Posamezna števB-ka 1 Din mesečno, če se sprejema list i upra -"i, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru VOHEDErJSKI Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6 lil. Teleion št 205;) in 2996 — List izha-ia vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica Slev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15 179. Teleion ttev 2W2 Stalila in Nemčija sta si razdelili med seboj Podonavje Dr. Hodža išče angleško nadzorstvo nad Srednjo Evropo V politiki Rim, 9. majnika. TO. »Giornale d Italia', ki je poluradno glasilo Musolinija samega in ki običajno točno izraža Museolinijeve zunanjepolitične poglede, je objavilo pregledno poročilo o posvetovanjih, ki sta jih zaporedoma imela v Rimu nemška državnika general Ooring in zunanji minister bnron Neurath. Italijanski list deli sklepe, ki so bili sporazumno doseženi, v dvoje poglavij, v gospodarske in politične. Na gospodarskem polju Na gospodarske ni polju je bil dosežen sporazum v naslednjih točkah: 1. Ker sc je Nemčija v času sankcij najbolj prijateljsko obnašala napram Italiji, jc samo po sebi razumljivo, da mora v italijanski zunanji trgovini ostati na prvem mestu. Nemčija ho smela največ uvažati v Italijo in ho od svoje strani tudi podpirala italijanski izvoz. 2. Italija in Nemčija bosta tesno sodelovali pri gospodarskem izkoriščanju abesinskega ccsar-st-a. Sodelovanje je žc prišlo do izraza z ustanovitvijo rudniško družbe, ki ima nalogo, da preiskuje osrr ' u jp visokogorje Abesinije za raznimi kovinskimi rudami in jih tudi industrijsko izkorišča. Sodelovanje ho v bodočnosti dobilo šc druge oblike na drugih področjih. 3. Oho državi sta se obvezali, da bosta v Podonuvju in na Balkanu spoštovali drug drugega trgovske interese. To se pravi, da imi Italija pri organizaciji svoje trgovine s Podonavjcm in Balkanom spoštovala nemške interese, in narobe, da bo Nemčija spoštovala italijanske. 4. V kolikor tiče raznih novih načrtov n svetovnem gospodarskem sporazu u. načrtov, ki prihajajo večidel iz Amerike, izjavljata Italija in Nemčija, da sla pripravljeni, da sodelujeta, pod pogojem seveda, da imajo ti načrti v vidu potrebe vseli narodov brez izjeme in da sc tudi ne bodo vmešavali v samostojno gospodarsko organizacijo Italije in Nemčije, ki je avtarkična. to jo takšna, da hoče državo usposobili, da postane gospodarsko čim manj odvisna od tujine. Praznih Device Orleanske je B!umova vlada o!;riii!a Pariz. 9. maja. AA. V Parizu so danes proslavili narodni praznik Device Orleanske. Program proslave se je lotos omejil na službeno manifestacijo pred spomenikom (levice Orleanske na trgu Piramide. Zastopniki oblastev so položili pred spomenik več vencev, čete pariške gnrnizije pa so defilirale mimo spomenika. V prejšnjih letih so pri teh manifestacijah sodelovale mnogoštevilne patriotične organizacije. Letos pa je bil dostop k spomeniku dovoljen le manjšim skupinam. Policija je izdala stroge varnostne odredbe in je bila vzpostavljena stroga policijska služba tako na trgu samem kakor tudi po sosednjih ulicah. „Praznih imperija" v Italiji Rim, 9. maja. AA. Po vojaški paradi je imel Mussolini z balkona Beneške palače govor, v katerem je med drugim dejal: Prva obletnica cesarstva sc proslavlja v znaku miru, miru za nas in vse ostale, za vse one, ki hočejo slediti svetom svoje vesti. Mi želimo v afriškem ozemlju dovršiti civilizatorno misijo Italije. Če bo treba, bomo to storili tudi tedaj, ko bomo morali odstraniti eventualne zapreke. Mi sc, izvajajoč svoje nalogo, zavedamo svojih sil. Na političnem polju pa obsega sporazum naslednje točke: 1. Italija in Nemčija imata skupen nazor o najboljšem načinu organizacije evropskega miru. Ce sta se obe državi oddaljili od Zveze nam-d o v . to še nikakor nc pomeni, da nočeta sodelovati pri utrjevanju miru v Evropi. Nasprotna. Italija in Nemčija sla danes pripravljeni, da vstopita v pogajanju za sklenitev znpadncgu pakta (jamstvo za francosko-nemško in hclgijsku-netnško mejo), to pa takoj, kakor hitro bo znano, kakšno je stališče Belgijo in ko bo špansko vprašanje rečeno. 2. Italija in Nemčija sta mnenja, da Z veza narodov ni edina ustanova, ki brani mir. Zvezo narodov jo mogoče prav lahko nadomestiti z drugo ustanovo, ki ne ho tako častihlepna 'u ne ho hotela organizirati miru po vsem svetli — dejansko pa nič ne dosegla —, ampak, ki ho bolj skromna v obsegu svojega delovanja, a zato bolj učinkovita v svojem poslu. 3. V kolikor tiče Š p a n i j e Italija in Nemčija nimata nobenih posebnih ciljev. Oni želita samo vrniti španskemu narodu pravico,, da samostojno odločuje o svoji usodi brez kakšnega revolucionarnega pritiska od koderkoli, predvsem pa hočeta Španijo osvoboditi komunistične revolucije. ki je bila priiiešcna iz tujine. Italija iu Nemčija vsled tega opazujeta r velikim zatajevanjem vse poskuse, ki hočejo, ila hi kdorkoli miroljubno posredoval med občina bnrečima se taboroma v Španiji. 4. V podonavski kotlini želita Italija in Nemčija prilagoditi svoje interese interesom in potrebam podonavskih držav, ki jim javno priznavata pravico dn največje svobode, seveda na podlagi popolne enakopravnosti. In se pravi, ila tudi te države Italiji iu Nemčiji priznajo popolno svobodo življenja. 5. Italija iu Nemčija končno ponovno poudarjata. da sta v obrambi evropskega miru strnjeno združeni v borbi proti ko m u ii i z m u. Ta borba mora postati mednarodna in je že do sedaj imela ta uspeli, da je pokazala na nekatere evropsko vrednote, ki jih jc treba ua vsak način ohraniti. Naskok na zvezo med Sšattjo in Nemčijo Anglija zbira Podonavje London. 9. maja. TG. Češkoslovaški ministrski predsednik je že nekaj dni tukaj in se pridno shaja z raznimi angleškimi državniki, kjer ga zelo radi sprejemajo. V poučenih krogih govorijo, da nosi dr. Hodža seboj dva načrta. Nuj prvo bi rad dosegel, ila se tudi Anglija zavzame za to, da se zveza ltim-Bcrlin v sredi preseka z zvezo Pariz-Dunuj-Praga-Mudjurska, tako. da lii bilo mogoče itali,jan.-nemško zavezništvo »slabiti z zvezo med Francijo, Avstrijo. Madjarsko in državami Mule zveze. Anglija naj to stvar podpre. Drug a njegova želja pa je, da pridobi A n g 1 i-jo zato, da prevzame jamstvo za nedotakljivost češkoslovaških meja. lir. Hodža bi rad dosegel, da bi torej Anglija prevzela nekako vrhovno nadzorstvo nad 1'odonavjcni. I)r. Hodža bo imel priložnost razgovarjali se tudi z avstrijskim zim. ministrom dr. Schniidt-om, ki se je pripeljal na svečanosti kronanja v istem vlaku kot madjarski zunanji minister. Verjetno je, da bo Eden vse tri. torej dr. Hodžo, de Kaiiyo in dr. Schmidta povabil na svoje izveu-londonsko posestvo, da sc tamkaj v miru med seboj pogovore o bodočem delu v Podonuvju. Avstrijski zunanji minister dr. Schmidt prihaja v London z visokimi cilji, ki se v marsičem ujemajo z dr. Hodževiini. Zanimivo bi bilo, če bi iz. Londona izšla nova pobuda, ki bi italijansko-tieniško zavezništvo ravno v Srednji Evrojii smrtno lanila. Na Dunartt: Vedno hu;ši odpor p roti Nemci ji Dunaj, 9. majnika. TG. Sodeč |io pisanju dunajskih pol uradu i h listov, je bil sestanek med avstrijskim zveznim predsednikom Miklasoui in madjarakim regentom HorthyJem v Budimpešti predvsem namenjen, da izpove jasen odgovor Avstrije iii Madjarske na najnovej:e skle|ie llniije in Nemčije glede Podonavja. Posebno pomembno je pisanje >R c i c h s p o s t e c. ki pravi, da jc sestu-nck v Budimpešti imel namen prikazati, da imajo malo in srednje države neomajno voljo, da bodo skupno hranile svojo neodvisnost kakor tudi neodvisnost vsega podonavskega »zemlja. Te države so sedaj izpostavljene raznim nevarnostim. A hočejo sc hraniti. Ne ho jim težko upirati se vsakemu vmešavanju, naj prihaja »d koderkoli, če hudo imele zaupanje vase in v vzajemno moč. Kdorkoli hi si drznil dreguti v neodvisnost katerekoli podonavske države, ta hi ngroinl tudi vse druge. O tem danes ni mogoč več noben dvom. 1'trjcnje prijateljske ziezc med Avstrijo in Madjarsko je evropskega pomenil, ker je ustvaril temelj, na katerem lin mogoče sedaj zgraditi splošno sodclova nje vseh podonavskih držav, ki si želijo miru. Kapitan l'ru poveljnik >!liiidcnhurga -vranu! ne ju Prva slika o nesreči Hindenbarga V Romuniji: Pred pokaran'i : Mndžari Bukarešta, 0. majnika. TG. Vladni romunski listi posvečajo podvojeno pozornost dogodkom v Podonavju. Značilno je, da je prišel v Bukarešto romunski poslanik v Parizu, ki je dolgo poročal kralju o korakih, ki jih je v Parizu nupravil I ivši zunanji minister Titulescu. Ko je prišel od avdi-jence pri kralju, je romunski poslanik Cesianu dal vedeti, ila s» pogajanja med pariško in romunsko vlado v teku in ila ho v kratkem ministrski predsednik Ttilnresru osebno potov al na obisk k Leonu 1(1 um u v Francijo. Vladni li-t (-urentulc pu pripoveduje, da se sicer Poljska in Romunija, kot je bilo sklenjeno, ko .ie liil Itcck > Bukarešti, bosta vmešavuli v kakšne ideološko borbe, ki lahko zavlečejo v vojno, pač pa hočeta izgraditi svojo nevtralnost tako. ila ho tudi drugim koristna. Ko ho |irisc| linijski predsednik države Mu s i č k i ua obisk k riiniuskemii kralju, sc bodo nadaljevali razgovori o najboljšem načinu, kako lii se 'mogla Romunija trajno |iohiitnti / Madjar-ko. ideal, ki je sedaj, odkar je znana vsebina avstrij -ko niailjar-kili razgovorov oh |iriliki Miklasotegn bivanja » lliiilim|iešti, stopil mnogo bol j v dosegljivo ospredje. Cnn?toi'ce zopirn'o Sofija. 9. maja. v notranjosti države Cankovih prisla-ev, m. Tako v Sofiji, kakor tudi je prišlo do številnih aretacij ki so ruzširiali nelegalne le- take, v vinskih katerih volitev. napudujo vlado zaradi zadnjih ob- Zakaj tiskovni predam med Italijo in Anglijo Pariz. 9. maja. AA. V Parizu je odredba italijanske vlade o prej ovedi uvoza v Italijo in raz-počavanje angleških listov, izzvala precej veliko pozornost. Vsi listi danes jKidrolino razpravljajo o tem ukrepu. »Echo de Pariš pravi med drugim: Stvari se razvijajo tako. da bi človek zares mogel verjeli, da čestokrat Nemci silijo Itulijane. da zavzamejo nespravljivo stališče napram Angliji. — »Oeuvre-r ugotavlja, da so bili v prvem trenutku v Londonu preccj vznemirjeni. Pozneje pn se za italijanski sunek niso več niti zmenili. Toda nedvomno se bo britanska diplomacija Se dolgo spominjala tega dogodka, ki mu ni prcccdcnsn v di-plomatski zgodovini. Vedeti je treba, da so bili italijanski novinarji odpoklicani iz Anglije tik preii kronanjem kralja Jurija. — Journal je objavil kratek intervju svojega rimskega poročevalca z nekim višjim uradnikom italijanskega ministrstva za tisk in propagando. Dolični funkcionar je dejal, da odredba italijanske vlade glede angleškega tiska nikakor ne spreminja odnoSajev med italijansko in angleško vlado. Odredba italijansko vlade se nanaša zgolj nn tisk ene in druge države. Angleški lisi; je popolnoma svoboden in mi vemo, jo dejal, da angleškn vlada nima nikakih zakonskih sred lev, da bi lahko vplivala na angleške liste. Prav zaradi lega smo bili mi sami prisiljeni. da smo storili to, kar se nam je zdelo po-liebno Mi nismo m igli več mirno uledati na lo, da skoraj vsi angleški listi brez razlike objavljajo klevete proti Italiji, io napadajo prav |xi navodilih komunistične internacionale. Ta klevelniSka kampanja se je pričela že začasa abesinske vojno in se je poleni nadaljevala zaradi dogodkov v Španiji Mi ne moremo dopustili, da bi se žalili kaki Italijani, pa naj se nahajajo kjerkoli. Naši fašisti, ki se bore v Španiji, ne glede na lo, ali jih v tujini priznavajo za proslovoljce ali ne. so Italijani, iu mi ne dopuščamo, da bi jih kdo žalil. — »Figaro je prav tako objavil daljše |ioročilo iz Rima, v katerem pravi, da bi morali v Londonu storiti karkoli za zboljšanje odnoSajev med Italijo. Francov proglas na Bosise Nacionalisti vedno bliže BUbao-a Salamanca, 9. maja. AA. General Franco je izdal proglas na prebivalstvo v pokrajini Biskaji. V njem p.ravi med drugim: Mi se nahajamo pred samim Eilbaom. Polovica Biskaje je v naših rokah. Lažejo vam oni, ki vas nagovarjajo, da bi nadaljevali z nezmiselno borbo. Mi ne streljamo ujetnikov. Onim, ki sc prostovoljno udajo, ne preti nobeno nevarnost. Mi jamčimo tudi za življenje in svobodo vsem nasprotnim borcem, ki se jim nc bo mogel dokazali noben posebni zločin. Hkratu obljubljamo, da bomo spoštovali vaše pokrajinske tradicije, ker hočemo, da bi bila nova Španija dejansko velika svobodna in zedinjena država. Komunike nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi: Naše operacije v gorah nad Solubo na biskajski fronti so se zaključile s popolnim uspehom. Po hudih borbah, ki so se bile okrog najvišjih točk, so nacionalisti končno prešli v močan napad v nasprotnikove postojanke. Vse baskiške postojanke so bile zavzete. Baskiške baterije so bile uničene. Zmagovite nacionalistične čele so se nato spustile navzdol, proli dolinam in zavzele Ancu-rago, Trujengo, Gozenzo. Triplemno, Lazare, Ma-barebego, Landagosco in Ituirieto. Prodrle so tako do črte postojank, ki leže le šc 5 km daleč od Mongue. Nacionalisti ,so v leh bojih zaplenili celo polj.sko baterijo kalibra 75 mm. večjo količino streliva ročnih granat, pušk. možnarjev ild. Doslej je bilo našteli 3000 padlih Baskov. Na madridski fronti je bil odbit močan napad motoriziranih republikanskih oddelkov proti našim postojankam na reki Oji. Nasprotnik sc je moral celo umakniti do Argesa. ker so nacionalisti zaplenili 4 strojnice in mnogo drugega materijala in ujeli večje število republikanskih miličnikov. Guernica, 9. maja. AA. Nacionalisti so sc vče- raj borili neprestano do 17, da bi sc polastili poslednjih vrhov gorovja nad Solubo, ki se razteza od Guernice do rta Macichaho. Tri nacionalistične kolone so pod zaščito nacionalističnega topništva prešle v napad. Proti večeru so žc izpolnile v,se naloge, ki so jim bile poverjene. Nasprotnik pa jo ostal še nadalje na svojih postojankah v zapad-nem delu gorovja, a njegove utrdbe so stalno pod ognjem nacionalističnih lopov. Nacionalisti so si s tem izvojevali prosto pot za poslednji napad, ki naj zlomi odpor Baskov pred Bilbaom. Toledo, 9. maja. AA. Cele generala Franca so s sijajno operacijo Ujtrdile in zboljsalo svoje postojanke okrog Toleda. Nacionalistični glavni stan je sklenil za vsako ceno pregnati vladne čete. ki se nahajajo na višinah, ki obvladajo Toledo. Napad je bil pripravljen v največji tajnosti. Napadalci so izkoristili okolnost, da so bili' vladne čete popolnoma iznenadene. Zvečer je nacionalistična vojska nove postojanke, ki ležijo "i km daleč od dosedanjih njihovih prvih postojank, zavzela in utrdila. Republikanski topovi sedaj ne bodo mogli več obstreljevali Toleda. Barcelona, 9. maja. AA Življenje je v Barceloni postalo spel povsem normalno. Po odredbi vlade so se nanovo odprle vse banke, kini in gledališča S svoje strani so vladne ukrcpft podprle vse sindikalne organizacije. Po ulicah sc že rušijo barikade in promet sc spet polagoma razvija. Z zastopniki valencij.ske vlade je prispelo v Barcelono 5000 mož napadalne garde in 2 motorizirana oddelka vojaštva. Prebivalstvo jih je simpatično sprejelo. Za novega generalnega tajnika zedinjene delavske zveze je bil imenovan Jose del Vario, ki jc žc prej vršil tc funkcije, in ki jc bil pozneje odstavljen in je tedaj "prevzel njegovo mesto sedaj pokojni Antonio Sesc. Kakor znano je Sese padel o priliki poslednjih neredov. w Ali bo Sonsky (Zelenka & Co,) plačal peimitijonsho kazen in poravna! 3 milijone in pol utajenih davkov? Maribor, 8. maja. V aferi podjetja Zelenka S, Co. v Mariboru, ki je last tovarnarja Hedriha Šonskvja, so v javnosti govorice že skoraj ropolnonia zamrle, četudi cela stvar še ni likvidirana. Nedavno se jo vršila pred mariborskim okrajnim sodiščem v tej zadevi razprava, ki sicer ni prinesla mnogo novega, daje nam pa priložnost, da se s to afero nekoliko podrobneje bavimo ter jo osvetlimo iz. nekaterih zanimivih strani. Afera je namreč tipičen primer z.a udejstvovanje tujega kapitala pri nas. 5,403.920 din denarne kazni Tekstilna tovarna Zelenka & Co., ki spada med večja tovrstna podjetja ter zaposluje okoli 800 delavcev, je bila radi utaje davkov obsojena od finančnega sodišča Dravske finančne direkcije dne 23. decembra 1030 na kazen 5,408.920 Din. Lastnik le tvornice je Hedrih šonsky, češkoslov. državljan. Finančno sodišče ga je obsodilo, ker je prišlo do prepričanja, da je zatajil dohodke, zavezane neposredni m davkom za davčna lela 1931 do 11)3(1. S leni je zagrešil davčno utajo ter je bil obsojen na 3 iu pol, oziroma 2-kralni iznos utajenega davka v znesku 3,440.358, radi •dvojnega vodenja knjig jki na kazen 100.000 Din. Razen lega mora plačali še lakso za razsodbo 103.570 Din ler redni davek v znesku 1,223.992 Din. Zakaj je bil obsp'sfi 1'inučno sodišče ji' sodbo obrazložilo s sledečimi ugotovitvami: Obdolženec jo do lela 1934. vodil dvojne knjige, pri čemer je bilo poslovanje podjetju, kakor tudi uspeli istega izkazan doloma v glavnih knjigah, s katerimi je obtoženec operiral napram davčni oblasti, deloma pa v tajnih knjigah, ki jih je obtoženec skrival. Tajne knjige so se izsledile na podlagi ovadbe v Ptuju, kjer tvrdka sploh nima nobenega obrata. Na podlagi izsledkov i/, javnih in Injnili knjig se je ugotovilo pravo sliinje glede poslovnih lei 1931—1933, za katera je obdolženec, na podlagi javnih knjig predli'gal davčni oblasti v odinornein, kakor ludi pritožbenem posloppku lažne bilance in druge lažne podtke. Glede poslovanja v letih 1934 in 1935. pa je obdolženec zhi.sti pri pridobnini zavajal odmerim oblast v zmoto s leni, da je neutemeljeno in brez. podlage prikazal v svojih knjigah in izkazih razne | ostavke kot režijske izdatke, ki pa i-ii bili deloma brez. podlage, deloma pa kot investicije. Podan je s tem čin zntajbe. Z ozirom na višino izgleda kazen na prvi pogled izredno stroga. Ce pa ločne jc pogledamo, vidimo. da se je ugotovila utaja oil 1 in četrt milijona in da je predpisana kazen le v višini dva in polkratnegn normalnega davka, medtem ko prod- f Gabrijel Šhoi Rilo je majsko jutro. .ledva je odzvonil Marijin jutranji pozdrav, ko je na dan, ki je posvečen Srcu božjega Kralja v mesecu Marijinega raja, v cvetu svoje mladosti, v lepi pomladi izročil svojo dušo Gospodu v naročje mlad duhovnik kapucinskega reda p Gnbriel Škof. P Gabriel je bil doma iz. Sv. Petra pri Mariboru. Blizu romarske cerkvice M. B.. na tako zvani Gorci je njegov dom. Rojen je bil 4. okt. 1909. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Mariboru. Od doma ie hodil nekaj času peš v šolo. Ce ga je kdo vprašal, zakaj je šel vendar v gimnazijo, je v njem, še mladeniču, vzkipelo srce in neustrašeno je odgovoril: Da bom duhovnik". Ko je končal nižjo gimnazijo, ga je božja roka vodila še dalje. France jc vstopil v kapucinski red in bil 12. avgusta 1920 preoblečen pod redovnim imenom Gabriel. Kmalu po novicialu ie šel študirat v inozemstvo. V Iniisbrucku je dovršil višjo gimnazijo in se vpisal v laiiiošnjo bogoslovno učilišče. Tu pa ni vztrajal dolgo, kajti pojavili so se začetki bolezni. Kapucinski provineial ga je poklicni nazaj v Slovenijo, da bi svoje Študije nadaljeval v Mariboru. Tako je bil leta 1933 vpisan v mariborsko bogoslovje. Samo eno si je želel — »dn bi mogel priti še do svojega tako zaželjenega cilja, potem pa tudi rad umrje, če treba . In res. Leta 1934 je bil 8. julija posvečen v mariborski stolnici. Poleni jc hitel ovenčan s krono duhovniškega reda v Sv. Peter in tam daroval prvo daritev. Bil jr- ves srečen, da je dosegel hrepenenje svoje mlado dobo Toda te sreče na žalost ni užival dolgo. Po novi sv. maši je študiral še eno leto v Mariboru, poleni pa je moral v zdravilišče Golnik. Čeprav mu je bilo precej hudo, je vendar še vedno upal nn rešitev. Koliko lepih želja jc gojil v svoji duši. Koliko mladostnih idealov, taksnih, kakršnih je polno srce mladega Kristusovega duhovnika, je bilo v njem! Večkrat je dejal: »Imel sem tak načrt, loda — moral sem ga opustiti. Mislil sem. da boni Inhko dosegel še io svojo željo, pa je nisem. Skoraj da sem pripravljen ...« Prišel je z. Golnika v Studence. Vdan v božjo voljo, je ta mladi duhovnik gledal, kako nm tonejo vsi njegovi načrti, ki so mu bili sveti. In ko je prišel Marijin maj, je zadnje, knr je imel — svoje življenje — daroval Njej, ki jo'je iz dna dušo ljubil — svoji nebeški Materi. Jutranji Marijin zvon jo spremljal dušo redovnika-duhovnika pred božji prestol. Marija, majska Kraljica, hodi mu zagovornica! Beograjske vesti Belgrad. 9. maja. m. Današnji sofijski časopjsi objavljajo izjavo, ki jo jc: dal g. dr. Janjič, ki 'se je v času svojega desetdnevnega bivanju v Sofiji sestal z, uglednimi bolgarskimi poliliki, s katerimi je govoril tudi o potrebi proučitve vprašanja sklenitve carinsko linije med Jugoslavijo in Bolgarijo. Dr. Janjič je dejal, da bo ilo teh pogajanj v kratkem prišlo in da bo za ta pogajanja služila za temelj konvencija, ki jo bila sklenjena leta 1905. Belgrad, 9. mnja. V Kraljevem je prišlo do avtomobilske nesrečo. Avtomobil zastopnika tvrdke Ford je zdrčnl 10 m globoko v reko Vrbns. K sreči je avlo priletel na kolesa in so potniki odnesli le lažje, poškodbe. Rclgrad, 9. maja. m. Zveza za varstvo olrok je priredila danes v okviru otroških dni velik sprevod šolske mladino po belgiajsUili ulicah. — Sprevod, v katerem je bilo nad 10.0(10 šolske mladine. se je pomikal od Kaleiuegdann proti Slaviji ler jo na Ternzijah šel mimo ministra zn telesno vzjjojo narodu g. dr. Rogiča. videva znkon v težkih slučajih, kakor jo predmetni, tudi štirikratno kazen. Kazen ni izterljiva? Kakor smo že omenili, jo finančno sodišče v Ljubljani izdalo svojo razsodbo dne 23. decembra lanskega leta, na podlagi katere je državno pravobranilstvo predlagalo pri mariborskem okrajnem sodišču zavarovanje davčne kazni 5,403.920 Din in rubež nepremičnin. Tomu predlogu je okr. sodišče ugodilo s sklopom dno '-'N. decembra 1930. Ker pa so lastniki obsojene tvrdke vedeli za navedeno razsodbo kakor t I i zn zavarovalne korake državnega pravobrnnilslvn, so dva dni pred predlogom drž. pravobranilstva in sicer dne 23. decembra 1980. dali vknjižiti ■zaznambo vrstnega reda za nameravano obremenitev nepremičnine v znesku 12 milijonov dinarjev. S tem so obrezuspe-sili zavarovanje in izterjavo omenjene davčne kazni. Zaradi tega je državno pravdništvo predlagalo okrajnemu sodišču, dn kaznuje Hedriha Šon--'kyja in solastnike radi prestopka oškodovanja tujih al vari in imovinskih interesov po S 866-1. Ta paragraf predvideva za obrezuspe-enje izvršbe kazen do 1 leta zapora ali do 10.000 Din denarne kazni. Zan'miv zagovor Kol že omenjeno, se je v tej zadevi vršila nedavno pred mariborskim okrajnim sodiščem ' razprava. Šonsky k razpravi ni prišel ler ga je zastopal njegov odvetnik, ki je |>odal v imenu svojega klienta sledeč zagovor: Šonsky ni kriv. Zaznamoval je vrstni red za nameravano najetje posojilu iz. poslovnih potreb podjetja. Potrebuje za obrat, ki ii*i:i na leto preko 20 milijonov Din prometa, obratni kapital polom kreditu. Razen tega je imel takrat velike obveznosti napram inozemskim dobaviteljem, ki so zahtevali varnost za svoje terjatve. Nameraval je tudi rudi predvidenega dviga cen nakupili večje količine bombaža. Edino radi tega se je v svrlio, da se prihranijo stroški, zaznamoval vrstni red za nameravano najetje posojila, ker so pri leni ziinliio manjše takse. Radi nabave celotnega spisa o davčni odmeii je poleni sodnik dr. Mibulič razpravo preložil na nedoločen čas. K temu sadnemu postopku bi omenili sledeče: Le slučajno se je izvedelo, da teče v zvezi z zaznamovanjem vrstnega reda kazensko ]»stopanje proti šonskvju in solastnikom. Iz. tega r-e vidi, da so bile govorice o izredno strogem postopanju proti obdozencu pretirane. Državno pravdništvo mu v ovadbi le očila, da je Šonsk.v moral pričakovati, da bo finančno sodišče izdalo razsodbo, s katero bo It. Zelenkn & Co. obsojeno ua večji znesek. Iz. ovadbe sledi, da je bila sodba izdana 23. XII. 193(i. in da je islegn dne tudi Šon-sky predlagal vknjižbo. Pravobranilstvo bi se bilo lahko postavilo na strožje stališče, da jo bila sodba žo izrečena 22. XII. pri razpravi, pri kateri jo ie bil navzoč kot zastopnik Šonsky,ja finančni strokovnjak in da je tedaj bila podjetju znana razsodba že 22. XII., ko se jo vložil predlog za vknjižbo. Ugotovilo bi se bilo lahko, kedaj je bi! ta predlog od Konskv.ia podpisan, da je bil pripravljen zn vložitev v trenutku, ko so kazen izreče. Iz zagovora Šonskyja, ki gu je podal pred sodiščem po svojem pravnem zastopniku, se nadalje vidi. da je imela vknjižba 12 milijonov le fiktiven značaj. ker ne navaja niti upnika, v katerega korist je bila vknjižba, ki je bila potrebna ravno dan po razsodbi. Prav lako je tudi za tekstilnega strokovnjaka samega težko razumljivo, kako naj se s tem utemelji zaznamba vrstnega reda, ko podjetje no predlaga niti številk in niti računov in ko se njegov položaj v slučaju porastu cen bombaža salti od sebe poboljša. Javnost bi predvsem sedaj zanimalo, ce je Šonsky med tem žo pustil prostovoljno zbrisati zaznambo vrstnega reda in je s lem dal prednost zavarovanju države. Poleg tega pa je moral Šonsky vedeti, da so bo oblasl intn-bulirnln, ker se je hotela že pred 5 meseci zavarovati z.a ta znesek ter je bilo iz, nekih formalnih razlogov na pritožbo Šonskyja zavarovanje države zavrnjeno. S toni mu je bilo omogočeno, da je pozneje izvršil zaznambo reda za 12 milijonov dinarjev, zn ketere v obrambi ni mogel navesti tehtnih motivacij. Kako pa s koncesijo Ker je uvedeno postopanje proli Šonskyju in solastnikom, smo se zanimali tudi za te solastnike ter smo pri tej priložnosti prišli v trgovskem registru do zanimivih ugotovitev. Vidi se namreč, dn je Šonsk.v svoječasno pristopil kot družabnik k majhnemu podjetju E. Zelenka, ki ni imelo niti lastne obraiovalnice. Najbrže se je s tem izognil težavam pridobitve nove koncesije. Ko je potem ustanovil novo veliko podjetje, je odpravil iz njega z. razmeroma majhno odkupnino prejšnjega lastnika in tedanjega družabnika, s katerim so še danes radi ostanka na obračunu pravda. Tedaj jo pravzaprav javna družba prenehala in koncesijo-nar je izstopil ter jc edini lastnik podjetja sedaj Bodrili Šonsky. Iz. registra ni razvidno, kedaj in na kakšni podlagi jo on dobil koncesijo za obratovanje. Seveda nimamo pri leh ugotovitvah namena ovirati ga ter mu delati nesmiselne težave, vendar hi morali pri na.s inozemski industrije! upoštevati tiste dolžuosti, knlere izvršuje dosti-kral z velikimi težavami najmanjši domač obrtnik. Motorno kolo v kolesarki Ena ženska mrtva — trije nevarno ranjeni Ljubljan, 9. maja. V Poljanski dolini, n:i razcepu cesl v Tralo in Holavlje, se jc danes ob 2 popoldne pripetila huda prometna nesreča, ki je lako,j zahtevala smrtno žrtev mladega dekleta, medlem ko tri druge žrtve trpe v ljubljanski splošni Itolnišnici, ozir. na svojem domu. Znani športnik Slavko Jcsenovec, monter iz Kamnika, doma z. Vrhnike, ki si je pridobil v slovenskem s|K>rtnein življenju že precej znano ime, sc je danes odpeljal s svojim motornim kolesom v Žiri, na motorno kolo pa je sprejel še 31-lctnega mesarjevega sina Blaža Podgorška iz Kamnika. Oba športnika sta vozila po gorenjskih cestah. Na omenjenem rnzcepju pa sta jima privozili nasproti dve dekleti na enem kolesu. Jesenovec je vozil pravilno, zdi se pa, da dekleti nekako nista obvladali kolesa, obenem pa je lam križišče zelo nevarno. Tako se jo zgodilo, da sta motorno kolo in navadno kolo, s katerim sla se vozili dekleti, trčila skupaj. Posledica je bila strašna. Oba motociklista eta padla z. motornega kolesa, še bolj nesrečno pu dekleti. Prvo dekle sc je takoj na kraju nesreče ubilo. Bila je to 19-letna Zofija Jelovčan, kočarska hči s Srednjega vrha pri Hotavljah. Pri padcu ji jo počila lobanja, tako da zanjo ni bilo več pomoči. Pa tudi njena tovarišica. 16-letna dninarica Angela Erženova iz. Srednje vasi pri Trati, je obležala nezavestna na cesti. Enako sla obležala na cesti nezavestna oba motociklista Jesenovec in Podgoršek-. Erženova si je zlomila pri padcu obe nogi in je dobila hudo poškodbe na glavi, Jesenovec pa jc dobil pretres možganov. Blaž Podgoršek pa jc dobil hude poškodbe na desni strani iu je verjetno, da si je ludi pretresel možgane. Neki zasebni avlo je pripeljal vse Iri ponesrečenec v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so takoj vse tri ponesrečence operirali, vendar je Jcsenovec še nezavesten in se je bati za njegovo življenje. K zavesti je prišla Erženova, ki je vsa potolčeiia in trpi velike bolečine. Zdravniki' upajo, da ji bodo rešili življenje. Podgoršek je ludi nevarno ranjen, vendar pa je zaradi svojo močne narave lažje prenesel nevarne poškodbe ler je po operaciji v bolnišnici takoj odšel domov. V bolnišnici so namreč nevzdržne razmere in leži po dvojo ali troje bolnikov na eni postelji in zalo je Podgoršek rajši odšel domov, k jer bo ostal v oskrbi, če ne nastopijo komplikacije, nakar bi se moral vrniti v bolnišnico. Avimn^hU v motorno kolo Maribor, 9. maja. Na cesti med Št. Jnnžem in Ptujem je danes okoli 18 drvel avtotaksi št. 2-2411 iu se zaletel v motorno kolo s prikolico, ki ga je vozil trgovec cc.c..., .-„ |„™w,„vi Smeh z. Radvanjskc ceste. V prikolici je imel ženo mariborsko bolnišnico, z otrokom. Pri trčenju je dobil najhujše poškodbe i Smeh, kateremu je zdrobilo nogo, dočim sla žena in otrok kakor |>o naključju ostala nepoškodovana. Motorno kolo je popolnoma zdrobljeno. Ptujski reševalci so poškodovanega trgovca prepeljali v O V fazne Skopljc, 9. maja. m. V okviru velikih .jubilejnih slavnosti, ki se prirejajo ob priliki 25-letnice osvoboditve južne Srbije, je predsednik kr. vlada in zunanji minister g. dr. Stojadinovič položil v navzočnosti več članov kr. vlade temeljni kamen za veliki jez v soteski reke Treske za močno vodno električno centralo, ki jo gradi skopljanska mestna občimi. Predsednik vlade je z ministroma Stošovi-čem ter Letico prispel v Skopi,je ob Iri četrt na 10. Na železniški posla,ji eo ga pozdravili ban vardar-ske banovino Svelislav Paunovič z vsemi načelniki in višjim uradiiišlvoni bansko upravo, poveljnik III. armadne oblasti general Ječmeni S z ge-neralileto in častniškim zborom, zupau skopljan-sko občine Pnntn Jovanovič, konzularni zbor ter več narodnih [>osluncev. Tekom današnjega dne je bila soproga predsednika vlade z.a botro tretjemu lolulu skojiljan- Belcrad, 9. maja. m. Nn današnjem občnem zboru Zveze trgovskih združenj je več govornikov v svojih govorih oslro nastopilo proli kartclom ler invaziji tujega kapitala v naši državi. Vsi govorniki so nastopili enotno tudi proti odpiranju vidikih trgovskih hiš. Niš. 9. maja. m. V okviru proliluherkuloznih dni je bil danes tukaj odprt prvi prolituberkulozni ekspanzer v molovski banovini. skega Aero-kluba. Prosvetni minister Dobrivoje Stošovič jiu je bil holer zastavam, ki so jih prejeli mladinski pododbori Aero-kluba. Opoldne se je dr. Stojadinovič s spremstvom odpeljal v sotesko roko Treske ler je tam položil temeljni kamen za velikanski jez, kjer bo zgrajena velika električna centrala, ki bo dobavljala električno energijo skopljanski mestni občini. G. dr. Stojadinovič je danes prisostvoval tudi slavnostni seji 77. distrikta R. I. Parlamentarci Mate zveze Belgrad, 9. maja. m. Češkoslovaški parlamentarci ler nekaj runnmskih parlamentarcev so sc odpeljali danes z ladjo »Kraljica Marija« na izlet v Smederevo, kjer je bila njim na čast svečana seja občinskega odbora. Na seji jih je pozdravil predsednik smederevske občine dr. Štefanovič Za pozdrave se je zahvalil v imenu češkoslovaških parlamentarcev predsednik češkoslovaškega so-nala dr. Sokoup, v imenu parlamenta pa dr Malv-petr. Zvečer se bodo češkoslovaški parlamentarci vrnili v Belgrad, nalo pa bodo odpotovali v Prago Vc cina romunskih parlamentarcev ie že odpotovala v Bukarešt. Radio-izseljenci Govoril bo minister dr. Krek Belgrad, 9. maja. Prihodnja oddaja kratkovalovne radijske postajo centralnega Presbiroja z.a naše izseljence v Ameriki, ki bo v noči od 14. na 15. maja, bo posvečena proslavi 20-letnico inujsko deklaracije. Ob tej priliki bo o majski deklaraciji govoril minister brez porlfelja dr. Miha Krek. Pevski zbor tukajšnjega Prosvetnega društva pa bo zopet zapel več slovenskih pesmi, med njimi Flajšiuauov Triglav., Adamičevo »Kaj Ii je moj-ca«, Jenkovo »Molitev, Ipavčevo »Imel sem ljubi dve« in Savsko. Nov predsednik rolarifancev Skopi,je, 0. maja. Za novega predsednika 77. dislriklu R. L je bil izvoljen pomočnik zunanjega ministra v pokoju Stevan Pa v lovi 6. Florijanova nedela v Ljubljani Ljubljana, 9. maja. Gasilci ljubljanske župe so danes slovesno proslavili tradicijonalno Florjanovo nedeljo. Ob sedmih zjutraj so se gasilci zbrali na Krekovem trgu. Ob istem času pa so se zbrali gasilci prve ljubljanske prostovoljne čete v društvenih prostorih. Tu je gasilce nagovoril poveljnik in župni starešina g. Stanko Prislovšck ter jim sporočil, da jc gasilska zajednica za Slovenijo odlikovala 40 članov b častno zlato kolajno za zasluge ob nedavnem gasilskem kongresu in za splošne gasilske zasluge. Po tem slavju ie izpred Mestnega doma odkorakalo kakih 400 gasilcev ljubljanske župe z godbo »Sloge« na čelu v cerkev sv. Forijana, zaščitnika gasilcev, kjer je gasilski kurat kanonik dr. Opeka daroval službo božjo. Po službi božji so se gasilci zbrali na trgu Sv. Jakoba ler so tam raportirali svojemu poveljniku. Nato so gasilci imeli velik sprevod po glavnih ljubljanskih ulicah do Mestnega doma, kjer je imel poveljnik Pri-stovšek zopet kratek govor na moštvo, nakar je bil razhod. Slično slovesnost so imeli ob devetih dopoldne v uradnih prostorih mestni poklicni gasilci. Nagovoril jih je poveljnik g. Janez Furlan, jih pohvalil za njihove gasilske zasluge ter izročil 16 starejšim članom te gasilske čete kolajne gasilske zajednice. Podobne slavnosti so bile ludi pri drugih gasilskih četah lako v Ljubljani kakor v vsej Sloveniji. Danes jc starešina ljubljanske župe tudi slovesno izročil častna odlikovanja vsedržavne gasilske zveze dvema najstarejšima ljubljanskima gasilcema gg. Medicu in Permctu in pa zaslužnemu g. Pozaršku. Poštarji so zadeli tombolo Ljubljana, 9. maja. Društvo slovenskih poštarjev, ki ga vodi marljivi g. Pen ko, je z današnjo tombolo zadelo tudi lastno tombolo. Malokatera javna tombola so namreč posreči, vedno jc namreč kakšna ovira: ali je slabo vreme, ali pa premalo zanimanja med občinstvom. Naši poštarji so se izognili obema ovirama. Bil je krasen, vroč in sončen dan, in občinstvo je tudi znalo upoštevati napore pošlarjev ler je pokupilo izredno mnogo tablic. Poštarji pa so tudi uspešno znali napraviti propagando za svojo tombolo. Po cele ure je poštarska godba korakala in igrala skozi mesto, na čelu pa jo vozil poštni šofer g. Franc Tičnr na dobitku št. 1, namreč na motornem kolesu. Tako jc bilo razumljivo, da so je zbralo na Kongresnem irgu nad deset tisoč ljudi, skoraj vsak z eno, dvema, pa [udi več tablicami. Pred dvema letoma smo na istem prostoru videli neko klnverno zborovanje, namreč Jevtičev volilni shod, o katerem so morali časopisi pisati, da je bilo nad 30.000 z.boro-valcev, toda današnja tombola je privabila petkrat več ljudi, kakor pa jih jo bilo na takratnem političnem shodu. Pred vsem občinstvom jc nu odru zastopnik finančne konlrole pregledal številke, lako da je sleherni videl, da ni goljufije«, nalo pa jc mala 6 letna Verica KorošČeva, hčerka odbornika, pričela vleči številke iz. srečonosnega kolesa. V imenu pododbora ljubljanskih poštarjev je g. Janez Mavec tudi jiojastiil, kako se bo tombola vršila Na razpolago ju bilo 11 glavnih dobilkov, 110 če-tvork in 100 petič. Glavni dobitek, prekrasno motorno kolo. je zadel g. Gilbert Lombar s Celovške ccsle 53; drugi dobitek, Šivalni stroj, je dobila Viktorija Fuhrer s Karlovške cesle 22, kompletno kuhinjsko opremo pa Josip Oražem iz Most; četrti dobitek, otroško kolo, Frane Šircelj, čevljar iz. Zgornjega Kašlja: peti dobitek, nevestino opremo, Marta Volčičeva iz Prečne ulice v Mostah; šesti dobitek, kuhinjsko opremo, Malči Habjanova iz Ribje ulice 4; sedmi dobitek, sukno za moško obleko, K. Trape s Tyrševe cesto 52 • osmi dobitek, servis, Zdenka Vindiševa z Opekarske ceste; deveti dobitek, poln voziček jedil delavec Franc Mului iz. Samove ulice 1; deseti dobitek, voz žaganih bukovih drv. delavec Martin Horvat iz^ Stopanje vasi 34; cnujsli dobitek, popolno moško obleko pa učenka Milena Brgles iz. Rožno doline. Vsi dobitki so prišli v prid res potrebnim ljudem. Na tomboli je bilo tudi mnogo okoličanov, ki so pac zadeli mnogo četvork in pelic, od glavnih dobitkov pa samo enega. Organizacija tombole jc bila najboljša ler se je tudi občinstvo obnašalo nad vse dostojno. Som in tja je bilo nekaj protestov, ki so pa ob takih tombolah neizogibni, vendar pa sc jc organizatorjem posrečilo vse izgladili. 1 Znižane voznme , Bdgnul, 7. maja. AA. Prometni minister je dovolil polovično vozno ceno vsem, ki sc udeleže cestne, tiijskn-promctiic in avtoinobilističlie razstave, ki bo v Belgradu od 8. do 16. maja. Popust velja za nazaj od 8. do 18. maja. Polovična voznina je dovoljena tudi delegatom odvetniških zbornic iz Zagreba, Podgoricc, Splita, Sarajeva^ Novega Sada. Belgrada in Skop-ija, ki sc udeleže občnega zbora zveze obrtniških zbornic kraljevine Jugoslavije IC. mnja t. 1 v Skopi,ju. Popust velja od 13. do 20. maja. Prav tako se dovoli polovična voznina na državnih železnicah odposlancem inženjerskih zbornic, ki se udeleže občnega zbora omotičnih zbornic 9. maja t. 1. v Novem Sadu, in sicer od 5. do 13. hia.ja. Osebne vesti Belgrad, 9. maja. m. S kr. ukazom jo postavljen za višjega svetnika finančnega ministrstva 3. skupine 2. stopnje dr. Ludvik Valjavec, finančni ravnatelj v pokoju. Belgrad, 9. maja. m Za upravnika državne i I nv. Ilipoleknrnc banke jo zopet postavljen dosedanji upravnik Vojin G j u r i č i č. Julijska krajina - milijon ljudi Gazetta Ufficlale . Ui jo uradni list kraljevino Italije, je dne 19. aprila 1937 objavila uradne izide ljudskega šteja z dne 21. aprila 1936. Omenili ie treba, da italijanska uradna statistika ne vključuje v število prebivalstva vse, ki trenutno prebivajo na ozemlju Julijske krajine, ampak beleži samo tiste, ki imajo v Julijski krajini svoje stalno bivališče, ali kot Italijani imenujejo, svojo residenco . V naslednjem prinašamo te uradno objavljene številke za vse občine, koder vemo, da prebiva v večini ali v manjšinah slovensko, odnosno hrvatsko prebivalstvo. I. GORIŠKA PREFEKTURA (POKRAJINA) Ajdovščina 6558, Anhovo 3024, Bovec 4213, Breginj 2008, Cerkno 7909, Col 2061, Cepovan 2943, Crniče 2900, Črni vrh 3456, Dobrovo 2107, Dolenje "146, Dornberg 4208, Kara 1699, Gorica 46.640, Gradiška 4034, Grahovo 3856, Grgar 3028, Idrija 10.317, Kal 2112, Kanal 4293, Kobarid 6273, Koj-sko 5681, Komen 1788, Kopriva 4506. Krmin 8154, Marjan 1683, Miren 3031, Opatjo seto 2377, Renče 3457, Rihemherk 3349, Roinans 4172, Soča 1064, Sv. Lucija 5408, Šempns 2849, Štanjel 1987. Št. Vid 2555, Temenica 1462. Tolmin 6095, Trnovo 1423, Vipava 5017, Zagraj 2075. Vsa pokrajina šteje 200.152 prebivalcev. II. TRŽAŠKA PREFEKTURA Britof 968, Bukovje 627, Devin-Nabrežina 4678, Divača-Skocjan 2802, Doberdob 859, Dolina 5206, Dutovlje 1772. Fojan 2364, Gradež 6005. Ilrenovice •'495, Košana 1(537, Lokev 1153, Milje 12.028, Postojna (1596. Kolike 6668, Senožeče 1398, Sežana 3512 Sluvina 2272, Starancan 2415, Sv. Peter ob Soči 1koj. — Gosp. župnik a 1 e n t i 11 B a t i č v Podbrdu je po dolgih let i Ii napornega službovanja v tolminskih hribih odšel na župnijo Vrhpolje pri Vipavi. Na njegovo mesto Podbrdo je nameščen kot upravitelj g. Stanko Vrtovec, kaplan v Tolminu. — G. Ivan Jane, župnik na Colu nad Vipavo, ki je že pred časom šel v pokoj, je sedaj po 30 letih zapiti lil lepo eolsko duhovnijo in se preselil v dolino, v št. Vid pri Vipavi, kjer bo užival zasluženi pokoj bolj v miru. V Št. Vidu pri Vipavi živi v pokoju že dolgo vrsto let g. Rebolj, najstarejši duhovnik Julijske krajine. Col bo začasno upravljal gospod podkrajski. Skupni nastop krojačev Na seji eksekutive združenj krojačev in kro-jačic dravske banovine v Celju* so se obravnavala pereča vprašanja določitve minimalnih mezd. Člani odbora so se postavili na stališče, da je smatrati sedanje mezde kot nekako osnovo, katero je treba, podprto s primernimi argumenti, predložiti merodajnim oblastvom. Prizadeti mojstri smatrajo i za potrebno naglasiti, da uvidevajo potrebo regu- | liranja mezd na zakonski osnovi, vendar pa nika- : kor ne bi mogli pristati, da se sedanje maksimalne mezde kakorkoli zvišajo, ker bi to ogrožalo že ; itak težavni obstoj obrti. Socijalne prilike delav- | stva v legalni obrti še izdaleka niso izpod soci-jalno znosnega povprečja, pač pa delavstvo v ve-lcobratih raznih konfekcijskih industrij ni dovoljno zaščiteno. Položaj srednjega in malega obrtnika je že itak omajan, to pa vsled tega, ker se nalagajo od vseh strani samo dolžnosti, nc priznavajo mu pa nikakih pravic. Zahtevalo se je, in se bo ta zahteva na pristojnem mestu tudi predložila, da se pomisli nekoliko na zaščito malega obrtnika ter da se gotove določbe obrtnega zakona, posebno pa fj 361 o z. čc ne ukine, vsaj toliko omili, da bodo prisilna združenja imela pravico, izdajati ravnalnc minimalne cenike. Konstituiral se je ožji izvršilni odbor, ki bo vsa pereča vprašanja, ličoča se vitalnih potreb krojaške stroke, na merodajnih mestih zastopal enotno za vso dravsko banovino. Člani eksekutive so sc postavili na stališče, da jc sedanje stanje vajencev v dravski banovini bilo že dovoljno socijalno zaščiteno in energično odklanjajo vsa nova bremena v tej smeri. Smatrajo za potrebno naglasiti, da je zakonodajalec premalo i upošteval različna značenja poedinih obrti in ni 1 razlikoval, kje zamore vajenec že z golim manuel-nim udejstvovanjem biti koristen V naši stroki, S ki prehaja iz običajnega šabloniranja, počasi a ! vztrajno v nekako umetnostno obrt, vajenca nikakor ni smatrati kot pomoč, temveč kot i/uienca«, ! ki ga jc treba nečesa »naučiti- . Sklenjeno jc, od-poslati k banski upravi ožji odbor eksekutive kot deputacijo, ki naj posreduje, da se predmetna odločba uredbe o minimalnih mezdah razmeram primerno uredi. V ccloti je seja dokazala živo voljo in interes po skupnem nastopanju v vseh vprašanjih, ki | so skozi vsa zadnja leta bila obravnavana v ozkem 1 lokalnem delokrogu, kar je imelo za posledico nepopolno razumevanje teženj oblačilne stroke in je oblasti deloma zavajalo do individuelnih odločitev. Gospodarski položaj koroških Slovencev •Koroški Slovenec poroča: šmihelskcga gospodarskega zborovanja na zadnjo nedeljo v aprilu se je udeležilo nad 2*10 gospodarjev spodnje Podjune. Govornikom, kanoniku msgr. V. Podgorcu, živinozdravniku dr. Siemuikti in posestniku g. Anionu Orilo. se je ob stvarnih izvajanjih o gospodarskem položaju in potrebah našega kmetijstva posrečilo, da je zborovanje, prirejeno po Slovenski prosvetni zvezi, izzvenelo v vzorno složnost naših kmetijskih vrst. Gospodarske potrebe elovenskega kmelij-tva so zborovalci zajeli v posebni resoluciji, katera je bila izročena pristojnim krogom v deželi in državi in jo v naslednjem podajamo: 1. Kmečko prebivalstvo slovenskega dela dežele trpi z ostalimi kmeti dežele vred težko silo. Na Koro-ikeiii je več- prisilnih uprav kmetijskih posestev, kakor v vsfii drugih deželah skupaj. Temu žalostnemu pojavu nikakor ni krivo pomanjkanje naravne sposobnosti ljudstva, marveč v največji meri težke gospodarske prilike. 2. Prvi vzrok težkega položaja je v preobremenitvi kmetijstva po javnih bremenih. Trajno nevzdržno je, da mora kriti potrebe dežele in občin izključno samo zemlja. 3. Velik vzrok silne stiske je v stanovanjski zaščiti. Pred stanovanjsko zaščito je bil davčni donos hišnih posestnikov v mestih za državo najvišji dohodek. — V obliki blagovno prometnega davka je moralo del izpadlega mestnega davka Zadnja pot Ferd. Kraigeria Ob ogromni udeležbi smo spremili k počitku gospodarja Žlokarjevega posestva, dolgoletnega globaškega župana, zaslužnega bivšega deželnega poslanca in bivšega predsednika političnega in gospodarskega društva. Tako veličastnega pogreba sedanji štebenski rod še ni videl. Rajni jo bil po vsej deželi znan, zato so prihiteli na njegov pogreb iz vseh krajev, da mu izkažejo zadnjo čast in molijo za pokoj njegove duše. Došlo je devet duhovnikov, med njimi rajnega nečak sveški župnik g. Ruprecht, okrajno glavarstvo je bilo zastopano po g. dr. Nedvedu, navzoči so bili še g. dr. Petek, g. šolski nadzornik Možnik iz Jugoslavije in šo vrsta odličnih pogrebcev. Iz. Šmihela je do-šla gasilska godba, navzoči so bili domači gasilci, šolarji z učiteljskim zborom. Šmihelski mo;ki zbor je pel žalostinke ob domu iu grobu ter med sv. mašo, katero je daroval g. župnik Ruprecht. Kondukt in pogrebne obrede je vodil domači g. dekan Kindlman, ki je imel prvi nagrobni in poslovilni govor. V njem je slikal rajnega kot slovenskega rodoljuba, vzornega katoličana in odličnega gospodarja. Orisal je njegovo trpljenje, ki ga je spremljalo skozi vse življenje. Rajni je imel izredno srečo, da ga je teden dni pred smrtjo obiskal prevzv. pomožni škor dr. Rohracher, ki je bolnika ljubeznivo nagovoril, tolažil in mu podelit škofovski blagoslov. Nekaj ur pred smrtjo so mu podali neko jed, a je pomenljivo 7. nasmehom izgovoril besede: »Tam na drugem svetu me čaka bolj odlična jed!: — Na rajniku se jc uresničeval pregovor: Kogar Bog ljubi, ga obiskuje s križem. G. dekan jc v poslovilnem govoru šc poudarjal, da je izgubil z rajnikom odločnega farana in prijatelja, ki se jc vsekdar potegoval za čast in ugled slovenskih duhovnikov. — Drugi nagrobni govor je imel g. župnik Poljanec, ki je v navdušenih besedah proslavljal rajnika kot odločnega, a vedno zmernega borca za pravice koroških Slovencev v deželnem zboru, kjer sta skozi tri leta skupno zastopala svoje ljudstvo. Mnogo zaslug si je pokojnik stekel v družbi tudi že rajnega poslanca Gru-fenauerja. Rad je pomagal, kjer je lo mogel. — Mi vsi, ki smo pokojnika poznali, ga bomo ohranili v najboljšem spominu. Ženi in sorodnikom naše najiekrenejšc sožalje, rajniku pa večni mir! „Gib buseja grosate\u" Svoječasno vrstice v našem listu proti posmehljivim besedam o naši govorici so vzbudilo obilo navdušenje. Tako je prav! Proti naši govorici ne dovoljujemo nobenega očitka in snnii so bomo odslej še bolj trudili, da bo naša beseda čini bolj čista in domača. — Sedaj pa nekaj o drugi \vell5pr;lhi\ ki jo širijo naši neprijalelji in je vsega pomilovanja vreden pojav v vrstah naših nezavednih bratov in sester. V naši pretežno nezavedni vasi tik Celovca govorijo mnogi ljudje jezik, ki je menda na svetu prevzeti kmetijstvo. Kmetje Želijo zalo. da sc sta- j novanjskti zaščita odpravi in mesta pritegnejo h j kritju javnih potreb, kot je lo pravično. I. Na peščenih tleh. koder bivajo Slovenci, se že od nekdaj prideluje krompir v velikih :nnt ži-nah. V predvojnem času se je izvažal v Italijo iu TrM. Danes izvoz ni več mogoč, zato je obžalovati, da se deželni zvezi kmetijskih zadrug ni posrečilo ustanoviti v Dobili vesi in Plibeiku zadružne tovarne za žganje krompirja. 5. Splošno obubožanje podjunskega kmetijstva je vziok, da so postala navidez nizka socialna bremena ueznosiia. Kmetijsko delavstvo, ki bi sicer našlo zaposlitev doma, mora iskati kruha drugod. Žil k:.1-1 en in hkrati opast u je pojav številnega odseljevanja kmetijskih delavcev v Nemčijo, kol je to o| ažati v zadhjeni i'asu. 6. Zaradi šolstva, vodenega v nedomačem, tujem duhu, se ljudstvo ne more več posluževali gospodaiskih Časnikov; odtod velika gospodarska zaostalost tega ozemlja, ki ni več kos rastočim dajatvam. 7. Socialna bremena v današnji obliki množijo v izredni meri brezposelnost. Zalo bi bilo treba dodatno najemanje kmetijskih delavcef proglasili za zavarovanja prosto, če država ali dežela zavarovatijfikih stroškov ne bi mogli nosili. Na ta način bi našli kmetijski hrezposelniki v velikem številu spet kruha in dela. najsvojevrstnejši. Tale prizorček se je nedavno nudil mojim očem: Oče in mali sinček, ki še trga hlače na šolskih klopeh, sla se sešla pri dedu. »Gib di liand grns-ateju,« pozove cee sinka. Sinko stori, kar mu je ukazal cče, n njegova pozornost je kmalu pri mački, ki došleca radovedno opazuje. »Atej, tu grajfen munija,-t zakliče razigrani otrok. Dedek z vidno nevoljo posluša pogovor v čudni mešanici, pa ponudi vnuČiku kos kruha, da Iii ga pridobil zase. Oče nato sinku: »Hoš pa bite naredov!« Ob slovesu poučuje nadebudni oče sina: »Adolf. gib buseja grosatejii.« sGrcsatej. nikakor zadivljen nad lepim svojim imenom, seže sinu in vnuku v roke in se žalosten obrne v stran. Stičnih prizorčkov iz vrst naših nezavednih bi lahko našteli poljubno in je navedeni med bolj nedolžnimi, četudi mora vsakogar, ki ve ceniti materino govorico in dolžnost njenega spoštovanja zaboleli v srce. To so sadovi ponemčevanja. In trpko je pri leni to, da so ponemčevajcl redno tudi med posmehovalei govorice, katero ustvarjajo. »Koroški Slovenec«. Radio mrmmmmmtmmmmmmmm Programi Radio Ljublfanai Ponedeljek, lil. maja: 11.00 Majniški sprehod (ptoSčo) — 12.45 Vrane, poročila — 18.00 Cas, spored, obvestila — 13.1.5 Citruške in mandoliiiislične točke (plošče) — 1-1.00 Vreme. Iiorza — 18.00 Zdravniška ura: O sladkorni bolezni (g. dr. Ivan Matkol - 18.20 (Jlaziinnv: Stcnka Itnzin. simfonična pesnitev (plošče) — 18.4(1 Maksini Gorkij (g. dr. Nikola Proobra/.enskij) — 19.110 Cas, vremo, poročila, spored, obvestilu — 1U.80 \'ae. nra: Belgrad v ilirskem pokreln !dr. t. Nevestič) — 19.50 Zanimivosti — 20.00 Rezervirano za preme« — 2*2.(10 Cas, vremo, poročila, spored — 22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester). Turek, ii maja: 11.00 šolska ura: Kdo jc naš največji sovražnik (predava v mlad. zaščitnem smislu g. V. Jagodič) — 12.01) Vlrtuozi (plošče) -- 12.1.1 Vreine, poročil« 1.1.110 Čas, spored, ohveslita — 13 1.1 lin dijski orkester — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Pesmi iz, Istro — 18.40 1'reglod dunnšnjog« stanja islama (g. urednik Kr. Tersogltiv) 19.0<| Čas vreme, poro čila. spored, obvestilu — 1!>.:10 N'ne. urn: Meštrnvlčrv Vidovdnnskl hratn (Branko Mašič. kniiž.) Zagreli 19.50 Zabavni zvočni tednik - 2II.1K1 (iiilovuc: Koleda (plošča) — 30.20 Violinski koncert Roberta Soetonsa b spromljnvanjein Orkoslrnl. društva Glasbene Matico. -Uvodno besedo Im govoril g. prof. I.. M. flkerjanc. — 22.1,1 l.alika glasba (Radijski orkester). Drugi programi t 1'onerieljek. in maja: Neti/rad: 20.00 RominiHkl vo čer — 21.00 Poljudne postni — 22..'u itmlljskl orkester — Xaprel>: 20.00 Cel. koncert — 20.30 Večerni koncert — 22.20 Plesna glasba - Dunaj. 19.25 ('uvailerin Itn stičnim — 22.20 Radijski orkester — Mllnn-Tml: 20.40 ['ostra glasba — 21.00 Vokalni in instrumentalni koncert — 23.15 Plesna glasba - llim Raii: M.00 Vokalni in instrumentalni koncert - 19 25 Gledališki večer - 20.10 Uruska filharmonija — •>2.2» Plošče - t'ar šara: '.'».''> Vinlnueoiln -Jl.no t/ Ihsonnvih Hnun - 21.311 1'lnSčo — Berlin: 20.10 Vojaška godba — Vratislaua. 20.10 FOTOAMATER Snemanje z inira-rdečimi žarki Bela, našim očem zaznavna dnevna svetloba, je harmonična mešanica vseh barv ter je samo majhen del mnogo splošnejšega in obsežnejšega kozmičnega žarenja. Vidni svetlobni žarki, iz katerih je sestavljena, so najčistejši v barvnem traku sončnega spektra, ki ga dobimo potom razklona svetlobe z optično prizmo. To je vidni del spektru. Na obeh njegovih skrajnih polili ležijo žarki, ki jih naše oko no zaznava kot svetlobo. To so nevidni, za naše oko »temnit žarki. S skromno liro-mo-srebrno emulzijo moremo vidno registrirali tudi te žarke. Ultravioletnc, ki ležijo onstran vijo-ietnega dela vidnega spektra, registrira zelo močno vsaka fotografska emulzija. V novejšem času pa se je posrečilo dobiti barvne snovi, ki uapra vijo emulzijo občutljivo tudi za nevidne toplotne ali infra-rdeče žarke, ležeče tostran vidnega rdečega dela spektra. Tako je obogatela fotografija z. novo pridobitvijo: za možnost snemanja na novih valovnih dolžinah, nevidnih svetlobnih žarkov Kakšne so možnosti snemanja z infra-rdečilui žarki? Infrn-rdeči žarki so dolgovalovni žarki ter se kot takšni razlikujejo od žarkov krajših valovnih dolžin |K> lastnosti, da se širijo neovirano tudi skozi atmosferično soparico. Na tej lastnosti infra-rdečili žarkov temelji fotografiranje s soparico zastrstih iHikrajiti z infrardečo emulzijo, ki uporablja takšne, le v obrisih vidne ali sploh nevidne pokrajine tudi na velike daljave z vso določnostjo. Seveda ne smemo pri tem zamenjali almosferične sojiarice z navadno meglo ali oblaki, kajti |iosnetek nn daljavo skozi meglo z. infra-rdečilui žarki ni mogoč. To najbolje dokazuje dejstvo, du pričara infra-rdeč posnetek na ploščo prav le|io iu določno oblake, ki so bili na nebu komaj vidni. V neki meri je mogoče iztočiti soparico v atmosferi tudi z uporabo rdečega filtra in |ianhromalskega tvoriva, ki je močno občutljivo za dolgovalovne rdeče žarke, vendar je dosegljiv pojiolii uspeli le z. infru-rdečo emulzijo. Tudi koža človeškega telesa ne predstavlja infra-rdečim žarkom nobene ovire. Če osvetlimo z. njimi nu |>r. roko in napravimo njen posnetek z infra-rdečo |ilošfo, dobimo točno sliko |iod kožo ležečega omrežju krvnih žil. Tovarne izdelujejo različne infra-rdeče plošče in filme, ki se razlikujejo medsebojno po stopnji senzibillzacijo na |)osainezne valovne dolžine infrardečih žarkov. Poleg občutljivosti za te žarke imajo vse večjo ali manjšo občutljivost tudi za žarko krajših valovnih dolžin, kakor so par senzitirane. Zaradi tega moramo u|ioruhljuti pri snemanju posebne infra-rdeče filtre, ki absorbirajo skoraj vse vidne žarke spektra, zlasti vse kratkovalovne, in prepuščajo samo očem nevidno infra-rdeče iu vidno rdeče ter deloma oranžne žarke. Svetlobne vrednosti barv podaja infra rdeča emulzija bistveno drugače kot običajne orlohroiliatske ali pau-hromalskc emulzije. Tako u|>odablja rastlinsko zelenje pretirano svetlo in modrino neba mnogo preidimo. Zeleno listje reflektira namreč mnogo inlra-rdečih žarkov ter ga podaja zaradi toga orto-iu panhromatsko Ivorivo prelomno, infra-rdeče jia presvcllo, dočim je upodobljeno nebo preletimo, ker je izločen s filtrom vpliv kratkovalovnega vidnega sjiektra in vpliv ultnivljoletnib žarkov. Lastnost infra-rdeče emulzije, da napačno |to-daja Imrve jk> njihovih svetlobnih vrednostih, u|io-raldjajo v kinematografiji, jut ludi v navadni fotografiji zn pseiido-posnelke v mesečini (nočno-teinno nebo!), ki so napravljeni seveda jiri dnevni svetlobi. Kako registrira infra rdeča emulzija navzočnost infra rdečih žarkov, nam najbolje kaže poizkus, ki ga lahko vsak napravi. V |>o|)olnoma zatemnjeni sobi vključimo tok na močan reflektor ler pojioliioiiia zastrenio njegovo svetlobo s lako zvanim črnini filtrom, ki prepušča samo infrardeče žarke. Ce potem eksjioniramo in razvijemo ploščo, bo zabeležila v prostoru, kjer je vladala za naše oko |io|iolna tema, navzočnost infra-rdečili I žarkov ter bo v razvijalcu [ločrncht. Običajni objektivi niso korigirani za snemanje , z infra-rdečimi žarki Zaradi lega moramo jiri snemanju ujioštevati lastnost teh žnrkov, dn se to-, mijo drugače kol vidni riimeno-zeleni žarki in da I je njihova • goriščna razdalja nekoliko daljša od I razdalje, na katero so običajni objektivi korigirani. Zaradi tega moramo potem, ko smo ostrino . ustanovili, izleg kamere nekoliko /daljšali, in sicer ! za ccn '/2o« goriščne razdalje. Tolikšna je namreč fokalmi diferenca infra rdečih žrkov. Določanje osvetlitvenega časa je težko iu ne-sigurno, ker infra-rdečili žarkov ue vidimo in tako nimamo pruvega merila za njihovo intenzivnost. Zaradi infra rdečega filtra je izguba na svetlobi precejšnja in čas osvetlitve dokaj dolg — pri |>o-snclkih šibko zastrtih pokrajin in daljav približno 20 krat daljši kol takšen |iosnelek nn plošči, ki ima občutljivost 8/10" DIN. Pri močneje z.ainegle-nelih pokrajinah jo potrebna še daljša osvetlitev. Vsekakor je nekaj praktičnih izkustev za pravilno določanje ekepozicije zelo koristno. Naj-igurnejše vozi, kdor osvetljuje nekoliko bogaleje — pravilo, ki velja splošno za vsa fotografska snemanja! Plošče je vlagati pri popolni lomi, razvijali pa šele jiotem, ko smo jih vsaj dve minuti deseti zibilizirati v rumenem ali zelenem pinakrvjitolu, in sice v krepko delujočem razvijalcu, na pr. v glicinu 1:4. Po desenziliiliziranju smemo zaradi kontrole jiri razvijanju vključili zeleno luč. Pri slikanju na daljavo najbolj izkoristimo infra-rdečo emulzijo, če uporabljamo tele objektiv ali pa vsaj dostavno lečo, ki goriščnico primerno zduljša. Naša drušlva Fotoklub Ljubljana. V torek, dne II. inaia skioptlčno predavanje Po slovenskih dobravah iu višavah , s 100 diapositivi po deliti najboljših klubovlh članov. Predavatelj K. Koejančič. Isto predavanje v petek, dne 14. maja \ Celju |>od okriljem Ljudskega vseučilišča. Vabljeni so prijatelji in člani kluba. V pole ti je običajni sestanek in dogovor za Poster koncert zn plavi ponedeljek — l'rauk\url-Kiiln: 20.10 Poster zabavni večer Torek. it. maja. Itelfjrad: 19.50 Slovensko pesmi — 20.HO Radijski orkester — 21.311 Plesna glasba — Zat/reb: 20.0(1 l>reil»s opne — Dunaj 19.40 Veseli vo jaški spomini 20.40 imh - 23.(HI Koncert po željah — Milan-Trst: 21.1111 Othellci. opora. Verdi - llim llari: 21.011 Violinski koncert - 22.H0 Komedija Prana: 19.25 Operetni program — 21.05 l.iluvska glasba I ar-šara. jo.20 Pesmi 21.00 Salonska glasba — 22.40 Salonska glasba Iterlin: '.'0.10 Plošče 20.40 Veseloigra — I ralhlara: 20.10 Radijski orkester — 1'rankfnrt: ■20.Tli Zabnvtii koneerl — 21.00 Sehutiert — IInmhurn: •JO.tO Pester večerni koncert 21.111 Poljud.ii konec rt Kiiln: 20.10 Zanimivosti i razstave v ililssoldnrfli l.iinko: 20.10 Pester večerni program — Monakom: 20.10 Poster večor — Stulluurt; 20.10 Uojba ua pihala. iVedel/sIci spori Jugoslavija A s Madžarska A 1:1 Belgrad, 9. maja. m. Po šestletni prekinitvi sta se danes na igrišču Hungarie sestali nogometni državni reprezentanci Jugoslavije in Madžarske. Zadnja tekma med Jugoslavijo in Madžarsko v letu 1932 se je končala z zmago naših v Belgradu s 3:2. Današnja tekma je bila zaradi tega re-vanžna tekma za Madžare. Zanimanje za tekmo je bilo zlasti veliko zaradi poraza, ki so ga pretrpeli madžarski klubi v svojih zadnjih tekmah v Jugoslaviji. Naše moštvo je bilo precej oslabljeno zaradi odsotnosti Marjanoviča v napadu, katerega je slabo zamenjal I.ojančič. Kljub temu je naše moštvo v postavi: G laser, Matošič, Higl, Lehner, Jazbec, Kokotovič, Tirnanič, I.ojančič, Lešnik, Vuja-dinovič, Pleše, zaigralo izvrstno, kar velja zlasti za obrambo, ki je s svojo izvrstno igro navdušila gledalce. Izvrstna igra Glaserja in obeh naših branilcev nas jo rešila poraza. Glaser je branil neverjetno lepo vse najtežje strele, tako da je madjarski speaker nu radiu, ki je obveščal mad- žarsko občinstvo, izjavil, da tako izvrstnega obrambnega tria Budimpešta še ni videla. Naše moštvo je v splošnem igralo i'obro. Proti pričakovanju je sorazmerno z ostalimi slabo igral Kokotovič, ki je bil v zadnjih liginih tekmah eden izmed najboljših naših igralcev. Lešnik v napadu se ni mogel nikakor uveljaviti z ostalimi ter ni zadovoljil, čeprav je on dal edini gol. Lojančič na levi zvezi pa je bil najslabši igralec. Ostali so igrali dobro, obramba pa, kakor že rečeno, izvrstno. Naši so v 41. minuli prvega polčasa po Lešniku končali z 1:0. Madžarsko moštvo je v 15. minuti drugega polčasa izravnalo. Ob koncu igre so Madžari z vsemi silami hoteli doseči zmago, toda naša obramba je s svojo izvrstno igro preprečila vse njihove kombinacije. Neodločen rezultat predstavlja za nas velik uspeh in reči moramo, da je naše ino' o odlično zastopalo jugoslovanski nogomet. Tekmo je vodil izvrstno italijanski sodnik Barlesina. Jugoslavija (B):Madžarska (B) 3:0 Belgrad. 9. maja. Pred GOOO gledalci se je danes na igrišču Jugoslavije ob izredno lepem vremenu odigrala tekma med drugo garnituro jugoslovanske in madjarske nogometne reprezentance. Naše moštvo je bilo setavljeno takole: Mrkušič, Beloševič, Andjelkovič, Domoraski, Jazbinšek. Kneševič, Glišovič Surdonja, Sekulič, Antolkovič, Perlič. Naše moštvo je popolnoma zasluženo premagalo drugo garnituro madjarske reprezentance. Igra našega moštva v prvem polčasu ni zadovoljila, ker je Jazbinšek na srednji krilski črti igral preveč defenzivno, Sekulič pa je bil kot vodja napada precej boječ in neodločen. Šele v drugem polčasu se je naše moštvo uveljavilo in popolnoma razbilo madjarski napad. V obrambi so bili vsi dobri, razen Domoraskega, od katerega je občinstvo pričakovalo mnogo boljšo igro. V napadu je bil najboljši mož Surdonja, ki je gradil celotno igro napadalne vrste in je v glavnem njegova zasluga, da je naš napad dal drugi polčas 3 gole. Madjari so pokazali lepo tehnično nogometno igro, vendar se njihovo moštvo ni moglo zadostno uveljaviti. Tekmo je sodil objektivno grški sodnik Iladcopulos. Naši so imeli začetni udarec, vendar so Madjari takoj prevzeli žogo. V peti minuti Perlič krasno napada proti golu in centrira, a Surdonja ostro strelja polog prečke. Sledijo neprestano napadi zdaj z ene, zdaj zopet z drage strani, vendar brez uspeha. Opazilo se je, da so bili Madjari v prvem polčasu neprestano v lahni premoči, kar se je videlo tudi v treh kolih, ki so jih Madjari izsilili. V drugem polčasu je desna zveza Madjarov takoj v peti minuti astro streljala, toda Mrkušič v padcu brani. V 7. minuti daje Surdonja GliSovi-ču, ki le|)o centrira, Sekulič ostro strelja z glavo na gol, golman pada, žogo pa odbija s samo gol črte desni branilec Madjarov. V 30. minuti so napadi našega moštva, ki je v neprestani premoči, kronali s prvim golom. Antolkovič lepo podaja žogo Perliču, ki krasno po zemlji centrira, Surdonija pa v hitrem naletu strelja ostro v levi kot. Občinstvo je bilo zelo navdušeno zaradi lepe kombinacije. Naši igrajo vedno bolje. V 34. minuli krasen napad preko Gliševiča, ki izvrstno centrira. Surdonja ostro strelja v gol, golman pa v padcu brani v kot. — Korner strelja Gliševič točno na glavo Antolko-viča, ki sigurno plasira z glavo v levi kot ter daje drugi gol. V 43. minuti po lepi kombinaciji med Perličem, Antolkovičem in Sekuličem, ki vrača žogo Perliču, slednji daje 3. gol ter doseže kontni rezultat 3:0. Kmalu nato je bila igra končana s stalno premočjo našega moštva. Občinstvo je zasluženo zmago naše B garniture burno pozdravilo. Austria (Cel.) s Ljubljana 2:1 (2:0) Ljubljana, 9. maja. Ze zadnjič, ko smo s takim veseljem beležili krasen uspeh, ki ga je Ljubljana dosegla v tekmi nad Baskom, smo opozorili na to, da v našem moštvu ni nekaj v redu, ker nam enkrat zaigra tako lepo, drugič pa popolnoma odpove. Zal se to tako pogosto ponavlja zadnje čase, da bodo še oni, ki res ljubijo ngomet in katerim je naš zastopnik v državni ligi vse, počasi morali izgubiti vero v to, da bomo še kdaj mogli igrati v nogometnem športu kako vlogo. Današnja tekma nam je to vnovič pokazala in dokazala. Bilo je to sicer prijateljsko srečanje, a vendar glavna priprava za dve zadnji in važni, da ne rečemo najodločilnejši tekmi v letošnjem državnem prvenstvu. Po današnjem nastopu Ljubljane, ne 6memo pričakovati nič dobrega. Vsi, ki so danes odhajali z igrišča, so bili ne-voljni, izvzemši morda par gostov iz Celovca, ki so spremljali svoje igralce. Prav razočaral je vse gledalce današnji nastop Ljubljane. V prvem polčasu so zaigrali tako klaverno, da slabše že niso mogli. Ni bilo videti nobenega življenja v njih in tudi nobene prave volje do igre niso pokazali. Medklici, ki so jih delali na njih račun nekateri gledalci, so bili res upravičeni, kajti saj oni res ne plačujejo visoke vstopnine zato, da se jim ser-vira potem tak nogomet. Prav slabo so igrali zlasti napad, nekoliko boljše haltlinija. Obramba je bila tudi to pot najboljša, vendar tudi tej še precej manjka do one igre, s katero naj bi si Ljubljana zasigurala dragocene točke v državnem prvenstvu. Vsi igrajo preveč vsak zase, ni nobenega točnega podajanja in marsikak igralec, zlasti v napadu je samo na to gledal, da se je pri današnji tekmi čimpTeje znebit žoge. Pri tem nekateri prav nič niso pomislili komu 60 jo oddali in kam. Poleg tega pa manika skoraj vsem pravilnega plasiranja. Prva polovica igre je bila v tem pogledu zelo obupna. V drugi polovici so pa začeli igrati z večjim elanom in tudi igro je imela ves čas Ljubljana v rokah. Toda kaj pomaga, ko po napad ni vedel kaj naj dela. Tako je okleval pred golom, da so šle najbolj zrele šanse v nič. Bilo je pa poleg tega še polno izredno lepih in zrelih šans, toda žoge so pošiljali med oblake. Vse to gre predvsem na račun napada, ki v tej postavi ne more in tudi ne sme računati na pozitivne uspehe. Večno menjavanje in neprestani poskusi ne bodo prinesli uspehov. Zlasti sedaj, ko stojimo pred tako važnimi odločitvami za naš nogomet, si kaj takega ne bi 6meli privoščili. Težko je sicer res, ker boljšega nimamo, zato je pa treba stvar zagrabiti tam, kjer ne funkcijonira in iskati napake tam, kjer v resnici so. S tako igro, kakršna je bila današnja ne bomo mogli v zadnjih dveh prvenstvenih tekmah prav nič napraviti in v tej formaciji tudi ne bomo Kos celo precej šibkejšim nasprotnikom, kakršna prideta čez štirinajst dni, odnosno tri tedne v Ljubljano. Gostje, ki 60 nastopili danes proti Liubljani tudi niso pokazali kaj posebnega. Imeli so ran ogo več sreče kakor pa znanja za zmago, ki so jo izvojevali napram našemu predstavniku v državni ligi. Prvi polčas 60 večji del prevladovali oni in so pokazali še precej tehničnega znanja; toda trikov, s katerim so dosegli prvi gol, je bilo v drugi polovici konec. Od halfov je najbolj ugajal Se-reinig, v napadu pa je bil samo notranji trio na mestu. Obramba se je pa v drugi polovici doskoraj zlomila pod večnim pritiskom domačega napada. V splošnem so pa napravili dokaj ugoden vtis in to zlasti v prvem delu igre. Moštvi sta nastopili v tehle postavah: Ljubljana: Logar—Šiška, Bertoncelj I.—Slapar, Pupo, Boncelj—Janežič, Lah, Makovee, Grintal, Bertoncelj II. . Austria: Kolitsch—Melisnig, Kroutmaier—Schi-mek, Sereinig, Rieder—Werginz, Brunner, Pon taseh. Komhofer, Fronek. O tekmi tole: Začetni udarec je imela Ljubljana. Ze v četrti minuti pošlje Brunner žogo v Knez-namestnik kronanju v Londonu London, 9. maja AA. Nocoj oh 17.45 sta prišla v London Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle in Nj. kr. Vis. kneginja Olga v spremstvu ministra dvora Antiča, prvega adjutanta Nj. Vel. kralja generala Hrističa ter dvorne dame ge. Lozanič, da so kot gosta Nj. Vel. angleškega kralja Jurija VI. in Nj Vel. kraljice Elizabete udeležijo svečanosti ii priliki njunega kronanja. Na železniški postaji Victoriji so Nj. kr. vis. kneza-namestnika Pavla in Nj. kr. Vis. kneginjo Olgo pozdravili v imenu Nj. Vel. kralja Jurija VI in Nj. Vel. kraljice Elizabete Nj. Vis. kentski vojvoda in vojvodinja, v imenu doma lordov lord Davidson ter zastopnik kraljevega poslaništva Radovanovič s celokupnim osebjem poslaništva. Po pozdravih jo odpravnik poslov kr. poslaništva g. Milovanovič predstavil Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu in kneginji Ogli vso prisotne. Z avtomobili so sc nato Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga ter kentski vojvoda in vojvodkinja s spremstvom odpeljali v Im-ckingamsko palačo, kjer so bili rezervirani apart-mani za Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla in kneginjo Olgo za ves čas njunega bivanja v Londonu. Žc v Dovru so Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla in kneginjo Olgo sprejeli odpravnik poslov kraljevskega poslaništva v Londonu VI. Milanovič, ki so jc odpeljal tja skupno z vojnim odposlancem generalom Glišičcm ter tiskovnim atašajem Gazi-voilom. Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla in kneginjo Olgo je pozdravil že na krovu parnika »Isle of Tunel«, s katerim sta se prepeljala preko Ito-kavskega preliva, ter jima je izrazil dobrodošlico. Nato jima je predstavil člane angleške suite, ki jima je bila dodeljena za časa njunega bivanja v Londonu. To spremstvo sestavljajo lord Criston, tajnik doma lordov Davidson, bivši angleški vojni odposlanec v Belgradu polkovnik Dalv in višji uradnik zunanjega ministrstva lord Balfour. Tudi to spremstvo se jc pripeljalo v Dover, da pozdravi Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla in kneginjo Olgo in da jima izroči lepe šopke rož. Po starostnem vrstnem redu in po britanskem protokolu sta Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga v Dovru stopila na kopno kot prva med zastopniki drugih sil, ki so se z istim parnikom pripeljali preko Rokavskega preliva. Po istem protokolarnem redu 6ta tudi o priliki prihoda na londonsko postajo Vctoria prva izstopila iz vlaka. Ljubljanski zdravnik - «rmi/n<« amm^ammIm Pri sedmerih trigl. jezerih se je žrtev smučanja smrtno ponesrečil dr. M. Bukovec mrežo domačih in stanje sc glasi 1:0 za goste. V peti minuti sledi korner proti Auslriji, v asmi pa proti Ljubljani, ki pa sta oba ostala neizrabljena. Ljubljana je šele po dobrem četrt ure oddala prvi strel na gol gostov, ki so bili doslej v precejšnji premoči. V 22. minuti sledi korner proti Ljubljani, v 25. pa proti Austriji, ki ga niti eni niti drugi niso mogli izrabiti. V 26. mnuti zviša Austrija po Komhoferju na 2:0 v svojo korist. Sledijo še trije korneji proti Austriji in sicer v 27., 33. in 37. minuti, ki domačim niso prinesli nobene koristi. Drug polčas so otvorili Avstrijci, toda domači so takoj prevzeli vodstvo in že v 4. minuti zmanjša Grintal rezultat na 2:1, ki se do konca ne spremeni več. Domači bolj pritiskajo, kar pa jim seveda ni prineslo nobene koristi, ker je napad pošiljal žoge čez vrata ali mimo ali pa je toliko časa okleval, da mu je nasprotnik pobral žogo z noge. Sledi cela serija kornerjev proti Austrji in eden proti Ljubljani, ki tudi niso imeli nobenega vpliva na rezultat. Tekmo je sodil g. Maccoratti slabo. On bi moral v kali zatreti nečedno obračunavanje med posameznimi igralci v tej »prijateljski« tekmi. Gledalcev malo. Pred tekma Ljubljana II : Kranj 8:1 V predtekmi je druga garnitura Ljubljane odpravila nogometaše »Kranja« s hazenskim rezultatom. Častni gol, ki ga je dal Kranj, je padel iz 11 metrovke. Sodil je g. Dorčec. * Zagreb, 9. maja. b. Danes je bila tukaj tekma za Davisov pokal med Jugoslavijo in Romunijo. Tekma 6e je končala z rezultatom 5:0. Palada je v sijajni igri premagal Schmidta s 6:4, 6:3, 5:7 in 6:0, a Punčec je premagal Karalulico s 6:4, 1:4, 6:3 in 6:2. Hašk : Budaj XI FC 3:1 (0:1). Mariborski spori Začetek te nišiie sezone Dve visoki zmagi Rapida. Maribor, 9. maja. V soboto popoldne se je na krasnih igriščih ISSK Maribor pričelo tekmovanje za državno prvenstvo moštev. Nastopili so gospodje ISSK Maribor :SK Rapidu ter jc srečanje končalo s presenetljivo visokim rezultatom 1:4. Mariborcem se je očitno poznalo pomanjkanje treninga, ter so nekateri na tem turnirju sploh prvič imeli raket v roki. Rapid, ki ima že dalj časa inozemskega trenerja je pokazal za začetek sezone prav dobro igro. Posamezni rezultati so bili: Albaneže (M) : Leyrer (R) 9:7, 10:8. Mladi Al-baneže je s težko muko odločil igro v 6vojo korist, stari Leyrer se je odlično boril. Holzinger R) (: Skapin (M) 4::6 , 6:3, 6:0, v začetku izenačena igra, pozneje pa je prišlo do veljave pomanjkanje treninga pri Škapinu. Oton (R) : Buliowsky (M) 6:3, 6:0, stari zastopnik Maribora je bil v sezoni prvič na igrišču. Hitzl (R) : Tončič (M) 6:2, 6:3, udarci Ilitzla so odlični, le tekanje mu dela velike težave. Tekma dvojic: Hitzel-Holzinger (R) : Alba-neže-Škapin (M) 6:1, 6:1, brez velikih naporov zmagovalcev. Vreme je bilo idealno, občinstva pa zelo malo. V nedeljo so se srečali na igriščih Železničarja gospodje Železničarja in Rapida. Zmagali 60 Ra pidovci brez izgube točke nad mlado, še nerutini rano sekcijo Železničarja: 5:0. Rezultati: Leyrer (R) : Massi (Z) 6:2, 6:4, Massi je imel dobre trenotke, toda večja izkušenost Leyrera je odločila igro. Holzinger (R) : Simčič (Z) 6:0, 6:0. Bohinjska Bistrica, 9. maja. Žalostna vest se je razširila že včeraj po vsem Bohinju, da se jc v bohinjskih planinah v bližini šestega triglavskega jezera — šteto od Komarče navzgor — smrtno jionesrečil mladi ljubljanski zdravnik dr. Marjan Bukovec, zdravniški volonter v splošni bolnišnici, sin znanega slovenskega javnega delavca in čebelarja g. Bukovca na Gruberjevem nabrežju 14. Dr. Marjan Bukovec je smučal na snežiščih v okolišu sedmih triglavskih jezer. Blizu drugega zgornjega jezera, jiod sedlom llribarice, v približni višini 2000 m pa je strmo zavozil navzdol. V zaletu je poizkusil kristianiio, Spored predavanj v „Dečjili dneh" Predavanja v »Dečjih dneh-:, od 9. do 15. maja, ki jih prireja Unija za zaščito ilecc v Ljubljani — za okolico —, so sledeča: VIČ, dne 10. maja ob 20: predava dr. Bežič: Infekcijske in nalezljive bolezni otroka. 11. maja predava ga. Kristina Hafner: Duševni razvoj otroka. 12. maja predava gdč. abs. fil. Zlata Pirnat: Sodobna zaščita otrok in mladine. — Predavanja se v rše v ljudski šoli. MOSTE, dne 10. maja ob 20: predava ga. dr. Konvalinka Tavčar: Tclesno-riizvojnc značilnosti otroka. 11. maja predava ga. prof. Anica Černcj: Duševno - razvojno težkoče in značilnosti otroka. 12. maja predava abs. fil. Kristina Vrhovcc: Zaščita otrok in mladine pri Slovencih. Predavanja se vrše v ljudski šoli. BEŽIGRAD, dae 13. maja ob 20: predava ga. dr. Kristan-Lunaček: Infekcijske in nalezljive bolezni otroka. 14. maja predava ga. Lebar Anica, sir. učil.: Kako jc ravnati z duševno zaostalim otrokom. 15. maja predava ga. prof. Olga Grahor: Mladinske zaščitne inštitucije pri nas in drugod. Predavanja se vršijo v novi bežigrajski osn. šoli. ŠT. VII), dno i3. maja ob 20: predava g. dr. \rko: Telesni razvoj in zaščita otroka. 14. maja predava g. prof. V. čopič: Vpliv kazni na duševni razvoj otroka. 15. maja predava gdč. dipl. fil. Milena Bezali: Zaščita otrok in mladine drugod in pri nas. Predavanja se vrše v Društvenem domu. Najvljudneje vabimo vse, ki se zanimajo za ta vprašanja, predvsem pa starše, ker njim so v prvi vrsti namenjena. — Vstopnino ni! Ljubljanska kronika toda ta smučarski okret je bil tako neroden, da je dr. Bukovec, odletel v stran in priletel na skalo, kjer si je razbil lobanjo. Tovariši in reševalna ekspedicija so truplo prenesli čez sleno Komarče pod slap Savice, kjer bo smrtni vzrok ugotovila posebna komisija. Jutri bo truplo prepeljano v Ljubljano, kjer bo tudi pogreb. Pokojni dr. Marjan Bukovec je bil nekoliko mlajši kakor 30 let. Bil je ljubitelj planin in belega športa, bil pa je tudi znan kot skrben in vnet zdravnik. Idealnemu mladeniču, ki je tako nesrečno plačal svojo ljubezen do narave, naj sveti Večna luč! monično dvorano, prof. Janko Ravnik. Dalje sodeluje celotni pevski zbor Glasbeno Matice ljubljanske in jiomnoženi orkester naše opere, ki sodeluje v sporazumu s |>redsedslvom Podzveze godbenikov v Ljubljani. Koncert je naštudiral zborovodja Glasbene Matice, ravnatelj g. Mirko Polič. Vstopnice vseh vrst in cen so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Vljudno ojiozarjamo vso prijatelje velikega našega blagajiokojnega mojstra in slovenske pevce, da počastijo s svojo udeležbo njegov spominski koncert. Cene od 40—12 Din navzdol, stojišča |>o 8 in po 5 Din, so v pred-prodaji v knjigarni Glasbene Matice. Ravnotam so dobi tudi tiskano besedilo Requiema. Otroška prireditev v operi. V okviru otroškega tedna jo ljubljanska zveza za zaščito otrok pod častnim pokroviteljstvom kraljice Marije priredila otroško prireditev, ki je bila včeraj dopoldne v i opernem gledališču. Prireditev bi se mogla boljše | posrečiti, kakor se je, zdi se pa, da je bilo zanjo premalo propagande. V imenu društva >Skrb za mladino« je pozdravil redko občinstvo predsednik društva. Priznati pa moramo pogumnim otrokom, da so svojo nalogo prav dobro izpolnili. Mali Ran-čegajevi harmonikarji in pevci, mali solisti in en vijolinist so prav prikupno odpeli in odigrali svojo točke. Prireditev je prenašal ljubljanski radio in zato upamo, da je imelo podeželje od le prireditve več kakor pa ljubljansko prebivalstvo, mimo katerega je šla prireditev skoro neopazno. Zanimivo gostovanje bomo imeli v drami v torek, dne II. t. m. V Nušičevi komediji >Dr« bo gostoval prvak belgrajske drame g. I). Radenko-vič, najboljši igralec Nušičevih tipov, ki gostuje te dni z isto vlogo ludi v Zagrebu. — Cene so znižane. Mozart: Requiem. V svetovni literaturi del, ki so komponirana na liturgična besedila, zavzema eno prvih mest Mozartov Requiem za soli, zbor, orgle in orkester. To je poslednje delo nesmrtnega mojstra, in slavni Haydn se je izrazil o tem delu, da je nesmrtno prav tako. kakor skladatelj sam. Matica izvaja to delo jutri (v ponedeljek), dne 10. 1. m ob pol 9 zvečer v veliki filharmo-nični dvorani s sodelovanjem naslednjih faktorjev: spominski govor za blagopokojnim ravnateljem Matejem Hubadom bo imel prof. Marijan Lipovšek. Važno vlogo v Requiemu imajo 4 solisti, in to: Župevc Zvonimira, Bernot-Golobova Franja, Ba-novec Svelozar in Betelto Julij. V partituri so ob-ligalno pisane tudi orgle in orgelski part izvaja na Matičnih orglah, ki so nalašč za to priliko prestavljene iz iiubadove dvorane v veliko filhar- Mariborski drobiž Maribor, 9. maja. Umrla je soproga strojnega delavca v žel. delavnica Elizabeta Kožar, stara 45 let. Naj počiva v miru. V borbi za šahovsko prvenstvo je bilo končano osmo kolo, ki je že prineslo odločitev. Naslov prvaka je letos dobil izvrstni Mešiček, kate-reka ne more sedaj noben konkurent več dohiteti. Stanje po osmem kolu je sledeče: Mešiček 7 in pol, prof. Stupan 6, Krulc 4 in pol (1), Kukovec 4 in pol, Lobkov 4 in pol, Babič 3 in pol (1), Lukež 2 in pol, Albaneže 1 in pol, Severe 1 (1), Knechtl 1 (1). Na cesli v bližini Polskave si je pognal kroglo v glavo Leopold Resnik iz Šikol. Obležal je na mestu mrtev. Vzrok dejanja ni znan. Oton (R) : Paul (Z) 6:0, 6:0. Ernst (R) : dr. Cijan (Z) 6:2, 6:1. Hitzel-Holzinger (R) : Massi-Simčič (Z) 6:0, 6:2. Izreden talent in lepo igro, polno izdelanih udarcev je pokazal mladi Oton od Rapida. Vidi se mu dobra in marljiva šola. Dame ISSK Maribora in Železničarja so Ra-pidovim prepustile točke brez boja. Rapid se je s tem pri gospodih in damah kvalificiral za na-daljno tekmovanje in bo nastopil proti ljubljanski Iliriji. Upajmo, da mu letos uspe vrniti naslov prvaka Slovenije v Maribor. Prvenstvo LNP-ja — lepa zmaga Železničarja Železničar : Olimp (Celje) 5 : 1 (4 : 0). Maribor, 9. maja. Na stadionu se je danes odigrala tekma med gornjima nasprotnikoma. Igra je nudila precej slab šport. Tudi Železničar kljub izdatni zmagi s svojo igro ni mogel navdušiti. Po poteku igre. bi lahko zmagal z dvoštevilčntm rezultatom. Celo vrsto zrelih situacij ni izrabil. Olimp razen požrtvovalnosti in discipline ni pokazal ničesar. Po večini je pri obeh moštvih žoga romala do 10 m previsoko. Sodil je g. Miljan iz Zagreba preveč pedantno. Predtekme: Mladina Železničar : mladina Rapid 1:1 (0 :0). — Rezerve Železničar : Rapid 1:0. Na igrišču za magdalenskim parkom se je odigrala tekma za prvenstvo v II. razredu. Tekma se je vršila med Slavija (Pobrežjo) : SK Ptuj 7:1 (6 :0). Tekma ni bila posebno lepa. Zmaga Slavije je bila zaslužena. Ptuj jo pokazal zelo slabo in raztrgano igro. Sodil je g. Bergant. Celjski šport CELJE:SK AMATER (Trbovlje) 3:2 (2:1) Celje, 9. maja. Po nedeljskem premoru se je danes nadaljevalo tekmovanje za podzvezno prvenstvo. Na Glaziji sta se srečala SK Celje in SK Amater iz Trbovelj. Občinstvo je bilo manj številno, zato pa tembolj razborito. Posebno živahna je bila publika iz Trbovelj, ki je prišla bodrit svoje igralce. Sicer pa je bila današnja tekma vse prej kot nogomet. Sodnik ni znal ali ni mogel preprečiti medsebojnega obračunavanja med igralci. Sodnik je tudi sicer delal naravnost začetniške napake. V začetku je liil boljši Amater, toda takoj je popustil. Trlio-veljčani so poleg surove igre imeli precej dober slarl, pri SK Celju pa je odjiovedala krilska vrsta. V splošnem je bila igra od|irta, v drugem polčasu pa so bili Celjani v premoči. * ŽSK Hermes (motosekcija). Za binkošti priredimo skupinski izlet motoristov v Postojnsko jamo in v Trst. Prijave in pojasnila v tajništvu, Aleksandrova c. 5. — Motosekcija sklicuje članski sestanek v torek ob 20.30 v restavraciji »Slon«. Gre za izlet v Trst in za dirke na velesejmsko nedeljo. Vabljeni tudi prijatelji sekcije.