URN_NBN_SI_DOC-27XEJ1ZQ

Biblos. Ö sterreichische Z eit­ schrift fü r B uch- und B ibliotheks­ wesen, D okum enation, B ibliogra­ phie und Bibliophilie. W ien XV/ /1966, št. 1-4, 332 str. 8°. Letnik, ki je pred nam i, obrav ­ n ava n ek atera zanim iva poglavja s področja bibliotekarstva. Med njim i kaže posebej opozoriti na zgoščen, tehten in dokum entiran prikaz knjižničarstva v CSSR, ki m u je posvečena skorajda vsa 2. številka. V uvodnih besedah u te ­ m elju je uredništvo to potezo s tr ­ ditvijo, da se Biblos že od vsega začetka trudi, da bi poročal o p ro ­ blem ih knjige, knjižničarstva in d okum entacije v srednji, vzhodni in južni Evropi. H k rati naznanja, da bo v posebnih zvezkih — enako kot zdaj češkoslovaško — prikazal tudi knjižničarstvo drugih držav vzhodne in jugovzhodne Evrope. Vse prispevke s tega področja so napisali vidni češkoslovaški bi­ bliotekarski strokovnjaki. Na p r­ vem m estu je pregledna in bogata dokum entirana razp rava Jaro slava Lipovskega, vodje referata za bi- bibliotekarstvo pri m inistrstvu za šolstvo in kulturo, ki po zgodovin­ skem prikazu češkoslovaškega b i­ bliotekarstva posebej govori o se­ danjem enovitem sistem u k njižni­ čarstva v CSSR. Na čelu posam ez­ n ih — strokovno diferenciranih — m rež stojita D ržavna knjižnica ČSSR v P rag i na eni in M atica slo­ venska v M artinu ter U niverzitet­ n a knjižnica v B ratislavi na drugi strani. K ončni nam en tega enovite­ ga sistem a, ki ga je uvedel zakon o knjižničarstvu iz leta 1959, je težnja, da bi uporabniki tu d i v n a j­ m anjšem k ra ju ali zaselku mogli p riti do k atere koli knjige, bodisi iz fondov dom ačih bibliotek ali po m edbibliotečni izposoji tudi iz z a ­ m ejstva. Številke, ki jih navaja, so sila zgovorne in po svoji govoriči večdim enzionalne. E noviti sistem sestavljajo naslednje m reže: Mreža ljudskih knjižnic (krajev­ ne, občinske, okrajne; vm es so še centralne za posam ezne terito rial­ no zaključene regije). D okum enti­ rano je prikazana ra st fondov, bralcev in izposoje. Od okr. 25 m i­ lijonov knjižnega fonda v tej m re­ ži (podatki veljajo za leto 1963) o d ­ p ade 32,3«/# n a strokovno lite ra tu ­ ro in 17,8 «/o na m ladinsko. Bralci so pred stav ljali v letu 1963 13,3 °/o celotnega prebivalstva. V ljudskih knjižnicah je delalo v tem letu 1700 kvalificiranih knjižničnih de­ lavcev. M reža državnih znanstvenih knjižnic, ki teže po univerzalnosti in niso vključene v nobeno drugo ustanovo, zajem a 13 bibliotek z nad 10 m ilijoni knjig. M reža visokošolskih knjižnic, ki se vežejo m ed seboj p rek fak u ltet­ nih in centralnih knjižnic, zajem a 85 bibliotek z nad 6 m ilijoni kn již­ nega fonda. M reža šolskih knjižnic: teh je 14.000 z nad 7 m ilijoni knjig in u či­ teljsk e knjižnice z nad 8 m ilijoni zvezkov. Posebno m režo predstavljajo m u ­ zejske knjižnice, ki se m ed seboj razločujejo glede na funkcijo in obseg. Skupno razpolagajo z nad 6 m ilijoni knjig. N adalje so še sin­ dikalne knjižnice (9,5 m ilijona zv.), tehniške knjižnice (nad 8 m ilijonov zv.), znanstvene in strokovne km e­ tijske knjižnice (nad en m ilijon zv.), knjižnice češke in slovaške akadem ije za znanost, zdravstve­ n e knjižnice, vojaške knjižnice itn. Skupno je bilo leta 1963 v ČSSR 41.069 knjižnic s fondom 99,592.290 zvezkov, izposojenih pa je bilo 80 m ilijonov knjižnih enot. 209