U, A& f>QlO(V NJ * KMJl*NlCA PRU.urtSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini /-> o* /» l* Abb. postale I gruppo (*t‘na ZoU lir Leto XXXV. Št. 99 (10.318) TRST, petek, 4. maja 1979 °RIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v uskami «Doberdob» v Govcu prt Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. LATENTNI TERORIZEM VDRŽAVI PREHAJA V OČITNO FAZO MESTNE GVERILE NAPAD KOMANDOSA RDEČIH BRIGAD NA POKRAJINSKI SEDEŽ KD V RIMU USTAVITI SPIRALO NASILJA Spirali nasilja, ki že vrsto let davi Italijo, nikakor ni videti kon-fa; po vrsti atentatov na časni-™rje, industrijce in krajevne politične predstavnike zlasti v mestih l"dustrijskega trikota, po nedavni *noči ognjev» v Venetu, so terorist včeraj napadli sedež pokrajin-sfaga odbora krščanske demokracije v strogem rimskem središču. Napad, pri katerem je bil poluAj-podčastnik ubit, dva agenta pa ando ranjena, dokazuje, da dosedanje aretacije domnevnih tero-Tlstov niso bistveno okrnile udar-Plodi «oborožene stranke», obe-nem pa odpira novo, nevarno po-Ojavje v teroristični ofenzivi proti depiokratični državi in njenim te-esom. Z ugrabitvijo in umorom Predsednika krščanske demokracije p*da Mora, z ubojem sodnika A-pssandrinija, z neštetimi zločini, . *° ^ sledili v teh letih, so tero-lsti že večkrat pomerili državi Naravnost v srce, nikoli pa si ni-tako kot včeraj v Rimu, drznili reti v sedež neke stranke, redko-*daj so izvedli tako koordinirano “pcijo, ki dokazuje, kako terori-'čne skupine vse odločneje pre-°}ajo od faze -(oboroženega mi-u* (kot so same označile obdobje' fasamičnih morilskih atentatov, ki ? Sledilo "prvemu 1obdobju oboro-Jne propagande) v fazo prave testne gverile. Včerajšnji atentat ni bil nepriča-°tan. Vsakdo, tudi tisti, ki je le P°Vršno spremljal dogajanje v Ita-,J1’ ve, da teroristične skupine ,yrij° svojo ofenzivo v trenut-, fa država preživlja najhujšo rKo ali ko je napetost na višku. t *adnjih letih sc ugrabitve, aten-„ *■ streli iz revolverjev in brzo-lJe}^’ skandirali ritem vseh vo-v "?* kampanj, zato je bilo pričako-■ da bodo skandirali ritem tu-' sedanje kampanje, ki je v mar-sikatei Nihč( rem oziru ključnega pomena. m h’ seved° razen teroristov sa-iJd- ni mogel predvideti, kje in bodo udarili, kljub temu pa endarle preseneča dejstvo, da so e teroristi s tolikšno lahkoto i-*°0!!i!j rimske policijskemu nadzorstvu v bni-m sreJ’čču, ki je med naj-. 1 zastraženimi kraji v Italiji, zlasti pa, da so se po atentatu Zmuznili 7.,i .. v nuznili skozi luknje v obroču postnih sil in izginili brez sledu. en dokaz, kako organi javne var- >' niso v zadostni meri priprav-.nt Za boi s teroristi, za kar sa- — boj s teroristi, za kar sa-Plačujejo največji krvni davek. . benem pa včerajšnji atentat iu-sij _azuje, da policijska repre-J2 n' učinkovito in zadostno oro- *je o r '• k{ imajo določeno, pa če-& minimalno družbeno osnovo. ti Se ne bodo zadeli odpravlja-Olaonj družbeni vzroki teroriz-raA «?kleT se ne bo začela z liti lcn'm‘ Prijemi in zdravili su-ki bl'lla^Uia' v fateri prevratni-pdijo, bo toboroiena stranka» boju s terorističnimi skupini- Pdobna katgU"a mitološki pošasti Hidri, zr„ej! s° namesto odsekane glave novi dve. }en! 'seclanii fazi je teroristična o-kršfiVa vPerjona predvsem proti t<, °.ns^i demokraciji, vendar je ToJjanfa le posredna tarča tein ■ r>v- Njihov glavni cilj je bil m0L , vedno zrušenje sedanje de-K^ne družbene ureditve. Oent’ k' so zadele policijske a-■“ . e' bombe, ki so razdejale se- de{ jfr. dihibe’• S° nameniene celotni skupnosti, zaradi česar ner)0P,ot' terorizmu ni samo stvar nib J^doo prizadetih in pristoj-l'»eh r'aVn‘b organov, pač pa stvar rij0 Sl*’ ki so se borile in se bo-dr}a*a demokracijo in napredek v z e(l0‘' 2 ogorčenimi obsodbami, iifnin!rno sptošno stavko in z množile sflod' v Rimu so napredne »tj n,?pet izpričale, da so terori-»e 0j/lou smrtni sovražnik in so ni‘»n VyZale za skupni boj proti Potreb ndar to še ne zadostuje, in in 1?. Je še večja osveščenost *ej( °,‘b^acija, predvsem pa za-^zinuTi >erorisle in nasilneže po-k^ac' • °kk° le z njihovo popolno ci)e l10' 10 je z orožjem demokra-druji bvovičnejšo in bolj humano ^ben° ureditvijo. VOJM1R TAVČAR Pri napadu teroristov je bil ubit policijski podčastnik, dva agenta pa hudo ranjena - Kljub takojšnji intervenciji policije je napadalcem uspelo pobegniti brez sledu - Sedež KD popolnoma opustošen s eksplozivnimi naboji RIM — Mrtvaški zvon terorizma, ki je v zadnjih letih skandiral čas vseh ključnih trenutkov v držati, je včeraj že spet «zapel» pesem nasilja in smrti v Rimu, kjer je bil policijski podčastnik ubit, dva agenta pa hudo ranjena pri Dapadu na sedež pokrajinskega odbora krščanske demokracije v strogem mestnem središču. Z atentatom, k: pomeni kakovostni skok v teroristični ofenzivi proti demokratični državi, se začenja novo poglavje v krvavi zgodovini italijanskega prevratništva. Od deset do petnajst teroristov, najbrž pripadnikov rimskega voda rdečih brigadistov, je z dobro koordinirano akcijo včeraj zjutraj naskočilo sedež rimskega pokrajinskega odbora krščanske demokracije na Trgu Nicosia v strogem mestnem središču. Dinamika napada ni bila še povsem točno pojasnjena, kot tudi ni znano, ali so teroristi imeli v načrtu le vdor na sedež KD ali pa so hoteli nekatere funkcionarje odvesti s seboj. Spopad s policijo, ki se je vnel po naključju, pa jim je najbrž vsaj delno prekrižal račune in jih prisilil k hitremu umiku. Po ugotovitvah policije in po poročilu notranjega ministra Rognoni-ja senatu, so se teroristi razdelili v tri skupine: prva je vdrla v poslopje, kjer je sedež (»krajinskega odbora KD, skozi glavni vhod, druga je poskušala vdreti skozi stranski vhod, tretja pa je zastražila trg in krila pajdašem hrbet. Prav slednja skupina je vžgala po policijski izvidnici cdelta 19», ki je prišla nekaj minut pozneje na trg, v okviru običajnega obhoda mestnega središča. V spopadu je bil podčastnik Antonio Mea pri priči ubit, agenta Piero Ollanu in Vincenzo Ammirato pa hudo ranjena. Oba so sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. Pod večer se je zdravstveno stanje 25-letnega Ollanuja zaradi notranjih krvavitev tako poslabšalo, da mu bodo zdravniki le s težavo rešili življenje. Teroristi, ki so vdrl; v sedež KD po glavnem vhodu so z zvijačo razorožili agenta, ki sta bila na straži v vratarnici, nakar so z orožjem v rokj onesposobili vse funkcionarje, ki so bili v uradih. Potem ko so jih preiskali in jim odnesli Na prizorišču atentata na Trgu Nicosia (Telefoto ANSA) listnice z osebnimi dokumenti in z denarjem, so se polastili kopice propagandnega gradiva, seznamov članov in telefonskih številk. Takoj nato so minirali urade in pobegnili skupaj s talci. Eksplozivni naboji so počili, ko se je na trgu že vnel spopad s policijskimi agenti. Teroristi go v sili pustili talce v vhodu in pobegnili, nekateri peš, drugi z avtomobili ali motornimi kolesi. Policijski stroj je stekel s polno paro po točno določenem načrtu: v nekaj trenutkih je bil Rim vklenjen v jeklen obroč, helikopterji so preletavali mesto, na vseh glavnih prometnih žilah so bili postavljeni cestni bloki, vendar zaman. Teroristi, ki so očitno dobro pripravili načrt za umik, so se porazgubili med množico in izginili brez sledu. Atentat na pokrajinski sedež krščanske demokracije, dokaz da teroristične skupine prehajajo od faze «oboroženega miru» v fazo mestne gverile, je dramatično odjeknil v italijanskem glavnem mestu, ki je lani globoko doživljalo travmo ugrabitve in umora predsednika krščanske demokracije Alda Mora. Mestni upravitelji, voditelji strank in sindikatov, zastopniki vlade so se zbrali pri razdejanem sedežu KD, da bi s svojo prisotnostjo izpričali solidarnost prizadeti stranki. Sindikalne konfederacije so takoj napovedale enourno vsedržavno protestno stavko in za popoldne napovedale shod na središčnem Trgu San Giovanni. Izjave solidarnosti in o-gorčene obsodbe krvavega terorističnega nasilja so prerasle v plaz. Toda po prvem trenutku zaprepade nosti in jeze zaradi človeških žrtev, ki jih je zahtevalo prevratniško nasilje, so padla tudi prva vpraša -sanja. Kako je mogoče, da so teroristi zopet tako iznenadili organe javne varnosti, še zlasti, ko je obveščevalna služba pred nekaj dnevi napovedala skorajšnje napade prevratnikov? Zakaj pristojni organi niso ukrepali, potem ko so v sredo zjutraj nekateri funkcionarji KD opazili sumljive premike na Trgu Nicosia? Ali je mogoče, da se prevratniki brez težave izognejo policijskemu obroču? Napad na sedež pokrajinskega odbora KD v Rimu, je zopet dokazal, da varnostni organi niso še povsem dorasli zahtevni nalogi boja proti terorizmu in političnemu nasilju, pomanjkljivosti v organizaciji, PROTESTNE MANIFESTACIJE V RIMU IN MILANU Enotni in strnjeni v boju proti terorizmu in nasilju Spregovorili so predstavniki KD in tajniki sindikalnih organizacij CCIL, CISL in UIL ■ Poziv političnim strankam, naj ne stopnjujejo razdora v državi RIM — Na tisoče ljudi se je sinoči zbralo na Trgu Nicosia v Rimu. kjer so RB izvedle krvavi a-tentat na sedež KD, da bi izpričalo svojo vero v demokratične u-stanove, solidarnost krščanski demokraciji in izreklo svoj «ne» nasilju. Trg je prekipeval od zbranega ljudstva, samo par kvadratnih metrov je bilo prostih na mestu, kjer je pod streli teroristov padel karabinjerski častnik Mea in kjer sta bila ranjena karabinjerja Ollanu in Ammirato. Na manifestaciji, ki jo je sklicala KD, je najprej spregovoril tajnik rimske sekcije stranke Aldo Corazzi, takoj za njim pa predsednik vlade Andreotti, ki je med drugim dejal, da je zelo težko izkore niniti «duha nasilja*, to pa je «naš življenjski ideal*. «Pravi nesmisel je, je nadaljeval predsednik vlade, da se v, imenu neke revojucioname in populistične nepopustljivosti ubijajo možje, ki delujejo v prid javnega reda in ki prihajajo iz takih družin, ki živijo v najtežjih pogojih. Bombam moramo odgovoriti z o-bljubo da bomo podkrepili in o-krepili demokratično državo ter branili pravico in svobodo*. Zatem je spregovoril tudi politični tajnik KD Zaccagnini, ki je poudaril, da »demokratične ustanove ne smejo upogniti hrbta pred nasiljem*. »Demokracija mora nepopustljivo preganjati terorizem, je nadaljeval Zaccagnini, izkoreniniti mora klice nasilja iz naše družbe.* Pri tem je tajnik KD naglasil, da je treba organe javne varnosti bolje opremiti, da bodo kos spirali nasilja. Zaccagnini je nato dejal, da se KD ne more več zadovoljiti z izrazi solidarnosti, ker ne zadoščajo. »Delovati moramo, je svoj govor zaključil demokrščanski tajnik, za na predek v miru in zagotoviti državi red, da bodo naši sinovi živeli v svobodni deželi.* »Združeni in enotni proti terorizmu in sovražnikom demokracije,* tako je pisalo na transparentu pod govorniškim odrom na Trgu San Giovanni v Rimu, kjer se je na protestni manifestaciji na pobudo sindikatov zbralo na tisoče delavcev. Prav tako kot 16. marca lani, ko so RB ugrabile Alda Mora, so se bele zastave krščanskih demokratov pomešale z rdečimi, ki so jih nosili pristaši levičarskih strank, da bi enotno odgovorili na ponovno teroristično provokacijo, ki v bistvu prizadeva demokratične ustanove. Na zborovanju so spregovorili tajniki e-notne sindikalne federacije Lama, Camiti in Benvenuto, poleg njih pa še predstavnik policijskega sindikata Ciardulli. Na govorniškem odru so bili prisotni tajnik KD Zaccagnini, tajnik KPI Berlinguer, PSI Cra-xi, rimski župan Argan in še veliko drugih osebnosti italijanskega političnega življenja. Glavni tajnik CISL Camiti je izrazil KD solidarnost v imenu delavskega razreda in pri tem dejal, da »teroristično stopnjevanje ni naključno, ampak sovpada z začetkom volilne kampanje*. Camiti je nato pozval politične stranke, naj preprečijo razpadanje družbenega tkiva in naj se strnejo v boju proti nasilju. Tajnik UIL Benvenuto je naglasil, da »teroristi upajo, da bo demokratična država, ki je zgrajena na odporništvu, odgovorila nasilju z nasiljem*. «Vendar so se v tem zmotili,* je dejal Benvenuto in poudaril, da »obstaja poleg terorizma še drug zločin in ta je ravnodušnost državljanov, ki olajšujejo delo prevratnikom*. Tudi tajnik UIL je pozval stranke, naj med to volilno kam- panjo nastopajo odgovorno in naj ne še bolj stopnjujejo razdora v državi. Glavni tajnik CGIL Lama je s svojim govorom zaključil sindikalno zborovanje na Trgu San Giovanni. Dejal je, da včerajšnji atentat odgovarja točno določenemu načrtu, katerega cilj je zaustaviti napredek v državi in preprečiti, da bi imele sile obnove svoje mesto in svojo težo v političnem vodstvu le-te. Tudi Lama je pozval k enotnosti in strnjenosti vseh demokratičnih političnih strank, kajti le tako bo mogoče premagati sovražnika. Protestna manifestacija je bila tudi v Milanu, kjer so večtisočglavi množici spregovorili predstavniki krajevnega političnega življenja in odločno obsodili terorizem, (mč) v sredstvih in v organiku pa sami plačujejo z velikim krvnim davkom. Razumljivo je zato, da je smrt podčastnika Mea dramatično odjeknila med posadkami izvidniških avtov, ki so uprizorili protestno manifestacijo. Voditelji so jih le s težavo pomirili. Živčnosti agentov gre najbrž pripisati neljub dogodek, ki se je pripetil pred uredništvom lista »Lotta continua*. kjer so nekateri policisti zamenjali urednika za terorista in so hoteli nato s silo preiskati urade. Na srečo pa je bil nesporazum s oosredovanjem nekaterih socialističnih odvetnikov in radikalni! poslancev kmalu pojasnjen, (vt) Truplo policijskega podčastnika Antonia Mea na tlaku pred sedežem pokrajinskega odbora KD na Trgu Nicosia v Rimu. Po izsledkih izvedencev naj bi ga teroristi pokosili z rafali iz brzostrelk, ki so bile nabite z naboji sovjetske izdelave. Te naboje naj bi včeraj prvič uporabili v Italiji. (Telefoto ANSA) TAJNIK KD ZACCAGNINI PO VČERAJŠNJEM ATENTATU NA TRGU NICOSIA «To ni razredni boj, ampak izživljanje ljudi brez stika z vrednotami življenja in družbe» Predstavniki političnih strank soglašajo v ugotovitvi, da gre za pravo gverilsko dejanje, ki po nevarnosti presega umor Mora - Nobene zavzetosti za okrepitev «demokratične solidarnosti* RIM — Reakcije političnih predstavnikov na včerajšnji atentat na Trgu Nicosia pričajo o veliki za skrbljenosti. Zaskrbljenost pa je še večja od liste, ki jo kažejo njihove da. Njegovih opominov pa niso poslušali. Bettino Crsxi je dejal, da se po »krvavi kampanji leta 1978* začenja še težja »spomladanska kampanja 1979* in je, prav tako izjave, ki so še dokaj umirjene. Se-1 kot ostali ieaderji prepričan, da nator Saragat je sicer »Meval po-lto, kar se dae.es dogaja, predata v-seg »republiških , vojaških sil* da | ljat nevere« korak v na£jrtjj:._l^ro bi vtkrotil »voino*. vendar ga ni j ristov za popolno uničenje. Kot ze podpri nihče. Tudi običajno zahte- j rečeno, vlada pri vseh politikih vo po izrecnih zakonih ;je bilo sli- občutek, da je bila prekoračena sati le iz redkih ust. Vendar je le zaskrbljenost velika. Ni naključje, da vse stranke, vsaj večje, govorijo o «gverili» da raztolmačijo, kaj se dogaja. Tajništvo KPI je izdalo poročilo, v katerem piše, da «predstavija o-boroženi napad kriminalcev na pokrajinski sedež KD nadaljnji korak v reakcionarnem načrtu, da se pri- meja, ki jo je označeval umor poslanca Mora in njegovega varstva. Socialdemokrati so si, z izjemo Saragata, predvsem prizadevali, da objasnijo, da so »sedanje nesreče sad bedne izbire, ki je povzročila razpust parlamenta*. Tako je dejal podtajnik PSDI Aveiardi. Če je po eni strani pri vseh političnih silah občutiti, da narašča zadenejo inštitucije in da se ustva- nje krvavih dogodkov v državi pri-ri v državi vzdušje gverile*. Jasen j ča o izredno kritičnem stanju, ki je namen, se nadaljuje poročilo, da: ga preživlja demokratični red v gre za poskus, ki naj bi preprečil, državi, pa ni v izjavah opaziti ti-nemoten potek volilne kampanje, j stega, kar je bila osnovna poanta v vseh podobnih primerih v zadnjem času in sicer voljo po okre petri demokratične solidarnosti kot politike, s katero bi lahko premostili to izredno stanje. To bi bilo lahko odtisno od dejstva, da smo sredi volilne kampanje, nedvomno na tfpa- tildi globlji pomen. », Med vsemu včerajšnjim’ izjavami bi omenili še eno, ki se razlikuje od ostalih. Pietro lngrao je v liirinu, kjer je govoril na zasedanju o boju proti terorizmu in presnavljanju države v Fiatovi tovarni Mirafiori dejal: »Nečem izražati obsodbe in bolesti. Raje bi povedal neko misel in opozoril na nujnost, da bi bilo v vsej državi na tisoče .in tisoče |",|,MIMM||,|lM,|,|",|,|,|'|M||i|||||*,|||||,,|>,|","|||||t,,,,,,|"||"i||,,,|,|,|,|,|,||i,,||>>ii>N|||i,,,|,,,,|||,|>,,|,|,||,|,i,,,,(*|,Ml|,,>|,|>,||MN* Tega načrta se poslužujejo naibolj nazadnjaške in reakcionarne sile v državi in v tujini. Zato je nujno 41 MILIJONOV BRITANCEV VČERAJ NA VOLIŠČIH da si »demokratične stranke skupno prizadevajo, da zagotovijo nemoteno, varno in medsebojno strpno volilno kampanjo.* Stališča tajnika KD Zaccagninija predvsem osvetljujejo dejstvo, da so izpostavljeni terorizmu predvsem sedeži in osebnosti KD. »Krščanska ^Jj demokracija, prav Krščanska de-‘ mokracija, je napisal Zaccagnini v tedniku La Discussione, je že tri leta največja ovira, ki jo je treba podreti in največji sovražnik, ki ga je treba ukloniti.* To je izzivanje 14 milijonov Italijanov, ki glasujejo za KD in vsega italijanskega ljudstva, ki hoče živeti v miru. Zaccagnini trdi, da mladeniči, ki so napadli sedež na Trgu Nicosia »nimajo nič skupnega z emarginiranci, s proletarsko brezposelnostjo, ampak so bolj podobni sinovom tiste male in srednje buržoazije, ki je pošiljala najaktivnejše voditelje v terorizem in v nasilje, ko je iz ra-zoračanja nad neuresničenimi ambicijami ali nesposobnosti, da te ambicije uresniči, izgubila stik s tradicionalnimi vrednotami življenja in družbe. Fanfani je izkoristil priložnost za »izraze solidarnosti* s KD in je opomnil na svoj neuspešen davni poskus, da bi »pravočasno in odločno* rešili vprašanje javnega re- KONSERVA TIVCI ALI LABURISTI? Vsi napovedujejo zmago konservativcev, vendar je možno tu-presenečenje - Dokončni izidi bodo znani danes popoldne LONDON — Včeraj je več kot 40 milijonov britanskih državljanov volilo novi parlament. Po deževju in snežnih metežih prejšnjih dni, je bilo včeraj vreme na otoku lepo, v Londonu je celo sijalo sonce, tako da so se Angleži, Škotje, Irci, Vale-žani itd. masovno podali na volišča in je bil odstotek volivcev nepričakovano visok. Volišča so se odprla ob 7. uri in Britanci so na 50 tisoč sedežih oddali svoje preference oz. so izvolili 635 poslancev. Volitve so se končale ob 22. uri, dokončni rezultati le-teh pa bodo znani šele danes pozno popoldne. Po včerajšnjih zadnjih predvidevanjih in ugibanjih bi morali zmagati konservativci z gospo Margaret Thatcher na čelu, ki bi tako postala prvi predsednik vlade ženskega spola v zgodovini Velike Britanije. O zmagi konservativcev so se izrekli bookmakerji, astrologi in celo duh bivšega leaderja Davida Lloyda, ki so ga povprašali za mnenje na neki spiritistični seansi. Gospa Thatcher upa, da bo dobila v parlamentu večino kakih 30 sedežev, čeprav so tudi laburisti prepričani, da bodo iz volilne konfrontacije izšli kot zmagovalci. O zmagi laburistov govori tudi neki dogodek, ki pa ga ni jemati preveč resno, čeprav je nekaj resnice vendarle v tem. Vedno, ko je bil odstotek volivcev nizek, so zmagali konservativci, ko pa je šlo na volišča veliko britanskih državljanov, so zmagali laburisti. Ali drži tudi sonce, ki je včeraj zasijalo na otoku, z njimi? Naj bo tako ali drugače, tokrat ne bi smelo biti presenečenja in zmagati bi morali konservativci. To napovedujejo tudi vse resne ankete, ki so jih izvedli v prejšnjih dneh, čeprav je naskok pred laburisti res minimalen. Mogoče pa bi znal odločati tudi »šarm* obeh leaderjev na- iiiiiiiiiiiiiiiiMHiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH mm PRESEŽENA MEJA 100 MILIJONOV Ko smo dan po katastrofalnem potresu v Črni gori odprli nabiralno akcijo za pomoč prizadetemu prebivalstvu, smo jo odprli v trdnem prepričanju, da bo doživela popoln uspeh. Svoje prepričanje smo gradili na uspehu podobnih akcij ob potresih v Skopju, Banjaluki in v Furlaniji - Beneški Sloveniji. Zastavili sl nismo nobenega v..aprej določenega cilja glede na vsoto, ki naj bi jo zbrali, toda iskreno povedano, računali smo na nekaj desetin milijonov, zanašajoč si »>ri tem na že tolikokrat izpričano človekoljubnost in solidarnost naših ljudi Potem je akcija stekla in dan za dnem se je sklad za pomoč črni gori večal z naglico, ki je kljiib že omenjenemu trdnemu prepričanju vendarle nis: »„ pričakovali. Nabirka ni naraščala v stotisočih, pač pa v milijonih in v dobrih dveh tednih presegla 100 milijonov Ur. Doslej zbrana vsota je seštevek zdaj že na stotine in tisoče večjih in manjših zneskov od tistih, ki so jih prispevala razna podjetja, do najbolj skromnih, ki so si jih od svojih skromnih dohodkov in pokojnin odtrgali naši mali ljudj . V akcijo so se vključila prosv. 'n~. In športna društva, šolska mladina In sindikalne ter borčevske organizacije, naše slovenske občine na Tržaškem in Goriškem, posamezne vasi in že od samega začetka tudi Benečija, deželica, ki si . am komaj celi rane svoje lastne potresne tragedije. In akcija še vedno teče; še in še dotekajo v sklad prispevki, ki so najbolj zgovorna priča globokega solidarnostne^ in humanega čuta naših slovenskih ljudi v zamejstvu, obenem s solidarnost j j in humanostjo pa tudi izraz hvaležno za vse, kar so slovenski in drugi jugoslovanski narodi naredili za lajšanje tegob naših beneških bratov in furlanskih sodeželanov v tistih strahotnih dneh pred tremi leti. Kot sl nism < v začetku, tako si tudi danes, ko smo presegli dejano mejo 100 milijonov lir, nena-ne postavljamo nobenih novih ciljev. Nerodno bi nam bilo, bi sc pokazali za krive preroke. Za zdaj tudi ne postavljamo rokov za konec naše solidarnostn \ akcije, čeprav mislimo, da bi ta rok naj ne šel preko konca tega meseca, kajti praktični učinek akcije ne bo samo v višini končne vsote, marveč tudi v hitrosti, s katero bo ta vsota lahko služila svojemu namenu. Za zdaj pa naj gre naša zahvala vsem, ki so se tako množično in s tolikšno darežljivostjo odzvali naši pobudi in na tako prepričljiv način Izpričali in še bodo izpričali svojo solidarnost s prizadetim prebivalstvom Črne gore. (jk) sprotuječih si političnjh smeri. Predstavnica nežnega spola gosp? Thatcher je veliko manj popularna od priletnega Jamesa Callaghana. Kar 47 odst. britanskih državljanov se je izreklo za laburističnega voditelja. medtem ko se jih je celib 42 odst. manj opredelilo za Thatcherjevo. Včeraj je torej volilo nad 40 milijonov Britancev. Izbirali sb med Callaghanom, ki je obljubil še ,pet let «državnega socializma* in povečanje skrbstvenih dobrin tec med Margaret Thatcher, ki je obljubile zmanjšanje davkov, na osebne dohodke in večjo svobodo državljanov pri odločanju njihove eksistenčne, ■ življenjske poti. Britanske volitve pa so bile zanimive tudi z nekega drugega gledišča. Ali se je uveljavila desnica, ki je v zadnjih tednih vedno bolj dvigala glas na otoku, povzročala nerede in ki se opifa na rasistično in neonacistično ideologijo? Ali so se bolj uveljavili liberalci in na novo nastajajoča levica? Odgovor na vse to bomo zvedeli danes. Presenečenja niso izključena, (mč) Po prvih rezultatih sodeč, konservativcem dobro kaže. V okrožjih Up-minster, Cheltenham in Guilford je razlika glasov med laburisti In konservativci poprečno 7 odst. v korist zadnjih. Samo v Glasgowu na Škotskem je premoč laburistov očitna, saj je tu laburistični kandidat zbral 8.542 glasov proti 1.937, ki je šlo konservativnemu kandidatu. RIM — Osrednja komisija za določevanje cen, ki je posvetovalni organ medministrskega odbora za cene, je včerai sklenila predlagati podražitev plinskega olja za dizlo-ve motorje za 15 Ur pri litru in ustrezno podražitev pUnskega olja za ogrevanje, tekočega kurilnega olja in petroleja. Sklep so sprejeU soglasno z edino izjemo predstavnikov zveze industrijcev in zvez« potrošnikov. L Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Deželno jamstvo za posojila trem tržaškim gledališčem Stoka in Rossetti poudarila posebno vlogo Stalnega slovenskega gledališča pri širjenju kulture - Predsednik Colli obsodil atentat na sedež KD v Rimu ter umor policijskega agenta Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je na svoji včerajšnji seji odobril kar štiri zakonske osnutke. Za nas je najbolj zanimiv oni, ki govori o deželnem jamstvu za posojila, ki jih bodo morale najeti štiri tržaške gledališke hiše, med katerimi tudi Stalno slovensko gledališče. Posojila so tako za Stalno slovensko gledališče, kot za gledališče Verdi in za Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine nujno potrebna, saj brez njih ne bi mogla več poslovati. To vsekakor ne rešuje izredno perečega problema SSG, kjer je osebje še vedno brez plače (posojila so namreč dolgoročnega značaja in bodo služila za delno poravnavo primanjkljaja, ki se je v teh letih nabral). Zakonski osnutek je bil sprejet z večino glasov, vzdržali so se samo misovci. V svoji izjavi je svetovalec SSk Štoka izrazil polno podporo temu zakonskemu osnutku ter orisal prav posebne značilnosti slovenskega gledališča. S svoje strani je komunist Rossetti poudaril, da gre za ukrep, ki je nujno potreben za nadaljnje delovanje treh gledališč, za Stalno slovensko gledališče pa je celo vprašanje obstoja. Sedanje stanje, je nadaljeval Giorgio Rossetti, je v glavnem odvisno od dejstva, da ni organskih vsedržavnih zakonov o tem vprašanju ter od pomanjkanja pooblaščenih odlokov za izvajanje zakona št. 382, ki določa prehod pod pristojnost dežel. Za Stalno slovensko gledališče pa je še zlasti negativno, da se ne izvaja komunistični zakon o poravnavi primanjkljaja SSG. Rossetti je nato podčrtal prav posebno vlogo, ki jo ima Stalno slovensko gledališče v našem mestu ter v deželi Furlaniji - Julijski krajini sploh. Stalno slovensko gledališče predstavlja pomemben dejavnik v kulturnem življenju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter prispeva k razvoju pomembnega zgodovinskega in kulturnega bogastva. Slovensko gledališče prispeva tudi k širjenju kulture tudi zunaj okvira slovenske manjšine. V zadnjih letih je slovensko gledališče, pravi Rossetti v svojem posegu, i-melo v gosteh vrsto jugoslovanskih gledaliških ansamblov, poleg tega je uprizorilo tudi vrsto italijanskih del, kar podčrtuje vlogo manjšine kot posredovalca med italijansko in slovensko kulturo. Nikakor ni golo naključje, da so se na deskah slovenskega gledališča v Trstu zvrstili nekateri izmed najbolj pomembnih evropskih režiserjev, je zaključil Giorgio Rossetti ''ter pri tem izrecno omenil Jožeta Babiča. Načelnik komunistične skupine v deželnem svetu Renzo Pascolat je včeraj zahteval naj bi pospešili delo deželnega sveta, d bi premostili zamudo pri obravnavi zakonov za obnovitev Furlanije; dejstvo, da deželni svet tradicionalno ne zaseda ob ponedeljkih in sobotah, je menil Pascolat, nikakor ne more veljati pri tako perečih zadevah, kot so ukrepi v prid Furlaniji. Ob koncu včerajšnje seje deželnega sveta je predsednik Mario Col- li ostro obsodil napad na sedež rimskega komiteja Krščanske demokracije. Gre za ponovni tragični dokaz grožnje, kateri je podvržena italijanska demokracija v tem delikatnem trenutku. Ob koncu je Colli izrazil svoje sožalje družini u-streljenega policaja. Demantirane vesti o devalvaciji dinarja Vesti o domnevni devalvaciji dinarja po prvomajskih praznikih se torej doslej še niso uresničile. Govorice o devalvaciji so v preteklih dneh povzročile dokajšen preplah med tržaškimi trgovci, češ, kdo bo še prihajal kupovat v Trst, ko bodo cene za jugoslovanske kupce postale previsoke, poleg tega pa bodo še morali upoštevati ukrepe o omejitvi prometa. O devalvaciji dinarja govorijo že dalj časa, vendar doslej do nje ni prišlo. Dinar se je v teku včerajšnjega dne okrepil tudi na tržiščih v Ziirichu in na Dunaju, tako da je v bistvu dosegel vrednost, ki jo je imel pred prvomajskimi prazniki. Včeraj v Jugoslaviji niso smeli krožiti avtomobili z neparno evidenčno tablico, v soboto in nedeljo pa ne bodo smeli voziti lastniki vozil s parno registrsko tablico. Pomoč deželnega sveta za Črno goro Deželni svet je nakazal 20 milijonov lir za Črno goro v znak solidarnosti z ljudstvom, ki ga je pred nedavnim prizadel uničujoč potres. Denar .je izročil generalnemu konzulatu SFRJ v Trstu. MNOŽIJO SE OBSODBE TERORIZMA IN NASILJA Zločinski napad v Rimu odjeknil tudi v Trstu Sindikalne organizacije napovedale enourno protestno stavko Škvadristični napad na pokrajinski sedež KD na Trgu Nicosia v Rimu, ki ga je izvedla skupina teroristov rdečih brigad, je močno odjeknil tudi v Trstu. Najodločneje so na ta napad, pri katerem je bil en agent ubit, dva pa ranjena, reagirale sindikalne organizacije. E-notna sindikalna federacija CGIL, CISL, UII. je namreč napovedala enourno protestno stavko po vsej državi. Temu pozivu so se takoj odzvali tudi krajevni sindikati. 0-dločno so obsodili podel napad, ki po njihovem mnenju še enkrat potrjuje obstoj jasnega načrta, da bi v naši državi ustvarili ozračje državljanske vojne. Na včerajšnji napad rdečih brigad so odločno odgovorili tudi razni delavski sveti v našem mestu. Ni naključje, je na primer rečeno v tiskovnem poročilu, ki ga je izdal delavski svet Tržaškega arzenala -Sv. Marka, da je do atentata prišlo prav na dan pričetka volilne kampanje. Sami teroristi, je nadalje rečeno v poročilu, so po zidovih napisali gesla proti volitvam, preden KD. Ravno tako ni naklju- I so tagi | rimske NlllllimillMIHItllllllMIIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIintlllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUMUlllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIII POMEMBNI UPRAVNI SKLEPI NA SINOČNJI SEJI SVETA Pokrajina bo priredila še letos konferenco o domačem kmetijstvu Odobren sklep o predaji zdravstvenih in skrbstvenih služb zdravstvenemu konzorciju • Pobuda za usklajevanje posegov proti onesnaževanju na podeželju Predvolilno ozračje se že zače-1 testa proti diskriminaciji, katere je nja čutiti na vseh ravneh javnega I njegova stranka podvržena v zdrav- življenja, tudi v tistih ustanovah, ki jih bližnje ljudsko glasovanje neposredno ne zadeva. Običajna težnja k zaostrovanju političnih odnosov, ki nastopa ob volilnih kampanjah, je bržkone nareko" l! . tudi tržaškemu pokrajinskemu svetu, da o-dloži na primernejši čas razpravo o razvojnem načrtu dežele, ki je bila napovedana za sinoči. Navzlic temu je bila sinočnja seja na pokrajini zanimiva in živahna, saj so odobrili, po mestoma polemični razpravi, nekaj tudi politična pomembnih upravnih sklepov. Med njimi naj beležimo sklep o predaji zdravstvenih in skrbstvenih služb, ki jih upravlja pokrajina, zdravstvertemu Tcoftžočbijtf." V 'blšTVu gre za laboratorije za higieno in profilakso, za pcrmOč' handlkapirin-cem, za zdraVštveifo službo za Tn8: tere in otroke in za psihiatrično skrbstvo z decentraliziranimi središči za umsko zdravje, ki bodo prešli v upravo konzorcija z vsem u-streznim osebjem. Polemiko je vzbudilo zadržanje KD, ki se je glasovanja vzdržala, cenrav je priznala, veliko važnost sklepa, kar so svetovalci levice tolmačili kot nadaljnje znamenje nasprotovanja KD enotnemu vodenju zdravstvene politike, ki ga dokazuje vri upravljanju konzorcija. Odbornik Brezigar (SSk) se je sicer tudi vzdržal, a prav iz pro- stvenem konzorciju. Sklep je bil zato odobren s 14 glasovi (KPI, PSI, PSDI in MIT). Omembe vreden je tudi sklep, ki priznava strokovno usposobljenost bolničarjev pri službi umskega zdravstva, kar jim bo omogočilo ustrezno kvalifikacijo v smislu zdravstvene reforme in boljše prejemke ob izvajanju nove delovne pogodbe. Pokrajinski svet je ob samem na sprotovanju fašistov sprejel tudi sklep, ki ga je predložil pristojni odbprnik Volk, o prireditvi konference o krajevnem kmetijstvu. V ta namen so določili 15 milijonov lir in imenovali pripravljalni odbor, ki 'ga 'Se'štaVljsPjo'"TkSnarduzzi (KD), Markovič (KPI), Štrekelj (PSI), Tul (SSk), Battiston (PSDI). Ta-gliaferro (PRI) mlkustia - Traine (PLI). Pod predsedstvom odbornika za kmetijstvo bo odbor usmerjal pripravo konference in določil skupino strokovnjakov za pripravo potrebnega znanstvenega gradiva. Skupščina je tudi pooblastila pokrajinski odbor, da izvede potrebne pobude za u- POMAGAJMO ČRNI GORI! sklajeno akcijo krajevnih uprav in drugih pristojnih ustanov in organizacij proti onesnaženju na podeželju, ki je posledica odlaganja odpadkov in pojava mestni'i izletnikov. V uvodnem delu zasedanja je predsednik Ghersi izrekel najosti _>jšo obsodbo terorističnega napada na rimski sedež KD, z izrazi sožalja za žrtve in njihove svojce ter solidarnosti za napadeno politično stranko ter zahteval odločnejše posege pristojnih oblasti in jasnejše obnašanje sodstva. Solidarnost in podpe-o je zagotovil tudi delavcem podjetja SIRT, ki že 4 leta čakajo na obnovitev proizvodnje ob negotovih perspektivah. čje, da ta nova serija atentatov sovpada z najbolj vročim razdobjem sindikalnih pogajanj za obnovo delovnih pogodb v raznih sektorjih. Teroristi torej skušajo ovirati normalen potek tako volilne kampanje kot sindikalnih pogajanj. Vendar v korist koga, se sprašujejo sindikati. Prav gotovo ne v korist delavstva in vseh tistih, ki verjamejo, da je vsakršna možnost demokratičnega napredka možna samo pod pogojem, da se v naši državi zagotovi spoštovanje ustavnih svoboščin. Delavski svet ladjedelnice je zato napovedal za danes enourno stavko. Stavkali bodo zadnjo uro delovnega urnika. Podobno tiskovno poročilo je poslal tudi delavski svet tovarne Stock. Delavski svet izraža organom javne varnosti ter družinam novih žrtev terorizma vso solidarnost, obenem pa poziva pristojne o-blasti, da vložijo vse svoje sile za zajezitev terorizma. Tržaško delavstvo pa poziva k vse večji budnosti. Zločinski atentat so najodločneje obsodili tudi v krogih KD v našem mestu in v deželi. Načelnik svetovalske skupine KD v deželnem svetu Turella je včeraj v imenu svoje skupine obsodil atentat ter izrazil solidarnost žrtvam. Absurdno stopnjevanje nasilja in organiziranega kriminala, je med drugim poudaril Turella, je treba preprečevati z vsemi sredstvi. ..................im.....................miiiii.■■■...................lili......................................... PO VČERAJŠNJEM SREČANJU NA DEŽELI Uslužbenci SIRT prekinili zasedbo deželnega odborništva Predsednik Cortielli zagotovil svoje posredovanje {>ri pristojnih organih Delavci podjetja SIRT, bivše steklarne Vetrobel, ki že štiri leta potrpežljivo čakajo, da bo nova proizvodnja v obratu končno stekla, bo včeraj prekinili zasedbo deželnega odborništva za industrijo. S tem še zdaleč ni rečeno, da se odpovedujejo nadaljnjemu boju, so takoj precizirali. Nasprotno, neskončnega čakanja so do grla siti in so zato pripravljeni na zaostritev boja, če njihovih zahtev ne bodo uresničili. Sklep, da prekinejo zasedbo, so predstavniki tovarniškega sveta sprejeli potem ko so se sestali z deželnim predsednikom Comellijem (odbornik za industrijo Rinaid; je bil odsoten, ker je moral odpotovati v Bazel) ter se konkretno pomenili o nekaterih vprašanjih. Na tem srečanju, ki so se ga udele žili tudi sindikalni predstavniki ter načelniki deželnih svetovalskih skupin KPI, PSI in KD, se je namreč predsednik Comelli obvezal, da se bo zavzel za srečanje s pred sednikom javnega kreditnega zavoda ICIPU, ki bi moral odpraviti še obstoječe ovire pri dodelitvi posojil. Srečanja, ki naj bi bilo prihodnji teden, in sicer 8. ali 9. maja, se bodo udeležili tržaški par lamentarci ter predstavniki deželne uprave in sindikatov. Glede druge zahteve delavskega sveta in sindi-datov, in sicer, da bi računski dvor registriral dekret bivšega ministra za industrijo Prodija, ki predvide va finansiranje preustroja industrijskih obratov, je deželni predsednik obljubil, da bo posredoval pri mi nistrskem predsedniku m ministru za industrijo. Nadalje so med včerajšnjim sre Čanjem na deželi potrdili, da so že posredovali dekret o podaljšanju dopolnilne blagajne za uslužbence SIRTA pokrajinskemu vodstvu INP5 v Trstu, ki bo v prihodnjih dneh izplačalo uslužbence. Spričo vseh teh zagotovil so ta rej delavci SIRTA sklenili, da pre- kinejo zasedbo deželnega odborništva. Medtem bodo počakali na razvoj dogodkov, nakar se bodo 10. maja ponovno sestali na skupščini in preverili, kaj je bilo medtem storjenega. Na podlagi tega ore verjanja bodo začrtali svoje nadaljnje akcije. Kritična ocena SSk o deželnem načrtu V ponedeljek. 30 aprila, je na seji konzulte pokrajin Furlanije Ju lijske krajine o smernicah za izdelavo deželnega razvojnega in finančnega načrta za leta 1979 82 v imenu svetovalske skupine Slovenske skupnosti posegel tržaški pokrajinski odbornik Bojan Brezigar, ki je poudaril, da je osnutek neustrezen glede na nujne potrebe naše dežele. Odbornik Brezigar se je še zla sti zaustavil pri aspektih, ki pobli-že zadevajo slovensko narodnostno skupnost v deželi Furlaniji - Julij ski krajini in še zlasti ozemeljsko načrtovanje. (Pričakovali smo, je dejal odbornik Brezigar, da bi deželni načrt upošteval obstoj slovenske narodnostne skupnosti, predvsem kar zadeva izkoriščanje o-zemlja, na katerem živijo Slovenc in nujnost, da se okrepi obstoječa kmetijska dejavnost, ki so jo prepogosto nadkrilile nove izbire, za katere je dovolj prostora na ne produktivnih površinah Obenem smo pričakovali konkretnih pobud v korist državljanov in skupnosti, ki jih je prizadelo razlaščanje za realizacijo javnih infrastruktur, ki po pomenu presegajo krajevno raven. Končno pa smo pričakovali, da bo dežela, pri razdeljevanju sredstev občinam, upoštevala višje stroške, ki jih imajo posamezne občinske uprave, v katerih živijo pripadniki slovenske manjšine.» Kar zadeva potresno področje se je odbornik Brezigar zaustavil pri vprašanju Beneške Slovenije, ki ji razvojni načrt ne sme omogočiti le tehnične obnove, ampak popoln gospodarski, kulturni in družbeni razvoj prebivalstva, med katerim je velik del Slovencev. V ponedeljek zadnji rok za vplačilo IVA Pokrajinski urad IVA v Rimu je sporočil, da bo v ponedeljek, 7. maia, zapadel rok za trimesečna in mesečna vplačila davka na dodatno vrednost IVA. Tako za davkoplačevalce, ki ■ imajo več kot 360 milijonov lir prometa na leto kakor tudi za tiste, katerih promet ne dosega omenjene vsote, bi rok praviloma zapadel 5 maja. Ker pa je ta dan sobota, ko so banke zaprte. se ustrezni rok podaljša do 7. maja. DRIK.E VESTI NA ZADNJI STRANI Kara gre denar od prodaje starega papirja v Trstu? Pokrajinska svetovalka KPI E-ster Pacor in občinski odbornik partije na devinsko - nabrežinski občini Mario Fragiacomo sta nam poslala v objavo sporočilo, katerega povzetek je sledeč. Krajevni italijanski dnevnik je 18. aprila t.l. poročal, da neko zahodno-nemško podjetje z odobritvijo tržaške občinske uprave skrbi za nabiranje starega papirja, njegovo predelavo in ponovno prodajo. Komunistični, oziroma socialistični upravi tržaške pokrajine in devinsko -nabrežinske občine sta že leta 1977 iznesli tvorne predloge za resikla-žo starega papirja, in to na osnovi izkustev številnih občin v notranjosti države, ki so dobiček od prodaje papirja namenile socialnim pobudam. Tržaška občina ni pristopila k pobudi, za kar nosi neposredno odgovornost odbornik Orlando. Postavljajo se tri vprašanja. Samo tržaška občina prispeva letno h grmadenju trdnih odpadkov v mestu s približno 222.000 stotov starega papirja, minimalna vrednost te-g" pa znaša 45 lir pri kg; kam gre ta denar? Italija uvozi letno iz držav EGS, zlasti pa iz ZRN za 56 milijard lir starega papirja; spričo dejstva, da pri nas nabira star papir zahodnonemško podjetje, bi radi vedeli, če v Trstu nabrani papir morda prodajajo Nemci zopet Italiji? Lista za Trst, ki upravlja tržaško občino in se tako postavlja s skrbjo za ekologijo, je nabiranje starega papirja poverila omenjenemu podjetju, ne da bi z ukrepom seznanila občinsko upravo in rajonske svete, kaj šele neposredno občane; kam gredo nabrana denarna sredstva? Na sedežu pokrajinskega sveta je predsednik Sklada za Trst Pittoni obrazložil časnikarjem proračun za leto 1979. Kot znano, je v posebni komisiji, ki odloča o namenu 9,7 milijarde lir, s kolikor razpolaga Sklad za Trst, pet deželnih svetovalcev iPittoni. Giuričin, Pietri, Tonel in Vigini), poleg njih pa še tržaški župan Cecovini in pa predsednik tržaške pokrajine Ghersi. pittoni je uvodoma povedal, da je do razdelitve sredstev prišlo po vrsti sestankov s predsedniki ustanov in predstavniki krajevnih u-prav, v teku katerih so se člani komisije seznanili s potrebami ustanov. ki imajo pravico do podpore iz tega sklada. Pri tem jih je vodila tudi skrb, da ne bi ustvarjali prevelikih pasivnih ostankov. Kot znano razpolaga Sklad za Trst z 9,7 milijarde lir, posloval pa bo do leta 1981, ko bi njegova vloga morala zapasti. Obstaja že sedaj zakonski osnutek, ki ga je predložil demokristjan Belci, da bi poslovanje tega sklada podaljšali za nadaljnjih deset let, se nravi do leta 1992, Poleg tega bi morali zvišati sklad na 15 milijard lir letno. Cilj Sklada za Trst je podpirati gospodarsko dejavnost na tr- .......................................................................mirni Srečanje prijateljev folkloristov Predstavitev študije o tržišču delovne sile V sejni dvorani trgovinske zbornice v Ulici S. Nicolo št. 5 bo v torek, 8. t.m. ob 17.30 uradna predstavitev študije vTrži če delovne sile v Trstu: uvodne ugotovitve za začetek politike delovne sile*, ki jo je tržaška pokrajina naročila skupini strokovnjakov, ki jih je vodil prof. Jannaccone Pazzi s tržaške u-niverze. Ponovna razprava o izgonih iz stanovanj Na prefekturi se bodo danes o-poldne sestali predstavniki deželnega odbora, pokrajine, občinske u-prave in Avtonomnega zavoda za ljudske hiše, da bi končno našli zadovoljivo rešitev za vedno bolj pereče vprašanje izgonov iz stanovanj. Včeraj so o raznih predlogih razpravljali izvedenci, ki bodo danes posredovali predsednikom svoje zaključke. Vprašanje izgonov iz stanovanj, ki se v našem mestu vleče še zelo dolgo in postavlja s tega vidika Trst med «vodilna» mesta v Italiji, se bo v prihodnjih dneh še bolj zaostrilo zaradi novega velikega števila izgonov. Zasedanje o bančništvu in zavarovalstvu Italijanskim kreditnim in zavarovalniškim zavodom se kažejo dobri izgledi, da primerno raztegnejo svojo dejavnost na tuje. To je ena osnovnih ugotovitev, ki so jih iznesli strokovnjaki ob včerajšnjem prvem dnevu mednarodnega zasedanja o trženju bančnih in zavarovalnih storitev. Zasedanje v prostorih gospodarske fakultete na tržaški univerzi prireja družba Trie-ste - Consult, odprl pa ga je ob navzočnosti nad 140 izvedencev podpredsednik te družbe dr. Piccini v imenu predsednika dr. Mediana. Govor je bil med drugim o praktičnih vidikih izvajanja predpisov glede kreditnega in zavarovalnin-skega poslovanja, ki jih izdajajo pristojni dejavniki Evropske gospodarske skupnosti. Zasedanje se zaključi danes popoldne v mestnem hotelu Excelsior s sklepno razpravo. V OKVIRU KULTURNIH IZ HINJ A V Koncerta Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije v Verdiju Drevisnji koncert z dirigentom Antonom Kolarjem in čelistom Milošem Mlejnikom Drevi seja občinskega sveta Drevi ob 13.30 se sestane tržaški občinski svet. Na dnevnem redu bo med drugim razprava o družinskih posvetovalnicah, problemu, ki je še posebno pereč na našem območju. Zaradi tega vabi Kolektiv za zdravje žensk vse ženske, naj množično prisostvujejo seji občinske skupščine. Danes in jetri gostuje v našem mestu Simfonični orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Gostovanje spada v okvir kulturnih izmenjav med obmejnimi deželami prav tako kot koncerta, ki ju bo imel orkester tržaške Opere Verdi prihodnji teden v Ljubljani. Simfonični orkester Slovenske filharmonije bo drevi v Verdiju vodil dirigent Anton Kolar, ki je že nekaj let stalni dirigent orkestra. Kolar je doma iz Beograda, študiral je na ljubljanski Akademiji, izpopolnil pa se je v VJeimarju v ZRN. V Salzburgu je asistent velikega dirigenta Leonarda Bernsteina. Kot solist bo drevi nastopil prvi čelist orkestra Miloš Mlejnik, ki je dokončal študije v Koelnu pri S. Palmu. Na koncertu, ki se bo začel ob 20.30, bodo izvedli eltalienische Serenade* Huga \Volfa, koncert v D-duru za čelo in orkester op. 101 Josepha Eagdna in simfonijo št. 4 v e-molu op. 98 Johannesa Brahmsa. Jutri bo Simfonični orkester Slovenske filharmonije vodil dirigent RUSI MOST - ZANIMIV ČASNIKARSKI POSKUS • Jutri zapade rok za prijavo naprav za centralno kurjavo, ki premorejo gretje z več kot sto tisoč kilokalorij na uro ali ki so nameščene v poslopjih z več kot štirimi stanovanji. Prijave spnejetrup krajevni urad vsedržavne zveze za preverjanje goriva. Odprta cesta za Lazaret Predsednik tržaške pokrajine je odredil od včeraj odprtje pokrajinske ceste pri Lazaretu, ki je bila dalj časa zaprta zaradi zemeljskega usada. Avtomobili bodo lahko vozili po varianti ob morju s hitrostjo največ 30 km na uro. Na obeh straneh cestišča je prepovedano parkiranje. Samo na torkovi prvomajski manifestaciji, ko se je časopis prvič pojavil v javnosti, so razprodali nad sedemsto izvodov. Včeraj ga v časopisnih kioskih praktično ni bilo več. 3200 izvodov, kolikor so jih bili natisnili, je bilo skratka premalo in redakcijski svet se je na hitro odločil za ponatis. Uspeh torej, katerega ni mogla zmanjšati neobičajna fašistična akcija trganja reklamnih lepako - in ne dejstvo, da je marsikoga odvrni dvojezični naslov novega časopisa. Tako je priromal na svet «Ponte-rosso — Rusi most*; prvi informativni časopis z dvojezičnim naslovom na Tržaškem in to v času, ko se v teh krajih na široko razpravlja o dvojezičnosti; v času, ko so se vse mestne sile reakcije zbrale pod praporom nacionalizma in obrambe italijanstva Trsta. O tem, kaj novi časopis zasleduje, nam marsikaj nove že naslov sam s svojo dvojezičnostjo ter besedno simboliko: rdeči — revolucionarni, razredni in most — simbol zbliževanja in prijateljstva. Vprašanju dvojezičnosti in pravic slovenske narodnostne skupnosti je huje!,v časopisu posvečeno velik, prostora in nekaj člankov je celo v slovenščini. «Že v principu smo za dvojezičnost,* pravi odgovorni urednik Paolo Deganutti. «Ni nem treba čakati na globalni zakon. To dvojezičnost zato že praktično izvajamo. Pri obravnavanj', tega vprašanja izhajamo tudi iz neverjetne dezinformacije in nepoznavanja rer.lr.ega problema s strani dobršnega dela tržaškega prebivalstva. Zapolniti želimo določene vrzeli, istočasno pa seznaniti javnost z vsemi primeri protislovenske mržnje. S to časopisno pobudo želimo skratka doseči TISKOVNA KONFCRCNCA PRCDSCDNIKA PITTONUA OBJAVLJEN PRORAČUN SKLADA ZA TRST Levji delež namenjen javnim delom * Določen prispevek tudi za Stalno slovensko gledališče Tržaška folklorna skupina «Stu ledi*, F S »Sano* iz Kranja, šaleška folklorna skupina iz Velenja in beneški Blumaiji 'vabijo na večer ljudskih plesov in pesmi z naslo- vom Srečanje prijateljev folklori stov, ki bo jutri zvečer ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. V prvem delu sporeda bo vsako skupina predstavila plese, pesm’ in običaje iz svojih krajev Videl’ bomo torej primorske, gorenjske in štajerske plese. Posebno zanimiv pa bo nastop Blumarjev iz be- neške vasi črni. vrh, v občini Pod bonesec, kjer se je ohranil eden najstarejših pustnih običajev v slovenskem etničnem prostoru: na pustni torek so vaški fantje. v zna č inih preoblekah s skrbno izdela nimi živopisanimi pokrivali, zleteli do vasi» in z razposajenim pozva njanjem Oznanjali pomlad in izga njali zle duhove. brovačko poskočico» in nemo žensko kolo iz vasi Ražanac iz okolice Zadra, bunjevske plese iz Voj vodine in izbc>r srbskih plesov. V sporedu sodelujejo še ženska pevska skupina tStu ledi» s slovenskimi ljudskimi pesmimi in tam-buraški orkester Bisernica iz Rateč pri Škof ji Loki z dalmatinskimi in zagorskimi motivi. V nedeljo popoldne bodo skupine nastopile še v Ljesi v Beneški Slo- V drugi del programa oa so sku pine vključle nekaj plesov iz izredno bogate m raznolike juznoslo . veni ji Obe priredi panske folklorne zakladnice: tdu \ kroviteljstvom Slov. prosvetne zveze. Obe prireditvi sta pod po žaškem ozemlju ter okrepiti javna dela, infrastrukture in gradnjo stanovanj ter šol. Omenimo naj še posamezne postavke letošnjega proračuna: 6,952 milijarde lir (približno 71,7 od sto) je namenjenih javnim delom, milijarda 157 milijonov pa podporni, družbeni šolski in športni dejavnosti. Gospodarski in pristaniški dejavnosti je namenjeno 947,5 milijona lir, kulturni in gledališki dejavnosti ter visokošolski izobrazbi pa približno 600 milijonov. Pri tem naj omenimo, da gre 190 milijonov lir trem tržaškim gledališčem, se Dravi Stalnemu slovenskemu gledališču, Stalnemu tržaškemu gledališču in gledališču Verdi. Največji delež je šel prav Verdiju, ki bo dobil 115 milijonov, 45 milijonov je namenjenih italijanskemu stalnemu gledališču, najmanjši delež, 30 milijonov, pa bo dobilo Stalno slovensko gledališče. Med občinami si je levji delež zagotovila tržaška občina, ki bo do bila milijardo in pol, okoliške občine pa bodo dobile skupno 455 milijonov in sicer devinsko-nabrežin-ska 130 milijonov, miljska 155, dolinska 70, repentabrska 50 in zgo-niška prav tako 50 milijonov. boljše sporazumevanje med italijanskim in slovenskim prebivalstvom. Po drugi strani pa želimo, pravi Deganutti, da bi bilo vprašanje dvojezičnosti tesno povezano s številnimi socialnimi problemi, s katerimi se vsak dan soočamo*. Gre pri tem za drugačen način informiranja. Skupina, ki se je o-dločila za izdajanje tega časopisa, izhaja iz kritičnega odnosa do obstoječega sistema informiranja v našem mestu. Problemom se je treba približati tako, da se približaš ljudem, pravijo. Zgovoren je v tem pogledu članek »Umreti sa mi», ki obravnava problem starih in se zaključuje s pozivom bralcem, naj povedo, kaj o tem mislijo. «To, da vzpostavimo dejanski dialog z bralci, z vsem prebivalstvom okrog teh socialnih vprašanj, je e-den glavnih ciljev naše pobude, nam je med drugim povedal Deganutti. Zato vabimo vse, da z nami sodelujejo, da pišejo v naš časopis. Glavno je, da spregovorijo v lastnem imenu, da nam ne delajo strankarskih pridig*. Ob tem se odpira vprašanje politične linije časopisa. Marsikdo se že vprašuje, kdo ga finansirffritd. Dejansko ni homogene linije — pravi Deganutti — vsi sodelavci so strankarsko nevezani, čeprav se politično uvrščajo na levo od KPI in izhajajo iz vrst nekdanjih ek-straparlamentarcev. Smo časopis tržaške levice, ki se zavzema za spremembe — je definicija Dega-nuttija, ki nam je ob zaključku razgovora še dejal, da skupina okrog Rusega mosta s svojim delom dokazuje, da je mogoče izdajati časopis tudi, če nisi časnikar in če ni »imprimaturja raznih Botterijev.* Anton Nanut, kot solistka pa bo nastopila pianistka Dubravka Tomšič. Koncert se bo začel ob 18. uri. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. Deželna pomoč tržaški višji šoli za socialne delavce in delavke Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je odobril (in predložil v glasovanje deželnemu svetu) zakon; ski osnutek o podprtju dejavnosti tržaške višje šole za socialne delavce in delavke. Med drugim predvideva osnutek redno letno podporo tej šoli v višini 240 milijonov lir-Šola je nastala leta 1950, upravljajo pa jo občina in pokrajina, ustanova združenih bolnišnic in občinska podporna ustanova. Zaposluje enajst delovnih moči, tečaje pa ®' biskuje okrog 80 mladih z vseh strani dežele. Zdravstvena oskrba v dolinski občini Svetovalec SSk v dolinskem občinskem svetu E. Gombač je naslovil na župana vprašanje, v katerem ga sprašuje, ah ne misli dolinska občinska uprava v smislu zdravstvene reforme in zahtev krajevnega prebivalstva dati na razpolago za službo zdravstvene oskrbe prostore ricmanjske občinske hiše, ki so bili od vsega začetka zgrajeni prav z namenom, da se v njih uredi zdravniška ambulanta. Svetovalec pri tem poudarja, da novi zdravstveni sistem, ki je stopil v veljavo 9. aprila letos predvideva, med drugim, za vsakega zdravnika največ 1500 pacientov. V dolinski občini sta trenutno na razpolago 6.150 občanom samo dva zdravnika, kar je očitno v nasprotju z zdravstveno reformo. Odgovorni organi pri krajevnem SAUB ter pri zbornici zdravnikov pravijo, da v tržaški pokrajini ne primanjkuje zdravnikov, nasprotno, težave imajo pri iskanju primernih prostorov, ugotavlja na koncu svetovalec Gombač. Samotna smrt priletne ženske Včeraj malo pred poldne so našli mrtvo v svojem stanovanju v drugem nadstropju hiše v Ul. Baia-monti 10 82-letno Mercedes Radig vd. Svaghel. Dežurni zdravnik Rdečega križa je ugotovil, da je starka umrla zaradi infarkta. Radigovo je našla mrtvo na postelji v spalnici soseda iz 4. nadstropja Eugenia Sucaglia por. Iaksch. Posvet o razmerju med šolo in delom Danes ob 17.30 se zaključi v vell-kj dvorani tržaškega Krožka za kulturo in umetnost posvet o odnosu med šolskim in delovnim svetom, ki ga od predvčerajšnjega dne prirejata pokrajinsko združenje indu-strijcev in sklad Agnelli. O njem smo poročal; nadrobneje včeraj. & besedi se bodo priglasili šolski skrbnik Angioletti, deželni odbornik za šolstvo Carpenedo, melonarska podžupanja Gruber - Bencova, izvedenka omenjenega sklada R;bolzi in zastopnik združenja industrijcev Tassi. Sledila bo javna debata. V Boljuncu in Borštu podrli «raaj» Sinoči so tako v Boljuncu kot * * * * v Borštu podrli tradicionalni «maj». ki so ga postavili domači fantje za 1. maj. V Boljuncu se je r.a Gorici, glavnem trgu vasi, zbralo veliko ljudi, da orisostvujejo Dodi' ranju maja. Boljunski fantje so najprej zapeli znano domačo pesem «Barčico» in so se ob zvokih da mače godbe pripravili za podiranje maja. Točno po napovedih je ob 18.30 majski župan dal ukaz, nakar je na trgu zagrmelo in se je ob veselju najmlajših končal letošnji »maj*. . Tudi v Borštu se je pod maje*0 zbralo veliko ljudi, ne samo do* mačinov, temveč tudi iz sosednih vasi, da prisostvujejo podiranju le' tošnjega «maja». Godba na pihala iz Brega je celo uro igrala vesel® koračnice, nakar so okrog 20. ur® domači fantje podrli «maj», ki j® prav tako tri dni slovesno sl®1 sredi vasi. Nato so domače žene pripravile cvrte ribe, ki so seveda zaplavale v želodcih vseh prisotnih v domači kapljici. Mali oglasi UGODNO prodam Ape 600 MP ^ tisoč km, letnik 1978 v zelo da brem stanju. Telefonirati na 20076® vsak dan do 19. uri. MINI 850 v voznem stanju prodam-Telefon 824801 po 20. uri. PRODAM Peugeot lit jan. '78 v da brem stanju. Zglasiti se ob delov* nih urah pri mizai ski delavnici v Saležu (Boris Grilanc). KUPIM zemljišče za obdelavo v pr®' delu Domjo - Ricmanje - Boršt, Tel. 228174. PRODAM motorno vozilo «Ape-car* letnik ’76 v zelo dobrem stanju, auto renault- LT 5 januar '79 ter električno rezilnico za salam® (affettatric. elettrica - salumi)-Tel. 417697. GOSTILNA na f-rasu išče osebo z® pomoč v kuhinji. Nudimo prenoči' šče. Ponudbe poslati na Prim®r' ski dnevnik c- » šifro »Gostilna* OSMICA — Dušan Rado ič iz Nabr®" žine 138/A toči belo in črno doni8' čo kaDljico. SLOVENSKO knjigotrško podjetje * Trstu ivje delovno moc s potreb®® trgovsko izobiczbo oziroma praks® in z veseljem do dela s knjig®' Pismene pon dbe na oglasni odda lek Primorskega dnevnika pod **" fro: «Knjigarna». MLAJŠA ženska išče enosobno st®' novanje v Trstu al' v :nji ®k®j lici za dobo dve!, let. Ponudbe ®* tel. 211343. V včerajšnji osmrtnici pok. K*r' le Verša vd. Ban je pomotoma s*alo ime Primoža Možine, m®*® vnukinje Alekseje. Predavanja V dvorani »Bartoli* v Rossettiju bo drevi ob 18.30 prof. G. Negri predaval o »Federalizmu in ustreznih izkušnjali v Ameriki in Evropi* Sledila bo razprava. Jutri ob 17. uri bo na Trgu sv. Jukoba manifestacija - razprava na temo »Stanovanje za vsakogar*. Na manifestaciji, ki jo organizira tr | žaška federacija KPI, bosta nasto pila R. Costa in A. Cuffaro. V ponedeljek ob 18. uri bo v dvo- I rani »Assicurazioni Generali* v Ul. Trento 8 francoski izvedenec J. J. ■ Rosa predaval o gospodarskih pro blemih na področju zavarovalstva. 1 Nenadoma je preminila naša draga CELESTINA PETELIN vd. VERČ Pogreb bo jutri, 5. maja, ob 9.45 iz kapele glavne bolnišnice. Za njo žnlujcjo vsi sorodniki In prijatelji Trst, 4. maja 1979 GORIŠKI DNEVNIK 4. maja 1979 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Angelo Beolco - Ruzante P O M J E N K I (Dialoghi) Prevod Pesmi Glasba ALEKSANDER VODOPIVEC Kostumi ANJA DOLENC Rež'ja JOŽE BABIČ Danes, 4. maja, o 20.30 v društvenih prostorih v Saležu ALOJZ MILIČ ATILIJ KRALJ Kino a Cappeila Undergrouu« Zaprto ‘ston 15.30—22.00 «11 salario della Paura». FrancL.o Rabal, Bruno premer. Prepovedo.i mladini pod M. letom. 'J' 16 00—22.15 «Morti sospette*. Rezija Jacques Dera.v. Lino Venera, Claudine Auger. Barvni film. *-«en 16.30 - 18.20 - 20.10 - 22.15 «Stri- cu GIenn Ft • M- Ferrer, Shelly Winters, Taige Conner. Pre-povedan mladini pod 14. letom, "fattacielo 16.00—22.15 «Preparate i lazzoletti (ma solo per ridere)*. «erard Depardieu, Carole Laure n Patrick Dewaere. Prepovedan mladini pod 14. letom. Melsior 16.30 «Halloween» (La not-delle streghe). Prepovedan mladim pod 14. letom, muce 15.30—22.00 «H cacciatore». obert De Niro. Prepovedan mla-N ‘ni P°d M. letom. Barvni film. *ionale 16.30 «Tornando a časa*. f.®ne Fonda, Jon Voyght. Barvni mm. Prepovedan mladini pod 14. Jet°m. “Rgnon 16.00-22.00 «Grease». John Pn r?V0^a> Olivia Newton. Hi ammatico 15.30-22.00 «Storia el piacere». Prepovedan mladini rP°d 18. letom. rJstalIo 16.30 «Califomia suite*. iane Fonda, Alan Alda, Michael *,rflne- Barvni film. deriio 16.30 «Terremoto decimo grado». Barvni filir. .ra 16.30—22.00 «L’amico scono-‘ !uto». e. Gould. Prepovedan r“jfdlni pod 14. letom. Pdol 16.30 «Concorde afaire ’79». V-."' Farmer. Barvni film n n ° Veneto 16 3° «La Fceale r ,a classe dei ripetenti». Gloria i .mda- Prepovedan mladini pod V-,, let°m. Barvni film. v»lta (Milje) 16.00 «L’ala o la co-j?*- Barvni film. ?. (Milje) 17.00-19.00 in 21.00 ‘klus ameriških filmov sedem-esetih let «Isole nella corrente*. pZ'Ja F. J. Schaffner. George ■ Scott, Claire Bloom in David Remmings. Gledališča UKLUS AUDITORIUM Danes ob 20.30 II Teatro delle Dieci bo uprizoril Ionescovi deli «La cantatrice calva* in «La lezione». Veljavni so posebni kuponi za red «stalni» in «prosti». Od srede, 9. t.m., La Cooperativa Teatrale Napoli Nuova ’77 bo uprizorila «Ammore e Cummedia*. Zadnja predstava ciklusa. Veljavni so posebni kuponi za red «stalni» in «prosti». ROSSETTI Od petka, 11. t.m., Carlo Goldoni «La donna di garbo* v abonmaju (odrezek 8). R:zer rije pri osred-nii blaraipi Koncerti PD PRIMOREC TREBČE prireja danes, 4. maja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah koncert trboveljskega okteta VABLJENI! Razstave Prosveta jnJ^D Tabor — Opčine prireja v i ’ ?• maja, cb 20.30, v nedeljo, 7' 510!®. ob 17.00 in v pohedeljčk, • “»ja, ob 20.30 v Prosvetnem do-^ Ra Opčinah lepljenko Marica s5a 0 Francetu Bevku. teh?yens^° društvo naravoslovcev in ginkov vabi danes, 4. maja, ob 20. i ‘ na Predavanje z naslovom: Psi-Vnf° ®at'čni vplivi avtomobilske ki je prejšnji teden odpadlo Valu ^inzni predavatelja. Preda-Čičo . Bafko Dolhar v Gregor-vi dvorani Ul. sv. Frančiška 20. VERDI Drevi ob 20.30 koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Dirigent Anton Kolar, solist čelist Miloš Mlejnik. Na sporedu dela Hu^a Wolfa, Josepha Haydna in Johannesa Brahmsa. Jutri ob 18. uri drugi koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Dirigent Anton Nanut, solistka pianistka Dubravka Tomšič. Na sporedu skladbe Dolarja, Liszta in Lutoslatvskega. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. AVDITORIJ V nedeljo ob 11. uri bo že tradicionalni nedeljski koncert. Na sporedu bodo Mozart^ skladbe. * * * V sredo, 9. maja, bo ob 20.30 nastopila v gledališču Lossetti gc:!ba na pihala italijanske vojske. Na sporedu dela Rossinija, Bacha, Pon-ehiellija, Verd"', Mc.- agnija, Liszta in drugih. Razna obvestila TPPZ - danes, 4. maja, ob 20.30 bo vaja generalka. Koncert bo v nedeljo, 6. maja, ob 15.30 v šempolaju. Prosimo točno in polnoštevilno udeležbo. Odbor. Slovenska gobarska družina - Trst, priredi danes, 4. maja, ob 20.30 na Opčinah na sedežu ŠD Polet, Kon-konelska 1, predavanje z diapozitivi: Drevesje na Primorskem in gobe iz rodu mlečnic. Vabljeni. V galeriji KtUo. ■ - 'lribbio bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo del tržaškega slikarja G. Samuela. V občinski umetnostni galeriji bodo jutri zvečer odprli razstavo del umetnika L. D’ Maura. Razstava bo odprta do 13. maja. V galeriji Kulturnega doma je odprta razstava 70 portretov Jožeta Cesarja. Umik vsak dan od 11. do 13. in od 18. do 20. ure ob prisotnosti avtorja. V občinski umetnostni galeriji so odprli razstavo del umetnika Nina Rigottija. Razstava bo odprta še danes, 4. maja. V Kraški hiši je odprta razstava Spacalovih del. Razstava ja odprta za občinstvo ob nedeljah in praznikih. Na gradu sv. Justa je odprta an tološka razstava slikarja Enrica Fonde ob 50-Ietnici njegove smrti. V občinski galeriji Lo squero v Miljah je odprt, razstava umetnikov, pripadnikov treh sindikatov CGIL -CTSr. UIL. Izleti V SREDO ZVEČER PREDSTAVLJENE ZADNJE LISTE 169 kandidatov za poslansko zbornico se poteguje za 13 poslanskih mest la poslansko zbornico je še vedno Gorica v istem okrožju z Vidmom, Pordenonom in Bellunom - Za senat kandidira v goriškem okrožju enajst kandidatov Združenje svetoivanske osnovne šole O. Župančič prireja v nedeljo, 6. maja, izlet na Nanos z osebnimi avtomobili. Zbirališče ob 8. uri pred cerkvijo pri Sv. Ivanu oziroma ob 9.30 v Razdrtem. Devinsko-uabrežinska sekcija Slovenske skupnosti priredi 12. in 13. maja dvodnevni izlet v Istro. Iz letniki se lahko vpišejo pri odbornikih O. Žbogarju, Nevenki Gruden in M. Carli. SPD ’ alaor Opčine prired! v nedeljo 13. maja in ponedeljek 14. maja dvodnevni izlet v republiko San Marino. Oglodali si bomo razne za nimivosti in tudi izredno zanimivo razstavo «Italija v miniaturi*. Razstava je razporejena v širini 1 kv km. Vpisovanje vsak dan v Prosvetnem domu od l7 do 19. ure. Odhod izpred 1 .'osvetneg, doma ob 6.30. PROSVETNO DRUŠTVO VESNA prireja jutri, 5. t.m., ob 20. uri v kriškem Ljudskem domu celovečerni koncert okteta in mešanega pevskega zbora Svoboda II iz Trbovelj. VABLJENI ! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimmimimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiuiiiiiiiiiM Včeraj - danes Danes, PETEK, 4. maja FLORIJAN Sonce vzide ob 4.49- in zatone ob 10,15 ^..Dolžipa 14.26 — Lu- na*-vzide’*b-ML3Jrim^eatone ob 1.12 Jutri, SOBOTA, 5. maja MIRAN Vreme včeraj: na j višja temperatura 16 stopinj, najnižja 13,2, ob 13. uri 16 stopinj, zračni tlak 1010,6 mb rahko narašča, vlaga 28-odstotna, nebo skoraj jasno, veter 22 km na uro jug - jugozahodnik s sunki 40 MAJENCA 79 in XXIII. občinska razstava domačih vin 5., 6., 7. in 8. maja v Dolini 3 U T R I, 5. ma ja ~ ob 18. uri otvoritev razstave vin in od 20. ure vso noč postavljanje «MAJA» nedelja, 6. maja ~ ob 15. uri začetek kulturnega programa: koncert godbe na pihala BREG iz Doline, nastop folklorne skupine iz Markovcev pri Ptuju, pevskega zbora BOJAN iz Dornberka ter otroškega zbqra osnovnih šol Žavlje - Korošci in «P. Vorancs iz Doline — ob 19. uri slavnostni prihod «parterjev» in »parterc*; sledi ples z ansamblom DOBRI ZNANCI p°nedeljek, 7. maja — od 20. ure dalje ples z ansamblom SUPERGROUP ■POREK, 8. maja — ob 18. uri nastop godbe na pihala BREG iz Doline ~~ ob 19. uri slovesno podiranje »MAJA* V u°RKLI — razstava slikarjev amaterjev iz dolinske občine ED V. VODNIK — razstava na temo »Ustvarjalnost mladih v sliki in besedi* km na uro, padlo je 0,2 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 13,8 stopinj-. ...^ ROJSTVA JN SMRTI Dne 2. maja 1979 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 20 oseb. RODILI SO SE: Vanessa Serdoz, Daniele Zennaro, Massimiliano Si marelli, Mark Bartoli in Antonella Bortoli. UMRLI SO: 85-letna Maria Sam-bri vd. Petelli, 58-letni Arno Cucut, 81-letni Guido Portada, 81-letna Virginia Daurant vd. Sponza, 85-letna Karolina Verša vd. Ban, 75-letna Ludmila Kariž vd. Mahnič, 69-letni Biagio Antollovich, 73-letni Domeni-co Lugara, 64-letna Stefania Paj-vod por, Vatovec, 70-letni Carlo Mi-laudi, 72-letna Federica Golja vd. Timeus, 74-letna Santina Derin vd. Gabrovich, 68-letni Mario Benedet-ti, 84-letna Maria Pezhar, 65-letni Carlo Bressan, 81-letni Bruno Mari, 74-letni Emilio Gole, 81-letna Roza Polh vd. Smrdel, 77-letni Armando d Ischia, 67-letna Maria Antonietta Ceccone por. Damini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. LEKARNE V OKOLICI Boi junec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225 141 • Božje polje; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje-tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DF.lURNA SLUŽBA Nočna službi za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure-telef. štev. 732-627. Guglielmo Pitzalis, Federico Rossi, Bruno Sedran, Bruno Trebo; liberalna stranka: Gian Paolo Battistuzzi, Luciano Adami, Giulia-no Bond, Bruno Filaferro, Sergio Fornasir, Gianni Guarnieri, Luigi Malossi, Anna Mangilli, Eugenio Maranzana, Claudio Noacco, Diego Triches, Marcelih Verdica Costanti-ni, Antonio Zatti; socialistična stranka: Loris Fortuna, Franco Castiglione, Edi Bel-tramini, Ermano De Col, Vittore Bartolomeo De Sandre, Silvio Lan-cerini, Maria Grazia Liverani Leon-celli, Emilio Marcuzzi, Maria Ca-terina Martina, Claudio Sangoi, Gian Pietro Bonifacio Sbuelz, Livio Span-ghero, Franco Vampa; krščanska demokracija: Pier Gior-gio Bressani, Giorgio Santuz, Lean-dro Fusaro, Mario Fioret, Bruno Longo, Gianfranco Orsini, Ivano Benvenuti, Gustavo Bomben, Gia-como Bortuzzo, Luciano Povolato, Maria Santa Piccoli; lista za Trst: Sergio Cosolo, Ro-dolfo Bassani, Aurelia Gruber Ben-co, Tullio Blessi, Vittorio D’Antoni, Mario Dolcher, Gianfranco Gambas-sini, Mario Gasparini, Livio Novati, Silvio Rapetti, Ermanno Susmel, Emo Tosši; V sredo so zastopniki strank predstavili na videmskem sodišču zadnje liste kandidatov za poslansko zbornico. V volilnem okrožju Videm - Gorica - Pordenon - Beliuno lahko kandidira na vsaki listi trinajst kandidatov. Liste kandidatov za senat pa so predstavili na sodišču v Trstu. Goriška pokrajina tvori eno volilno okrožje, volitev je u-ninominalna, zato najdemo za vsako listo samo enega kandidata. Kandidati za senat v goriškem o-krožju so: Komunistična partija I-t ali je: Silvano Bacicchi; fašistično socialno gibanje: Romana Tomadini Cappussotto; republikanska stranka: Luciano Luciani; radikalna stranka; Faustina Lapenna Mancini; socialdemokratska stranka: Antonio Tullio Cominardi; MF — SSk;. Andrej Bratuž; lista za Trst: Giorgio Irneri; nacionalna demokracija: Vincenzo Marsucco; krščanska demokracija: Michele Martina; socialistična stranka: Mario Del Ben; liberalna stranka: Edoardo Sava- stano. Kandidati za poslansko zbornico pa so: komunistična partija: Arnaldo Ba-raccetti, Giuliana Cinelii Cigatotto, Dino Ciotti, Giulio Colomba, Giovan ni De Nardin, Augusta De Piero Barbina, Giorgio Pietro Granzotto, Lorenzo Menichino, Giovanni Mi-gliorini, ■ Renato Miserini, Antonio Pagura, Aurelio Putin, Borut Spacal; MSI: Ferruccio de Micheli Vittu-ri, Gastone Parigi, Eno Pascoli, Benito Borglia, Sergio Cosma, Giovanni D’Attimis Maniago, Guido De Zordo, Oscar Fabrizi, Lamberto Presacco, Giovanni Rech, Irene Rossi Boschian, Guerrino Trangoni, Ce-sare Vando; republikanska stranka; Carlo Di Re, Pietro Severino Bertoli, Luigi Cfceri, Gerardo Ciriani, Alberto Co-juttr, Aldo Da Roid, Marino De Grassi, Galliano DTnca, Angelo Fi-iippuzzi, Enrico Franco Galassi, A-gostino Tajo, Aurelio Taddio, Nico1 letta Di Palma Zugni; socialdemokratska stranka: Martino Scovacricchi, Franco Ambro-sio, Libero Biasin, Piero Cappelletti, Franco De Biasi, Ferruccio Fanti-, ni, Aifredo Giotto, Gianni Orlando, Luciano Rimoldi, Luciano Simonit-to, Licia Szolil Bozzato, Maria Te-resa Valent, Giancarlo Zannier; MF- —SSifU 'Carlo Bonesi, Remo Cacitti, Mario ' Casatta, Mario Mattia Comini, Alessandro D’Osual-do, Marija Ferletič, Gradimir Gradnik, Giorgio Jus, Alessio Peršiči, iiiiii»iiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiin,Hi1ni,„„||,llll^llgflllllMMIIII||(|||I||II|||||I|||||(|p|||||||||(I|(t|jmi|IM||||1|(||||| Spomin na 1. svetovno vojno nova enotna levica: Piero Alzet-ta, Giampiero Antonini, Paolo Ber-lasso, Franco Bressan, Renzo Croz-zoli, Gabriele Grisot, Alessandra Kersevan Bressan, Walter Maestra, Graziano Naressi, Maurizio Pasqua-letto, Giovanni Puntin, Antonio Za-mengo, Arturo Giovanni Zoldan; radikalna stranka; Roberto Cic-ciomessere, Giorgio Albertazzi, Francesco Bortolini, Fulvio Bonfra-te, Italo Corai, Luciano Giorgi, Faustina Lapenna Mancini, Giuseppe Patat, Dora Pezzilli, Antonino Tamburini, Pietro Tamos, Maria Val-tigojer; nacionalna demokracija: Adriano Palomby, Sergio Zanco, Paolo Ber-tossi, Adriano Borgongelli Ottavia-ni, Giovanni Guarini, Luigi Ius, Vincenzo Marsucco, Rosella Origoni, Silvano Pitton, Vittorio Scialpi, Giulio Tetamo, Danilo Trangoni, Marino Tremonti; demokratična stranka proletarske enotnosti: Gianfranco Angeli, Ermi-nio Polo, Michele De Martino, Pietro Apostoli, Gianfranco Bisiach, Dino Candosin, Carlo Ermenegildo Chittaro, Claudio Giachin, Giorgio Marchi, Maurizio Marin, Manuela Martinis, Fabiano Rosso, Costanti-no Signorelli. NA POBUDO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE Danes v avditoriju odprtje razstave Jožeta Ciuhe V sredo je bila v galeriji La bottega odprta razstava Rudolfa Sakside Kot smo ie omenili, je v teh dneh so v popoldanskih urah ljudje na v Gorici precej razstavne dejavno-1 ulici in v javnih lokalih govorili sti, v njej so angažirani predvsem Slovenci. V sredo zvečer je bila v galeriji .05 Zvoki Latinske Amerike; 9.30 Iz beležnidT 'sfrene'~Žer]HT; 9.40 Disco mušic;.,lft.05 Simfonični koncert; -ll.OO-Oddtfjft Ki-srednjo šo-i lo; 11.35 Uspešnice leta 1978; 12.00 V starih časih: 12.30 Glasba v razvedrilo; 13.15 .Letošnja revija »Primorska poje»; 14.10 Mladi znanstveni raziskovalci: 14.20 Gremo v kino: 15.35 Na goriškem valu; 16.00 Zgodovina rock in pop glasbe; 16.30 Otroški vrtiljak; 16.50 Malo dixielanda; 17.05 Mi in alasba; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 Klasična glasba v lahki ;zvedbi. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.05 Glasba za dobro jutro: 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.15 Orkester in zbor Alec B. Constandinos; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.40 Glasba in nasveti: 11.00 Kim, svet mladih; 11.35 Poslušajmo jih skupaj: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče: 14.45 V veseli družbi z ansamblom Alpski kvintet; 15.40 Mini juke box; 16.05 La Vera Ro-magna; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Primorska poje 1979; 18.35 Melodije na tekočem traku: 19.33 Crash; 20.00 Glasovi in zvoki; 20.32 Živela nedelja; 21.32 Simfonični koncert. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00. 19.00 Poročila; 6.00, 7.30 Jutranje prebujanje; 9.00, 10.35 Radio anch’io; 11.30 Znani italijanski popevkarji: 12.05, 13.30 Vi in jaz; 14.05 Radio 1 jazz 79; 15.05 Za Evropo; 15.20 Rally; 15.45 Popoldanska sreča nja; 16.40 Mladi in klasična glas ba; 17.05 Buffalo Bill. radijska priredba: 17.30 Program z Mino: 18.05 Rdeči hudiči; 19.00 Večerni program; 21.05 Stagione Sinfoni ca Pubbllca 1979. RADIO 2 :'Š.30f>m, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30. 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00. 6.35. 7.05, 7.56, 8.45 Nekega drugega dne; 9.32 I misteri di Bologna, radijska priredba, 2. del; 10.12 Sala F: pogovor s poslušalci 0 ženski v današnji družbi; 11.32 M/ svveet Lord; 12.45 Hit Parade. 13.40 Romanca; 15.00, 17.00, 17.15 Tukaj Radio 2; pogovor s poslu šalci; 17.55 Kdo je umoril Baby Gate?; 18.33 Pogovori z mladino: 19.50 Spazio X. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 1? naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan...; 8.30 Glasbena prav ljica; 8.41 Naši umetniki mladi1” poslušalcem; 9.05 Z radiom na P® ti; 9.45 Turistični napotki; 16-®3 «Rezervirano za...»; 12.10 Z °r. kestri in solisti; 12.30 Kmetiisk1 nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Prip° ročajo vam..,; 13.50 Človek >n zdravje; 14.05 Glasbene miniatu re; 14.25 Naši poslušalci čestital0 in pozdravljajo; 15.30 Napotki z° turiste; 15.35 Od melodije do me lodije; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00: 18.00 Od arije do « rije; 18.30 S knjižnega trga; 19-f* Lahko noč, otroci!; 19.45 Minj1*0 z ansamblom Borisa Kovačiča; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo- 21.05 Oddaja o morju in pomof ščakih; 22.20 Glasbeni intermeZ zo; 22.30 Besede in zvoki iz log°.'f domačih; 23.05 Lirični utrink1’ 23.10 Petkov glasbeni mozaik. f Branko Babič 2. 1 LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Pričevanje o vslaji in revoluciji 1911-1912 J ODHOD V BOSNO PRIHOD V BANJALUKO V Banjaluko sem prišel konec julija 1940, iz Maribora, kjer sem pred tem nekaj let živel. Iz mesta ob Dravi nisem rad odšel. Tu sem imel številne prijatelje in tovariše, s katerimi sem sodeloval v delavskem gibanju. Z odkritimi ter neposrednimi Štajerci sem se prav dobro razumel. V Mariboru je bilo tudi veliko Primorcev, katerim sem pripadal po rodu in čutil si vzdušje ožje domovine. Na zunaj nasprotujoče si pole v značajih — mehki južnjaški Primorci in nekoliko trši ter skoraj robati Štajerci — so si bili v človeških odnosih zelo sorodni: iskreni in v stiski razumevajoči ter požrtvovalni. Za tiste čase je bil Maribor živahno mesto in na vsakem koraku si čutil ljudski utrip. Zato sem odhajal v Banjaluko s predsodkom, ne samo zato ker sem šel v še nepoznani kraj, temveč tudi zato, priznam, ker je bila v naših predstavah Bosna tedaj silno zaostala de-tela. Bil sem mlad in hrepenel sem po življenjskih rado- stih, čeravno sem bil tedaj že zapisan revolucionarnemu gibanju, ki je takrat zahtevalo od vsakogar mnogo požrtvovalnosti in odrekanja tudi nekaterih osebnih želja ter pričakovanj. Vendar ni bilo druge izbire. Starši so se že pred tem preselili v Banjaluko in na robu mesta odprli trgovinico- z živili, ki je dajala le toliko, da so skromno živeli. V Mariboru sem tako ostal sam in brez zaposlitve ter možnosti za obstoj. Starši pa so me vabili, naj pridem k njim. Sporočil sem partiji namero, da grem v Banjaluko in prosil za privolitev. To je bilo tedaj povsem normalno. Kot član partije si moral spremembo bivališča sporočiti organizaciji in dobiti njeno soglasje, če si odhajal v drug kraj. Kmalu mi je tedanji član centralnega komiteja Miha Marinko osebno sporočil, da CK moji preselitvi ne nasprotuje in da mi bodo dali navodila, kako naj se povežem s partijsko organizacijo v Banjaluki. Tako sem se s težkim srcem poslovil od Maribora. Banjaluka, živahno in za tiste čase prijetno mestece, me je brž pritegnila. Moja predstava o Bosni, predvsem o ljudeh, s katerimi sem brž našel stik, se je hitro spreminjala. Banjaluka je takrat imela blizu 30 tisoč prebivalcev. (Danes je to moderno mesto s 130 tisoč prebivalci). 40 odstotkov je bilo Muslimanov, 30 odstotkov Srbov ter 25 odstotkov Hrvatov. Preostalih nekaj odstotkov je bilo drugih narodnosti in med temi je v Banjaluki ter v bližnji okolici živelo okrog 1000 Slovencev. Ti so bili med vojno skoraj v celoti povezani v Osvobodilni fronti. Imeli so svoj odbor in so kot posebna organizacija delovali v okviru ljudske fronte oziroma v narodnoosvobodilnem gibanju. Tamkajšnji Slovenci, med temi nekateri že potomci, so izhajali večinoma iz vrst upravno - političnih uradnikov, tehnikov in drugih, ki so bili prišli v te kraje že za časa avstrijske okupacije Bosne in Hercegovine. Mnogi so se tu poročili in si ustvarili družine ter nov dom in tudi po razpadu Avstro-Ogrske ostali v Bosni. Bilo je tudi mnogo emigrantov iz slovenskega Primorja, ki so med obema svetovnima vojnama bežali pred fašizmom in se tod naseljevali. Kakor hitro je nacistična Nemčija okupirala severni del Slovenije, je Hitler začel Slovence razseljevati. Mnogo so jih pregnali v Bosno in nekaj teh je prišlo tudi v Banjaluko.* Vsi ti so se tu brž vključevali v osvobodilno gibanje. Med njimi je bilo precej komunistov in tudi organizatorjev osvobodilnega boja v Bosanski krajini. Ni minilo niti deset dni, ko sem že dobil zvezo s partijo. CK Slovenije je preko zagrebške organizacije sporočil banjaluški moj prihod in vse podatke, ki so tako sporočilo spremljali. Banjaluška partijska organizacija je bila takrat tesno povezana z zagrebško. Ker so bile zveze s pokrajinskim komitejem Bosne in Hercegovine v Sarajevu takrat še slabe, je vodstvo zagrebške organizacije skrbelo za delo partije v Banjaluki. Šele neposredno pred vojno je pokrajinsko vodstvo partije v Sarajevu vezalo Banjaluko nase. Na dogovorjeno «lozinko» (razpoznavno besedo, domenjeno z Mihom Marinkom) me je poiskal član partijskega vodstva Banjaluke (mislim, da je to bil Kasim Hadžič) *n tako je bilo prvo srečanje mimo. Ker sem imel za seboj že nekaj let ilegalnega dela v partiji in bil pred tem že član okrožnega komiteja za Maribor, so me bosanski tovariši takoj vključili v banjaluški mestni komite. V Banjaluki je tedaj partija štela okrog 50 članov in 80 skojevcev; bilo pa je še veliko simpatizerjev zlasti med mladino, delavstvom in napredno usmerjenimi Banjalučani. NAPREDNO DELAVSKO GIBANJE BANJALUKE V Banjaluki so bile močne tradicije v delavskem ^ naprednem demokratičnem gibanju. Mesto je bilo že Pre_ vojno dokaj industrijsko razvito in je imelo številno lavstvo z močnim sindikalnim gibanjem. Skoraj v vS® sindikalnih organizacijah je imela komunistična pa1"1'-J dobre pozicije. To je bilo še zlasti čutiti v ursovih - sod® lističnih sindikatih, kjer je prevladoval njen vpliv. Dejs^J, je, da je bil pomemben sindikalni organ — mestni h1®/, strokovni odbor — popolnoma v rokah partije. To je Pr^.jj do izraza ob številnih stavkah delavcev, ko so se bof’ za boljše ter znosnejše delovne pogoje. Stavkali so lesJ,j delavci, gradbinci, rudarji, železničarji, delavci v tobflP in usnjarski industriji, dalje pekovski, krojaški, brivsfl delavci in drugi. Pa ne samo v Banjaluki, stavkali 5 tudi drugod po Bosanski krajini, v Drvarju, Prijed0’)' Bosanskem Novem, Ljubiji, Bosanski Gradiški, povsod t*? kjer so industrijski obrati. Delavci so stavkali tudi P ves mesec in še več, in precej teh stavk se je k° čalo z njihovo zmago. Močno sindikalno gibanje Ba®) iuke se je tako uveljavljalo tudi drugod po Bosanski jini. V vseh teh stavkah so imeli delavci oporo v km0*'1 ' ki so zbirali hrano za stavkajoče in tudi drugače del® cem pomagali. Delavci so uživali velike simpatije in P° tično odobravanje v najširših slojih prebivalstva. S tej, je sindikalno gibanje prebijalo mezdne okvire in mod^, ziralo napredne demokratične množice v boju proti reakc namemu režimu stare buržoazne Jugoslavije. —--------- i«5, (*) število teh Slovencev; Banjaluka 213, Bihač 203, Bos. Gradišk® „,j, Bos. Kropa 219, Bos. Novi 199, Bos. Petrovac 229, Bugojn0 "j Cazin 200, Drvar 171, Kostajnica (Bos. in Hrv.) 220, Kotor *** 190, Mrkunjič Grad 206, Prijedor 255, Sanski Most 187, primorski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 4. maja 1979 ALPINIZEM r JUGOSLOVANSKA ODPRAVA POD VRHOM EVERESTA Vsi tabori že stoje - Morda že jutri zadnji naskok Vse kaže, da je cilj, ki si ga je jugoslovanska himalajska odprava Ustavila na Everestu, katerega v dneh naskakuje, že na dosegu Včeraj so namreč postavili ^hnji višinski tabor, ki stoji pod vranjo gmoto na j višje gore sveta, ,YJsini 8.200 metrov. Iz tega tabo-7 a ° °Prav^L naskok na sam vrh. Zadnja poročila iz baznega tabo-a pravijo, da so vsi člani jugoslo-anske odprave zdravi in v dobri n®r?u, kar dopušča optimizem pred P^k^som osvojitve tega, skoraj de-et tisoč metrov visokega vrha. Naj-ujso oviro trenutno predstavlja vre-il6'. kajti okrog Everesta je včeraj *vjalo pravo snežno neurje. Koli-T? Pa se bo ta vihar polegel, bo jjuania naveza (za katero se, seve-ne ve, kako bo sestavljena) kre-,l a, na zadnji naskok in prav lah-o bi se zgodilo, da bo jugoslovan-Ka zastava zavihrala na vrhu Eve-®sta že jutri ali pa v nedeljo. Ta “Mžnost je tem bolj realna, ker je ,e tudi dosedanji del vzpona na ta malajski vrh potekal v izredni or-gamzaciji in urejenosti, čeprav so P.aninci tokrat krenili po novi sme • Po kateri doslej še nikomur ni Pelo zavzeti najvišje gore sveta in r® se morali torej spoprijemati s Povsem neznanimi zaprekami in težavami. namizni tenis na svetovnem prvenstvu Surbek v dobri formi Pjongjang — Na svetovnem “lužno teniškem prvenstvu so Ma-končno po 25 letih uspeli od-/r®« naslov Kitajski reprezentanci, * Je v zadnjih letih gospodovala v I Pni konkurenci. Trojica asov be-e zogice> kot so to Istvan Jonyer, abor Gergely in Tibor Klampar je fantastično igro top-spinov in re-aruh žog odpravila kitajske penhol-_ 2 Sladkim 5:1. Presenetil je Predvsem Klampar, ki se je po dve-bem premoru lani vrnil za zeleno g)20 in dosegel take rezultate, da sa trenutno postavljamo na prvo me-L? na svetu in je velik favorit v umovanju posameznikov. Jugoslavija je na letošnjem prven-.'ar dosegla skromno 9. mesto in v glavnem po zaslugi izvrstnega bil rana l^raguLria šurbeka, ki je z 2nna^k°^ši igralec ekipnega dela, rvfP zmagami in le z 2 porazoma. tali reprezentanti, razen Kaliniča, “fazočarali. Italijani so letos dosegli doslej naj- NOGOMET TEDENSKI PREGLED l AMATERSKE LIGE ŠE VEČJA PREDNOST KRIŠKE VESNE K temu je pripomogel tudi Kras s svojo nepričakovano zmago večji uspeh v svoji namiznoteniški zgodovini, s prestopom v prvo skupino, med 16 najboljših reprezentanc na svetu. To mesto pa bo za «az-zurre* v prihodnosti dokaj težko obdržati. Pri ženskah je prvo mesto po predvidevanjih osvojila Kitajska, pred LDR Korejo. Jugoslovanke so na koncu pristale na 8. mestu in s tem izboljšale prejšnji dosežek iz Birminghama (14. mesto). Tudi italijanske predstavnice, s Sonjo Milič na čelu, so izboljšale svojo pozicijo, saj so osvojile pravico do nastopa v 2. skupini, torej za devet mest boljše kot na prejšnjem svetovnem prvenstvu. V Pjongjangu se je pričela tudi konkurenca posameznikov. Medtem ko se je italijanska reprezentanca že vrnila domov, Jugoslovani še nastopajo. Ženske so bile vse izločene, pri moških sta v tretje kolo napredovala le Jurčič, ki je z izrednim podvigom premagal japonskega prvaka Maeharo, in šurbek, ki ima sodeč po dosedanjih rezultatih, velike možnosti za uvrstitev med najboljše. V sedmem povratnem kolu nogometnega prvenstva 3. amaterske lige so se izkazali napadalci. Na Tržaškem je v dveh skupinah (11 tekem) padlo kar 40 golov. Ena sama tekma se je namreč končala brez zadetka. V skupini N je v nedeljo za veliko presenečenje poskrbela ekipa Krasa, ki je v gosteh povsem nepričakovano (z zgovornim 4:1) premagala drugouvrščeni Čampi Elisi. S tem je, seveda, Kras naredil tudi veliko uslugo kriški Vesni, ki je z nedeljsko gladko zmago nad E-sperio povišala svojo prednost na tri točke, pred Čampi Elisijem, ki pa ima tekmo več od Križanov. To pomeni, da bi Vesni, ki ima sedaj 25 točk, zadostovale še štiri točke, da osvoji prvenstvo. To za Križane res ne bi smelo biti težko, če upoštevamo, da morajo odigrati še štiri tekme (Op. Supercaffe, Kras, Union in Inter SS). Morda bo še najtežjo nalogo imela Vesna prav v nedeljo, ko gre v goste k Op. Supercaffe. Če bodo Križani tudi v tem srečanju ohranili nepremagljivost, ki traja že od začetka prven- OBVESTILA,Hd!,a " °kviru občinske ‘proslave o-voboditve prirejajo ŠK Kras, PD j zvezda in taborniki RMV bijšk^ja’ nočni planinsko - orienta- POHOD NA TEMATIKO NOB. . °b 20. uri na igrišču v Jpbiku. Ekipe lahko sestavlja od do pet članov. Vpisnina 5.000 Dr a8 ek'po- Vpisovanje eno uro S e“ Pričetkom tekmovanja. Po-'‘"bejši pravilnik bo objavljen v pr,hodnjih dneh. JPK SIRENA vabi vse svoje ane in prijatelje, da prispevajo či-Hi ra'ni akciji za potresence v i„ S°ri. Prispevke lahko izroči-r v barkovijanskem društvu, Ul. ^bbeto 12. « « • ZSšDl jpjpva vse svoje članice in.športnih6’ ?a. k' z organizacijo nabiral-akcij prispevali za potresen-' vrij gori. Prispevke sprejc- WCj Urdda ZSŠD1 V TrStU » • • Vah* B°r Jo J VbSC svo^e ^kine, da prispeva-‘rinii ad za P0™0® *'udo prizade- Prebivalstvu Črne gore. narne prispevke lahko izroči-na sedež i ŠZ Bor, na sta- J® ‘«di Uii q|. — «, , .j.j i.vii , >ii, o.i* Urah' J'*' ma^* v Prstu’ v uradnih nertoii vsak ‘*an razen sobote in kih • e’ od 17-30 do 19.30, ob lor-četrtkih od 17.00 do 18.15). * ♦* >klpnu°r čupa iz Sesljana je ‘isoč n da Pr*sPcva društvo 100 ter 'r za potresence v Črni gori Uahi ?'Ya r‘ane, da se pridružijo VDlai.8- akciji. Prispevke lahko Ua Oj v Hranilnici in posojilnici stva (16 tekem) bo Vesna po vsej verjetnosti imela končni naslov že predčasno v žepu. V skupini O je moral tokrat vodeči Baxter prepustiti točko v srečanju s S. Andreo in s tem ima sedaj Baxter (ko manjkajo še štiri kola do konca prvenstva) le dve točki prednosti pred drugouvrščenim Domiom. SKUPINA N IZIDI 18. KOLA Roianese - Edera 1:3 Vesna - Esperia El 4:2 CGS - Op. Supercaffe 1:1 Čampi Elisi - Kras 1:4 Esperia SL - Union 3:0 LESTVICA Vesna 25, Čampi Elisi 22, Edera 21, Op. Supercaffe in CGS 19, Roia-nese 15, Inter SS 13, Esperia SI in Kras 12, Union 2. PRIHODNJE KOLO (6. 5.) Inter SS - Esperia SA, Union -Čampi Elisi, Kras - CGS, Op. Supercaffe - Vesna, Esperia SI - Roia-nese. SKUPINA O IZIDI 18. KOLA Rabuiese - S. Anna 2:2, Duino -Domio 2:3, Artigiani - S. Vito 3:1, S. Sergio - Cave 1:2, Baxter - S. Andrea 0:0, Chiarbola - Flaminio 4:0. LESTVICA Baxter 28, Domio 26, Chiarbola 24, S. Andrea 23, Artigiani 22, Cave 21, S. Anna 18, S. Sergio 14, S. Vito 13, Rabuiese 12, Duino 9, Flaminio 5. B. R. V 3. AMATERSKI LIGI Kras presenetil Nenavaden skok jadranovca B. Viteza med zadnjim derbijem proti Boru Čampi Elisi — Kras 1:4 (0:1) ČAMPI ELISI: Castri, Bertocchi, Batich (kap.), Zoffoli, Bulan, Morgan, Bessi, Fantina, Cristofaro, Ru-getti, Paccione; rezervni vratar Ju-rincich. KRAS: Bogateč, Čemjava, Race (v 25. min. d.p. Rebula), Verša, Škabar, Dilič, Miloš Milič, Ražem, Ljubo Milič, Blažina (kap.), Colja. STRELCI: v 20. min. p.p. Ljubo Milič, v 15. min. d.p. Miloš Milič, v 25. min. d.p. Ražem, v 30. d.p. Ljubo Milič, v 35. min. d.p. Cristofaro iz 11-metrovke za Čampi Elisi. SODNIK: Maiole. Kras je pripravil v nedeljo svojim navijačem prijetno presenečenje. Drugouvrščeni ekipi Čampi Elisi je zadal pekoč poraz. V drugi minuti srečanja je imel Blažina stoodstotno priložnost da bi povedel, potem ko je prodrl v kazenski prostor, a je iz zelo ugodnega položaja zgrešil vrata. V 20. min. je Kras-povedel ^ Ljubom Miličem. Po podaji, Colje je slednji prodrl v 16-metrški, prostor in z diagonalnim strelom premagal vratarja. Priložnosti so se vrstile kot na tekočem traku in gostje so v nadaljevanju zadeli prečko. Že v začetku drugega polčasa je bilo videti, da hočejo domačini priti po vsej sili do izenačenja, pri za- ključevanju pa niso bili dovolj prisebni. V 15. minuti je po lepo izvedenem prostem strelu M. Miloš povišal rezultat. Deset minut kasneje spet lepa kombinacija Kraševcev: Race je podal Ražmu, ta je preigral kopico nasprotnih igralcev in z roba kazenskega prostora poslal žogo prav v zgornji levi kot vrat. To je bil najlepši zadetek tekme. Na 4:0 je povišal spet Ljubo Milič, ko je nezadržno prodrl v kazenski prostor in je poslal žogo na dno mreže. Da bi ublažil poraz domačinov je sodnik dosodil povsem neupravičeno najstrožjo kazen, ki jo je Cristofaro realiziral. Tokrat moramo pohvaliti prav vse igralce. Po dolgem času je spet odlično igrala obramba, ki je bila vedno na pravem mestu. S. Z. Prijateljsko srečanje Jutri se bosta na trebenskem nogometnem igrišču srečali enajsterici ZTT ter Hranilnice in posojilnice z Opčin. Tekma se bo začela ob 14. uri. KOLESARSTVO LAKCiANO (Pistoia) — Vittor Algeri je osvojil prvo mesto na trofeji industrije in obrtništva v La cianu. Včerajšnji zmagovalec drug na drugega, ter z izri končnim sprintom zmagal. Na včerajšnji dirki ni na (zaradi letalske stavke) De minck, kar je gotovo veliko mesto. Končni vrstni red: Končni vrstni red: 1. Algeri 2. Moser 3. Gavazu z- isti 4. Martinelli 5. Saronni 6. Fraccaro 7. G. B. Baronchelli 5.05’ REUS — Belgijec Alphons obdržal Francoz Levavasseur. Skupna lestvica: 1. Levavasseur (Fr.) 2. Zoetemelk (Niz.) 3. Yanez (špa.) 4. Galdos (Špa.) 5. De Wolf (Bel.) 45.15’03 po 2” 1’39' 2'02' 2’05” llllllllllllllllll||||||||l||||||||||||||||l|l||tlllll|||||||||||lt|IIII|im„,llll„|i,l,|„||,l„m||||||lmmm||m|||||Vn|H KOLESARSTVO NA DIRKI ZA «POKAL FURLANI» Marušič na petem mestu Tudi ostali Adriini kolesarji so bili v preteklih dneh zelo aktivni NOGOMET KAST RUTHERFORD (New Yer-sey) — Francoska nogometna reprezentanca je kar s 6:0 v «Giants Stadiurm premagala reprezentanco* ZDA. Tokrat je bil kar trikrat uspešen Lacombe, po enkrat pa A-misse, Six in Droege, medtem ko je ostal Platini praznih rok. Tekmi je sledilo približno 20 tisoč Pledatoev. TENIS DALLAS v Te ^as) — V prvem polfinalnem dvoboju se bo danes mladi ameriški teniški zvezdnik McEn-roe pomeril z rojakom Connorsonom, ki je včeraj v četrtfinalu s 6:7, 6:1, 6:4, 6:1 odslovil Mayerja (ZDA). ODBOJKA AiraNE -- V kvalifikacijah za EP v odbojki je Grčija odpravila Veliko Britanijo, z istim izidom pa je reprezentanca ČSSR odslovila Nizozemsko. Planinsko-orientacijski pohod v nedeljo v Steverjanu Solidarnost USSI Športni časnikarji, ki so zbrani na izrednem zasedanju USSI v Alassiu, so obsodili včerajšnji tragični atentat v Rimu in so izrazili prizadetim družinam vso svojo solidarnost. odbojka MLADINSKE IGRE Sesterka Slomška v rimskem finalu Dob ro se je odrezala tudi ekipa Prešerna Šča ajkance slovenskega učiteljici v A1 n.Martin Slomšek so si vče-hi dpi priborile vstop v final-•Uu. ^ladinskih iger, ki bo v Ri-slovencu Je Prv’i primer, da si je palnj e*‘iPa priborila vstop v fi-Uakor ® . m|adinskih iger, kar vse-Hilajjp >ntrjuje visoko kakovost tudi Uiu iKnSunerac‘ie v odbojki. K te-druRo p®ilu je treba pristaviti tudi ?dboikaL;CSto’ so si ga priborile ®uren, nce zr|anstvenega liceja Pre- ‘'alnfgg^i sedaj P0®1™13611 P°tek fi‘ MLADINKE O5:0k 15:0)°rdtnOn ^ Fermi Gorica - Videm 2:0 (15:7, 15:7) Pordenon - Videm 2:0 (16:14, 15:2) Slomšek - Gorica 2:1 (16:14, 8:15, 16:14) SLOMŠEK: Prašelj, Cibic, Ražem, Križmančič, Grgič, Debenjak, Cej, Čepar, Dolgan, Lazar. NARAŠČAJNICE Prešeren - Pordenon 2:0 (15:4, 15:4) Videm - Gorica 2:0 Gorica - Pordenon 2:0 Videm - Prešeren 2:0 (15:10, 15:7) PREŠEREN: Birsa, Bajc, Dra-šček, Ota, Milič, Lokar, Bukovec, Žerjal, Cergol, Vesel. PD «Briški grič* prireja planin-sko-orietacijski pohod v sklopu prvomajskih praznovanj, v nedeljo, 6. maja. PRAVILNIK 1. Zbirališče bo na Dvoru (Šte-verjan). Očhcd bo ob 9. uri; prijave upoštevamo do 8.30. Vpisnina znaša 2.000 lir za vsako ekipo. 2. Ekipe smejo biti moške, ženske alj mešane s 4 do 5 tekmovalci. 3. Vsako društvo sme poslati največ 4 ekipe. 4. Ekipe bodo razdeljene v 2 kategoriji: do 15. leta in od 15. leta dalje. 5. Ekipe marajo progo prehoditi strnjeno in dospeti skupaj na cilj. 6. Vsaka ekipa mora imeti povprečno dober kompas. 7. Med pohodom bo treba rešiti nekaj vprašanj, od katerih bo največ zadevalo preteklost in sedanjost goriških Slovencev (glej knjigo «Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni* - izdala Cankarjeva založba 1975). 8. Ekipe, ki bodo kakorkoli ovirale potek tekmovanja ali kvarile razne znake in napotke, bodo izključene. Prav tako bodo izključene ekipe, ki se ne bodo javile na kontrolah. Prepovedana je tudi vožnja z avtomobili ali drugimi prevoznimi sredstvi. 9. Zaradi značilnosti tekmovanja se priporoča dobra obutev in izletniška oprema. 10. Vsa ostala navodila dobijo e-kipe na startu. 11. Član; prvih treh ekip vsake kategorije dobijo kolajne, prireditelj bo kot ponavadi podelil tudi vrsto pokalov. 12. Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe posameznikov ali ekip med tekmovanjem. 13. Prireditelj si pridržuje pravico, da spremeni ta pravilnik. KOŠARKA Te dni nam je organizacijski odbor letošnjega evropskega prvenstva v košarki poslal podrobno dokumentacijo o tej prireditvi, na kateri bo nastopilo 12 najboljših reprezentanc Evrope. Kot vemo, bodo finalni del turnirja odigrati v Turinu, kvalifikacijska kola pa bodo v Gorici, Sier ni in Benetkah. Poglejmo sedaj, katere reprezentance so neposredno vključene v letošnje prvenstvo. To so Jugoslavija, Sovjetska zveza, Češkoslovaška, I-talija, Izrael, Bolgarija, Nizozemska in Belgija. To se pravi ekipe, ki so se uvrstile na prvih osem mest na zadnjem evropskem prvenstvu v Liegeu leta 1976. Tem pa se bodo pridružile še 4 reprezentance, ki si bodo to mesto priborile po vrsti turnirjev, z zaključkom v Solunu (Grčija) 24. maja. Kar zadeva kvalifikacijska kola, so nosilke skupin naslednje ekipe*. Jugoslavija, Izrael (Gorica), češkoslovaška, Italija (Benetke), Sovjetska zveza, Bolgarija (Siena), Po odigranih kvalifikacijskih kolih se bodo vse ekipe preselile v Turin, kjer bodo odigrali finalni del. Finale od 7. do 12. mesta: nastopajo 3. in 4. uvrščena ekipa iz vsake skupine. Tekme bodo ob 13.30 in 15.30. Veljavni so tudi rezultati iz kvalifikacijskega dela. Finale od 1. do 6. mesta: nastopata prvi dve ekipi iz vsake skupine. Tekme bodo ob 19.15 in 21.15. Veljavni so tudi rezultati iz kvalifikacijske skupine. Play-off za 3. in 4. mesto: nastopata 3. in 4. uvrščena ekipa finalnega dela. Play - off za 1. in 2. mesto: nastopata prvi dve ekipi iz finalnega dela. (IM*) Za prvomajske praznike so se kolesarji lonjerskega društva Adria u-deležili vrste dirk. Tako so v nedeljo na juniorskih in amaterskih tekmovanjih nastopili Čok, Godnič in Petelin, ki pa so bili vsi trije prisiljeni odstopiti, čok je dirkal v Ronkah, kjer je na 100 km dolgi, progi zmagal domačin Minetto in je na Vrhu pri Gorici odstopil, potem ko je zaradi enotedenskega prisilnega premora (zaradi padca) pri spustu proti Zagraju ostal' precej za glavnino. Petelin in Godnič pa sta dirkala na 160 km dolgi progi od Terenza-na do Trsta in nazaj (zmagal je Cal-lari — Forestale Rim), vendar nista zaključila dirke in sta odstopila 20 km oz. 40 km pred ciljem, potem ko je odigral odločilno vlogo vzpon v Števerjan in hud naliv s točo, ki je zajel tekmovalce. Bolje sta se lonjerska predstavnika odrezala v torek, ko sta nastopala v Brugneri- na krožni dirki, tudi tokrat v Izredno ostri , konkurenci odličnih kolesarjev iz Veneta in Lacija, kjer je bil Petelin osemnajsti. Cikloamaterji pa so v torek nastopili v tržaški pokrajini, na dirki za «Pokal Furlani*, s startom in ciljem v Bazovici. Adrio so zastopali v treh: Marušič, Macarol in Ferlu-ga. Macarol, ki ni še v najboljši formi, je zaostal na sredini proge, ker se je bal hitro voziti na spolzkih in ozkih cestah, potem ko je zaradi padca v dežju preživel nekaj mesecev z nogo v mavcu. Dobro pa sta vozila Ferluga in Marušič. Medtem ko je bil prvi izredno bojevit na vsej progi in je popustil v zadnjem kilometru, po vzponu v Bazovico, pa je prišel Marušič do izraza v zadnjih metrih, ko si je z odličnim finišem zagotovil dobro peto mesto, po enakovrednem boju s Trži-čanom Colusom. Zmagal je Colusov klubski tovariš Dean, ki je pustil glavnino ne cedilu pri Opčinah, na Trbiški cesti, ujel Marego, ki je bil nekaj kilometrov na begu, nekaj časa nadaljeval složno z njim, nato pa v zadnjih dveh kilometrih silovito potegnil in sam prispel na cilj. V sprintu glavnine pa bi si lahko Marušič priboril še boljšo pozicijo, če ne bi gledalci ovirali poti, potem ko je st e rta 1 na zunanji strani glavnine. Vrstni red na cilju v Bazovici: 1. Dean (Italcantieri), ki je 60 km dolgo progo prevozil v 1.30’ s hitrostjo 40 km na uro 2. Marega (Scat-Capponi) po 11” 3. Toncich (ACT) 20" 4. Colus (Italcantieri) 5. Marušič (Adria) 17. Ferluga (Adria) 23. Macarol (Adria) Naj omenimo še, da bo na etapni amaterski dirki Alpe - Adria, ki bo startala v ponedeljek v Portorožu, vozil tudi lonjerski predstavnik Petelin in sicer kot član deželne reprezentance Furlanije - Julijske krajine R. Pečar KOLESARSTVO Zaraui huUtga snežnega neurja v Karniji so morali včeraj prekiniti tretjo etapo 18. amaterske Mesarske dirke po Furlaniji - Julijski krajini. Tekmovalci bi morali privoziti do Nevejskega sedla, ka_- pa zaradi spolzkega in zasneženega cestišča ni bilo mogoče. OBVESTILA Odbojkarska rekreacija pri SZ Bor obvešča, da je •» stadionu «1. maj* vsak torek ob 21.30 odbojkarska rekreacija. • *b ■ . i * ’ V * # # Košarkarska rekreacija pri SZ Bor ŠZ Bor obvešča, da je na stadionu «1. maj* v Trstu rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. ure do 21.30. i 1" : . ' ODBOJKARSKI REVIVAL 79* POVRATNI DEL , MOŠKI — Skupina A Srečanje dan ura igrišče [ 1. KOLO Sokol - Breg A Fancli z dušo -i Sloga A Funny jeans Kras - Mladina — 9.5. 21.00 Nabrežina (telovad.) — 8.5. 20.30 Kontovel — 8.5. 20.00 Zgonik 2. KOLO ' Sokol - Sloga A Funny jeans [ Mladina - Fancli z dušo Breg A - Kras — 16.5. 21.00 Nabrežina (telovad.) — 15.5. 20.30 Zgonik — 15.5. 21.15 Dolina 3. KOLO Sloga A - Mladina Fancli z dušo - Breg A Sokol - Kras 1 — 18.5. 21.00 Banj —■ 17.5. 20.30 Kontovel — 18.5. 20.30 Nabrežina (odprto) 4. KOLO Breg A - Sloga A Funny jeans Kras - Fancli z dušo Sokol - Mladina — 22.5. 21.15 Dolina — 23.5. 20.30 Zgonik — 23.5. 21.00 Nabrežina (telovad.) 5. KOLO 1 Mladina - Breg A Sloga A Funny jeans - Kras Fancli z dušo - Sokol — 31.5. 20.45 Dolina — 29.5. 21.00 Bani — 30.5. 20.30 Kontovel MOŠKI 1. KOLO — Skupina B Breg B - Nebojsega Yamaha - Sloga B Piprje - Hranilnica — 8.5. 21.15 Dolina — 8.5. 19.30 Bani — 9.5. 20.00 Opčine (Prosvet. dom) 2. KOLO ■ - . N Breg B - Sloga B Hranilnica - Yamaha Nebojsega - Piprje — 16.5. 20.00 Dolina — 15.5. 19.30 Opčine (Prosvet. dom) — 15.5. 21.00 Opčine (Prosvet. dom) 3. KOLO Sloga B - Hranilnica Yamaha - Nebojsega Breg B - Piprje - 22.5. 19.30 Bani -*- 24.5. 21.00 Opčine (Prosvet. dom) — 23.5. 20.00 Dolina 4. KOLO Yamaha - Piprje Nebojsega - Sloga B Breg B - Hranilnica — 29.5. 19.30 Opčine (Prosvet. dom) — 29.5. 21.00 Opčine (Prosvet. dom) — 29.5. 21.15 Dolina ^ 5. KOLO Breg B - Yamaha Hranilnica - Nebojsega Piprje - Sloga B — 5.6. 21.15 Dolina — 31.5. 21.00 Opčine (Prosveh dom) — 31.5. 19.30 Opčine (Prosvet. dom) ŽENSKE 1. KOLO — Skupina A Adria - Kras Mladina - Pupe Funny jeans - 11.5. 21.15 Zgonik — 11.5. 20.30 Opčine (Prosvet. dom) 2. KOLO Kras - Mladina Pupe Funny jeans - Adria — 18.5. 20.30 Zgonik — 18.5. 20.30 Opčine (Prosvet. dom) 3. KOLO Pupe Funny jeans - Kras Adria - Mladina — 24.5. 19.30 Opčine (Prosvet. dom) — 25.5. 19.30 Zgonik ŽENSKE 1. KOLO — Skupina B Muce copatarice - Kras A *»,^J9ga - Ekipa 10 - 11.5. 20.00 Zgonik - 9.5. 20.15 Bani 2. KOLO 5588» 81 IS* C9Patarice Sloga - Kras A — 16.5. 21.15 Stadion 1. maj - 16.5. 20:% Bani 3. KOLO Muce copatarice - Sloga A Kras A - Ekipa 10 — 23.5. 20.15 Bani — 25.5. 21.00 Zgonik NOGOMET, BERITE REVIJO TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG Brežani tretji v prvenstvu kadetov Od prvega mesta jih trenutno ločita le dve točki V ostalih ligah naše ekipe niso bile preveč uspešne KADETI Trenutno zasedajo Brežani 3. mesto lestvice in zaostajajo samo za dve točk; &a San Giovannijem in Portualejem. IZIDI 4. KOLA (25.4.) E. Adriatica - Chiarbola 3:0 Breg - Opicina Sup, 1:1 San Marco - Stock 0:2 Zaule - Portuale 2:3 San Giovanni - Liberta. 4:2 IZIDI 5. KOLA (28.4.) Op. Supercaffe - Libertas prek. Zaule - San Marco 1:3 Breg - Chiarbola 4:0 E. Adriatica - Portuale 0:4 Stock - San Giovanni 2:3 LESTVICA San Giovanni, Portuale 9; Breg 7; Op. Supercaffe 6; Libertas, E-dile Adriatica 5; Stock 3: San Marco, Zaule 2; Chiarbola 1. NARAŠČAJNIKI SKUPINA B Med naraščajniki je bilo na sporedu zadnje kolo. Zmagovalca tega prvenstva bo odločala tekma med Fortitudom in Inter jem SS. Bazo- viška Zarja, ki je nastopala v B skupini, se je uvrstila na zadnje mesto lestvice. mmm, Nogometni derbi 2. amaterske lige med Primorcem in Gajo se je preteklo nedeljo zaključil remijem IZIDI ZADNJEGA KOLA Montebello - CGS 0:8 Giarizzole - Rosandra 2:0 Zarja - Costalunga 0:3 Blue Star - S. Andrea 2:0 Inter SS - S. Vito 3:3 KONČNA LESTVICA Inter SS 33; Giarizzole 30; CGS 24; Costalunga 19; Blue Star 18; San Vito 14; Zarja 12; Montebello 4; S. Andrea 2. NAJMLAJŠI V tem prvenstvu so bile na sporedu tekme finalnega dela turnirja med zmagovalci posameznih skupin. IZIDA CGS - Libertas 1:1 Campanelle - GCS 3:0 CGS torej nima več nobene možnosti osvojiti prvo mesto, zato bo tekma med Campanellami in Liber-tasom odločilna za določitev zmagovalca. ZAČETNIKI V A skupini je proseško Primorje osvojilo v zadnjih dveh tekmah nepričakovana a zaslužena remija. V B skupini pa je Breg klonil bodisi v sredo, bodisi v soboto. SKUPINA A IZIDI (25.4.) Soncini B - Chiarbola A 0:3 Esperia S. - CGS 1:2 Campanelle - Fortitudo 1:2 Primorje - S. Andrea 0:0 Griarizzole - Ponziana 0:2 IZIDI (29.4.) Giarizzole - Op. Supercaffč 1:1 Ponziana - Primorje 0:0 S. Andrea - Campanelle 1:1 Fortitudo - Esperia S. 3:1 CGS - Soncini 0:2 LESTVICA Chiarbola 27; Soncini, Campanelle 20; Fortitudo 19; Ponziana 18; CG S 17; S. Andrea 15; Op. Supercaffč 14; Giarizzole 12; Primorje 5; Espe ria S. 3. SKUPINA B IZIDI (25.4.) Soncini A - Chiarbola B 5:1 Esperia SI - Zaule 5:0 S. Giovanni - Inter SS prek. Domio - Esperia SA 0:2 Breg - Portuale 0:1 IZIDI (29.4.) Don Bosco - Breg 3:0 Portuale - Domio 2:0 Esperia SA - Esperia SI 0:2 Zaule - Soncini 0:4 LESTVICA Soncini 28; Esperia SI 27; Portuale 21; Domio 18; Esperia SA, Don Bosco 16; Inter SS 15; Chiarbola 13; S. Giovanni 7; Breg 5; Zaule 2, CICIBANI Tudi v prvenstvu cicibanov nastopata dve slovenski ekipi in sicer Primorje in Breg IZIDI (25.4.) Fulgor - Primorje prek. Domio - Campanelle • 2:1 CGS - S. Andrea 1:2 Breg - Soncini 0:2 Ponziana - Zaule 2:0 Chiarbola - Muggesana 2:2 Inter SS - Fortitudo 1:2 IZIDI (28.4.) Giarizzole - Inter SS prek. Fortitudo - Chiarbola 0:1 Muggesana - Ponziana 1:0 Zaule - Breg prek. Soncini - CGS 1:0 S. Andrea - Domio 0:1 Campanelle - Fulgor 1:0 LESTVICA Soncini 33; S. Andrea 26; Giarizzole 25; Muggesana 24; Chiarbola 23; Fortitudo 22; Domio 20; Campanelle 17; CGS, Fulgor 15; Primorje 14; Ponziana 11; Inter SS 10; Bre? 3: Znule 2 KOŠARKA V prvem finalnem srečanju za italijansko moško košarkarsko prvenstvo je v Bologni Sinudyne premagal Billy s 94:81 (48:38).' Tabor slovenske zamejske mladine 79 Goriška mladinska sekcija SSk priredi v sodelovanju s številnimi drugimi organizacijami Tabor slovenske zamejske mladine, ki bo v soboto, 5., in v nedeljo, 6. t.m. V tem okviru bo na vrsti odbojkarski turnir za katerega je vpisanih 12 ekip. KOLEDAR DANES ob 19.30 v Katoliškem domu (ali v dolini Korna); IGRAJO ZMAGOVALKE SKUPIN (z žrebom) JUTRI v Katoliškem domu (ali v dolini Korna); — ob 10.00 finale za 3. mesto — ob 11.00 finale za 1. mesto Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 400 lir za 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. ned., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm| 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožalja mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel “M v Italiji pri SPI. 4. maja 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal In tiska I ZTT j Trst Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FiEG AKCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA POMOČ ČRNI GORI 102 MILIJONA Objavljamo trinajsti seznam darovalcev: Zbrano v tržaškem uredništvu Primorskega dnevnika: družina Kermac 10.000, družina Mokor 10.000, Irma in Stano Strain (Dolina štev. 258) 30.000, Nerina Strain (Dolina 86) 20.000, Eda in Rajmund Prašelj 20.000. Skupno: 90.000 lir. Nakazano na tekoči račun št. 2409/74 pri Tržaški kreditni banki: Ivan Vigini 50.000, Štefka Benčič 10.000, Giuseppe Bizjak 100.000, Elena Gornik 15.000, Pacifico Liubicich 20.000, Luciano Bartoli 10.000. Skupno: 205.000 lir. Zbrano v Tržaški knjigarni: Hervatin - Sereni 20.000, družini Trampuž in Korošic 40.000, Peter, Renata in Walter de Walder-stein 20.000, Carla Ballarini 10.000, Gabrijel Ferluga 20.000, Emil in Vanda Bole 20.000, Obad (Gabrovec 17) 20.000, Olga vd. Lasič 10.000, Karla Kralj 5.000, Benjamin Sedmak 15.000 in Lina Dekleva 10.000, Pečenko - Magajna 10.000, Egon Bukavec (Prosek) 10.000, Emerica Angiolini 5.000, Rozalija Babuder 10.000, inž. Drago Kodrič 10.000, Angelo Švab (Križ 37) 10.000, Pierino Sedmak (Križ 56) 20.000, Stanko Kralj (Vižovlje 15) 10.000, Josip Merku 20.000, Dragica Švara 10.000, Rosalia Zerbo 50.000, Vlasta, Igor in Nora 100.000, družina Antler 10.000 in družina Zafred 15.000 lir. Skupno: 480.000 lir. Zbrano v Trnovci: Gigi Škrk 10.000, Ivo Paulina 10.000, Marta Skerk 10.000, Marija in Bruno Škrk 15.000, Ema in Eljo Škrk 10.000, Božič Kante 10.000, Franc Zidarič 10.000, Albina Kočevar 5.000, Alvi-ra Švara 10.000, Silvester Švara 10.000, Franc Suban 5.000, Marko Kobau 5.000, Ivan Markuža 5.000, Alojz Markuža 10.000, Vodopivec 10.000, Pepka in Boris Purič 15.000. Skupno 150.000 lir. Učitelji, učenci in starši celodnevne osnovne šole Domjo - Ric-manje 229.500 lir. Profesorji in dijaki učiteljišča «Anton Martin Slomšek* 229.500 lir. Dijaki poklicnega zavoda: David Rojc, Darko Briščak, Tiziana Ferluga, Boris Poropat, Giorgio Praše!, Marino Ukmar, Diego Ba-tich, Paolo Terčon, Walter Devetta, Dario Milič, Marko Turk, Da-rio Salvi, Ivan Gombač, Ivan Fabian, Mitja Jancovič, Aleksander Sedmak, Marino Versa, Massimiliano Vecchiet, Alessandro Dovgan, Ugo Milič, Paolo Antonič, Nadja Štolfa, Cristina Orel, Laura Peče-nik, Sergio Slavec, Sonia Osbich, Tiberio Ballarini, Saša Smotlak, Gina Savi, Paolo Calzi, Zorka Danieli, Anita Bertocchi, Vera Gulič, Alenka Petaros, Alenka Furlan, Mitja Zonta, Branko Kofol, Carmen Menegatti, Cristina Guštin, Romana Gulič, Elena Hlabian, Clara Stafani, David Zahar, Mario Janežič, Vincenzo Bertini, Adrijan Mar-setti, Mitja Ferluga, Nadia Prodan, Livio Sedmak, Andrej Jazbec, Arianna Zocchi, Flavia Terčon, Gualtiero Savi, Marco Della Schiava, Claudio Cherbancich, Graziella Giudici, Silvano Košuta, Dario Carli, Damian Milič. Skupno 59.000 lir. NABIRALNA AKCIJA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE PD Lonjer - Katinara: Miran Batich 15.000, Danilo Maver 10.000, Gilo Maver, 15.000, Paulo Kranjc 15.000, Giacomo Benčič 10.000, Gi-no Andreassi 10.000, Aldo Tuftar 20.000, Roža Bernetič 1.000, Maria Čok 3.000, Piero Zappi 50.000, Aldo Blokar 50.000, Fabio Pečar 10.000, Guerino Pertot 2.000, Ivan Jurkič (Ul. D. Chiesa) 2.000, Marija Gla-vina 10.000, Branka Poropat 10.000, Maria Čok 10.000, Laura Čok 10.000, Mirka Čok, Magda, Borica 20.000, Nando Čok 10.000, Meri Druškovič 2.000, Jelka Čok 5.000, Enzo Foraus 10.000, Giorgio Del Pino 10.000, Marjuča 2.000, Riko Lorenzi 10.000, Andrej Lovrenčič 10.000, Mirko Čok 5.000, Slavica čač 10.000, Germano Caser 10.000, Ana Rebula 5.000, Edi Glavina 15.000, Landi Čok 2.000, Fontanot 2.000, Jurič 1.000, Duilia Pecchiar 10.000, Karlo Čok 10.000, Kjuder 15.000, Marija in Lovrenc Žerjul 50.000, Danilo Ciacchi 20.000, Viler 5.000, Danilo Merlak 50.000, Stojan Sancin 10.000, Angelo Ciacchi 2.000, Erneste Godina 1.000, Pierina Pečar 10.000, Erneste Gombač 10.000, Guštin Čok 2.000, Leban - Glavina 10.000, Franco Mirasole 5.000, Valerija Bizjak 4.000, Boris Gombač (Lonjer 390) 5.000. Lučano Flan-za (Ul. S. Martino 10) 10.000, Giorgio Močilnik 20.000, Silvano Močilnik 15.000, Srečko Glavina 3.000, Stanko in Adrijana.ŠkriMju;. 2O.0P0, Nevenka Pečar 10.000, Radivoj Pečar 10.000, Dušan Peroša (Viale Čampi Elisi 35) 2.000, Ljubo Čok 10.000, Emil Gombač 10.000, Dario Purinani 1.000, Marija Purinani 5.000, Zora Pečar 2.000, Zvonimir Lorenzi 25.000, Štefanija Lorenzi 3.000, Ivan Lorenzi 4.000, Čok - Renko 25.000, Ivan Čok 10.000, Cecilija Kakovič 10.000, Bruno Gerdovič 5.000, Erminio Sudič 10.000, Sonja Sudič 15.000, Pino Koren 5.000, Nino Batič 5.000, Amalija čač 2.000, Maria Luksa 5.000, Kuret Gombač 30.000, Angela Čok 5.000, Karlo Čok (424) 20.000, Nino Posega 10.000, Anton Gombač 10.000, Flavio Milano 5.000, Mario Čok 10.000, Ervin in Renato Gombač 10.000, Rudi in Lidija Gombač 10.000, Gigi in Angela Bisca 10.000, Paula Lonza 10.000, Darko Čok 10.000, Inno-cenzo Gunella 5.000, Attilio Zancola 4.000, Andrej Kuret 3.000, Felice Čok 5.000, Karlo Biagi 5.000, Giorgio Pečar 5.000, Mirko Čok (287) 10.000, Slavko Kjuder 5.000, Bianka in Vilko Batič 30.000, Karlo Čok (289) 5.000, 'Celestin Glavina 10.000, Lucijan Malalan 10.000, Mario Lorenzi 5.000, Aldo Matkovič 10.000, Albina Lorenzi 10.000. Alfonzo Gregori 10.000, Ivan Nadlišek 20.000, gostilna Gelmo 10.000, Fabio Pilate 5.000, Mario Baserzi 5.000, Fabio Viola 20.000, Maria Mauri 5.000, Andrea Cociani 5.000, Maria Strain 1.000, Michele De Martino 2.000, Dario Rbjac 2.000, Amalia Žnideršič 10.000, Cristina Fiego 2 000, Antonio Maiacco 2.000, Ester Biščak 10.000, Lado Čok 5.000, Milka Čok 1.000, Marija Lavrenčič 5.000, Adrijana Marc 5.000, Neva Offi-zia 5.000, Dina Pecchiari 5.000, Ivanka Pecchiar 2.000, Bruno Pecchiar 2.000, Guštin - Pečar 5.000, Augusta Bastiani 5.000, Rinaldo Tof-folini 5.000, Kristina Lovrenčič 10.000, Liliana Donati 5.000, Giovanna Liessi 10.000, Albert Miklavec 10.000, Bar Renato 1.000, Albino Posse-ga 4.000, Mario Ivašič 10.000, Loredana Ferrante 2.000, Marcello Riccobon 10.000, Fabio Konradter 5.000, Lino Brigadin 5.000, Alcide Carrara 3.000, Emilia De Bernardi 5.000, Fiorella Del Gobbo 5.000, Clara Benci 5.000, Vera in Mario Gombač 30.000, Lino Rojac 5.000, Nereo Veljak 5.000, Giovanni Radin 5.000, Carlo Cecchin 1.500, Valeno Sossa 1.000, Giuseppe Comin 3.000, Antonio Cercego 2.000, Gianni Ciak 5.000, Carlo Piemonti 2.500, Annamaria Collerini 5.000, Albin Orel 2.000, Olga Viola 10.000, Vida Simčič 10.000, Bruna Čok 5.000, Vera Žerjul 5.000, Paolo Filipčič 5.000, Ernest Kodarin 2.000. Alberto Kodarin 5.000, Karlo Gombač 10.000, Kermac 15.000, Svetko Spetič 5.000, Albin Babič 5.000, Eda Benci 10.000, Anteo Gerdelin 5.000, Borut Kodrič 10.000, Bruno Morgan 10.000, Albino Komar 3.000, Alberto Giacomini 5.000, Dario Gregori 10.000, Nerina Vecchiet 10.000, Giu-seppina Kobec 10.000, Maria German 10.000, Paolo Basezzi 1.500, Giordano Pecchiar 5.000, Emilia Petaros 1.500. Sergio Furlan 2.000, T. E. 5.000, Antonio Rizio 1.000, Giustina Bozzai 2.000, Edi Bozzai 3.000, Rudi Radovini 600, Luciano Manzin 2.000, Natale Samec 5.000, Ema Klun 5.000, Ana Garbin 1.000 lir. Skupno 1.600.600 lir. PD Valentin Vodnik - Dolina: Luigi Žago 10.000, Orlando Co-ciancich 2.000, Anton Marega 10.000, Maria Pangerc 1.000, Li-dia Germani 2.500, Doran Mauri 5,000, Stanko Korošec 5.000. Vladimir Kocjančič 5.000, Maria Furlan 10.000, Argeo Tul 5.000, Milena Strain 5.000, Danilo Krmec 5.000, Vittorio Deponte 3.000, I-van Čič 10.000, Francka Foraus 3 000, Luciana Strain 5.000, Josipa Slavec in Ota 20.000, Mira in Ignacij Ota 20.000, Ljuba Strain 5.000, Felicita Strain in Gombač 5.000, Celeste Ferluga 5.000, Vittorio Lovriha 2.000, Danilo Purger 3.000, Danilo Kociančič 5.000, Bogdan Smotlak 10.000, Danilo Zerial 3.000, Cveto Marc 10.000, Luciano Santi 8.000, Dušan Lovriha 10.000, Angel Furlan 50.000, Mirko Žerjal 20.000, Lucija Purger 2.000. Oskar Slavec 10.000, Sergij Kocjan 10.000, Mirando Jakomin 5.000, Ivan Slavec 20,000, Danilo Sancin 5.000, Drago Krmec 10.000, Alojz Krmec 10.000, E-gidij Sekolič 2.000, Danilo Vodopivec 10.000, Lidija Pečenik - Lovriha 20.000, Vincenc Pangerc 10.000, Družina Foraus 5.000. Dušan Pangerc 20.000, Giovanni Slavec 5,000, Anton Ražem 5.000, Cveta Bonazza 3.000, Marino Bandi 30.000. Ada Počkar in Ivana Petaros 5.000 Maria Centazzo 5.000, Albin Pečar 5.000, Susanna Santi 10.000, Silvano Klabjan 20.000, Dario Klabjan 10.000, Vincenzo Ba-rut 5.000 Amato Prasel 10.000, Egidio Pečar 10.000, Mario Zupin 2.000 Giordano Marži 10.000, Silvana in Boris Foraus 20.000, Vojko Lovriha 10.000, Maria De Ponte 2.000, Maria Sancin 5.000, Albin Primožič 5.000, Edi Prašelj 10.000, Luciano Oblak 1.000, Miranda Kos 2.000 Bruna Sancin 10.000. Jolanda in Stojan Sancin 15.000 Pierina Svetina 5.000, Kare) Česnik 2.000, Basilio Cunja lO.OOo’ Giušto Žerjal 10.000, Josip Lovriha 10.000, Mario Koradin 20.000 Stojan Prašelj 10.000, Josip Samec 6.000, Maria Samec 10.000, Družina Godina 2.000, Zorko Jurjevič 10.000, Vihra Kodrič (Mač-kolje) 20.000 Salvino Sancin 2.000, Ladi Kocjan 10.000, Stanislao Prašelj 50.000, Kristina Mahnič 10.000, N.N. 10.000, Federico Salvi 20.000 Dorka Bandi 20.000, Ivan Sancin 10.000, Srečko Vodopivec 5 000 Josip Slavec 10.000, Angel Jerjan 50.000, Gizela Sancin 10.000, Rado Sancin 15.000, Ivan Sancin (102) 10.000, Francesco Leonardo 4.000, Ernesta Kocjančič 10.000, Bizerni - Cunia 20.000, Lucija Žer jal 10.000, Nino Savron 10.000, Miran Kajžer 5.000, Zdravko Kocjančič 10.000, Ludvik Švab 10.000, Boris Bandi 10.000, Maria Marc 5.000, Vojteh Lovriha 20.000 lir. Skupno 1.077.500 lir. Včeraj srno zbrali: 4.121.100 lir Prejšnji znesek: 97.969.630 lir In 4.940 N D SKUPNO: 102.090.730 lir in 4.940 ND Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA VSEDRŽAVNEGA ZDRUŽENJA INDUSTRIJCEV Obširno poročilo predsednika Carlija izzvalo ostre reakcije sindikalistov Obnova delovnih pogodb in vprašanje energetskih virov glavni temi predsednikovega poročila Carli je še predvsem ostro ocenil zahtevo sindikatov po boljšem obveščanju delavcev RIM — «Ob kancu leta 1978 je vse kazalo, da bo italijansko gospodarstvo le napredovalo in se pozitivno razvijalo. Danes pa, ko se še enkrat obravnavajo delovne pogodbe s tradicionalnimi in zastarelimi shemami, kot se tudi še vedno v določenih omejujočih shemah obravnava in rešuje vprašanje upravljanja javnega denarja, moramo zabeležiti korak nazaj v italijanskem gospodarstvu.* S temi, še kar ostrimi besedami je včeraj zjutraj v Rimu predsednik vsedržavnega združenja industrijcev Guido Carli začel svoje osrednje poročilo na letnem zasedanju združenja, katerega se je udeležilo nad tisoč delegatov, predstavnikov političnega, gospodarskega in sindikalnega življenja. V svojem res obširnem poročilu in za katerega je vladalo tudi veliko zanimanje, še predvsem v sindikalnih vrstah, se je Guido Carli dotaknil kočljivih vprašanj italijanskega gospodarstva, kot so obnovitve delovnih pogodb in energetsko varčeva- nje, ki so poleg vsega tudi tesno povezana s trenutnim, nič kaj rožnatim, italijanskim političnim položajem. Prav s tem v zvezi je Carli poudaril, da je po njegovem osebnem mnenju, a tudi po mnenju velike večine industrijcev, danes v Italiji bolj kot kdaj prej nujna stabilnost političnega vodstva V državi, da se bodo lahko našle ustrezne in še predvsem strokovne rešitve neštetim odprtim vprašanjem. «Da-nes, je še dejal Carli, se vedno bolj uveljavlja alternativa soočanja in sodelovanja, a tudi tehtne opozicije med političnimi silami, ki edina lahko nudi našemu demokratičnemu sistemu tisto stvarno dialektiko med večino in opozicijo.* Kar se tiče obnove delovnih pogodb se je Carli še predvsem zaustavil ob zahtevi delavcev in sindikatov, da bi bili bolje obveščeni o delovanju in načrtih tovarne ali o-brata, v katerem delajo. Carli je to zahtevo izredno ostro ocenil, češ da bi privedla do stalnih sporov in v HtmiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiufiiiiiuiiiiiii SPOMLADANSKI ČAS POD SNEŽNO ODEJO Na Bovškem snežni plazovi v strugo Soče in na cestah Vas Soča odrezana od sveta ■ Sneg tudi v Kanalski dolini Minulo noč je Tolminsko zajelo močno neurje, ki ga je na Bovškem spremljalo sneženje tudi v dolinskih predelih. Delavci bovške enote cestnega podjetja so moral: splužiti ceste do mejnih prehodov Učeja in Predel, kjer je zapadlo 30 cm snega. Največ dela pa so imeli na odseku ceste v vasi Soča, kjer se je sprožil velik snežni plaz, kakršnega v Soči ne pomnijo vse od leta 1952. Zaprl je cesto in zajel strugo Soče, poškodoval je tudi gozd na tem območju« Neprevozna je tudi cesta med Tolminom in križiščem pri Pršetu, kjer je narasla Soča že včeraj prestopila bregove in zalila cesto, tako da poteka promet po obvoznici na levem bregu Soče. Včeraj dopoldne so zgrmeli z za-snežnih pobočij novi plazovi, ki so tokrat zaprli, verjetno za daljši čas, tudi obvoznice tako, da je približno 300 ljudi popolnoma odrezanih od sveta. Nepričakovan in predvsem nezaželen sneg je presenetil marsikoga, ki je že spravil v klet zimsko avtomobilsko opremo. Karnijski vrhovi so vsi na sveže pobeljeni, pa tudi v nižinah se je nabralo precej snega. V Trbižu ga je 20 cm, na italijansko - jugoslovanskem obmejnem bloku pri Ratečah so ga namerili pol metra in prav toliko na Nevej-skem sedlu. Tudi v Poadižju je narava bolj podobna zimskemu kot spomladanskemu letnemu času. povsod nad 600 m višine je najmanj pol metra snega, kar je spravilo v težave avtomobiliste, medtem ko so se na cestah ponovno pojavili snežni plugi. Iz previdnosti in predvsem zaradi nevarnosti plazov so zaprli za ves promet dolomitske gorske prelaze Pordoi, Sella, Gardena in Fal-N zaiego. Zaprta sta tudi Monte Croce Carnico in Mokrinsko sedlo Snežni plaz, nekaj stotin kvadratnih metrov, je včeraj zgrmel s pobočja Muzca na potresnem področju Rezije in je potegnil s seboj v dolino kakih 500 m vodovodne napeljave. Zaradi tega je prebivalstvo, posebno v Bili in Lisencu, ki še vedno živi v zasilnih barakah, ostalo brez pitne vode, ki jo dovažajo z vojaškimi cisternami. Verjetno bodo lahko začeli s popravili po odjugi, saj je nad vodovodno napeljavo nad 25 m snega in kamenja. Predlagane stroge kazni za ugrahiteljsko tolpo CATANIA — Dve obsodbi na dosmrtno ječo in kazni med 28 in 30 leti zapora za voditelje in «težake» ugrabiteljske tolpe: to so zahteve državnega tožilca Aid- Grassija ob zaključku procesa zaradi ugrabitve z izsiljevalnimi nameni in umora 21-letnega univerzitetnega študenta Franza Trovata. Slednjega so ugrabili 19. maja lani, 6. maja pa so ga našli mrtvega. Tožilec je pri svoji zahtevi upošteval zakon št. 191 z dne 7. maja 1978, ki predvideva strožje kazni, posebno ko gre za umore, kot prejšnji člen 630 kazenskega zakonika. Tožilec je za 46-letnega Pietra Bi-vono in 44-letnega Filadelfia Sant-angela zahteval dosmrtno ječo, 30 let zapora je predlagal za štiri obtožence, po 28 let pa za nadaljnje štiri. Trije karabinjerji prijavljeni zaradi smrti Giannina Zibccchija MILAN — Štiri leta po tragičnem dogodku, ko je študent - delavec Giannino Zibecchi med manifestacijami 17. aprila 1975. leta izgubil ži- vljenje pod težkimi kolesi karabinjerskega tovornjaka, se je namestnik državnega pravdnika Luigi De Ruggiero odločil, da prijavi tri karabinjerje sodišču. Ruggiero je obtožil soudeležbe pri nenamernem u-moru šoferja tovornjaka, ki je Zi-becchija zbil na tla, karabinjerja Sergia Chiarierija, podporočnika Alberta Gambardello, ki je poveljeval vodu karabinjerjev in kap. Alberta Gonnella, ki je bil šef kolone tovornjakov, ki so se tistega dne pojavili na-Korzu- -XII. marca. Gonel-la, Chiarieri in Gambardella se bodo morali zagovarjati skupno z dvema drugima karabinjerjema tudi zaradi povzročitve telesnih poškodb trem manifestantom. BENEŠKI DNEVNIK Prvomajsko slavje TSI v Krasu ČEDAD — V Krasu (občina Dreka) je PSI že 12. razpored priredila prvomajsko slavje, ki je imelo izrazito politično obeležje. Zbrani množici, ki je kljub slabemu vremenu napolnila prireditveni prostor, so spregovorili poslanec Loris Fortuna, okrožni tajnik stranke Visin-tini in predsednik kulturnega krožka «Ivan Trinko* Viljem černo. Loris Fortuna je v svojem govoru poudaril predvsem prizadevanja PSI za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ob tem pa obsodil šovinistično gonjo nekaterih, ki se prizadevajo dokazati, da v videmski pokrajini ni Slovencev. Visintini je analziral osimski sporazum in naglasil, da si morajo krajevne oblasti prizadevati za vzpostavitev čimbolj tesnih stikov s SR Slovenijo, tako da bi obojestransko spoznavali sedanjo stvarnost. Tudi Viljem Černo je govoril o slovenski narodnostni skupnosti in pri tem ožigosal protislovensko kampanjo, katero mora vsak demokrat zavreči. najboljšem primeru do neurejenih delovnih programov in načrtov. Tudi o zahtevi sindikatov do skrčenega delovnega urnika je Carli dejal, da se ne more s tem strinjati, saj so sindikati postavili zahtevo v trenutku, ko je italijansko gospodarsko stanje na mrtvi točki. V zadnjem delu svojega poročila je Guido Carli obravnaval vprašanje energetskih virov. Poudaril je, da je danes treba nujno in še predvsem dobro proučiti vprašanje jedrske energije, za izbiro katere se je odločilo že veliko držav v svetu. •/Vsedržavno združenje industrijcev, je dejal Carli, se dobro zaveda nevarnosti, ki jo odpira izbira jedrske energije, ne more pa se strinjati z vsemi tistimi, ki si iz strahu in nevednosti nočejo postaviti tega vprašanja in najti zanj ustrezne rešitve.* Dopoldne je na zasedanju industrijcev spregovoril tudi minister za industrijo Nicolazzi, ki je izrazil mnenje, da ne potrebuje država novih zakonov, pač pa stvarnega in doslednega izvajanja že obstoječih zakonov. Nicolazzi je spregovoril tudi o triletnem gospodarskem načrtu, ki ga je ocenil kot izredno važen inštrument za premaknitev italijanskega gospodarstva z mrtvega tira. Seveda je minister spregovoril tudi o svojem načrtu za energetsko varčevanje. Obširno je orisal pobude, kot so večja uporaba premoga v nekaterih tovarnah, zmanjšanje maksimalne hitrosti osebnih avtomobilov in tovornjakov na avtocestah in še predvsem poudaril kako zaenkrat ne bodo v Italiji podražili bencina, seveda, če jim bo u-spelo zmanjšati dosedanjo porabljeno količino. Zasedanje vsedržavnega združenja industrijcev se je popoldne nadaljevalo z razpravo, a tokrat za zaprtimi vrati. Kot je bilo predvidevati, pa je poročilu predsednika Guida Carlija že marsikdo odgovoril. Reakcije so prišle tako iz političnih kot iz sindikalnih krogov. Kot izredno pozitivno je predsedniško poročilo ocenil minister za šolstvo Spadolini, ki je dejal, da predstavlja dokument jasen program v kaotičnem italijanskem giftfitfifflriŠS&m polju. Tudi za Ferrarija Aggradija, odgovornega za gospodarska vprašanja pri krščanski demokraciji, je poročilo Carlija izredno pozitivno, »natrpano z res stvarnimi, živahnimi in še predvsem sodobnimi programi.* «Carli je bil kot vedno stva-i ren v svoji analizi gospodarskih vprašanj. Pokazal je pravo pot, kateri moramo danes slediti,* je izjavi* Tržačan Marcello Modiano, predsednik združenja malih industrijcev. Komunist Barca pa je bil v svoji izjavi bolj oprezen in tudi manj evforičen: »Dejanska korektnost v političnem delu poročila ne more izbrisati trdnosti, s katero je Carli napadel sindikate in celotno zakonodajno dejavnost zadnjih treh let.* Manj optimistično, če že ne popolnoma negativno, pa so ocenili Carli-jevo poročilo sindikati, ki trdijo, da bodo izjave predsednika združenja industrijcev prav gotovo otežko-čile in podaljšale delovna pogajanja. Raffaele Vanni, zvezni tajnik UIL je tako dejal, da Carli ni razumel zahtev sindikatov in je prav zato tako negativno ožigosal zahtevo o širšem obveščanju delavcev, ki bi bili radi osebek v svoji tovarni. Tudi Roberto Romei, zvezni tajnik CISL, je negativno ocenil Car-lijevo sporočilo, češ, da ni predsednik industrijcev povedal nič kaj bistvenega novega, medtem ko je sindikalist CISL Merli Brandini dejal, da si industrijsko združenje postavlja kot svoje načelo, »pustimo jih, naj le delajo, saj bo že vse minilo*. Illllllllllltllllltf lit lllllllllllltlllllll tl IttllllItHIMIIIItlltlllltlllHHHIIIMIIIIlUflItHIlIftf lllltlllll tltlllllllllllllf lil V OKVIRU SEMINARJA ZA UČITEUE DEŽELE F-JK Italijanski šolniki na obisku v Izoli Zanimanje za metode pouka in rabe modernih učnih pripomočkov V okviru seminarja za osnovnošolske učitelje dežele Furlanije - Julijske krajine ja včeraj obiskala osnovno šolo s poukom v italijanščini v Izoli skupina 21 učiteljev iz občin Osoppo, Trasaghis, Forga-ria, Bordano in Buia. Organizator seminarja je Ljudska univerza iz Trsta v sodelovanju z Unijo Italijanov za Istro in Reko. Gostje so si najprej ogledali šolsko poslopje v Izoli ter se zani mali za organizacijo in metode dou ka, kakor tudi za uporabo moder nih učnih pripomočkov. Direktor šole prof. Giuseppe Debemardi in člani učiteljskega zbora so razložili svojim kolegom tudi nosebnosti celodnevne šole ter odnose med šolo in družbo v socialistični Jugoslaviji. Zatem so italijanski učitelji prisostvovali uram rednega oouka, na koncu pa je bila še debata, med katero so si učitelji izmenja li mnenja o svojih delovnih izku šnjah. V imenu delegacije učiteljev iz Furlanije » Julijske • krajin« se je zahvalila za lep sprejem direktorica didaktičnega krožka v Osop-pu Giovanna Violino. Poudarila je koristne izkušnje, ki so si jih pri dobili v Izoli ter izrazila mnenje, da se bo tako konstruktiven dialog nadaljeval tudi ob povratnem obisku tukajšnjih šolnikov v Furlaniji. Delegacija bo v okviru seminarja obiskala v prihodnjih dneh še nekatere šole na reškem in puljskem področju, (to) Tovornjaki na cestah s hitrostjo 80 km RIM — Minister za ^avna dela Francesco Compagna je zaradi številnih hudih prometnih nesreč, ki jim je botrovala prevelika dovoljena hitrost tovornjakov in avtobusov, odredil, da bodo smeli odslej voziti tovornjaki TIR z nad 80 stoti skupne teže na avtocestah z najvišjo dovoljeno hitrostjo 80 km na uro, medtem ko bodo lahko avtobusi vozili » hitrostjo 90 km na uro. TRŽAŠKI DNEVNIK Predvolilno romanje? Tržaški župan Cecovini si je predvčerajšnjim v spremstvu občinskih odbornikov Bassanija, Salvagna in Serija ogledal župnijske prostore v Bazovici, ki so bili pred leti preurejeni v zasilen otroški vrtec. V dveh tesnih učilnicah se gnete skoraj petdeset malčkov, katerih starši se že dobrih pet let bore za odpravo tega nevzdržnega stanja, pa so tako pri prejšnji kakor in še zlasti pri zdajšnji, melonarski občinski upravi naleteli na gluha ušesa, oziroma na zvrhano malho neizpolnjenih obljub. Ne samo, župan jim je pred letošnjim glasovanjem o občinskem proračunu dejal, da bodo dobili nov vrtec le, če bo proračun odobren , . . Dokument Liste za Trst je res prodrl, stara pesem pa se ponavlja: šolska komisija vzhodnokraškega rajonskega sveta že od začetka a-prila čaka na razgovor z občinskimi odborniki za šolstvo, javna dela in decentralizacijo, toda zaman. Namesto tega se nenapovedano pojavi v Bazovici odbomiška trojica s Ce-covinijem na čelu in se na videz hudo prizadeto pozanima za položaj v vrtcu in soglaša z nujo izgradnje novega. Četverico je član rajonskega sveta Josip Žagar popeljal tudi na o-gled dveh zemljišč, kjer bi se dal uresničiti vrtec: gre za bivši gozdarski vrt, kakor nazivajo Bazov-ci prostrani kos zemlje nasproti o-snovne šole in jusarsko zemljišče «Na tarmunuD ob stari sežanski cesti. Prva rešitev bi bila za domačine idealna spričo že urejene vodne napeljave ter bližine šole, avtobusnega postajališča in (iz varnostnih razlogov) karabinjerske postaje. Cecovini se je načelno izrekel za to varianto s pripombo, da je treba poprej ugotoviti, če bodo morda na tem zemljišču res ustvarili nekakšno gasilsko postajo, o kateri je govor v zadnjem času. Tedaj bi bilo treba poiskati drugačno rešitev in župan je prišel na dan z nestvarnim predlogom o možnosti odkupa karabinjerskega poslopja, češ da ga bodo orožniki po prekategorizaciji mejnega prehoda pred Lipico v mednaroden blok zapustili. Skratka, rajonski svetovalec žagar je dobil vtis, kot da bi hotela občina še naprej odlašati z rešitvijo tega perečega vprašanja, še več: čemu takšno zanimanje za bazovski vrtec prav sedaj? Vsiljuje se svmnja, da je bilo to irazito predvolilno romanje. (dg) DA BI SPOZNALI NAŠO STVARNOST Srednješolci iz Pordenona obiskali naše ustanove Dijaki iz Prate v Kanalski dolini, Doberdobu in v Trstu - Dijaki iz Rovereda so si ogledali našo tiskarno «Poglejmo okoli sebe* — tako preprosto in modro obenem so si dejali profesorji ter dijaki nižje srednje šole «Ungaretti» iz kraja Prata di Pordenone, ko so v okviru dopolnilnega pouka začelj obravnavati deželno stvarnost Furlanije - Julijske krajine. Med najpomembnejše in najzanimivejše teme dežele, v kateri živijo, pa so uvrstili njim malo poznano problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, V letošnjem šolskem letu so se preučevanju «stovenskega vprašanja* v Furlaniji - Julijski krajini še zlasti posvetili zadnji, tretji razredi omenjene šole. V ta namen so v posebnih skupinah in ob sodelovanju profesorjev predelali veliko dokumentov in knjig ter se nato povezali s slovenskimi organizacijami in tudi javnimi upravami na področju, kjer Slovenci žive. Pri vsem tem, poudariti je še treba, da je pobuda prišla z njihove strani, pa je dijake in profesorje vodilo načelo, da je treba pred o-cenami o vsaki stvari biti poučeni. Zato knjige, članki in telefonski pogovori niso dovolj. Odločili so se za krajše obiske v raznih krajih; za daljše, žal, tako je zagotovil predstavnik profesorjev, ni bilo dovolj sredstev in tudi težav bi bilo preveč. Najprej je nad sto ..... Fašistični mazači na delu dijakov tretjih razredov obiskalo Slovence v Kanalski dolini, čeprav jim njihovo narodnostno pripadnost še marsikdo oporeka, nekoliko kasneje še Slovence doberdobske občine in včeraj še tržaške. Enodnevni obisk v Trstu se je pričel v Kulturnem domu, kjer so por' denonskim dijakom predstavniki slovenskih organizacij v skopih besedah orisali življenje, zgodovino ter zahteve slovenske narodnostne skup; nesti v Italiji. Nato so si ogledal) še uredništvo ter tiskarno našega dnevnika, muzej - spomenik Rižarno, še nekatere druge spomenike, kj pričajo o skupnem boju slovenskih in italijanskih antifašistov, medtem ko so se z vsakodnevnim življenjem Slovencev na Tržaškem vsaj bežno spoznali med žal prekratkim obiskom v dolinski občini. (bp) # # * Popoldne so naše uredništvo obiskali še dijaki nižje srednje šole i* kraja Roveredo in Piano v porde; nonski pokrajini, ki so se zanimali za nastanek našega dnevnika, njegovo organizacijo ter za splošno manjšinsko problematiko. Dijaki i* Rovereda so si ogledali tudi tiskarno Primorskega dnevnika. Fašistični mazači so bili v prejšnjih dneh spet na delu. V zavetju temne noči so pomazali s kljukastimi križi in psovkami vhodna vrata sedeža SKGZ in telefone v govorilnicah v Pasaži Fenice. Oba sramotna podviga so si s podpisom prilastili zloglasni »Volontari na-zionali*. Na slikah pomazan telefon v Pasaži Fenice in protislovenski napis in kljukast križ pred vhodom sedeža SKGZ. Skupščina tržaških trgovcev z lesom Restrukturacija lesnega pristanišča je bila ena glavnih tem, ki so jih obravnavali na skupščini tržaškega Združenja trgovcev z lesom. Predsednik združenja Isoardi je v svojem poročilu poudaril prizadevanja, da bi pristanišče usposobili za čedalje večji promet tako iz držav azijskega jugovzhoda kot iz Severne Amerike. Uspeh gojencev GM na tekmovanju v Stresi Konec aprila 1979 je bilo v Strt' si mednarodno tekmovanje mlad"1 glasbenikov. Tekmovanja se je udeležilo tudi nekaj gojencev Glasbene matice. Izmed 47 prijavljenih tekmovalcey v kategoriji B od 10 do 12 let ie zasedel pianist Federico Monti Pr' vo mesto s 95 točkami. Gojenec le sodeloval že na prejšnjih tekmovanjih v Stresi in v Trstu (tekmovanje Miramar). Mladi pianist je 9°.' jenec prof. Mojce šiškovič - Pan1' zon. Prve mesto — 95 točk — v Stresi je pripadlo harmonikarskemu ansamblu Glasbene matice pod VOj; stvom prof. Claudia Furlana. drugi njegovi gojenci so dosegli lepe uspehe. V kategoriji A je dob» drugo nagrado Mitja Lorenzi; Cof' rado Rojac je bil najboljši v kategoriji B; Igor Caccovich pa v kategoriji C; prvo mesto v kategoriji " Pa si je prisvojil Fulvio Jurincica- lilliiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinililiiilil...umi*,....iiiiiniiniiiiin",“,# VDIHU TRAJNEGA PRIJATELJSTVA IN SODELOVANJ'4 V IDRIJI IN CERKNEM JUTRI 7. PONOVITEV DOSP Na sporedu likovni in literarni natečaj, športne tekme, ogled bolnice Franja in kulturni program Izlet rojanskih šolarjev v naravo V sredo so se učenci osnovno šole «Bazoviški junaki* odpravili k Obelisku. V spremstvu učiteljstva in profesorice Marinke Pertot so se otroci pobliže seznanili s tukajšnjo primorsko naravo. Prof. Pertotova je otroke popeljala na jaso v gozd in jim tu zelo natančno, vendar o-trokom dojemljivo, nakazala najrazličnejše vrste dreves, trav in grmičev, ki rastejo pri nas. Otroci so si pridno zapisovali in risali, ker pa čas vedno preganja, se je ta izlet v naravo naposled zaključil. Otroci sami so izrazili željo, da bi take poučne izlete še kdaj organizirali. Bili so zelo navdušeni, kar pomeni, da je k temu navdušenju pripomogla naša vodja prof. Marinka Pertot, kateri se še enkrat prav vsi iskreno zahvaljujemo. MiM «Bridko je donela trobenta in na sinjem nebu je mirno plaval bel oblak* ali pa »Partizanska saniteta na Primorskem*: to sta dve od tem, ki so bile razpisane v okviru literarnega natečaja ob sedmem dijaškem obmejnem srečanju Primorske, ki bo jutri, 5. maja, v Idriji ter v Cerknem. Priredi ga Delovna skupnost idrijskega Šolskega centra pod pokroviteljstvom tovarne elektrotermičnih aparatov ISTA Cerkno. Gre za že tradicionalno snidenje šolske mladine in učnega osebja z obeh strani meje v potrdilo načela o enotnem slovenskem kulturnem proštom ter v duhu sprotnega poglabljanja vsestranskega sodelovanja med mladimi silami v matici in zamejstvu. Prejšnja srečanja so bila v Gorici, Kopru. Novi Gorici, Trstu, Postojni in — prvo — v Tolminu ob proslavi obletnice tolminskih puntov. Omenili smo literarni natečaj: poleg navedenih je bila razpisana še tretja tema, ki zadeva ustvarjalne sposobnosti mladih na področ ju proze ali vezane besede, problematično pa življenje in delo primorskega človeka skozi prizmo njegove domovinske navezanosti. Splon je ta natečaj povezan z vselej in v današnjih časih še prav posebno aktualno tematiko boja primorske- POMAGAJMO ČRN! GORI! ga človeka za ohranitev lastne s^ venske identitete. Poleg na imenovanem se b<*j® srednješolci pomerili še na spoj1' nem in likovnem področju, sode*1’] vali pa bodo tudi na osrednji ku turni prireditvi, ki bo v popold®® skih urah v Idriji: prej si bodo * ogledali partizansko bolnico nja. po kulturnem spredu pa /. družabnost s plesom, športne me bodo dopoldne. Srečanja (DOSP) se udeleže deče šole iz zamejstva: z Gorišk ga klasična gimnazija in licej **/ Trubar*, učiteljišče «S. Gregorc1® in trgovski strokovni zavod «1. kar*, s Tržaškega pa znanstyeP licej »F. Prešeren*, trgovski j nični zavod »Ž. Zois* in s trnkih j zavod za industrijo in obrt. *-lC pošlje na Idrijsko kakih 40 štud®. tov in šolnikov, udeleži pa s® .m kovnega natečaja (risarski izd®' proste vsebine), tekmovanj v k-šarki, nogometu, odbojki in naI1l. znem tenisu ter kulturnega pro#N ma z izsekom iz znane leplj®,lKu ki jo je dijaščina predstavila . Prešernovi proslavi. Strokovni Ti vod bo poleg učnega osebja z8®, palo 22 fantov in deklet, ki se do pomerili v rokometu in ma1 ■ nogometu, zavod «Ž. Zois* pa mo spremstva 10 deklet in 16 'a.. tov, ki so se prijavili k tekto0' njem v košarki, malem nogorn®’^ odbojki in namiznem tenisu. ®-la da le, da se nobena šola ni zanimive in hvaležne teme v s»* pu literarnega natečaja, (dg)