268. številka. Ljubljana, v sredo 22. novembra XXVI. leto, 1893 _ui_ tehaja v mi k dan avečcr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeraan za i v s t r o-op er s k e dežele za vse leto IrV gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld , za jeden meneč 1 gld, 40 kr. ■— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. BO kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po Uo kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po .< kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni štvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Opravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Pro6 od Hohenvvarta! Slovenski poslanci stoje na razpotju. Olkar ni zboroval parlament, preminil se je ves notranji politični položaj, dobili smo novo ministerstvo e knezom Windipchgraetzam na čelu in to nalaga slovenskim poslancem dolžnost, da dobro in resno preudarijo, ali jim je š ■ nadalje ostati na strani prouzročitelja te nove situvacije in očeta novega ministerntva, na strani grofa Hoheovrarta, ali pa ustreči želji svojih volilcev ter prestopiti v opozicijo, SinoČDi „Slovence" prinesel je konfuzen članek „Pred otvoritevjo drž. zbora", kateri nas je vzpodbodel, da še jedenkrat preciziramo Bvoje mnenje glede parlamentarnega postopanja naših poslancev, tembolj , ker je „Slovenčev" članek in vzlic nasprotnemu zatrdilu pisan očividno po inspiracijah iz poslanskih krogov. „Sloveoec" misli, da so razmere v parlamentu tako zmedene, da prav za prav nobena Btranka ne more točno določiti svojega stališča nasproti novi vladi; da je za slovenske poslance težko, kar na vrat na nos nastopiti takoj nova pota, zdi se mu pa, da se je zadnji govor grofa Hohenvvarta glasil bolj v zmislu bogatega fevdalnega plemstva, negoli v zmislu revnega slovenskega ljudstva. Zato, pravi dalje, Be slovenski poslanci nikakor ne smejo zadovoljiti z obljubami in sicer z nobenimi obljubami; ako nova vlada takoj z dejanji ne pokaže, da ve\ da so tudi slovenski poslanci v koaliciji, tedaj naj tudi slovenski poslanci takoj z dejanji pokažejo, da nočejo ni za trenotek biti v koaliciji peto kolo. Zabelil je .Slovenec" te svoje ekspektoracije z nekaterimi frazami o ciljih krščanske države, na katere se pa ne bomo ozirali. Ta članek, v kolikor je aktuvelen, se nam vidi do cela ponesrečen. „Slovence" bi pač rad pri svojih čitatelph obudil dobro mnenje glede svoje odločnobti, zajedno pa poslancem prepustil, da po svoji volji ukrenejo, kako postopati. Razmere v drž. zboru nikakor niso tp.ko zmedene, da bi poslanci ue mogli točno določiti svojega stališča nasproti novi vladi; narobe, sedaj bo tako jasne, kakor niso bile nikdar za časa Tanffea. Prej so n.poslanci podpirali JHohenvrarta, ker je deloval zoper to, da bi levičarji pridobili kak miniBter-ski portfelj. To je bil smoter vsemu delovanju Ho-henwartovega kluba in v njega doBego so naši poslanci več let zapostavljali najvažnejše naše narodne tirjatve ter celo molče trpeli, da se nam je tu in tam kaj vzelo, kar smo bili prej dobili. Hoheuwart je to aam premenil. Ne da bi imel poseben ur.-k, jm drl je grofa Taailea in pomagal sestaviti novo ministerstvo, v katerem sta dva odločna levičarja, Plener in VVurmbrnnd, dobila portfelja, v katerem pa je konservativni klub zastopan tako kakor za časa Taaflea. Falkenbava in Scboabora eta Bicer konservativca ali če v prejšnjem ministerBtvu nista mogla ničesar storiti, bodeta v sedanjem mogla toliko menj. Za konservativce je pa vrh tega očitna izguba na uplivu, da sta prišla Plener in \Vurm-brand v minifiterutvo. 2e samo to, da sta ta dva moža postala ministra, je zadosten razlog za takojšnji preBtop v opozicijo. Ni treba čakati šele dejanj ali programa. Saj bo nositelji novega Bistema dovolj znani in če se začasno zjedinijo na brezbarven program, je to povsem irelevantno. \Vunnbrand je oče svoj čas stavljenega predloga, naj se nemščina uveljavi kot državni jezik, Plener pa se je v nešte* vilnih govorih priznal prijatelja teorije, da nimajo vsi jeziki jednake pravice ter napovedal v tem /miniu sestavljen narodnostni zakon. Ni torej d voma, da ima novo ministerBtvo najvažnejšim našim tirjatvam neprijazne tendence in ako bi je slovenski poslanci le jeden dan podpirali, bil bi to dokaz popolne re-signacije z naše strani. C-3 hočejo poslanci resigni-rati, tudi prav, narod slovenski pa na to ne misli. Največji optimist ne more trditi, da se imamo od nove vlade česa nadejati. Ne samo, da nam ne bo ničesar dala, še obljubiti, trdno obljubiti nam ne more ničesar, ker je odvisna od milosti nemške levice, ker si je zapisala na zaBtavo ohranitev sedanjega poHeBtnega stanja posamičnih strank. Kar zahtevamo, je naperjeno zoper krivično posestno stauje Nemcev in Italijanov in da nam ti ne bodo radovoljno odstopili, kar nam «re, je umevno in na- ravno. V takih okolnostih ni drugače mogoče, kakor kar na vrat na nos nastopiti nova potA. Toliko se že ve, da na sedanjem potu ni ničesar doBeči, ni moči naših narodnih, kulturnih in gospodarskih interesov uspešno braniti. Cemu torej odlašati, kar se mora prej ali slej zgoditi, saj priznava „Slovenec" sam, da „od sedanje breznačelne koalicije ne moremo pričakovati nobenega uspešnega delovanja in ne trajnega življenja". Čim prej zapuste slovenski poslanci grofa Hoheuwarta, ki zastopa našemu narodu na sramoto Blovensk okraj, toliko bolj podkop-Ijejo upliv in zaslombo te vlade. In to mora biti cilj vsega delovanja. Ta vlada bo mora odstraniti, predno se utrdi in si zagotovi stališče in zato ne »mejo Slovenci ni trenotek podpirati vladne Btranke, ampak izvršuje svojo narodno dolžnost delati z vsemi silami, da jo podkopljejo in razdero. Usoda novega, Slovencem in Slovanom načeloma nasprotnega ministerstva je sedaj v rokah slovenskih in brvatBkih članov Hubenvvartovega kluba. Ce izstopijo iz kluba, potegnejo za soboj nemške klerikalce in — Hohenwartov klub je razbit, ž njim pa za domobransko predlogo potrebna dvetretjinska večina, katera zamore pokopati jedva sestavljeno ministerstvo. Če preudarijo slovenski poslanci vse to, ne morejo niti trenotek dvomiti, kam se jim je postaviti, na vladno stran, ali na tisto stran, kjer Btoje slovanski bratje, jedini prijatelji naši, na katerih podporo Be smemo zauašati. Ako bi se slovenski poslanci tudi to pot dali pregovoriti in bi vztrajali v klubu političnega kljukca, potem bi res več ne mogli verjeti, ,da imajo — kakor pravi „Slovenec" — najboljšo voljo, tudi te neugodne parlamentarne razmere uporabiti, da zastopajo in branijo koristi svojih volilcev". Z raznih Btrauij se čuje, da se nekateri slovenski poslanci na vso moč trudijo pregovoriti Hlevenske in hrvatske poslance, da ostanejo v Hohenvmrtovem klubu, dočim se drugi poganjajo za takojšen prentop v opozicijo. Veseli nas, da so Be vsaj nekateri poslanci toliko osamosvestili, da ne marajo več službovati kameleonu grofu Hohenvvartu in trdno upamo, da ne odnehajo. < 'e že vsi slovenski poslanci nečejo zapustiti H»henwartovega kluba, LISTEK. I d e j a I i s t. (Noveleta. Spisal F. G. 1'.) II. (Dalje.) Gospej doktorici se je Etbin hitro omilil. Njegov moški nastop, niegova resnost in skrbnost pri pouku sina Bogomira, njegovi dosti trezni nazori in premišljena Bodba o VBaki stvari, posebno pa njegova odkritosrčnost in zabavna živahnost sta jej osobito ugajali. Spoznala je, da je Poljak še nepokvarjenega značaja, poštenjak od nog do glave. — Kmalu je bilo njuno razmerje skoro kakor mej materjo iu sinom. Jemala ga je povsod seboj s hčerko vred, bodisi na sprehode, ali v gledališče ali na koncerte itd. Erbin pa je s svojim znanjem podpiral dami v marsikaterem alučaji, opozarjal ju na to ali ono, kazal jima vse iz kritiškega stališča in jima vzbujal za umetnost in poezijo pravi razum. A ne sumi) gospej, tudi Minki bo je živahni Etbin s svojim simpatičnim ponašanjem kmalu zelo prikupil. Malo je imela še do tedaj prilike občevati s moškimi, zuto je bila njena družba še prav naivno preprosta. Koketerije in zavijanja resnice ni poznala; vse, kar je storila ali govorila, bilo je neprisiljeno, naravno; vse, kar je bilo njeno delo, izviralo je ali iz dobrodušnosti in požrtvovalnosti, ali pa iz praktične štedljivosti. — Sama dobra duša obljubila je naglo sorodno bitje in to bitje je bil — Etbin. Ni mu sicer nikdar z ničemer pokazala svojih čustev, a rada je bila v njegovi bližini; čestokrat je zalotila sama sebe, da je nepremično upirala svoj pogled v odločno Poljakovo lice, ko je čital z navdušenjem iz knjige, da mu je gorel obraz in bliskalo oko, In zgodilo se je pogostokrat, da je začutil Etbin ta njen pogled, dvignil naglo svoje oči oci berila ter se ujel ž njenimi. Nasmehnil se je takrat malo, Miuko pa je polila rdečica tja do zlatih las.-- Nekega zimskega večera je bilo; zunaj je tulila vijavica in zanašala zledenele snežinke na okenska stekla. Etbin je bral iz nemške prestave nekega ruskega romana. Berilo je bilo pisano markantno in realistično; v silnih kontrastih je slrkal pisatelj kruti boj idealizma z naturalizmom, boj čutečega srca s hladnim razumom, požrtvovanja in sebičnosti. Nasička je položila svoje šivanje v naročju in jioBlušala z babico Romano, ki je vedno sedela Poljaku nasproti in devala dlani na ušesi, da bi bolje razumela. Bogomir je že davno spal v svoji sobi, — Zanimljivo poglavje je toli vzburilo rahločutno Miuku, da je jela tiho ihteti. „Bodi za nocoj dovolj!" — dejala je zato doktorica. „Pa nikar se tako ne vznemirjaj, dušica? Saj je vse to le izmišljen roman!" „„Mamica draga,"" — odgovorila je Minka in poljubila mater, ki jej je gladila zlate kodre raz visoko čelo, — n„HHJ menda vender ni takib ljudij na sveti!? Je li možna tolika zlobnnst, tolika sebična brezobzirnost V Kako se bojim, da mi bo treba samej iti kdaj v to svetovno borbo; — ue, ne, rajši se jej skrijem v samostani8" „0, da! Baš tak je sedanji svet, ljubica moja !" — otožno Be je nasmehnila Naaička pri teh besedah; — treba biti zato vsakemu opreznim, zlasti pa ženski, ki Be hoče zvezati s kom za vselej. — Dandanes je vse fraza in varka! — Moštvo govori o ljubezni, a v resnici ue gleda toliko na lepo gladko lice, še veliko manj pa na duševne vrline; uzor vsacemu je prav bogata nevesta . . . denar sveta vladar ..." „„Uesnico pravite le v nekoliko, milostiva!" — usojal si je ugovarjati Poljak. — „ Večina moštva je res pred vsem praktična, a — ker mora biti. Izdatki in potrebe, reprezentacija in društveno življenje stane dandanašnji može potrojeno več kot včasih. Ni smeti torej zameriti, če si želi vsak samec z lepo neveBto tudi lepo doto . . .** „ A vsekako ostudno je ravnanje tacih junakov, Priloga „Slovenskemn Narodu" H. 208, dm* 22. novembra 1893. napredek, a priznati jej je tudi, da je požrtvovalno, složno in vztrajno delovala, dasi ni račnnala na zmago, in s tem imponirala celo svojim nasprotnikom. Navedene številke so nam doknz, da napreduje narodna »tvar tudi v tej skupini mest in trgov in da bo kmalu padla zadaja trdnjava — Olje. — (Osobuo vesti.) Cesar je potrdil volitev g. Frana Zdolš^ka načeln kom okrajnega zastopa Vranskega. — Predsednik okrožnega sodišča v Rovinju dvorni svetnik dr. L*lo Fiochi imenovan je predsednikom trgovskega in pomorskega sodišča in ob jednem podpredsednikom deželnega sodišča v Trstu. — Pustni oficijal g. Kana val v C-lovcu imenovan je kontrolorjem. — („T eha rek i plemiči") mična slovenska opera, katera se je v pretekli sezoni tako prikupila slovenskemu občinstvu, ponavlja se jutri dne 23 t. m. v slovenskem gledališču. Nadejamo se, da bode naše rodoljubno občinstvo častilo to povsem narodno delo ter v jednaki meri, kakor lani, prihitelo uživat plod domače muze. Ulogo Marjetice poje gospodična ftiha, Pfingarja pa g. Vašiček. Ostale uloge so istotako razdeljene, kakor pri zadnji lanski predstavi, le ulogo Valentina je prevzel gospod Verovšek. — (Oledališko društvo) je prejelo včeraj iz Borovnice po g. Fr. Paplerji deset kron, in sicer so darovali gg Ivan M a j a r o n st. in ml 5 kron, Dragotin 2 i t e k 3 krone in F r P a p 1 e r 2 kroni. Zabeležuje* le-ta prvi dar, „Gledališko društvo" iskreno zahvalja rečene rodoljube, želeč, da bi našli še mnogo požrtvovalnih naslednikov. Živili! — („Sokolova" m a škara d a.) Da ga letošnji kratki predpust ne iznenadi, začel je odbor .Sokola" že sedaj delati priprave za maškarado. Zagotovil si je pred vsem jedini za to pripravni pro ■tor: dvorano starega strelišča za pustni v to rek, tako da bode letos zopet zaključila .Sokolova" maškarada predpustne veselice. — Posebno lanlmiva obeta letos biti maškarada zato, ker ee bode po sklepu pomnoženega odbora priredila v okviru komarjev« nedelje v Šiški. D jslej se je pri vseh maškaradah „Sokolovih" pogrešalo vodilne ideje in tako so te veselice postale bolj podobne kostumnim plesom, kakor maškaradam Ako bo letošnja , komarje va nedelja" posreči, b de „Sokol" — zlasti potem, ko se preseli v lastne prostore v „Narodnom domu", tudi prihodnje maškarado prirejal v gotovem okv.ru. Da se posreči, od visno je pa le od občinstva in zato že sedaj opozarjamo narodne kroge, ki ljubijo šalo in se radi zazibljejo za par uric v brezskrbnoat, naj pribite na komarjeve koline. — Vsa pojasnila glede tmdbe „koraarjeve nedelje", kakor tudi glede skupin in posameznih mask daje radovoljno brat dr. Fr. TekavčiČ, odvetnik v Gospodskih ulicah Št 10 — (Našega slovečega skladatelja g. prof. A Ned veda,) ki je šele nedavno zgubil svojo jako nadarjeno hčerko, zadela je nova rodbinska žalost. Umrl mu je v Ilililei v Galiciji brat g. Alojzij N., ki je bil 40 let gozdni upravitelj pri grofu Landskronskem in zaradi svojih stro-kovnjaških vednosti j v vseh krogih obče čislan gozdar. — (Nova plinova razsvetljava) z Auer jevimi nastavki jo zdaj za poskušnjo uvedena na vsem velikem trgu. Razloček mej prej in zdaj je velikansk, to se vidi posebno, ko se pride iz raji na nove razsvetljave, ki da|e prav lepo prijetno svet lobo, v ulice razsvetljene s starimi plinovimi svetilkami. Želeti bi bilo, da se no e Bvetilke uvedo 8 asoma po vsem mestu. — (Iz Novega Mesta) so uam piše: D.e 19. t. m. spravilo je naše rokodelsko društvo daljšo igro „Vaški tepček" na oder. It h hvalevreden je trud in napredek tega društva, in kakor pri mnozih pii likah, tako se je pokazalo tudi Beda;, da ima mej saboj lepe talente Nikakor pa ne moremo odobravati, da se igrajo veselo gre (velik evferazem, (e rabimo to besedo), pri katerih se skuša pridobiti efekt z raznimi trivijalnimi vzkliki in res oBtudtiimi germanizmi. S tem sele slabi ukus poslušalcev in tako stvari Blabo uplivaio na srca občinstva. — Sicer bi bil pa že menda zadnji Čas, da bi se naše razum ništvo prebudilo iz dolgega apanja, ter spravilo na oder kak boljši proizvod slovenske dramatike Koliko časa Daj Še nag lepi in pripravni oder „v samoti sam sameva V Če ie bilo nekdaj mogoče, zakaj ne bi bilo tudi sedaj? — (V Toplice) pri Novem Mestu prišlo je f minuli serom 686 tujcev, največ jih je bilo i Kranjski ga, namreč 612, ostali iz drugih dežel na-S-'.'ja cesarBt va. Kopalna doba trajala je od 15. maja do 15. septembra. Nad teden dni je ostalo 496 tujcev. Postelj je za tujce v topliškem poslopji 37, v gostilnah 45 in v zasebnih bišah 51, voz pa je na razpolaganje 8 dvovprežnih in 3 jednovprežni. — (Zdravstveno stanje.) Na Notranjskem pokazala se je zopet hripa in je zbolelo v Postojini 19 oseb, v Prestranku pa 16, izmej prvih jih je ozdravelo 7. V Ezelji v PostojinBkem okraji pa je zbolelo 5 otrok za davico, izmej katerih sta 2 umrla. — (Zvesti služabniki.) V Mariboru je zaprla nedavno policija tri služabnike jednega go spodarja zarad tatvine, namreč pomočnika, učenca in hlapca. To so bili pač res zve ti služabniki! — (Zeleznicaiz „Boscheta" k „Lovcu" v T r h t u.) Municipalna delegacija Tržaška dovolila je g. Oskarju Menzu, da sme pričeti pripravljalna dela za železnico na žico ali pa na zobuo kolo iz podnožja „Boschetta" do vrba pri „Lovcu". — (Matica Hrvatska) naznanja svojim članom, da uaj se za tekoče leto vpošlje udoina do konca meseca novembra po njenih poverjenikih. Za navadno letnino 3 gl. sprejn.d društveniki osem knjig. Poleg teh pa izda Mitica če štiri druge knjige v Bvoji zalogi članovom po znižani ceni in s:c »r: Po vješt grčke književnosti za 1 gld., Miekh vv.cz „Gu-spodar Tadija 1 gl., „Hrvatska pjesmarica" GO kr. in „Hrvatske narodne pjesmo" I del Junaške pesmi 150 gl. — Matica opozarja osobito na to knjigo, da bi se mnogobrojno naiočevula in da bi Be moglo pravočasno določiti Število izvodov. Novi naročniki bi je pozneje morda ne mogli več dobiti. Knjige bo dobe tudi krasno vezane, ako se priloži dotična vsota — Ljubljansko poverjeuištvo zaBtopa kurat Anton Ž'ogar, radi prikladnosti pa sprejemata ogla Bila tudi: Anton Zagorjaoova knjigotržnica v Matičini hči m Ivan Bonačeva knjigoveza ca. Na naročila po preteku tega meseca se ne bo več oziralo, ker se mora dotlej članovina poslati v Zagreb. — (Hrvatske novice.) Deželna vlada hrvatska namerava v sporazumi jen j i z buaensko upravo zgraditi pri Novem most preko Une in so zemlje-merci že pričeli s pripravljalnimi deli. — V nedeljo popoludne bi je v Zagrebu v gostilni „pri Lžu drugo, oziroma tretje učiteljsko meBto, oha z do hodki III. plač. razreda in e 'trto učiteljsko meBto z dohodki IV. plač. razreda ; 2 ) Ni št'rirazredirc' v Dolenjem Logatci četrto učiteljsko mesto z dohodki IV. plač razreda. 3.) Na d vorazredn;ci v H tederšičah drugo učiteljsko meBto z dohodki IV. plač. razreda; 4) na d vnrazrednici v Rak oku drugo učiteliskn mesto z dohodki IV. plač razreda. Prošnja za vse te služb1' je poslati do dne 30 t. m. okr. šolskemu svetu v Logatcu. L Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! L J 1 1 RaKiie vnesti. * (Krepostno zlato rožo) namerava sveti Oče bodoče leto podariti cesaričinji vdovi Štefaniji, kakor ho poroča iz poučenih krogov. * (Umetnika žalosten konec.) V Novi Pešti umrl je te dni Lev Sesler, jeden najbolj nadarjenih ogerskih kiparjev, katerega vodnjak na Kalvinskem trgu in 12 apostolov v baziliki v Leo-poldskem predmestji pričajo o njegovi izredni spretnost). Umrl je tako rekoč od gladu. Početkom svojega umetniškega delovanja obetala se mu je sijajna bodočnost. Rizne nezgode pa so mu vzele veselje do dela in prišel je popolnoma na nič ter se začel ogibati ljudem. Preponosen da, bi prijatelje prosil za pomoč, trpel je poslednji Čas največjo bedo in marsikateri dan ni imel kaj jesti Pritisnila je še bolezen in smrt rešila je konečno ubozega umetnika daljnjega trpljenja. * (Srbsk urednik.) V Kragujevcu v Srbiji izhajajoči „Š u ma di j lk i list" prinesel je v 46 številki na prvi strani nastopno debelo tiskano naznanilo : „Zirad neizrekljive lenobe našega glavnega nrednika g. Zraka, ki je od petka 5. novembra (17. nov fit.) dan spremenil v uoč, noč pa v dan, to se pravi, noč preveselj».čil, po dnevi pa spal, izide ta številka samo na polovici pole. Ujiravništvo." * (Nezgoda na želez niči.) Dunajski brzo-vlak zadel je pri Bukoezovanu 8 poštnim vlakom, vsled česar so bili zdrobljeni trije vagoni in sta bili teško ranjeni dve osobi. Vlak je imel 10 ur zamude. * (Nova zrakoplovnic a) V društvu I Hi naukih inženirjev in arhitektov, razkazoval te minulo soboto profesor na Brnski tehniki Jurii VVoIlner model od nji ga izumljene zrakoplovnice. Ta zrakoplovnic« je tako sestavljena, da jo je moči vladati kakor kdo hoče. Po velikosti bi bila taka, kakor ladija jadrenica za štiri oBobe. Gonila bi se b motorjem, močnim za 80 konjskih sil, tako da bi za-mogla vsako minuto prepluti 2 4 kilometrov. Pri tej demonstrac''ji so bili navzočni nsjodličnejfii Dunajski inženirji in t: so poudarjali, da je ta demonstracija zgodovinske važnosti, ker kaže, da je problem zra-koplavja rešen. Društvo je izumitelju dovolilo 5000 gld. podpore, da izdela tako zrakoplovnico. * (Štrajkujoči uradniki.) Da se odločijo o borni mezdi živeči delavci za štrajk, tega smo že vajeni, ali štrajknjoei državni uradniki — to je nekaj novega. A najbrž se bo tudi tega navaditi. Začetek so naredili poštni in brzojavni uradniki v Rimu in pridružili so se jim tudi raznašalci brzojavk. Uzro'< štrajku so neke naredbe ravnateljstva. Kako energično postopajo štrajkujoči uradniki, vidi se iz tega, da so uradne lokale zapustili šele tedaj, ko so jih vojaki iz njih iztirali. * (Proti anarhistom) postopajo po zadnjem diriam 11 nem atentatu v Marseillu francoska oblastva z vso Btrogostjo. Zaprlo se je v Marseill i 6 anarhistov, pri katerih bo se našle razburljive tiskovine. V Milanu je policija zaprla 18 anarhistov, v Barceloni 8 Po zadnjih vestih je policija zasledila auarbiBte, ki so prouzročili grozni atentat v gledališči v Barceloni, samo da se to še ni oficijelno razglasilo * (Moli ni t.) Pri manevrih v Lemansu na Francoskem delale so se poskušnje z melinitom. Pri razstreljovanji oddelka železniškega tira zadeli so kosci železniških rels neko skupino pešcev in je bil jeden korporal ubit, več vojakov pa ranjenih. * (Vseučilišče v hiši.) Pedel necega vseučilišča jemal je dijake v stanovanje in hrano. Na vratih stanovanji v pritličji bilo je čitati nastopno naznanilo: .Jemljem gospode dijake v stanovanje in hrano. Vseučilišče v hiši." * (Viharji na angleških obalih) prouzročili so silno škodo in se je potopilo mnogo ladij. Tudi iz drugih krajev poroča se o mnogih nesrečah, ki se se digodile vsled viharjev poslednjih dnij. Književnost. — Slovanska knjižnica. V 4. snopiču čitamo na prvem mestu ljubko sliko iz Življenja „Proti v j a", katero je spisala mlada (slovaška pisateljica Ljudmila Podjavorinska. Dodana je azbuka. Uredništvo hoče vaditi čitatelje nSlov. knjižnice", da čitajo cirilico ter jo je za slovenski jezik priredila, i z j>u * ti v Si vse znake, katerih slovenščina ne potrebuje. Za vajo sta natisneni dve Gregorčičevi pesmi. — „Vesna," mesečnik slovenskega dijaštva, ima v št, 11 sledečo vseh no : Mrakov: Ob Mo-ravi (pesen); — Studenta n: Muka (pesem); — Boran: Vera (drams); — Vida: Kdaj se spolni Bena raj'? (peeem); — Philalethos: K tebi! (pesem); — Cyelamen: Disakord; — Mrakov: Stara ljubav (pesem); — Venca j z: Slovenski narod in velik*' šole; — Glaanik ; — Veatnik ; — Književnost in umetnost. — — .Matice Slovanski" prinaša v 10 se-fiitku nadaljevanje izvirnegt apiia „Na puufiti života". naj ga pa vsaj tisti, ki ne verujeio sireoskim glasom „B-82bwichtigungabofratov". Đ)lje, da vaaj nekateri začnejo aktivno delovati, kakor da vsi složao čepe v Hohenwartovem klubu in gledajo, kako upravni aparat v službi Nemcev in Italijanov izbija iz naše trdnjave kamen za kamenom, kako ruši zid za zidom--Zato kličemo slovenskim poslancem še jedenkrat, ob jednajsti uri: Proč od Hohenwarta! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 22. novembra. Parlamentarne vesti. Danes se posvetujejo posamai parlamentarni klubi in klubčiči o novem položaiu, levičarski in poljski klub pa volita novo predsedstvo, ker sta dosedanja načelnika Plener oziroma Jaworski stopila v ministerstvo. Levičarji volili bodo nacelstvo devetih članov, ki bodo zapored predsedovali, in je kot kandidate nominiral poslance: Beer, Kopp, Heilsberg, Kuenburg, Iluss, Scharschinid, Surgg, A- Weber in Widmann. Poljski klub se bo težko zjedinil radi novega predsednika. Kandidati so: bivši minister Zaleski in poslanci Abrahamowicz, Benoe in grof Pimnski. — K-tzen klubov poslanske zbornice, zborujeta danes tudi konservativui in UBtavo-verni klub gospodske zbornice. is finski nacljonalci, V nedeljo vrši) bo je v Gradu zaupen shod nemško-nacijonaluih prvakov, ki so se, izvršuie sklepe splošnega nacionalnega shoda na Dunaji doc 5. t. m., posvetovali o organizaciji nacijonalne stranke na Štajerskem. Zjedinili so se na izjavo, da je stranki pred vsem delovati na varovanje narodn h interesov Nemcev, m volili poseben odsek, kateri ima sklicati zaupne može nacijonalne stranke iz cele Štajerske — Kakor se čuje, niso nemški nacijonalci nič posebno navdušeni za novo ministerBtvo in mu name ravajo odločno nasprotovati. Schtinerer. Za malo tednov, dne 20. decembra, preteče doba politične brezpravnosti, na katero je bil vodia pruaakov Jurij Scbonerer svoj čas obsojen zaradi nekega ekBcesa. Na Dunaji ae je sestavil poseben komitć, ki dela priprave za velike ovacije Sehiine-rerju, a splošne zanimliivosti je to, da misli Schd oerer zopet stopiti v politično areno in prevzeti vodstvo nemško - nacijonalmh antisemitov. Proti semitski poslanec Hauck, ki zastopa neki Dunajski okraj, se misli Scboaererju umakniti ter mu pomagati do mandata. Vojaške razmere* Vojno ministerstvo izdaja že dlje časa poseben vojaško statističen letopis. Letošnji t^Čaj je izšel pred kratkim in poučeni krogi dokazuiejo iz njega, da se slabša voiaski materiial. Število vsako leto potrjenih mladeničev ni več v pravem razmerji s številom prebivalstva. Število še ne potrjenih beguncev se čedalje bolj množi, sposobnost za vojaško službovanje pa se progresivno manjša. Zaradi nezadostne velikosti se zavrne največ novakov v Prze-myalu, najmanj v Zadru. Zaradi splošne slaboHti zavrnilo se je v Inomostu najmanj, v Przecr>y9lu največ novakov. Po narodnosti se zaradi Hplošne slabosti zavrača največ Hrvatov, za njimi pridejo Malorusi, Madjari, Rumuni, Poljaki, Nemci, Č-hi in nazadnje Slovenci. Torej je primeroma največ Slovencev v vojaški službi in vender, kako se postopa s tem narodom v političnem oziru. Prav kakor da krvnega davka n:Č ne daje. kakor je le-teg* v romanu, ki se poroče jedino le radi denarja, a se za ljubav nič ne zmenijo", — pristavila je Mmka. „„Istina, gospica!"" — pritrdil je Etbin. — „„Nu, še so poštenjaki, kojim je glavni pogoj v zakonu ljubezen."" Hvaležen pogled iz Minkinih očij se je srečal ž njegovim, da je nadaljeval: ,„Jaz vsaj — — če ai bom kdaj izbral dru« žico, gledal bom sosebno na to, da me resnično ljubi, da je umna gospodinja, ki mi bo kdaj skrbna žena in potrpežljivo ljubezniva mati. Da bi upošteval pred vsem denar, brani mi Že nazor, da je sramotno za moža, katerega ne žive toliko lastne roke in glava, kakor soprogini tisočaki."" „Gospod Poljak, vi ste idajaliat!" — dejala je z bridkim naglasom doktorica. „Idejalisti pa postanejo ali uajnesrečnejši ljudje, ker so v večnem Bporu z nazori in težnjami Bodobnikov, ali pa — in to se zgodi večkrat ali navadno — se spremene* naravnost iz Pavla zopet v — Savla I" „„Morda imate zopet pravo, gospa, a za-se sem uverjen, da svojih načel in idej že zdavna več ne spreminjam.""-- „Veselilo me bo, če se bodo kdaj moje aku sinje bafi ob Vašem značaji izjalovile!" — (Dalje prib.) V nanje države. Mej nar od ni položaj. Pišoč po obisku ruskega brodovja v Toulonu, da utegne to imeti velike mej narod ne posledice, nismo ho nadejali, da se bode to naše domnevanje tako hitro izpoluilo, kakor se je faktično zgodilo. Danes moremo zabeležiti mnenje poučenih krogov, ki trde, da je priSla na dnevni red cela vrsta kočljivih vprašanj, katerih se zadnja leta v interesu miru ni nihče dotaknil. Razmerje v Sredozemskem morji se je premenilo, odnošaji Francije k Italiji in Angliji so bo poostrili, a sosebno napetost mej tro-zveeo in Vatikanom, ki je prouzročila Kalnokvjevo potovanje v Monzo, vse to je vznemirilo lavno mnenje, in zopet se slišijo glasovi o vojski. To je gotovo, da je mejnarodni položaj jako kritičen. Ako mej evropskima koalicijama — v katerih stojo na jedni strani Avstrija, Nemčija in do odpovedi Ita-lija,""fn kamor se vabita tudi Švedska in Angleška, na drugi strani pa Rusija, Francija, Vatikan, Srbska, Grška, Crna Gora, a eventuvalno tudi Danska in Turška — ne |>ride sedaj še do vojne, tako gre zahvala za to jedino le okolnosti, da vse te koalicijske države še niso popolnoma pripravljene. V zadnjih daeb prišel je nov kvas v evropske raz mere. Vatikan postopa čedalje odločneje zoper tro-zvezo, Grška se vedno bolj približuje Rusiji, bivši francoski minister Fiourena pa je obelodanil knjigo, v kateri pravi, da si Francija ne želi samo miru, nego še več, da želi vojno. Italijansko ministerstvo. Splošno se pričakuje, da odstopi sedanje italijansko ministerstvo takoj, ko se snide parlament, najbrž torej še ta teden. Giolitti porabi prvo priliko, da zahteva, naj mu parlament votira zaupanje, a le oaibolj optimistični niegovi prijatelji računajo, da dobi 10 do 20 glasov večine, vsi drugi politični krogi so uverjeni, da ničesar ne doseže, da mu zbornica ne izreče zaupanja. Trozvezne države so baje že pripravljene na Giolittijev odstop in mislijo ter delujeio, da pride zopet Grispi na krmilo, češ, da hi to podprlo in utrdilo zaupanje zveznih držav do Italije. To vero bi trozvezne države morda dobile, ali položaj Italije bi se nič ne premenil, če bi Crispi, ta Bsmarck en miniature, prevzel vlado, narobe, on bi ne privolil, da se zmanjša vojska in bi le pripomogel, da nastane toliko prej sicer skoro neizogibni državni bankerot. Sredozemsko morje. Odkar je Rusija sestavila poBebno brodovje za Sredozemsko morje, čutijo vae interesovane države, da se je mejnarodni politični položaj, v kolikor se tiče tega morja in obdajajočih ga dežel, izdatno premenil. Soaebno Italija je v strahn, a takisto tudi Anglija, ki se boji za Egipt in Suec ter za Carigrad. To obema tema državama jednako čustvo napotilo je italijanskega poslanika v Londonu Tornellija, da je na banketu, prirejenem na Čast lordmajoriu, dotaknil ae te stvari. Njegov govor je radi svoje breztaktnoati naredil jako slab utis in Londonski krogi sodijo, kakor poročajo „Novosti", da je bil tega govora namen, pridobiti angleške finančnike, da bi podpirali Italijo. V drugih okol-nostib, to se pravi, da stoji na Gladstoneovem mestu kak turi, bil bi italijanski poslanik morda dosegel svoj namen, tako ga pa ni. Angleži obsojajo odločno to breztaktnost. Italijanski poslauik dotaknil ae je tudi francosko ruskih slavnostij in dobil odgovor na to v listu .Time«", ki je rekel, da bi Italija rada izstopila iz trozveze, če bi se sklenila angleško italijanska zveza, da pa na to ni misliti, dokler je Gladstone vladi na čelu. Gladstone je protivnik vflemu, kar bi premenilo status quo v Sredozemskem morju in bi se sprijatelji! z Italijo le, če bi se ta odrekla svojim naklepom glede Tri polisa. Dopisi. Iz Idrije, 21. novembra. [Izv. dop.] (Prvi nastop tamburaškoga zbora „D e1 a v -skega braluega društ v a"). .Mi vstajamo !u vzkliknili so tisti, „ki očitno molijo in v cerkev hodijo", katere bo pa sklenili uničiti naši klerikalci 8 bvojj .katoliško družbo", — ko smo zapazili preteklo nedeljo velikanak napredek „Delavskega bralnega društva" in sijajen uspeh vprvič nastopivšega tamburaškoga zbora. .Slovenec" je pisal, da naše „Delavsko bralno društvo" „ne zadoščuje", a v čem in zakaj, tega si ni upal povedati, zatorej povemo mi: zato jim ne ugaja, ker je napredno in zavedno, in ker se naši klerikalci luči bojijo. To že kažejo pravila njihove „družbe", ki so polna internacionalnega, srednjeveški absolutističnega duha, pravi vzgled duševne sužnjosti in Btanovske samovlade. Najboljši odgovor na klerikalne zdražbe v našem mestu bila je veselica omenjenega dne. Vsled pomanjkanja primernih prostorov — vršila se je v onih, v katerih so tri tedne popreje dokazale Idrijske ženice in še par drugih našemu deželnemu poslancu, „da ga spoštujejo, da mu zaupajo, da ga ljubijo". Točno ob napovedani uri je bil zaseden že vsak kotiček, tako da se količkaj pozni gosti, katerih je bilo vsaj četrtina udeležencev, niso mogli udeležiti veselice. Razven boljših slojev delavcev in meščanov ter nekoliko tujih gostov bili so prisotni malone vsi rudniški uradniki, kar zabeležujemo s posebnim ponosom. Žal samo, da radi bolehnosti ai mogel priti tudi bi. g. rudniški nadsvetoik. * Vzpored se je začel z nagovorom drufltvenika K. Habeta, kateri je v kratkem, a jedrnatem govoru razložil razvoj in napredek društva v njega devetletnem obstanka in posebno naglašal, da je bilo in bode društvo vedno zvesto staremu gesla „Vse za vero, dom, cesarja!" Rekel je mej drugim: .Vera nam je bila in nmii. bode vedno sveta; za njo se potegujemo, njo kažemo, kjer je potreba; a ona nam je presveta, da bi jo zlorabljali za umazane posvetne namene!... V verskem pogledu smo konservativni, ker vera je nespremenljiva, vedno prava, v narodnem oziru smo pa napredni, ker narod brez napredka je obsojen na smrt." Svoj nagovor je končal z zatrdilom, da se bo društvo vedno držalo pesnikovega poziva: „Naprej moj rod, naprej zastava Slave!" na kar so tamburaši pri gromovitom pozdravu udarjali „Naprej," katerega je razven „Žežulinke" in „Četvorke iz narodnih pesmij" za tamburao je priredil društveni vodja tamburaškega in pevskega zbora, g J. Pavšić, Poleg omenjenih so udarjali tamburaši tudi „Vienac hrv. narodnih popievakt" in „Ljubicin sen". Vse točke so predavali s tako precizuostjo, da se je kar čuditi, ako pomislimo, da so se vadili jedva pet mesecev po dvakrat na teden. Občinstvo je bilo neizmerno navdušeno. Burnega odobravanja ni bilo ne konca ne kraja, dokler niso ponovili vsako točko. Vse je čestitalo tamburašem in neumorno delavnemu vodji na sijajnem uspehu. Stalo jih je pa tudi truda, kajti vsi tamburaši so hkratu tudi pevci in vodja j-* vsem isti g. J. Pavšić, zato so imeli zadnji čas kar vsak večer par ur vaje, katerih bo se pridno udeleževali. Hvala jim torej na njihovem požrtvovalnem trudu, čast vsem, posebuo vodji, na sijajnem uspehu! A tudi pevski zbor, broječ kakih trideset pevcev, je častno rešil svojo nalogo. Pel je »Pevčevo pomladansko", „V ljubem si ostala kraju", „Za dom" in ,Kaj bi mi srce ogrelo* s prav pohvalno dovršenostjo, dasi so v zboru večinoma novinci, ki se vadijo v petji šele kaka dva meseca. Uvideli smo v njih izvrstno pevsko moč, katera nam še mnogo obeta. Da bi se le vztrajno in značajno držali tega navdušenega veselja do petja, katero imajo sedaj! Naposled bil je živahen ples, ki je trajal pozno v noč. Sviral je oddelek rudniške godbe, a tudi tamburaši so dokazali, da bodo kmalu lahko nado-meščevali drugo godbo pri veselicah v zaprtih prostorih. Vse je bilo navdušeno, vse je kipelo v ve-selji, ko je videlo velikanak napredek društva z ustanovitvijo tamburaškega zbora. Vse je izražalo željo in nado, da bi društvo napredovalo doslejšnjim potem, potoni bo zaman ultra-klerikalni napor, ki hoče uničiti zavednost in napredek, ter zazibati nas v narodno in duševno spsnje. Domače stvari. — ( D e ž e 1 n o /. h o r .s k a volitev v C e 1 j i ) Pri včerajšnji volitvi deželnega poslanca v skupini Celjskih mest in trgov zmagal je nem-škutarski kandidat dr. VVokaun proti narodnemu kandidatu g. dr. Hrašovcu. VVokaun je dobil 652 glasov, dr. Hrašovec pa 329. Razmerje glasov se je od I. 1890. izdatno premenilo in sicer za nas na bolje. Dr. Hrašovec je dobil v Celji 60 glasov (VVokaun 359), v Laškem trgu 9 (f>2), v Brežicah 7 (94), v Sevnici 48 (IG), v Vojniku 23 (29), v Žalcu 48 (2) v Gornjem gradu 5G, v Ljubnem 43 in v Mozirju 35. V zadnjih treh krajih ni dobil nemčurski kandidat nobenega glasu. Kakor je vidno, zmagal je \Vokaun le s pomočjo Celjskih vo-lilcev. če primerjamo izid te volitve z volitvami v prejšnjih letih, smemo z zadovoljstvom konstato-vati, da je narodna stranka pridobila mnogo terCna. Tako je v Ce'ji od 1. 1884. naraslo število slovenskih glasov od 23 na 60, v Vojniku od 1. 1890. od 3 na 23, in tako tudi v drugih krajih. V primeri z 1. 1890. dobil je letos slovenski kandidat za 71 glasov več, dočim je število nemških glasov naraslo samo za 31. Narodni stranki gre priznanje, da je častno propadla in pri volitvi izkazala lep ■flT Dalje v prilogi. ""^B ____________________ , i 1»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»» O O O OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO V „Narodni Tiskarni" so izšli ter se dobivajo tudi pri gospodu Antonu Zagorjanu in pri druzih knjigo- tržcih nastopni koledarji za leto 1894: Stenski koledar' Skladni koledar" $i;jaški koledalP xa leto 1*4» i. Cena komadu 25 kr , po pošti 28 kr. za leto l*» i izid.© xr Icra-tlcezr^.. ■a l. 199.11 o i. Cena komadu 60 kr., po posti 65 kr. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO « « « OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 3?jctc^sss:hh:>e^\ \ «haaa T. Leveč (64) trgovina z deželnimi pridelki v Ljubljani, pri mesarskem mostu Kupuje vsakovrstne rastlino, semena, korenine, rož« za zdravila, kakor Arnikovo rožo, Scntjanžove koreninice, bulo kresnico, češminnva zrnja, smrekovo st-me j tršljikovo lubje, rženo rnžićko in droge 3 poljake pridelke. Seno zh konic in go-j vejo živino v večjih množinah. Trgovina z raki. Blago kupuje po najvišjih cenah iniiHruiim Jos. Stadler stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater na Ntnreiti t Nt. IS priporoča se z* vsa v njegovo stroko spadajoča stavbinska dela v mestu iu na deželi, kakor tudi za popravila. Vodovodne naprave vsake vrste prevzeiu-Ije ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. — Troškovniki pošiljajo se na zahtevanje zastonj. (67) ■ I • i U R. Ranzinger špediter na Dunajski cesti štev. 15 prevzema vsakovrstne iz vožnje in dovožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. (65) Jk. ETETJSTST Ljubljana, Židovske ulici' št. 4. Velika zaloga obuval lastnega izdelka /.a dame, gospode in otroke je vedno na izhero. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki coni. Vse mere hc shranjujejo in zaznameuujejo. 1'ri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. J. J. NAGLAS ,'&.3 tovarna pohištva v LJubljani. Turjaški trg- it. 7 in Gospodske ulico (Knežji dvoroo). Zaloga jednostavnoga In Dajflnejeg* lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, &r strugurakega in po/.latarskoga blaga, po- aX bistveno robe, zaves, odej, preprog, za-stiral na valjcih, polkuov (žalueij). Otro-/g ški vozički, železna in vrtna oprava, ne- Ia pregorne blagajnice. (H9) ^ FRAN S. BARAGA I slikar <- <406>1 $ na Emonski cesti št. 10 priporoča se p. n. občinstvu in visoko- S> ^ častiti duhovščini za slikanje cerkva, C* $ znamenj, novih stavi*, sob, »a barvanje $ ■g* hiš sgratito, za firme in dekoracijo po & ^ najnovejših uzoruih in po najnižjih cenah. ^ i r Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zraćnl vrt, stekleni salon in kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijač« in -kopno ohedovunjo. (70) F. FeilinC, restavrater. F. BILINA & KASCH Židovske ulice št. 1 priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokovlo, tako od usnja (lasten izdelek), kakor tudi od druzega blaga. Klrurgične obveze (le lasten izde lek), jamceno najboljše vrste, z raznimi kirurgičuiiui pripravami. Velika izbera kravat, hlačnlkov, krtač, glavnikov, mila in parfumov. Vse po uaj-mžliii cenah. i Birata Bb©rl ^ Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. * Slikarja napisov, Vi stavbinsk.i in pohist7ena pleskarja. J ^J: Tovarna za oljnate barve, lak cff «3 in pokost. (H6) n Glavni zastop Bartltoli-Jevega ori-Kliii»lii«>Ui» karboliue|a. Maščoba za konjska kopita in usnje. i Josip Reich 1 ž Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 £ I priporoča čast. občinstvu dobro urejeno I ♦ kemično spiralnico g ■ v kateri se razparane in nerazparane I J moške in ženske obleke lepo očedijo. * ■ Pregrinjala vsprejino se za pranje in m ■ c i cm v pobarvanje. V barvariji vspre- I J jem a Be svilnato, bombažno iu mešano £ m blago. Barva se v najnovejših modah, m ADOLF HAUPTMANN tovarna oljnatih barv, fimežev, lakov in kleja v lastni hiši v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 41 Filijala: Slonove ulice št. 10—12. ■I al ♦ t Evgenij Betetto ♦ tovarna za nictljc J v LJubljani, FlcriUnske ulice št. 3 ♦ priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem £ svojo veliko zalogo vsakovrstnih J fr<*"~ metel j -mn J od najfinejših do naicenejših po najnižjih 4 cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj ♦ in franko. (l^1') ————————S i SPRAJCAR IVAN S stavbeni in umetni ključar • Kolodvorske ulice št. 22 S priporoča svoje (lf>5) ' valčasta zapirala za okna in vrata (Rollbalken) lastni izdelek, prava jeklena plehovina, s tihim zaporom in trajnostjo. Popra< • vila v tej stroki bo vspi-ejemljejo ter 5 izvršujejo natančno iu po nizki ceni. »—• HENRIK KENDA v Ljubljani. r^ajbogatejša zaloga za šivilje. (104) p w * 0 * * » * * * * - k. * w * * _y 0% J. MULLER (163) fotojrrntlčiio - artistični zavod V I ranriMli nn<.K i ll llli«*nll lit. 8 priporoča svoj atelier za vsa v fotogra-lično stroko spadajoča dela, kakor: p >r-trete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobe, pis.tvc, načrte itd. Moinriitne loto^ratije za otroke, po-vekšanja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejeinlja vsa v foto(?ra(ično stroko spadajoča dela po najnižji ceni. v (i r.i.l.-i 1800,t Trstu, Oin-Pi-I. /.iKri'lni l-i 1 Fran Kaiser pulkar v LJubljani priporočil mnogovrstno 7.1» I o no oroiJM iu rnaulli lovitklli po»,r«'l»š«iti — kakor tudi |hinU luNti«e^t» Izdelku ter izvršuje vsakojaka |»oprwvl|nn|m točno iu po najnižjih cenah. (406) • ••—••••< G. Tdnnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo in kovino-llvnloa. I*|<' iu i* o t le po iiitjholjii leatuvi, slučajno turbine iu v.iili.it koleNH. „Pri Slonu" I. vrste v sredi mesta in v bližini o. kr. postnega in brsojavnega urada. Sobe od 70 kr. naprej. Restavracija in kavarna sta v hiši. Železna lu parna kopelj urejena po Francovih kopelih po c. kr. dnem svčtniku g. prof. dr. pl. Valenti. >S00®0^o® 4 Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 ^ ^ priporočata p. n. čast. občinstvu svoje ^ ^ velko zalogo vsakovrstnih ^ 4 pečij in glinastih snovij > a kakor tudi w ^ štedilnikov k a in vseh v to stroko Ipsdajoftih del po k ^ nizkih cenah. (149) W 4r"V^ w-^r ^sir^r vit^ 5 9TW)f^r><^y>MO(iO J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Prisotno izvrstna restavracija z veliko ihiiraiin km konet'rt« itd. in lepim vrtotu. i I — Kegljišče je na razpolago. = 1'liod je tudi iz Poljskiii ulic. <□)> Vizitniee iuverie pri; „Narodna Tiskarna". s prmo priporoča LjubljHim (142) l>n iim|hUii ii» št. 7 In 14 priporoča svojo bogMto zslogo kleparskega dela. Izdeluje vsa v njegov obrt spadtjoća dela v mestu in na deželi. Izvrševatelj lesenih, cementnih iu klejnih streh. Zaloga strešnega laka, It-suega cementa iu kleja. Na pravitelj strelovodov po novi sistemi. Pivovarna J. Auer-ja Gledališke ulice. Isvrsluo |»ivo lietlin^a Uduke k« parado, zlate obrobke itd. Ciiiluo »prave izdelujejo se po najnovejši faco ni. Angleško, francosko iu tuzoiusko robo ima na skladišču. F. Casermaiin ii:"s) krojać za civilna oprave is uniforme. Ivan Soiiinitz (prej Fr. Pettauer) urar c. kr. priv. južne železnice * Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18 * priporoča svojo ♦veliko zalogo ur. i 1'oprave tie ImvrNufeJo hitro In J ilobro. (68) Podobe umrlih urednikov „Slovenskega Naroda" (Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Železnikar) dobivajo se na 3cetzrtozx-f>a.p3.rji tiskane jkomad po 20 kr. ! v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-tržcih. Telegrami ..Slovenskemu Narodu": Dunaj 22. novembra. Jaworski opisal v poljskem klubu faze parlamentarnega delovanja od 1. 1891. sem. Poljski klub je vedno sodil, da je stalna večina brez levice nemogoča. Prizadevanja Taaff.ova, sestaviti tako večino, so se izjalovila. Volilna reforma Taafleova je prouzročila negativno koalicijo treh velikih strank. Vodilna misel pri stvarjanju kabineta je bila, zagotoviti poljskemu klubu tisti upliv, kakor drugim strankam. Ali bo mogla koalicija obstati, to odloči vladni program, ki se jutri predloži drž. zboru. Odpoveduje se načelstvu pravi govornik, da bo kot minister in poslanec vedno deloval v soglasju s poljskim klubom. Madevski izjavil, da jf odlo/il podpredsedstvo zbornice in kluba. Svoje politično mnenje izrazi, čim se razglasi vladni program. Dunaj 22. novembra. Na klubovo sejo levičarjev prišla Plener in Wurmbrand in bila viharno pozdravljena. Plener pojasnil na kratko postanek in razvoj koalicijske ideje ter odstop Tatiffeov in ustanovitev novega ministerstv a. Rekel je, da sta on in Wurmbrand kot vestna politika si štela v dolžnost in zmatrala kot koristno stranki, da pri teh primembah sode lujeta in nanje čim bolj uplivata. Politična odgovornost veleva, da mora stranka truditi se, da reši situvncijo, katero je prouzročila. To je v Avstriji težje nego kje drugod. Nova vlada se more samo na koalicijo treh strank naslanjati ; težkote, ki v tem tiči, ni smeti prezirati, vender pa je bolje, d.i se jih skuša premagati z dobro voljo, kakor pa oživiti prejšnje razmere ali pa prouzročiti kombinacijo, v kateri bi levice ne bilo. Principijelnih tirjatev ne sme oglasiti niti desnica, niti levica, če pa bodo koali ranci vlado podpirali, mogla bo izvesti razne važne reforme. Upati je, da bo uprava jela živahneje delovati. Govornik prosi stranko, naj celo vlado podpira. Združenje velikih treh strank imelo bode seveda konsekvencije, kakeršne ima vedno politična kooperacija raznih elementov. Govornik je apeliral na prijatel stvo klubovih članov, naj ne postanejo koj pri prvi priliki m zaupni, nego naj pokažejo vsaj v začetku politično potrpežlji vost, dokler se nova kombinacija nekoliko ne utrdi, sicer bi se ta poskus mogel ponesrečiti. Današnji dan ni dan ločitve mej klubom in ministroma, ampak začetek novega reda, ki bo morda tudi na zunaj domovini v korist. — Klub je govorniku burno pritrjeval. Trgovinski minister VVurmbrand prosil je stranko, ki si je v težkih časih postavila nalogo, združiti zmerne, državo ohranjujoče stranke v povzdigo blagostanja in pospeševanje državne idr je, naj podpira novo ministerstvo. V to treba mnogo samo/atajevanja in državniške /.mer nosti, tako s strani vseh strank, kakor po-samnikov. Ministra imata nalogo, tla soglasno z lastno stranko delujeta na porazumljenje s koaliranci. Spominjajoč se velezaslužnega prednika pravi minister: smoter, podpirati državljane v konkurenčnem boju z drugimi narodi, je gotovo vreden podpore vseh strank. Klub odobraval ta govor živahno. Predsednik lleils-berg se zahvali ministroma za pojasnila, rek.ši, da odobrava ttr.mka koalicijo kot jedini pot iz prejšnje prezulostne situvacije, da upa na konsolidovanje javnih razmer in da zaupa ministroma. Občno odobravanje. Dunaj 22. novembra. Vsi parlamentarni klubi imajo danes seje. Krakov 22. novembra. Neki novinar govoril je z dr. Sinolko v položaju. Sinolka je rekel, da cesar Windischgraetza zelo čisla in mu popolnoma zaupa. Ministerstvo ne bo samo prehodno, Če bo znalo voditi oportinistično politiko in se bo omejilo na reševanje aktuvelnih vprašanj. Pariz 2 2. novembra. V včerajšnji seji poslanske zbornice izjavil je ministerski predsednik Diipuv, da zmatra vlada za nasprotnike vse tiste elemente, ki zahtevajo revi/.ijo ustave, ločitev cerkve od države in premembo volilnega reda, potem nasprotnik i progresivnih davkov, privatnega imetja iu šolskih zakonov ter napovedal, da predloži vlada v kratkem razne socijalno vprašanje zadevajoče zakonske načrte. Zbornica vzela je izjavo z odobravanjem na znanje in takisto tudi senat, kjer jo je čital piavosddni m nister. Rim 22. novembra. Štrajk poštnih in brzojavnih uradnikov še ni končan. Vlada je sklenila odpustiti vse štrajkujoče uradnike iz službe. London 22. novembra. „Daily Tele-graphw potrja vest, da pride rusko sredozemsko brodovje v Carigrad ter pravi, da je ta obisk v zvezi z rusko turško alijanco, za katero se zlusti ruski poslanik Nelidov poganja. Podlaga alijanci bi bilo na jedni strani jamčenje sedanjega posestva Turčije v slučaji vojne, na drugi strani pa dovoljenje, da sme rusko brodovje voziti kadarkoli skozi Dardanele. Narodno-gospodarske stvari. — Krmišče za prešiče se bode osnovalo v Varaždinu Tamodnja hranilnica dogovorila seje z fi mo G:tlowald in Scbwarz in bo pripravljalna d ia že gotova. NaSlo se jo že zemljišče, kjer se bodo postavili hlevi za 10 000 prascev in ki obsega 20 oralo?. Jeden del izdanih delnic oddajal se bode tudi občinstvu. — Hranilnica v Bjelini v Bosni. V Bjelini sedel se ji odbor, ki je od deželne vlad«) že dobil dovoljenje, da v imenovanem mestu ustanovi delniško družbo, ki bode osnovala hranilnico. Osnovna glavnica bode 100 0O0 gld. in se mora takoj vplačati. Delo c bode 1000 po 100 gld , ki se vplačujejo lahko pri raznih davčnih uradih, kjer se tudi izvedo podrobnosti. 50.000 oldlmirjov je glavni dobi ek velike InouiOMUke BOkraJvarake loterije. Opozarjamo iiHŠe cenjene čitatelje, da je žrebanje nepreklicno «lae 6. decembra 189». Poslano. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, sktifteno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — 1 škatljica a 15 pil velja 16 kr., 1 zavoj mm 120 pil 1 gld. a. v. — Pred pouare-Jaiijeua ae |ako svari. — Zahtevaj Isreeao Nea-Miein-ove Kllaabetsae pile. — Pristne so samo, će itua vsaka skatljica rudeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko ,Sveti Leopold" in naso firmo: lekarna 9,pri »v. Leopoldu", Dunaj, ineato, Eeke der Nplegel- untt l'lankeaxasse. - V Ljiabljaul se do bivajo pri gosp. lekarjl «J. Pleeoll-JI. (lili—3 ■V Ziur;etek «>1> '.,*■*• m*i zvećer. ~W Štev. n. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.545 V četrtek dne 23. novembra 1893. Teharski plemiči. Lirična opt-ra v treh dejanjih. Spini A Funtek. Uglushil dr. H Ipavec. Kapelnik g Kr. Gerbić. Režiser g. J. Nolli. Začetek točno ob 1 ,8. uri, konec ob 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slavnega pnšpolka Leopold II., kralj Belgijcev it. 27. ITm1o|>iiIiiu: Parterni sedeži od I. do lil. vrste 80 kr., od IV. do VIII. vrste 70 kr., od IX. do XI. vrste 60 kr. — Balkonski sedeži I. vr.sto 60 kr., II. vrste 60 kr, III. vrste 40 kr. — Gale rijski sedeži 30 kr. — Ustopnins v lože 60 kr. — Partorn« Btojifiea 40 kr, — Dijaško in vojaške ustopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži, lože in ustopnoo se dobivajo v atari čitalnični trafiki v Šclenburgovih ulicah iu na večer predstave pri blagajnici V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan. Blagajnica se odpre ob 7. ari zvečer. Prihodnja predstava hode v nedeljo, dne 26. novembra 1H93. 11.4 ■ ■■••■i t4w4M „LJUBLJANSKI ZVON" ■tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 3 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Zahvala. Slavna kranjska hranilnica v Ljubljani dovolila je tukajšnji kmetijski podružnici svoto 200 gtd., reci: dvesto goldinarjev, za napravo drevesnice. Za to radodarno darilo izrekajo podpisani zastopniki te podružnice svojo najsrčnejšo zahvalo. m ni. e 12.; c le cl podružnica na 331o3ca.ll, do6 19. novembra 1893. Ludovlk flovar, Fran Lonarčlo, blagajnik. prvosednik. Tu jel: 21. novembra. Pri Malici t B.llll, Pernold, Steinbrck, Ilai tner, Hchvvarc, Micid, Schleainger, Caaper, Goebul t Dunaja. — Liauptmann iz Gradca. — Riedler ia Beljaka. 1'ri Ni o a « 7. zjutraj 2. popol. 9. ztečer 781 6 as. 135-5 m. '.TJ H 4 8* C 7 4» C 5 9* C si. aah. al. vab. bresv. obl. obl. obl. 0-00 u delja Srednjs temperatura BO', za 30° nad normalom. HDvLi^ajelcsL "borza ilnd 22. novembra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlat* r> nta....... Avstrijska kronska renta 4"/„..... Ogerska zlata renta 4°/,...... Ogerska krouska renta 4°/o..... Avstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vista. Nemški drž. bankovci sa 100 mark . . 20 mark............ SO frankov . . . ,....... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dne* 21. novembra t. I. 4»/, državne srečke is 1. 1854 po 360 gld. Državne srečke is I. 1864 po 100 gld.. . Donava reg. srečke 5*/« po 100 gld. . . Zeml j. obč. avstr. 4\ ,'/o slati sast. listi . Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke........ Radolfove srečke po 10 gld...... Akcije snglo-avstr. banke po 200 gld. . . Tramway diuftt. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rabelj......... 97 gld. 25 ki 9G • 95 , 117 ■ 90 , 96 i 16 , 116 ■ 80 , 93 n 80 , 99« n — 340 85 , 126 1 20 . 61 65 12 ■ 81 , 9 ■ 9*V. ■ 43 t 25 , 6 ■ 97 , 144 Sld. - k 198 ■ 50 188 II 124 — 196 ■ 50 . 24 t 25 , 22 ■ 50 , 154 ■ — 266 * — « 1 ■ Zahvala. Vsem onim, ki so nam izrazdi toliko sočutja mej bole/nije, kakor tudi o smrti nale nepozabne soproge, o siroma matere, stare matere, talce, sestre, gospe Ivane Sušnik roj. Wilfan osobito preeastiti duhovščini, slavnemu uredništvu, notarijatu, vodstvu deške ljudske lole in vsem smtoeem in prijateljem, ki so došli od blisu in daleč k zadnjemu spremstvu, vsem darovalcem rirekrssnih vencev, kakor tudi onim, ki so nam tražili pismeno svoje sočutje, izrekamo tem potom svojo uajiskrenejfto zahvalo. V S k olj i Loki, dne 21. listopada 1893. (1172) Žalujoča rodbina. Pristno štajersko slivovico, najfinejši vinski tropinovec in tropinsko žganje prodaja (1163-4) žganjarija Rajmunda Wieser-ja v Ho«j»b pri Maribora« Atlreko. \ Na najnovejši in najboljši način \ \ Umetne (694-41) iisle ta m •*»▼]• nstsvlja bres vaakih bolečin ter opravlja plombe-vwn|a in vse sobae op«rael|e» — odatranjuje ■ubae bolečina s usmrttoijem živca zobozdravnik A. Paichel, poleg čevljarskega mostu, v Kčhler-jevi hiši, I. asdstr. Najnovejši izum za naše gospodinje. Nezg-orljlve kamne sa prlžig-anjs ognja K. O. Czlsaarz, Dtiaseldorf ln DanaJ, bi našim gospodi- njanij najtnpleje| priporočili. Kamenčki služijo v to #vrho, da se jeden k ral za vselej onemogočijo nezgode, ki nastanejo vsled paljenja s petroljem. Kamenčki so neagorljivi, se mogo torej rabiti često ln často, so jako složni,, ne ek8plodirajo,|so toraj povsem nenevarni, omogočujejo največjo čistost in se prihrani drv najmanj aa 10O odstotkov. Ker so se isti povsod že po kratkom obstanku prav lahko udomačili, smo trdo osvedočeni, da jih bodo tudi tukajftnje p. n. obćinstvo najprijazneje vzptsjelo. Jedini založnik: (1167—2) Andrej Drudković trgovina s železnino, Ljubljana, Mestni trg. >»»»x«««0 litrov vise Jos. Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1. Postno Brnsko sukneno blago za obleke. pristne ovc"« je volu*'. iraavrlaili a». • 10 i -i.i. 4.MO iz d»bre dol«« ■»popolno I jria. «.— iz line Šefovala) a ta a« le l «ld. IO.— iz najfinejše lil 01; o f.i» /hiivi.r mu It nje. Miikno is lovske ulilvl.nevaljano Miikno (loden), K tamuigar . za MUkii|«* in liliieo v nsjlepsi izberi, meter po goldinarjev SS SO do u'l'l in vse vrste suknenetja blaga, razpošilja proti povzetju kot reelno in solidno znano skladišče suknenega blaga Siogel-Imliof v Brxvu. Vzorci zastonj in t run kovano Junici se, da pošiljatve vzorcem popolnoma odgovarjajo Na uvaženje! Spoštovano p. 11 občinstvo se osobito ODoaaria na to, da Hiikiieim blu^o po pravili to-tariilftkili eennh brrr. poklanja is ib) p«>diJ|a agolj tvrdka Nifu;<'l-luiliol' v Itruii. Ob sebi se torej utneje, iln I« vse tubo blago, «•«' -<■ direUtuo naročili«*, zntatiio «'<'ii«')<% rle^O 0ĐO, ki Hii nnročujo s posredovanjem agentov. Zahtevajte dakle vzorcev in naročajte direktno brez posreiag<» samo podraAuiejo. (IOI6—14) C. tr. glavno ravuatelisivo avstr. drž. Mtnic. Izvod iz voznega reda \-el.?a-vneara od 3.. oktotera 1893. Ni«M| ii'i omniljfllll 1 r:h nilni ill 0(1 hnjllllli Č.iti (>*ua'n«fi'i(-. Ijjultno, Dnnij, ttm Sslathal t Auaan«, tachl, Oiuuuiluu, S>jlnonriul, Lotul-U.utuin, Zull u a juzuru, Stujr, Lina, llu-iiei«»ic«, Marijini- vam, Ki min. ttnjuitutln« otnbnl vlile v Trhli, 1'ontabel, Ileljak, IV ..■».-.-, |-'r.«ll.-"iiil'ni.»ii, Lajulmo, I > 1111: L J Ob 4. itri min. ;•<>/•<>'«<rjil(!»atuiu, /i-H nit Jeaoru, luomoat, llretfuio, Curili, (lonuvo, 1'ari/., LllKh Isuhl, Uudnjevic«, IMeenj, Marljitin vare, Ktfor, Kr»nc-ove Tare, Karlove rar<>, l'r»f(ui 1 ,r 1 llu". I' oi.o vik Amitetten, Prihod v LJubljano (juž. kol). !i. uri min. zfntruj .....lun »I %k a Dudujr via Amstetten, llr.ia- ilaii, 1'raue, Francovih Tarov, Karlurih varor, Kura, Marijinih varov, 1'lznja, IludejeTio, Solnoj^rmla, hinon, Slejrra, laclila, Omuudnna, Zeli« na jeEurti, Liulnl-Uastuiiia, Ljubuega, ltoljaku, Celovca, Francenafetto, Trbiia. Ob ti. uri HiJn ,!.. /ni u,l t. .■ utebnl Tlak i Dunaja via Amstatten, Itra/.ilan, Prime, Krain-ovih varor, Karlovih varov, E*(r», Marijinih varov, Plinju, Huilejoviu, SolnOfiratla, laulila, llmundea i. Linca, 8teyra, I .; i.•. i. ..... .-v. Curina, BriiK'uion, /••!!.» na j>•/..• ru, laend-tlaateiua, Ino- moHti, lijtit>iit!4a, ColoTca, 1'ulitabta, Trbiža. Ob 4. wri min. jn)ju>hulytt< oaebni vlaka Dunaja, Ljubnega, llaljaka, (,'oluvi-a, Fraii7onnfr*tti, 1'ontahla, Trbiža. Ob 'J. uri :7 min. tn-rt-r usebui vlak a Dunaja, Ljubnoga, Ueljaka, ('.•-lovca, l'ont.iiila, Trbisa. Odhod lz LJubljane (juž. kol.). Ob ti. uri '-'.7 mili. tftttntj v Kočevje. t'J. ,, 00 i>)n)l>nl nr . ., „ 0. „ JO ,, »večrr „ „ Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob H. tiri 10 mio. ^ittroj ii Kočevja. /. ., Ol „ p»]H>lu 7 uri tH mirt. »JutrtiJ v Kamnik. „ V. n OS n i" I"'1" ■' ii n a ii. „ Hit n :i-i rrr „ , Prihod v LJubljano dr*, kol.). Ob ti. uri iil min. z/mntj U Kamnika. \ -J—254} //. , /i» „ littiKilmitif , ,, O. ,, HO ,, tcrrrr ,, ,, Graščinski oskrbnik. Mlad mož, 28 let star, oženjen, Švicar, iz dobre obitelji, išče njt-sto kot oskrbnik na večjem posestvu ali drugo jednako zaupno mesto Isti ima obrežno, praktično in teoretično znanje v gospodarstvu, vrtnarstvo, računstvu in tr-govstvu. Prosilec je oz;3r-j o v Cognac-grenčec steklenica RO kr , 12 steklenic o g^ld. Slasten! Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. N N r N< (D H P (D 0 11 i vhši'- slovettflfinp in DemA&iae v ittsuvi in gOvO'U, »'7. |>a-«"j »m* n« v lovArno zn i/<1eloviiiije #.oB»ol rebee v. — Kjr? puv« i/, prijuznubti upravmAtv« „81.»venakana Naroda". (liTi—1> ^ Za Miklavža in 30ZIC! l~*r' Največja zaloga, najnižje cene. '5t i • •: to cesto nahaja drugod* Vsa, tinti najmanjša n.iročihi izvršuj<-in hitro in vestno. — Veletržcem posebni« Ugodne cene kf*9~~ Prosim vse p. n. OMtfte -laroenike, kateri ie niso poslal i svojih cenjenih naročil, da mi ista prej ko mogoče dopoAljejo, da jim ztttnoieiu pravočasno in po lelji natredi. Privatna naročila izvršujem le proti povzetju. (1159 — 2) S spoštovanjem %J<>>*il> i 11*1 »umi v Ljubljani, Kongresni trg št. 13, (Fišerjeva hiša). 4 J i i 4 4 4 i ponuja uajeeiieje v novem blagu in veliki izberi dosle slavnoznane nepremočne ruske juftovine v celili kožah, kakor tudi v uvaljanih škornjih, čižmah in oglavjih in vse vrste podplatov in gornjega usnja po tovarniški ceni zaioga usnja JULIJ MOISES zzz^ v fjjubljani, Prešernov trg &mV Vnauja naročila Izvršujejo se najtočneje po pošti ali železnici preti povzetju. (1141—4) » \fHak(» toiletno milo, koje ni popolnoma nevtralno, čisto in voljno, kvarno jo polti jedenkrat za vaelej; zdelajo ter prouzroeuje, da poHtano medla, lu-apav-i, razpokla in da pred časom zven . Zategadelj uporablja go« Mpnj i iisk i svet na I 'ran oski-m in Auglefikeiii le priznano nevtralna in voljna mila za svojo toileto. — Slovt-nskiui ^ospeui in dovsiu bodi ta primer v interesu vzdrževanja svežosti, lepote in čistosti polti najtopleje v posnemo priporočen, ter bodi omenjeno, da ((502—2) Doering-ovo milo s sovo &j odgovarja tej svrbi kakor nobeno drugo milo svota in to ne ssmo zaradi :,° kvalitativnih prednosti j, nego tudi z oziroiu na ceno, ki ju vsi. il ueAiiatn«.-^a potroška tako nizka, tia more vsskdor l»oeriii<-ot o milo a novo uporabiti. Generalno zastopstvo: A. MOTKCII it Co., Ihmaj, I., Lugerk Nr. '.i. I 1 Velika Inomostska 50-krajc. loterija. | Predzadnji I teden! H I Glavni dobitek 50.000 9o1' I Srečke po 50 kr. priporoča vJ. O, dinarjev. I (931—5) K ^ v Ljubljani. g Izdajatelj ia odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*. 58