5. Organizacijski odbor se voli za eno leto iz članov onih društev, ki imajo sedež v kraju, kjer se bo vršilo prihodnje zborovanje. 6. Nadzorni odbor se voli za eno leto. Sestavljen je iz zastopnikov vseh slovenskih zgodovinskih društev, ki sodelujejo pri zborovanjih; njegov predsednik mora bivati v Ljub- ljani. Nadzorni odbor skrbi za izvršitev na zborovanju sprejete resolucije, pomaga organi- zacijskemu odboru s potrebnim gradivom ter vzdržuje zveze z oblastmi. 7. Organizacijski odbor pripravi zborovanje in pošlje njegov dnevni red do 1. maja vsem sodelujočim zgodovinskim organizacijam. 8. Zborovanja slovenskih zgodovinarjev se delijo v razprave v smislu dnevnega reda, v ekskurzije in v sestanke delegatov včlanjenih društev. Ekskurzija naj ponazori krajevne zgodovinske probleme in predstavi krajevne zgodovinske zbirke ter spomenike od tipa selišč do objektov spomeniškega varstva. 9. Zborovanje slovenskih zgodovinarjev vodi predsednik organizacijskega odbora, za- pisnik vodi tajnik organizacijskega odbora, overovita pa zapisnik predsednika organizacij- skega in nadzornega odbora. 10. Zborovanja slovenskih zgodovinarjev so sklepčna oh vsaki udeležbi, če so bila pra- vilno sklicana ob soglasju organizacijskega in nadzornega odbora z vabili, ki so jih sodelu- joča društva prejela do 1. maja. Za sklepčnost sestankov delegatov društev je potrebna navzočnost zastopnikov vsaj polovice včlanjenih društev. 11. Če bi organizacijski odbor do 1. maja ne izvršil za zborovanje potrebnih priprav, je dolžnost nadzornega odbora, da organizira zborovanje. Na zaključku zborovanja je zastopnik Muzejskega društva v Ptuju prof. J. Jarc povabil zgodovinarje na zborovanje 1940 v Ptuj. Vsi navzoči so vabilo sprejeli ter izvolili odbor Muzejskega društva v Ptuju za organizacijski odbor, kateremu bo pri organizaciji zborovanja pomagalo Zgodovinsko društvo v Mariboru. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: univ. prof. dr. M. Kos, dr. Fr. Zwitter, univ. prof. dr. Fr. Stele, dr. L. Ložar, dr. Jos. Tominšek, prof. Fr. Baš, ravn. J. Glaser, dr. Jos. Komljanec, A. Smodič, prof. J. Orožen, dr. Fr. Šijanec, dr. P. Blaznik, prof. Fr. Planina in prof. J. Jarc. Zborovanje slovenskih zgodovinarjev je strokovno in družabno uspelo, tako da smemo v njem gledati izhodišče za delovno enotnost slovenskih zgodovinarjev v bodoče. Mr. Paul G. Brewster (Department of English, University of Missouri, Columbia. Miss., USA) študira že dalje časa sledečo otroško igro: Prvi igralec ima zavezane oči. Drugi, stoječ za njim, ga udari s pestjo po hrbtu in pri tem izreče primeren verz. V anglosakson- skem svetu »Koliko rogov ima kozel?« ali »Koliko prstov držim kVišku?«, pri Nemcih »Wicvicl Horner hat der Bock?«, pri Italijanih »Ad anca ed ancona«, ali »A caucara e hella«, pri Švedih »liulta hockhorn«, pri Turkih »Kac parmaq«, pri Estoncih »Sikka pukka, mitu sarve« i. t. d. Pri tem iztegne število prstov, ki ga mora prvi igrulec uganiti. Če ga ugane, menjata svoji vlogi, sicer se igra tako dolgo nadaljuje. Po nekod se prvi igralec postavi na vse štiri, ua dlani in kolena, drugi pa ga zajaha. Mr. Brewster ima primere opisov in verzov že iz Angleške, Irske, Škotske, s Hebridov. iz Finske, Švedske, Danske, Nemčije, Italije, Grške. Portugalske, Španske, Francije, Belgije, Nizozemske, Estonije, Turške, Srbije in USA. Sedaj bi rail vedel, ali imamo tudi Slovenci kaj enakega ali podobnega. Kdor kaj ve, naj blagovoli ljubeznivo sporočiti ali naravnost njemu, ali pa meni. j Glonar. F. R. Koliko rogov ima kozel?"