirom paziti, ne samo v mladosti ampak tudi pozneje, ko doraste. Prijatelji ljudstva, podučujte narod v sadjereji; vsak krajcer je dober, ki se pri sadji zasluži brez velikega trpljenja. Posebno se to priporoča za take kraje, kjer sadje rado in dobro rodi. Na spodnjem Štajerskem imamo še dosti takih krajev, kjer bi rasilo najbolj žlahtno sadje, pa ga ni človeka, da bi kmete spodbujal in učil, kako ravnati ž njim. Iz Brda pri Jelšanah. (Ogenj. — Čast banki „S 1 a v i j i“ !) 25. marca zvečer ob pol dvanajstih je začelo goreti pri Jakobu Samkoviču. Ogenj se je hitro širil in ni ga bilo več mogoče ustaviti ali ukrotiti. Zgorelo je devet pohištev, dva otroka, ena mutasta ženska, obleka, gospodarsko orodje, deset repov goveje živine, 58 ovc in koz, 6 prešičev. Tisti, ki niso bili zavarovani, zgubili so vse, postali so siromaki brez tolažbe. Pet nas je bilo pa zavarovanih in sicer pri banki „Sla-viji". Čeravno imamo tudi mi dosti škode, vendar nam je lepa pomoč tisti denar, za kolikor smo se zavarovali. In ravno pri tej priložnosti smo se prepričali, da je „Slavijau res poštena banka in vredna zaupanja, ki ga ima pri Slovencih. Koj prvi dan po požaru je prišel iz Jelšan g. Stemberger, zastopnik „Slavije“, in je škodo pregledal. 28. marca so prišli potem g. Avšič iz Ljubljane, in že drugi dan, 29. marca, so nam odškodnino izplačali vestno in pošteno. Tudi gasilcem so dali primerno darilo. Lepo se toraj zahvalimo glavnemu zastopniku „Sla-vije“, g. Ivanu Hribarju, da ima on tak lep red in da škode tako hitro izplačuje. Saj pri takih priložnostih velja pregovor „kdor hitro dà, dvakrat dà.“ Blaž Hraber, Anton Ujčič, v svojem in v imenu drugih. Kaj dela politika. Državni zbor je sprejel novo brambovsko postavo, da se naredi „črna vojska", toda le v časih velike nevarnosti. — Sicer je bilo v državnem zboru zmirom dosti prepira med nemškimi in slovansko-konservativnimi poslanci. Najbolj surovo se obnašajo nekteri nemškopemski petelini. Prej so bili vajeni, vladati celo Avstrijo, zdaj jim je pa Taaffe stol izpodmaknil, in to jih strašno jezi. Tako grozni pa niso, kakor se delajo. — Zdaj so šli poslanci na počitnice, pirhov nam pa še niso nič prinesli. Po veliki noči 5. maja pojdejo spet na Dunaj. — Pravosodni minister baron Pražak je odgovoril našemu poslancu M. Vošnjaku, da bo pustil preiskati porotne razmere na spodnjem Štajerskem. Prav tako ! Bolgarski knez se je udal terjatvam velikih oblasti. Vender gotovo še ni, da bo mir. Grki pa še zmirom rožljajo z orožjem. Vendar ni vrjeti, da bi se Turka sami lotili. — Irci so dolgo sto let veliko krivic pretrpeli od Angležev. Sedaj*ni angležki minister Gladstone pa se hoče spraviti z Irci in jim dati toliko pravice, da bodo dobili svoj lastni deželni zbor in si sami dajali postave. Mnogo je pa Angležev, ki jim ne privoščijo te pravice in se jezijo nad Gladstonom, da je tako pravičen. Upamo pa, da bo zmagala pravica. Gospodarske stvari. Tri številke. Mnogi ljudje iščejo svojo srečo v loteriji ; stavijo in stavijo, pa nikoli ne dočakajo, da bi prišle prave številke. — Slovenci, mi vam pa povemo tri številke, katere bojo prav gotovo prišle. Vi odkimujete z glavami, da to ni mogoče. Mi pa rečemo še enkrat, da vemo za take tri številke. Tiste tri številke, ki prav gotovo vsakemu srečo prinesejo, so pa : „moli! delaj! šparaj!“ „Moli!“ Kdor Boga ne zapusti, tudi Bog njega ne zapusti. Ves blagoslov pride od Boga, kakor že narodna pesem pravi „prazno je delo brez žegna z nebes.“ „Delaj!“ Pa ne samo moliti, mi moramo tudi delati. Bog hoče in nas je obsodil k delu: „V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh.“ Pregovor pravi : „Pomagaj si sam in pomaga ti Boga ; to hoče reči : Kdor bi lenobo pasel in le na to čakal, kdaj mu Bog s kakim čudežem pomagal, takemu Bog ne pomaga; ampak le tistemu, ki se marljivo trudi in dela, zraven pa Boga prosi za blagoslov ali žegen. „Šparaj!“ Samo delati pa tudi nič ne izdà, ako človek nič ne špar a. Marsikdo veliko zasluži, pa vse sproti zapravi, tako da zmirom revež ostane. Mladi ljudje, ki včasih še precej zaslužijo, norijo po gostilnicah vse nedelje in praznike, včasih še o pondelkih. Na starost nič ne mislijo in tudi nič na bolezen; naj pa pride bolezen ali naj jih zadene nesreča, da zgubijo službo, so že prvi dan brez krajcerja in morajo druge ljudi nadlegovati, da jim pomagajo. Zato pa ni zastonj beseda „moli!“ na prvem mestu pri teh treh številkah ; kajti ko bi taki ljudje ob nedeljah v cerkev šli namesto v gostilno, bi si lahko kaj prišparali. Včasih, ko je bilo več pobožnosti na svetu, so se res ravnali po tem svetu. Ni bilo toliko veselic, ob nedeljah so ljudje pridno molili, med tednom so pridno delali, in tako jim je bilo mogoče, kaj prišparati za stare dni. Božji blagoslov in zmerno življenje delalo je iz revnih ljudi premožne. Ali ni to čudno: v naših dneh ljudje, ki zaslužijo po 1000 gld. in še več na leto, ne morejo nič prišparati, ampak delajo še dolgove; včasih so pa borni hlapci in dekle, ki so komaj po 50 gld. celo leto zaslužili v gotovem denarji, nosili krajcar h krajcarju v hranilnico ; čez 10 ali 20 let so si zamegli že kupiti hišico ali začeti kako kupčijo, in zdaj jih vidimo med premožnimi gospodarji ! Niso stavili v tisto loterijo, ki je že marsi-kterega ob vse pripravila, pa le redko kterega storila srečnega, — ampak stavili so samo te tri številke : „moli! delaj! šparaj!“ kajti te številke nikogar ne goljufajo. Za poduk in kratek čas. Kralj Jež. (Konec.) Jež je pasel prašičke še drugih sedem let, in zmirom jih je bilo več. To je zvedel sosedni kralj in spravil se je na lov z mnogimi lovci in psi. Prešiči pa so bili hudi, pregnali so iz lesa lovce, pse in kralja. Samega kralja bi bili umorili, da ni zlezel na visoko drevo. Prešiči pa so hoteli drevo spodriti. Kralj pa je klical na pomoč: „Če je katera živa stvar na svetu, da je prešičem kos, naj mi pomaga! Dam jej polovico kraljestva in denarja, kolikor hoče!“ Ko jež to sliši, prijezdi na svojem petelinu in s korobačem razpodi prešiče. Potem mu je tisti kralj podpisal pismo, da mu dà polovico kraljestva in denarja, kolikor hoče. Jež začne zdaj premišljevati: „Ta mi bo dal polovico kraljestva, uni pa tudi polovico ; na celo kraljestvo se pa lahko oženim.“ Potem je guai prešičke domu. Bilo jih je toliko, da niso imeli za nje dovolj prostora v mestu. Jahal je na petelinu, pokal z gajžlo in piskal na piščalko, da so ljudje kar zijali, ko je gnal to veliko čredo pred seboj. Potem pa je šel k svojemu očetu, naj mu dovoli, da se oženi. Oče pa je djal: „Kdo te bo vzel, ko si jež! Pa jež mu odgovori: „Naš kralj mi dà polovico kraljestva in hčer za ženo, sosedni kralj pa polovico kraljestva in denarja, kolikor hočem. Na celo kraljestvo se pa lahko oženim.“ Jež gre potem k sosednemu kralju in mu reče : „Ali mi boš dal polovico kraljestva in denarja, kolikor hočem, kakor si mi obljubil?" Kralj reče: „Kar sem rekel, sem rekel", in mu dà, kakor je obljubil. Potem gre jež k domačemu kralju in mu reče: „ali mi boš dal, kakor si obljubil, polovico kraljestva iu hčer za ženo?" Kralj reče: „Bom dal." Kralj pa je imel tri hčere. On gre k starejši in jej pove, kaj je ježu obljubil. Hčera pa reče: „Ježa nočem za moža!" ukaže kočijažu napreči in se pelje v drugo mesto. Drugi dan gre jež spet h kralju in ga spomni na njegovo obljubo. Kralj reče, da mu bo dal srednjo hčer za ženo. Pa tudi ta reče: „Ježa nočem za moža!" in se odpelje v drugo mesto. Tretji dan gre jež zopet h kralju in ga praša : „Ali boš dal, kar si obljubil?" Kralj pokliče zdaj svojo najmlajšo in najlepšo hčero in jej pové, kaj je ježu obljubil. Ta je bila očetu najbolj pokorna in je rekla: „Nočem, da bi se zgodila naši deželi kaka nesreča po tem čudnem ježu. Zato ga vzamem za moža iz ljubezni do svojega očeta. Naredila mu bom zlato hišico in mu dajala jesti in piti, kar bó poželel." Na to grejo k poroki. Ko ju je pa mešnik poškropil z žegnano vodo, spremenil se je jež v lepega mladenča, da so ga bili vsi veseli. Vsi svatje se nad tem zavzamejo. Kralj Jež pa je obdržal svoje ime tudi v človeški podobi. Vladal je modro in lepo ravnal s svojo ženo. Vse ljudstvo se je hvalilo s tem modrim in pravičnim kraljem. Uni dve sestri pa ste se tako kesali, da se obe od žalosti umrli. Smešničar. Sodnik: „Ali je res, kar ste svojemu sosedu rekli, da je lump in goljuf?" Kmet: „Res je že, pa povedal mu tega nisem." Kaj je novega križem sveta? Na Koroškem. Komur je na tem, da postanemo Slovani gospodarji na svoji zemlji in neodvisni tudi v denarnih rečeh, naj podpira le naše trgovce in obrtnike, le naše slovanske denarne zavode. Tako išče zdaj slovanska banka „Slavija“ več krajnih zastopnikov in potovalnih agentov za posamične okraje na Koroškem. Se ve da trud ni zastonj. Kdor hoče tako službo prevzeti, naj se obrne do glavnega zastopa „S la vi j e" v Ljubljani. — Poročali smo, kako se je godilo na Belaškem mostu, pri pogrebu o. dekana Nesteja. Reklo jse je takrat, da se je most gibati začel, in da je to tako ostrašilo ljudi. Zdaj smo pa brali, da se je most vedno zibal, tudi pri bakljadi, ki so jo napravili poslancu Ghonu, ko je bilo morda še več ljudi na mostu. Takrat pa so zibanja niso ustrašili. Pri pogrebu pa je bojda neki človek nalašč zakričal : „gori, gori!" in to je ljudi tako preplašilo, da so vsi zmešani bežali na vse strani. Tak človek bi bil pač ojstre kazni vreden! — Pri Brančurniku je v Možici utonil 2 leten fantiček. — Baron Mylius postal je predsednik deželne sodnije Celovške. — Narodnega učitelja g. Fr. Podobnika zadela je bridka zguba, umrla mu je žena, še le 39 let stara. — Tatovi v cerkvah so prikazen novega časa. Ni še dolgo, kar so zaprli enega teh tičkov, in že je spet eden ulomil v cerkev D. M. v Prevaljah in izpraznil pušico, en dan pozneje pa na Suhi. Veliko denarja pa ni dobil. — Že večkrat kaznovani^ tat Gašper Gregor je ukradel kmetu Lipušiču v Št. Petru pri Celovcu 170 gld. Ko so ga prijeli, imel je samo 90 gld. še pri sebi; vse drugo je že zabunkal z veselimi bratci, — Celovški „Kres" se je predelal v znanstveni list, kar nas jako veseli. Posebno nam je to po godu, da je začel preiskovati našo staroslovensko zgodovino, ki ima še toliko temnih stranij, da je vredna, naj jo preštudirajo naši učenjaki. — K volitvam za Celovški mestni zbor je prišlo prav malo volilcev. V tretjem razredu izmed 400 komaj 48. Rokodelci pač ne marajo dosti za liberalce, drugih kandidatov pa ni bilo. Na Kranjskem. Gosp. Janez Carli, mestni organist v Loki, je zložil in na svitlo dal dve skladbi: „sveta maša" in „te Deum laudamus". Dobijo se pri pisatelju in v katoliški bukvami. — Za koroške Slovence so nam nekaj starih knjig poslali iz Kranjskega čč. gg. dr. Požar, Žnidarčič in Binder.^ Bog plati! — Utonil je posestnik Steha pri Šmarji pod Ljubljano.^— Za dolenjsko železnico sta govorila poslanca Šuklje in Pfeifer. Pa tudi ceste bi Dolenjci radi imeli popravljene. — Še 7. aprila je zmrznil neki 68 let stari mož na Gorjancih, visokem hribu blizo Novega mesta. — Hudo tepli so se pri sv. Križu blizo Kostanjevice. — Svitli cesar so potrdili postavo kranjskega deželnega zbora, da bojo žganjarji pomagali drugim ljudem plačevati davke. Na vsaki hektoliter žganja pride 6 gld. deželne doklade. To je še vse premalo! — Goveja razstava bo v Postojni 10. maja. Na Štajerskem. Na posilni dražbi je Lariševa pivovarna v Laškem trgu. — Sadike (mlada drevesca) so na Štajerskem : slivove po 10 do 20 kr., jabelčne in hrušove po 30 do 40 kr. —• Častiti poslanec B. Raič se počuti nekoliko bolje. — Prešič je 9 tednov starega otroka pojedel na Sladki gori pri Šmarji. Na Primorskem. Pri volitvi na Občini v Tržaški okolici je zmagal nasprotnik Slovencev, g. Danel. Kakor listi pišejo, ni šlo vse po postavi. — Pri Tržaškem magistratu ni vse , kakor bi moralo biti. Nekaj uradnikov so že zaprli. — Slovensko delavsko družtvo v Trstu stoji na trdnih nogah. Na zadnji občni zbor je prišlo 400 udov. — Brzni (vrli) poslanec Nabergoj je zdaj spet popolnoma zdrav. Druge avstrijske dežele. V Galiciji je pogorelo mesto S tri j. Zgorelo je 600 hiš in 40 ljudi. Le malo kaj so rešili, tako hitro se je ogenj širil. Škode je štir miljone; revščina velika; ljudje nemajo kaj jesti, ker jim je vse zgorelo. Vender od vseh strani dohaja pomoč. Svitli cesar so prvi dali 5000 gld. Tuje dežele. Na Laškem se že spet na več krajih prikazuje kolera. — Na Poznanjskem v Prusiji živijo Poljaki in Nemci. Bizmark je hotel Poljake izkupiti, da bi se jih znebil in da bi ostali v deželi sami Nemci. Zato mu je moral državni zbor nemški dovoliti veliko miljonov. Kakor se pa zdaj vidi, ne bo nič opravil. Poljakov noče nobeden prodati svoje zemlje, ponujajo pa grunte Nemci, ker mislijo, da bojo prav veliko za nje dobili. Človek obrača, Bog pa obrne! Drobtine e. Pogreznilo se je v vasi Zoschen pri Merseburgu na Lipsiški cesti 10 oral zemlje z več hišami, katerih prebivalci k sreči niso bili doma, razen treh, katere je tudi zemlja požrla. Na mestu pogreznenega polja navstalo je majhno jezero. *Dobro zdravilo zoper ničevne in prazne tožb arij e. Jože je rekel Janezu sosedu: „Ti si osel!" Janez Jožetu nazaj: „Ti si pa tepec!" Tožba zarad žaljenja časti se prične. Gospod sodnik nerad take čenče posluša ter pravi: Tok, kako je rekel Jože tebi, Janez ? „Osel mi je rekel", odgovori Janez. Kok je pa tebi rekel, Jože ? „Da sem tepec", pravi Jože. Gospod sodnik pravi na to: Popravita to: „Kdor je bil prej osel, naj bo zdaj tepec; kteri je bil prej tepec, naj bo zdaj osel", pa je mir besedi. Moža s to razsodbo nista bila zadovoljna ter se pogledati nočeta, hrbet si obrneta. Sodnik dà oba dva zapreti za 6 nr v eno ječo. Notri sta bila dva stola, vsak se vsede na enega in — obrneta si hrbet. Čez 6 ur sodnik svojega slugo pošlje pogledat, kako se moža vedeta. Sluga sporoči: „Gospod, obadva imata obraz v zid obrnjen in se nič ne pogledataa. Sodnik: „Sluga, povejte možema, da bosta še 6 ur zaprta, ako se ne sprijaznita/' To se zgodi, čez teh 6 ur sodnik zopet sluga pošlje pogledat, kako se zdaj gledata. Sluga sporoči: Gospod sodnik, zdaj sta na pol eden k drugemu obrnjena. „Bo že šlo“, pravi sodnik. Pojdite, sluga, in recite, da bosta še 6 ur ali še več zaprta, ako se ne pogledata in sprijaznita. Moža vidita, da sodnik ne bo odjenjal, dokler si ne bosta dobra. Ko čez teh 6 ur sluga zopet pogledat pride, vidi, da sta stola blizo si pomaknila in se prijazno pogovarjata. Sluga ves vesel sporoči: „Gospod, zdaj sta pa že eden proti drugemu obrnjena in se prijazno pogovarjata." Glejte, pravi gosp. sodnik : „Zapor pa lakota sta dobro zdravilo zoper malovredne tožba-rije; tako dolgo je treba uro navijati, da prav kaže. Ko moža iz zapora prideta, ju gosp. sodnik še lepo poduči, da naj bosta tudi zanaprej si dobra; kako boste pa sosedje skupaj živeli, ako si ne boste eden drugemu odpuščali kako razžaljenje ? „Pamet, pamet! moža". — Možička sta se svojega dejanja sramovala. Domi! grede pa na dobro zastopnost za prihodnje čase sta še „šentjanževec“ pila. Hm ! „D. N." * Varnost na Laškem in ondašnje redarstvo ste že tako izvrstni, da boljših iskati treba ni. Ljudje kradejo kakor srake in bi celo luno z neba ukradli, ko bi jo le kje spečati mogli. V lopovstvo so pa menda redarji sami ravno tako zapleteni, kakor se je nekaj sličnega lansko leto o stražnikih in uradnikih javne varnosti na Ogerskem slišalo. Ni davno, ko je v Toggiji umrl star in silno premožen samec, markeze Faggese, največji bogatin celega okraja. O njegovi smrti našli so le vrednostnih papirjev za jeden milijon, koliko pa še drugih reči, zlatnine, srebrnine, demantov, biserja in druzega lepotičja. Ker se je bilo veliko dedičev oglasilo za zapuščino, se je kar hitro pravda vnela med njimi, kako da se bo ogromno premoženje delilo. Da bi se pa med tem, ko bo pravda tekla, kaj ne zgubilo od dedščine, so se prvič vsi vhodi praznostoječe vile markezove sod-nijski zapečatili, in da bo varnost še večja, sklenilo je več dedičev, na lastne stroške postaviti tje-kaj stražo. Tako je 14 dni vsak dan po 20 ka-rabinijerjev okoli vile na straži stalo in niti misliti ni bilo, da bi si bil kak lopov le blizo upal. Ko so se pa po sodniškem prizadevanji dediči med seboj vravnali in so se s sodnijo vred v zapečateno in dobro zavarovano vilo podali, kdo popiše njihove obraze pri pogledu prazne vile in praznih blagajnic. Edino le tisti dolžni papirji so v bla-gajnicah ostali, na ktere je ranjki sam zapisal, da niso za nič, ker se dolg nikdar ne bo iztirjati dal. Pač pa so našli obilno kosti od pečenke, s ktero so se tatovi po storjenem delu gostili in to vse pri zapečatenih vratih, in ko je spodaj dvajset karabinijerjev dan na dan na straži stalo. Da je ta dogodek na iznenadene dediče vplival, kakor strela iz jasnega, si pač lahko mislimo. Takoj so se vsi zedinili v tem, da hočejo policijsko ravna- teljstvo tožiti za odškodnino, ker so karabinijerji slabo grad čuvali in je policijsko ravnateljstvo za nje odgovorno. Kaj ne, da so to prekrasne razmere, kterih niti na Turškem ne najdeš. *Največo mesnico na svetu ima brez dvojbe mesar Swift v Chicagu. V njegovej mesnici se je preteklo leto 424.483 volov poklalo. Gosp. Swift, ki je sedaj 47 let star, bil je do 1878 leta navaden mesar v malem mestu v državi Mas-sachuset. Rečeno leto preselil se je v Chicago in začel mesarstvo na debelo. Njegova kupčija je kmalu zacvetela in dan dandanes ima Swift v svojej mesnici 1500 osob in dan na dan zakolje se po 1400 volov. Meso zaklanih živalij razvaža se potem na 900 vagonih z ledenicami, ki so tudi lastnina Swiftova, na vse kraje Zjedinjenih držav, da se na drobno razprodaja, *Gosi so pokazale zlato. To se je tako godila : Ob reki Karasul na Ruskem je vas ; ko so ljudje gosi zaklali, so večkrat našli v krofu teh žival rumen pesek. Niso se dalje zmenili za to, a pred kratkim je nek kmet nabral več tacega peska in ga pokazal strokovnjaku, in ta mu je dal za ta pesek 10 rubljev. Začeli so preiskavati prod ob reki Karasul in našli so več zlatih zrn. Na spomlad pa mislijo spiralnico za zlato tam napraviti. Reka Karasul teče v Išim pri mestu tega imena, v reke pa pride zlato, ker reke izvirajo v kraji, kjer je zlata ruda in po poplavih pride pesek iz gorà v ravnino. *Kovač in krojač. V nekem malem mestecu so obsodili kovača na vešala. Mestni očetje hoteč mu življenje rešiti, pišejo na dotično gosposko : „ Jako obžalujemo, pa kovača, kteri je edini v našem mestu, ne moremo pustiti obesiti. Krojače imamo pa tri in od teh treh že enega damo." * Griža pri čebelah ni neozdravljiva. Izveden čebelar g. Janez Robič v Kranjski gori piše, da ga ni boljšega zdravila proti čebelnej griži, kakor sledeče : Vzemi medu, močne sladkornaste vode in nekaj dobrega vina. če imaš pri rokah kaj zvezdanega janeža, razdrobi ga in drobnjav namakaj v zaprti steklenici najmanj en dan, na kar vodo odcedi in prilij nekoliko tekočine, ki je iz zgoraj navedenih treh delov tako sestavljena, da obstoji iz treh delov medu ter iz pojedi-nega dela sladkorjeve vode, vina in janeževe vode. Kdor želi natančnejega poduka , obrne naj se pismeno do gosp. Janeza Robiča v Kranjski gori, v pismo naj pa za odgovor 5krajcarsko marko priloži. * Strašen požar. Iz Filadelfije se 23. t. m. brzojavlja: Mesto Wilmington v Severnej Karolini zadela je grozna nesreča. Ogenj, ki je nastal na parniku, obloženem z bombažem, širil se je z neverjetno hitrostjo daleč na okrog. Silni požar uničil je po mestu obilo poslopij, mnogo z blagom nastlačenih zalog, dva parnika in jadernika. Škodo cenijo na 1,500.000 dolarjev. * Vinski pridelek v Dalmaciji. Dalmacija pridela v srednjih vinskih letinah okoli 1,200.000 hektolitrov vina. Lansko leto je bilo slabo, ker je toča mnogo škode napravila , vendar se ga je pridelalo 900.000 do 1,000.000 hektolitrov. Izvozi se ga na leto nad 800.000 hektolitrov, največ na Francosko, Italijansko in Nemško, kar nese deželi na leto nad 10 milijnov goldinarjev. * Redovnici rešeni iz Mahdijeve s n ž no s ti. Znano je, da je Mahdi v Obeidu zajel nekaj duhovnov in več redovnic , ter jih ni hotel tudi za odkupnino ne spustiti iz sužuosti. Iz suž-nosti se je rešil prvi o. Bonomi in pred kratkim dve redovnici: Marija Caprini in Fortunata Quassù. Prva je doma iz okolice v Veroni druga je pa za-murka rodom Nuba , a popolnoma evropski omikana in govori štiri jezike: italijanski francoski, arabski in nubaiški. Potem so srečno prišle v Kahiro. Sel, ki je rešil te dve, vrnil se je mahoma , da reši še druge, ostale so še štiri (toraj prave irredente). Previdna in pogumna prednica Tereze Grigalini je namreč mislila, naj pošljem najprej sestre najhuje trpinčene. Druga sestra Eliza Venturini je že poprej odpotovala z nekim Sircem, ki je bežal s svojo materjo. A ob časi nevarnosti je pustil mater in redovnico. Da reši to sestro, bil je poslan posebni sel. O misijonarjih vjetih v El Obeidu ni prišlo dosihmal kakih novih novic. — Bog hotel, da bi Bonomi mogel rešiti svoje prejšnje sotrpine. — Mašnik Leon Henriot in Ludovik Speeke in več neduhovnov potujejo sedaj v Suakim da osnujejo novo postajo. — Apostolski vikar mlsg. Fr. Sogaro je sedaj z dvema drugima mašnikoma in z bogoslovcem na potu v Kahiro. So pa ti-le: Serafin Schmitt iz Alzacije, Kasimir Giacomelli iz Tirolov, in Karol Tit z z Dunaja. — Tako piše g. Dichtl, ki je sedaj v duhovniški bolnišnici v Gradcu, da se okrepčd. Kmetija na prodaj. Nemčeva ali Deutschbauerjeva kmetija v Ločah pri Kožeci, z vso hišno opravo. Več pove posestnik Pavel Sumper. Podpisani priporočuje se p. n. občinstvu, posebno prečastiti duhovščini, za izdelovanje podob, oltarjev, prižnic, križevih potov itd. iz lesa, in iz pravega angležkega marmor - cementa, kakor tudi tlak iz Portland-cementa v različnih obrazcih, ki ne zaostaja v trdosti nobenemu kamnu, vsako-jake ornamente za poslopja in mozaiktla. Vse cerkvene dela in prenovljenja in pozlatenja spadajoča v mojo stroko izdelujem trdno in po mogoče nizki ceni. Fr. Ozbič, cementni tehnikar, podobar in pozlatar v Celovcu, šolske ulice št. 17. 8obhiQ7 Pol slikar v Celovcu, blizo kosarne, IbUIj Schiittgasse 9, priporoča se čast. duhovščini in drugim gospodom, posebno zdaj na vigred, ko se hitro suši, za belenje in barvanje stauovalnih izb, lop itd. Vse naredi okusno, hitro in po ceni. D»'i I Upognil založniku v Novomestu je ril J. prišla na svitlo knjižica: „Delavski prijatelj4'. Nauki, ki so delavcem v sedanji dobi posebno potrebni. Spisal France Podgornik. Cena 20 kr. Dobiva se pri založniku in po vseh knjigarnah. Vinsko kupčijo vrednikova žena. Prodaja štajerske in dolenjske vina na vedre in. polovnjake kar le mogoče dober kup; blago pa je čisto natorno in nepokvarjeno. O tem se lahko vsak sam prepriča, ako pride v hram na pokušnjo, kjer si lahko izbere in sam natoči, kar mu najbolje dopada. Dopisi in naročila naj se pošiljajo na „Mirovega“ vrednika Fil. Haderlapa v Celovcu. Borove popke '‘“U1! lubje od korenin in palic, kakor tudi ku-hinjske kosti kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Jožef Strzelba v Ljubljani. Loterijske srečke od 17. aprila. Gradec 85 20 51 26 30 Dunaj 51 56 64 87 49 Tržna cena v Celovcu. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gld. kr. pšenica 5 50 6 80 rž 4 60 5 70 ječmen 4 20 5 30 oves 2 40 3 — hejda 3 — 4 25 turšica 4 20 5 45 pšeno — — — — proso — — — — grah 5 20 6 — leča — — — — fižol 5 40 7 50 krompir 1 25 1 50 na kilo gld. kr. goveje meso 58 telečje meso — 64 svinjsko meso — 62 koštrunovo — 44 maslo 1 — puter — 94 prekajen Špeh — 70 frišen Špeh — 5fc> mast — 60 100 kil sena 2 70 100 kil slame .... 2 10 100 kil deteljnega semena 39 V tretjič pridejo na dražbo: 1. maja. Vazenmajstrova bajta v Korpičah, cena 448 gld., pri okr. sodniji v Velikovcu. 12. maja. A. Kužejeva živina in hišna oprava pri Gam-zenaverju v Černečah in pri Sušniku v Tribeju. 13. maja. Kleinweinova parcela v Modrinji vesi, cena 300 gld., pri okr. sodn. v Šmohoru. Izdajatelj in urednik Filip Raderla p. — Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovci.