Poštnina platina » poforlai Spedizione m abbonamrnto postale Prezzo - Cena Ur 0.50 Štev. 50 UltlluČD« oooblaščenh« ta ojrtaJevan)* tta!Ilan*kee» to tnleR* (tvora Onlone PobbUcita Ital lanu & A. Milana F lotem ko eo vse blago in vse orožje pravočasno odpeljali nazaj. Izpraznitev sama se je izvršila brez motenj s strani nasprotnika. Na severnem tuniškem bojišču so nemško-italijauske napadalno čete ob uspešni podpori letalstva doseglo včeraj nadaljnje uspehe. Letalstvo je z dobrim uspehom bombardiralo železniško napravo v nasprotnem zaledju, izkrcevalne naprave in ladje v Bani. Lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili v Sredozemlju 11 nasprotnih letal. Britanska letala so včeraj v nočnih urah prodrla do Berlina. Metala so rušilne in zažigalne bombe na državno prestolnico in kraje v okolici. Povzročena je bila škoda zaradi požarov in poru-šenj na mnogih stanovanjskih poslopjih in javnih zgradbah. Prebivalstvo je imelo izgube. Manjše Število letal je s posamič odvrženimi bombami napadlo zapadno nemško ozemlje. Nočni lovci, protiletalsko topništvo, mornariško^ topništvo in stražni čolni so sestrelili 19 angleških letal, po v očimi štirimotornih bombnikov. Na morju zahodno od Norveške je bil z bombami poškodovan britanski rušitec. Seja ministrskega odbora za preskrbo in cene Ducejeva navodila za zagotovitev čim večjega kmetijskega pridelka v tem letu Rim, 3. marca. s. Dne 27. februarja in 1. marca ee je sešel pod Ducejevim predsedstvom ministrski odbor za vzporedbo preskrbe, razdeljevanja in cen. Navzoči eo bili tajnik PNF, minister za finance,, minister za kmetijstvo, minister za promet, minister za korporacije, minister za devize in valute, minister za vojno izdelavo, državni podtajnik notranjega ministrstva, državna podtajnika Fabrizzi in Amicucci, vodja nadzorstva za obrambo prihran- Uspešna obramba ob napidu ameriških bombnikov na itdjansko ozemlje Rim, 3. marca. s. Nasprotno letalstvo je pri napadu na italijansko ozemije včeraj naletelo na posebno žilavo obrambo italijanskih lovskih oddelkov Ponovno so se spopadli z nasprotnikom ter sestrelili štiri štirimotome ameriške bombnike, protiletalsko topništvo pa jih je sestrelilo še tri. Brž ko eo javili, da se nasprotna letala bližajo Palermu, so se italijanski lovci dvignili ob 13.15, hkrati pa so vzleteli v zrak ogledniki z letališč, ki ležijo v bližini mesta in jih je nasprotnik vzel na muho Odločno in hitro so lovci prestregli neko nasprotno bombniško skupino, ki je letela proti severu, ter jo zasledovali v drznem poletu Eden italijanskih bombnikov je ponovno napadel neki bombnik, pa ga — čeprav se je silovito branil — 6mrtno zadel da se je v plamenih zrušil v morje dvajset kilometrovNeverno od Palerma Drugi italijanski lovec je iz daljave e strojnico obstreljeval neki drug' bombnik, iz katerega se je potem jelo kaditi in je počasi letel zmeraj niže: ni izključeno, da se letalo ni vrnilo na vzletno postojanko, čeprav se ni dalo ugotoviti, ali je padlo v morje ali ne, ker je bil letalec lovskega letala ranjen ter ga ni utegnil več zasledovati. Vse ostale ameriške stroje, ki so napadli Palermo, je protiletalsko topništvo bolj ali manj hudo poškodovalo. Enega je topniška obramba sestrelila. Ob 13.45 ee je ob drugem alarmu dvignilo dru go lovsko letalo ter dohitelo dvoje štirimotornih letal, ki so bila na oglednem poletu. Enemu od njih, ki je verjetno bilo zadeto že V prejšnjih spopadih, so se ustavili motorji. Tega se je lotil italijanski lovec ter ga še bolj poškodoval, tako da je bombnik zmeraj težje nadaljeval pot. Ob 16 eo drugi lovci ogledniki, ki stražijo medinsko ožino, ob alarmu vzleteli ter nad severovzhodno Sicilijo prestregli dva štirimotorna bombnika, ki sta letela proti severu Lovci 60 jih brž dohiteli in tako silovito obstreljevali, da sta se morala takoj vrniti, ne da bi opravila napad. Malo kasneje je neki italijanski oglednik zagledal kakih dvajset kilometrov severno od Palerma velik madež olja na morju ter ostanke štirimotornika, ki eo ga sestrelili 'ovci. Hkrati pa so oddelki lovskih letal ob alarmu prileteli iz Napolija ter se spopadli z nasprotnima- letali, ki so priletela z juga. Letalski dvoboji eo se začeli ob 16.25. Po hudih bojih so bili eestreljeni trije bombniki, četrti pa se je oddaljil in na obzorju zgubljal višino, drugi pa 60 bili poškodovani. Nekatera italijanska letala so se vrnila zadeta po hudem nasprotnikovem obstreljevanju. Protiletalsko topništvo je zadelo dvoje štirimotor-nlkov, ki sta se v plamenih zrušila na tla. Podrobnosti o angleškem letalskem napadu na Berlin Zgledno vedenje prebivalstva dokazuje, da je napad svoj namen zgrešil Berlin, 3. marca. s. Britanski bombniki so predsnočnjim prodrli do nemške prestolnice-Očiten koncentrični napad, ki ga je sovražnik poskušal izvesti na Berlin, se je izjalovil spričo drznega nastopa nočnih lovcev in silnega ter točnega streljanja neštetih protiletalskih baterij težke in najtežja mere. Točno streljanje je olajševalo zelo veliko število reflektorjev. Bombe so padle zlasti na stanovanjske okraie. Požarno brambe in člani protiletalske zaščite so ob odločnem sodelovanju ostalega prebivalstva mogli nadzorovati požare. Iz obvestil, ki so prispela do prvih jutranjih ur, kaže, da ta napad, ki je bil uprizorjen v temni noči, ni rodil nobenih posledic vojaškega značaja. Sovražnik je izgubil znatno število bombnikov, stalno pa prihajajo še nova poročila o nadaljnjih bombnikih, ki so bili sestreljeni-Kosi nekaterih težkih sovražnikovih letal, ki so se spričo točnih zadetkov nrotiletalskcca kov in podeljevanja kreditov, generalni komisar za ribolov, nadzornik PNF Balzari.ni, predsednik fašističnih konfederacij delodajalcev in poljedelskih delavcev, trgovine, industrije, kreditnih in zavarovalnih zavodov in predsednik Narodnega zavoda za kooperacije, navzoč je bil tudi tajnik odbora Agugusto Venturi. Ob pričetku zborovanja je minister za poljedelstvo in gozdove v posebno obširnem in podrobnem poročilu orisal 6tanje prehrane glede žita, maščob, meea, mleka, sira, poljedelskih pridelkov in drugih živil. Minister Pareschi je poročal tudi o obširni akciji ministrstva za poljedelstvo, o selekciji in ureditvi industrije konserviranilr-proizvodov. Ob koncu je izrekel prepričanje, da bodo prizadete panoge kar najbolj sodelovale pri tej akciji, ki naj rodi sadove ne samo glede zahtev vojnega časa, temveč tudi glede zahtev v bodočnosti. Ob koncu poročila je Duce poudaril, da stanje prehrane še naprej kaže znamenja zadovoljive normalnosti kljub nekaterim zakasnitvam v razdeljevanju, 'Tiastalim zaradi težkoč, ki so ovirale nagle prevoze. Duce je končno dal navodila, da bodo izvajanje načrtov za kmetijsko pridelavo, uvedba občinskih uradov za ugotavljanje pridelave, izdelovanje in razdeljevanje umetnih gnojil, usmerjanje vse razpoložljive'delovne sile na poprišča dela predmet največje pozornosti vseh prizadetih ustanov, tako da bo zagotovljena popolna mobilizacija veeh sil poljedelstva m da se bo dosegla višja raven pridelave in bolj učinkovita disciplina zbiranja pridelkov ob novi žetvi. Poročali in govorili 60 o raznih vprašanjih dnevnega reda ministra Pareschi in Bonomi, državni podtajnik Fabrizzi, tajnik odbora in narodni svetnik Frattari. Zborovanje odbora ee bo nadaljevalo 8. marca ob 17. Dobrodelna ustanova v počastitev spomina vojvode D’Aosta Napoli, 3. marca. s. Ob prvi obletnici snir.ll kr. Vis. vojvode IVAosta so v Napoliju odprli dobrodelno ustanovo, ki naj ovekoveči njegov slaven spomin in bo nosila ime slavnega pokojnika Ustanova je bila osnovana po volji kr. vie. vojvodinjo matere ter uresničena ob prisrčnem sodelovanju oblasti in obilnem prispevku zavoda Banca di Napoli. Ustanova je ena izmed tistih zavodov, imenovanih »Picoli totollengoc, ki jih je zamislil Don Orione za pomoč najpotrebnejšim. V zavodu, ki je svoj prvi odsek odprl v središču Napolija, so sprejeli in nudili pomoč rodbinam, prizadetim po letalskih napadih. Pozneje bodo tam imeli zavetišče potrebni siromaki. Ncmško-italijanski gospodarski posvet v Rimu Rim, 3. marca. s. Pod predsedstvom poslanika Gianninija in nemškega ministra Clodiusa je bila v Rimu seja nemško-italijanskega vladnega odbora za ureditev gospodarskih vprašanj med obema državama. Razen tega so rešili dosti tekočih vpra* šanj ter sklenili določila glede plačevanja kompenzacijskih računov. Francosko brodovje v Egiptu se brani služiti Angležem in Amerikancem Rim, 2. marca. s. Francoski odmiral Godefroy, ki poveljuje francoskemu pomorskemu oddelku, interniranem v Aleksandriji v Egiptu, še nadalje odklanja zahtevo zaveznikov, naj da svoje ladje njim na razpolago. V okrožnici, ki jo je izdal častnikom oddelka, admiral potrjuie sklep, da ne bo služil angleškim in amerikanskim koristim in se ne bo pridružil izdajalcema Giraudu in De Gaulleu. Kaže, da so prišli pozivi generala Giraudja, poslani admiralu, češ naj da svoje ladje na razpolago angleški vojni mornarici. Godefroy pa je odgovoril, da se strogo drži dogovora, ki je bil svoječasno sklenjen med njim in angleškim admiralom Cunningha-mom, da ostane francoska vojna mornarica razoro-žena v egiptovskih lukah. Atentat na norveško električno centrala Rim, 2. marca. s. Iz Rjukana na Norveškem poročajo, da je bil storjen napad z dinamitom na tamkajšnjo zelo važno električno centralo. Napadi v kolikor je policija dognala, je delo treh nepoznanih ljudi, ki so jih videli v soboto popoldne blizu centrale. Oblečeni so bili v angleške uniforme in so govorili čisto norveščino. Vesti 3. marca Predsednik argentinske republike Castillo je ponovno poudaril, da je Argentina trdno odločena, da bo ostala izven sedanje vojne. Ta sklep je nepreklicen in ga tudi njegov naslednik na predsedniškem stolu ne bo mogel spremeniti. Položaj Indije glede prehrane je vedno bolj obupen in se približuje polomu, ker je Anglija zasegla na tisoče ton žita, namenjenega za prebivalstvo, in ga uporabila za svoje čete na. različnih bojiščih, je dejal v Londonu dr. Gangulee. bivši profesor vseučilišča v Kalkuti. Ravno tako je z rižem in drugimi vrstami žita. Vojaški urad Združenih držav sporoča, da je sedaj v ameriški armadi 450.000 zamorcev. 0(1 teh je 60.000 v operacijskih področjih ameriške armade in 25.000 na Tihem morju. Položaj glede preskrbe Združenih držav je zelo resen, četudi se posreči dobavljati najnujnejša živila, je dejal kmetijski minister Združenih držav Wichard. Bolgarsko posojilo za narodno obrambo je doseglo 8 milijard in 400 milijonov levov. Gandijevo žrtvovanje za svoj narod_ hvalijo nekateri turški listi, ki pravijo, da je Gandijeva žrtev silno plemenita. Njegova smrt bi pomenila za Angleže nov udarec in novo nevarnost. Morebiti bi bila celo odločilna za nadaljnji razvoj Indije in angleškega gospodarstva tamkaj. topništva v zraku razletela, so padli na več krajih v bližnji in daljni berlinski okolici na tla. Berlin, 5. marca. s. O nasilnem napadu, ki so ga včeraj izvedla angleška letala na nemško prestolnico, so se iz pooblaščenega vira zvedele naslednje podrobnosti: Medtem ko je treba smatrati povzročeno škodo za hudo, znaša število mrtvih 44, ranjenih pa 150. Pri tem pa je treba upoštevali, da se bo število prvih in drugih najDrž še zvišalo, ker ruševine še vedno odstranjujejo. Letal, ki so uprizorila ta napad in ki so bila po veliki večini štirimo-torna, ni bilo več ko 60, in ker je bilo po dosedanjih poročilih sestreljenih 18 strojev, je treba sklepati, da je bilo tretjina vseh napadajočih letal uničena. Britansko letalstvo je z njimi vred izgubilo tudi približno 100 elanov svojega letalskega osebja. , , 'Berlin, 3. marca. s. Polagoma prihajajo nova podrobno poročila o škodi, ki jo je angleško letalstvo povzročilo preteklo noč s svojim napadom na nemško prestolnico. Iz njih se vedno jasneje vidi, kako cinično je sovružnik skušal zanesti med berlinsko prebivalstvo preplah. Zvedelo se je, da je število smrtnih žrtev 'poskočilo na 89, število ranjencev pa na 213. Cilji, ki so jih angleški letalci predvsem vzeli na piko, so bilj stanovanjski okraji in številna druga poslopja, ki v vojaškem oziru niso prav nič pomembna. Tako so bile zadete tri bolnišnice, in sicer nekatere od njih tako hudo, da so jih morali izprazniti. Poleg tega je bila skoraj porušena cerkev sv. Hedvige in še štiri druge cerkve. Zelo številne stanovanjske hiše so bile hudo poškodovane. Tudi dve zavetišči za slare ljudi sta bili cilj terorističnega napada, ki ga je tiprizorilo britansko letalstvo. Divjo sovražnikove namene je berlinsko prebivalstvo sprejelo z zglednim vedenjem. Berlinčani so tudi v najhuiših okoliščinah povsod dokazali red in discipliniranost. Zatrjujejo, da je sovražnik pri tem napadu izgubil vsega skupaj 19 letal. Zgodovinski samostan v Pleterjih - prizorišče najhujsega partizanskega poraza v Sloveniji V borbah, ki jih je vodil sam partizanski poveljnik, jud Tito, je padlo okrog 400 partizanov Ljubljana, 3. marca. Komunistična propaganda se na vse, partijcem svojstvene načine prizadeva, kako bi prikrila hude poraze, ki so jih doživele razredčene partizanske skupine i na našo zemljo umikajočimi krvniki onkraj Gorjancev. Njihovi lažni propagandi naseda danes le še kak naivnež, dočim gre po vsej Dolenjski ljudski glas o hudih partizanskih porazih pri Pleterjih in pri Brezovici ter o junaški in dramatični borbi pleterske posadke. To je bila borba, ki zgovorno in prepričljivo priča o poslanstvu branilcev kmečkih domov pred partizanskimi Huni, in o duhu branilcev, ki so mogli vztrajati v tej ogorčeni borbi proti močnejšim do zloma in umika komunističnih krdel. K našemu kratkemu poročilu o partizanskem neuspehu pri Pleterjih dodajamo danes podrobnejše poročilo o poteku borb pleterske in brezo-viške skupine v dneh od 18. do 21. februarja. Okrog desetih zvečer pa se je v temi v gornjem delu Hrezovice blizu Frančiča slišala zapoved za napad na Brezovico. Cez nekaj časa so že zaregljale strojnice in odmevi strelov so doneli tudi iz šentjernejske okolice in iz Zvabovega, kjer so partizani prav tako napadli. 2o do polnoči se je borba zelo razvnela, kajti na obeh straneh je bil nepopisno hud ogenj.* Prvi vod 4. čete in Štabni vod v Brezovici sta z vojaško mirnostjo in razsodnostjo, s smehom in petjem odbijala partizanske napade do 3 zjutraj, ko je borba dosegla vrhunec in ko so se partizani približali skupini na 30 m vse do žice. Partizani so obstreljevali z vso silo poveljnikovo hišo, katero jc v polno zadela tudi granata in napravila precej škode. Napadalci so imeli že pri prvih napadalnih naskokih mnogo mrtvih in ranjenih, kajti od vseh strani se je slišalo hropenje, jokanje in klici na pomoč. Postojanke so bile od 3 ponoči polne dima in prahu od eksplozij granata, tako da se branilci skoraj niso več videli. Partizanski poveljniki in komisarji so vpili na juriš, toda nihče ni hotel iti na dobro utrjeno in z žičnimi ovirami zelo zaščiteno postojanko. Po 3 je borba nekoliko ponehala, ker je partizanom zmanjkalo granat. Partizani so uvideli, da je vsak nadaljnji napad neuspešen. Pri tein napadu so imeli partizani zelo hude izgube, kajti izpred postojanke so odpeljali več vozov mrtvih in ranjencev, ki so jih nato vodili na Vrhpolje, kjer so imeli za vse tri borr.ene dni svoje preve-zovališče. Okrog 5 zjutraj je borba bila končana in straže so čistile teren na Golobinjeku, Šmarju in na Zvanovem. Posadka je dobila tudi hitro-slrelko, ki io je našla ob padlem partizanskem četnem komandirju. Pri tem napadu fantje niso imoli mrtvih, temveč le dva tež' . ranjena. Srdit napadi na Pleterje, toda drag za partizane To noč so partizani napadli tudi pletersko skupino, ki se je pozno zvečer vrnila s patrol v podgorj.mskih in gorjanskih vaseh. Vse straže so so vrnilo s sporočilom, da niso trčile na par- , ■ tizauske straže in tudi ljudje niso videli večjih trim i IMMINENTE - PRIHODNJI SPORED CINE KS* O UNION ,0- LILI A SILVI ROBERTO VILL A IRAJEMA DILiAN CARLA DEL POGGIO partizanskih oddelkov. Toda posadka je bila tudi to noč pripravljena. Fantje so zasedli bunkerje in stražarska mesta, oslaii pa so utrujeni legli k počitku. Okrog 10 zvečeT pa so padli prvi streli prav iz bližine pleterskega samostana. Partizani so namreč v varstvu noči preplezali samostanski vrt. To so izvedli v največji naglici, kajti obhodnica, ki je malo prej obhodila ves zid, ni nič videla ali slišala. Najhuje so partizani pritisnili na bun-er, iz katerega se je morala straža zaradi hudega partizanskega ognja umakniti. Partizani so nato pritisnili tudi na kanal, ki pelje iz samostanskega vrta pod zidom na prosto. Napadalci so začeli z najhujšim ognjem na cerkev, pred katero so branilci držali utrjeno črto. Prav tako je junaško vzdržala straža v bunkerju, ki je branila kanal. 2o po nekai minutah so se morali partizani malce umakniti pri prvem bunkerju, kjer so našle straže tri mrtve partizane, rezervno strojnično cev in nekaj streliva. Na tem mestu partizani niso skušali več napasti. Drugi del nočne borbe se je pričel v samostanu, ko so partizani zažgali skladovnico drv, s katerimi so bila zamašena vrata, ki so vodila na samostansko dvorišče. Goreča drva, naložena na stiku bloka celic in poslopja za goste, kjer je bila nastanjena pleterska posadka, so bila za branilce velika nevarnost. Bilo se je bati, da bi se vnelo poslopje in celični blok. Požar je bilo treba torej pogasiti za vsako ceno, kar se je tudi posrečilo, čeprav so partizani žgali s strojnico na vrata, da bi tako pregnali gasilce, ki so svojo nalogo tudi izvedli. Vrat, ki vodijo iz gornjega hodnika na samostanski vrt, ni bilo mogoče držati, ker so so mogli partizani privleči v bližino vrat, vanje metati bombe in jih zažgati. Posadka se je zalo od vrat umaknila in zasedla oba vogala na hodniku in od tam preprečevala partizanom dohod na hodnik. Borba na vseh straneh je trajala do zore. Z njo so so umaknili tudi partizani, ki so zasedli višine okrog samostana in ga ves dan obstreljevali. Borba je trajala tudi ves naslednji dan. Partizani, ki so obstreljevali samostan, so poleg tega pripravili zasede, ki so imele nalogo preprečiti dohod pomoči samostanski posadki. Brezoviška skupina je skušala priti do Pleterij in prebiti partizansko blokado, kar pa se ji ni posrečilo zaradi hudega križnega ognja. Pričakovati je bilo, da bodo partizani naslednjo noč znova napadli samoetan. Ponoven nočni naval na samostansko jvoslopje se je pričel res že ob pol 9 zvečer. Tudi tokrat so partizani najhuje pritisnili na cerkev, skozi katero so skušali vdreti v notranjo prostore samostana. Ker ni bilo mogoče preprečiti dohoda partizanov pod cerkvena okna, so partizani začeli metati v cerkev bombe. Posadka je junaško branila napad in onemogočila dohod v notranje samostanske prostore. Ko so partizani vdrli v cerkev, so branilci v prvem nadstropju samostanskega poslopja našli primeren položaj, od koder so pričeli znova z borbo. S tega mesta »o pričeli s hudim ognjem in v kratkem času pobili večjo število napadajočih. Zgorelo je 17 samostanskih hišic Tudi to noč so partizani skušali vdreti na hodnike skozi vrata na gornjem hodniku, kar se jim ni posrečilo. Zato so si izbrali drugo pot, ki je posadka ni mogla zapreti. Partizani so s pomočjo lestev preplezali zid celičnega bloka in poskakali v vrtičke ob celicah, ki; so bile prazne. Od tod so vdr'i v celice same in jih zažgali, /gorelo je 17 celic. Požar se je približal poslopju za goste, k sreči pa so v jutranjih urah požar tik tega poslopja pogasili. Za posadko je postal položaj kritičen. Zmanjkalo je tudi streliva in bali se je že bilo, da bodo partizani skušali zažgali še tretje poslopje. Ple-terjo je tokrat napadla vsa lam zbrana partizanska sila. Brezoviška skupina je z večurnim obstreljevanem na pletersko okolico prišla v bližino Pleterij in presenetila partizane, ki so so okrog pol 5 zjutraj malce umaknili. Posadka v Pleterjih je bila po dveh nočeh in en dan trajajoči bitki utrujena. Okoli devetih dopoldne 20. februarja je mala pleterska patrola preplezala s pomočjo lestev zid in se prebila do Buezovice. Prav tako je prišla straža tudi v Št. Jernej. Kmalu zatem je posadka v samostanu .občutila, da je začela močnejša akcija v smeri proti Pleterjem. Močan strojnični ogenj in metanje min sta oznamjala, da prihaja pomoč. Kmalu zatem se je posrečilo večjim skupinam prebiti se do samostana. Ker posadki ni bilo mogoče poslati pomoči v moštvu, je dobila nalog, da se umakne iz samostana, kar je pod močnim ognjem brez izgub izvršila. Pri umiku je bil Je eden ranjen v nogo. Kljub ogorčenim borbam je padol v samostanu le en legionar, dva pa sta umrla zaradi nesreče z bombo. Težje ranjen je bil eden, lažje štirje. Smrt v Pleterjih je dohitela tudi očeta nekega legionarja, ki se je boril v samostanu. Oče je zjutraj po drugi močni l)orbi prišel na obisk k sinu. Ko je prišel preko vrta že v bližino legionarskih položajev, ga je zaddla partizanska krogla. . Nato se je pričela napadalna akcija. Vsa pleterska skupina se je pridružila junaškim reševalcem in pričela z napadom. Bilo je okrog enih popoldne. Skupine so pričele napadati partizane. Po kratkem odmoru so skupno izvedli »juriš« skozi glavna in ®kozi stranska vrata Pleterij. Pri tem napadu so ubili partizanskega komisarja, ki je obležal na samostanskem vrtu, ranjen pa je bil tildi en legionar. Borba je bila ogorčena in partizani so se panično umikali in imeli velike izgube v moštvu, kakor tudi v orožju. Po poročilu očividcev so imeli partizani okirog 400 mrtvih in ranjenih. Sami partizani so v Orehovici izjavili, da ko bi vse ljudi v Pleterjih poklali, bi jih ne bilo niti za polovico njihovih žrtev. Pairtiza>ni so se umaknili v smeri Sošice in Ju gorja. Poraženim razbojnikom je poveljeval jud Tito Ugotovili so, da je pri tem do sedaj največjem partizanskem porazu na ozemlju naše pokrajine sodeloval tudi poveljnik Vrhovne komande jugoslovanskih partizanskih čet tovariš TITO, katerega bodo Ljubljančani zdaj bolje spoznali, ko je njegovo ime »zaslovelo« tudi na slovenskem ozemilju. _ Po poročilu očividcev so se partizanski komisarji in poveljniki zbrali na bližnjem vrtu v zanesljivem zaklonišču blizu Prančiča in ob 11 večerjali ter pili. V družbo je prišel nenadoma visok človek, močne rasti z zaikrivljenim nosom, saj Tito je židovskega poikolenja, oblečen v površnik. Prisotni komisarji in poveljniki so se spoštljivo dvignili in na njegovo vprašanje, kakšen je položaj, odgovorili: »Dobro, tovairi.š Tito.< • Tako kaže, da jc zapovedal napad na Pleterje in Brezovico sam poveljnik partizanskih sil tovariš Tito. ______________ Umetnik France Klemenčič je povečal razstavo Poročali smo o otvoritvi razstava našega odličnega umetnika alt. slikarja Franceta Klemenčiča v salonu g. Antona Kosa v prehodu nebotičnika. Občinstvo je tako redkemu umetniškemu dogodku, kakor ga predstavlja vsaka razstava Franceta Klemenčiča, posvetilo že takoj prve dni vso zasluženo pozornost. Da bi nudil ljubiteljem umetnosti še več vpogleda v svoje ustvarjalne delo, je Klemenčič sedaj povečal razstavo še za nadalnja štiri dela, in sicer same odlične umetnine. Dodal je krajino »Ob Malem grabnu«, tihožitje >Sadje« in »Nageljčki II« ter »Interieur II«. Skupno je torej sedaj razstavljenih 14 samih dovršenih zrelih umetnin, ki bodo nekaj dni vzbujale občudovanje spoštovalcev likovne umetnosti. EIAR — Pidio Ljubljana ■ 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Oporno glasba. — 13.00 Poročila v italijanščini. — Napoved časa. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. — 13.45 Operna glasba na ploščah. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Pesmi in napevi. 14.j0 Violinski koncert Jana Slajša — pri klavirju Janko Ravnik. — 15.00 Poročila v slovenseini. — Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.15 Napevi in romance. — 17.35 Kouccrt pianistke Clelijeve Arccelle. — 19.00 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba. 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.15 Komentair dnevnih dogodkov v slovenščini 20.30 Radio za družine. — 21.15 Predavanje v slovenščini. — 21.30 Simfonična glasba na ploščah. — 21.40 Devet Beethovnovih simfonij: — »Prva simfonija« — vodi diripent Sergio 1'ailoni 22.10 Zanimivosti v slovenščini. — 22.20 Orkestralna glasba — vodi dirigent Petrdia. - 22.45 Poročila v italijanščini. Sporočilo nogometne zveze Na zadnjem sestanku zastopnikov nogometnih klubov so bili sklenjeni in sprejeti sledeči sklepi: Zvezin prispevek v prvenstvenem tekmovanju znaša: a) za tekme prvega razreda 30 lir; b) za tekme drugega razreda, podmladka in rezerv 20 lir. Te prispevke kakor tudi sodniške takse plača klub, ki jo prireditelj. Do 15. marca naj predložijo klubi seznam onih igralcev, ki so bili prej verificirani in la jih ne nameravajo več prijaviti v verifikacijo ter bodo le ti potem imeli pravico prijaviti se za eventualno sodelovanje pri katerem drugem klubu. Fotografiranje: dosežen je bil dogovor s fotografom Kocmurjem za znižano slikarije. Oni, ki se nameravajo dati fotografirati po znižani tarifi, dobijo pri Zvezi v uradnih urah potrdilo, s katerim se potem lahko dajo fotografirati. Pozivajo se vsi klubi, da plačajo nemudoma članarino za tekoče leto. kakor tudi. da si nabavijo prijave za verifikacijo ter jih čimprej izpolnijo, da ne bo navala zadnje dni pred tekmovanjem. Brez izkaznice namreč ne bo nikomur mogoče igrati. b zbora nogometnih sodnikov. Pozivajo se vsi gospodje sodniki, da se zanesljivo udeleže obveznega plenarnega sestanka, ki bo 4. marca ob IS v prostorih CONl ja, palača Kreditne banke. Vsi gospodje sodniki naj prinesejo s seboj stare izkaznice, ki se bodo podaljšale za leto 1943. Dekan Gregorij Potokar umrl Dne 19. februarja 1943 je preminul v bolnici sester Milosrdnic v Zagrebu po težki, a vdano prenašam bolezni g. duhovni svetnik Gregorij Potokar, dekan šaleške doline in župnik pri Sv. Martinu pri Šaleku. Na videz še čil in krepak je prišel iz Dubočca v zagrebški nadškofiji, kjer je vršil službo župnijskega upravitelja. iskat zdravja v Zagreb v novembru 1942. »Po treh tednih se vrnem«, je dejal svojim sobratom ob slovesu iz Dubočca, a nevidna roka je napisala nad njegovo bolniško postelj usodne in zanj nečitljive besede: »Ne boš vstal iz svoje bolniške postelje«. Njegova bolezen je bila neozdravljiva. Pokojni g. dekan se ie rodil v Homcu, dekanija Kamnik, dne 26. februarja 1874. Po končanih srednješolskih študijah j( bil sprejet v mariborsko bogoslovje in je v letu 1898 pel svojo novo ma.šo. Bil je prvi žunik novoustanovljene župnije v Bočni, pozneje je žup-nikoval v Artičah in nazadnje pri Sv. Martinu pri šaleku. S svojim vedrim značajem in nasmejanim licem si je povsod pridobil srca župlja-nov. ki so cenili njegovo nesebičnost in dobrodelnost. Velika ie bila njegova ljubezen do slovenskega bogoslužja. Svoje redke počitnice je navadno preživljal na llrvatskem Primorju in v Dalmaciji, da je mogel v tamošnjih cerkvah glagoljati sv, mašo. Dne 20. februarja so ga položili k večnemu počitku na Mirogoju v Zagrebu kot tretjega slovenskega duhovnika. Pogreb je vodil ob asistenci kanonika dr. Mirta in Pavla Zavadlavu zagreb. kan. in kancelar nadškofijske pisarne Duhovnega stola g. Nikola Borič. Ob odprtem grobu se je j>oslovil od njega g. prelat, dr Cukala s prisrčnimi besedami. Pogreba «o ep udeležili tudi njegovi lavantinski sobrntje iz Zagreba in znanci, ki so mogli zvedeti za njegov pogreb. Počivaj v miru v bratski zemlji hrvatski, našd si mir, za katere^ "si toliko molil in za katerega si se tako lepo pripravil, da si po prejemu sv. zakramentov žU. umirajoče dejal: »Zdaj pa nimam za ta šV(?t'nobene želje več.« športni drobiž Na Švedskem so se teniški igralci spravili na igrišča — seveda zaprta. Na sporedu jo bilo pred dnevi mednarodno srečanje juniorja Dansko in Švedske v Kopenhagenu. Zmagali so Švedi z 0:3. Na smučkah so so pomerili švicarski in madžarski visokošolcl. Tekme so bilo na Madžarskem v Matrahazi. V vseh disciplinah so bili Švicarji boljši. Na 3.6 km dolgi progi je zmagal Nigli v času 3:22. Tudi naslednji trijo so bili gostje, šele na peto mesto se je plasiral Madžar Szikla s časom 3:40. Na progi je bilo 300 m višinske razlike. Madžarska nogometna zveza je sklenila s švedsko dvoje mednarodnih srečanj. Prva tekma naj bi bila 12. septembra v Stockholmu, revanž-na tekma pa 7. novembra v Budimpešti. Madžari se bodo nadalje 16. maja pomerili s Švicarji v Baslu Prav tako je italijanska nogometna zveza povn.bila Madžare, da se pomerijo med seboj. Tekma naj bi bila 20. maja v **°* logni. — Zaenkrat so dogovorjene navedene tekme. Berlinsko hokejsko prvenstvo se je včeraj končalo s finalno tekmo med Rott-Weissom in BbC. Zfciagal je Rot-Weiss s G:2 in si tako osvojil na-kIov najboljšega berlinskega hokejskega kluba. 2anta£canč M-apo.žcon <2= =@ r Ko so se pogovarjali o sklepu, naj bi se poklonili tudi cesarju, ^ je zborovanje docela popravilo besedilo, ki ga je prej tudi že pre- gledal in potrdil sam Napoleon. Ko je ta spoznal mišljenje zboroval-1 cev, jim je po posvetnem ministru sporočil, da ne bo sprejel sklepov in da zato niti ne želi, da bi se mu prelati prišli poklanjat V istem sporočilu pa je izjavil, da morejo na cerkvenem zboru obravnavati samo stvari, ki jih je prej cesar že odobril. V nedeljo, dne 30. junija je cesar z vsemi udeleženci zborovanja prisostvoval sveti maši, pri tej priložnosti pa ujel trenutek, da se je na kratko pogovoril z njimi; tiste, ki so mu nasprotovali, je očitno prezrli dvema izmed njih je rekeb »Hotel sem vaju napraviti za kardinala, vajina krivda pa je, če bosta posle) le vratarja.« Večina udeležencev je odkrito izjavila, da »cerkvenega zbora« nima za veljavnega, hkrati pa izrazila potrebo, naj bi papežu poslali poslance; Napoleon seveda ni maral niti slišati o tem. ^ ^ 1 Zato je cesar, »ki je bil vajen meriti pravico samo po dolžini svojega meča,« dne 11. julija razpustil cerkveni zbor. Naslednje jutro so tri nasprotujoče škoie prebudili iz spanja in jih brez vsakršnega razlaganja zaprli v trdnjavo; seveda so se morali potem vsi trije odpovedati svojim škofijam. Nova spletka. Kakor smo videli, sc načrt o »cerkvenem zboru« ni posrečil, zborovanje se je razšlo brez sklepov in Napoleon je doživel nekakšen duhovni poraz. Toda ni odnehal, ampak je mislil na kako drugo zvijačo, prevaro ali spletko. Novi načrt je imel dva namena: popraviti sramoto, ki jo je doživel s cerkvenim zborom, in znova poskusiti ukloniti papeževo voljo. Zgodovina naporov za dosego prvega namena je takale; Napoleon in skupina njemu suženjsko vdanih so se lahko docela prepričali, da Skolovski shod, kateremu so dali ime cerkveni zbor, ni bil neumen, da bi postal vlečka cesarjevih želja. Zgodilo pa se je, da je nepriznani Maury, pariški nadškof, ki ga je postavil Napoleon, temu zloglasno nasvetoval: »Vino je boljše ▼ steklenicah kakor v sodih.« S tem je hotel reči, da bi bilo treba poskusiti ukloniti škoie drugega za drugim, saj bi jih tako laže pridobili ter vplivali nanje; če bi posamič prihajali, bi seveda tudi šibke jc ugovarjali, kajti nikakor ne bi mogli družno glasovati zoper Napoleonove predloge. Ta nasvet je sprejel in, ker je že tri nasprotnike pregnal v jetniStvo ter širil vesti tudi o drugih verjetnih sredstvih za ostraiitev, se mu je res posrečilo, da je večino škoiov pridobil za svoje načrte, s tem da jih je drugega za drugim uklanjal. Res je sicer tudi, da so mnogi oplašeni škoije ugovarjali in podpisovali samo pod določenimi pogoji, toda kaj, ko se za te pogoje cesar ni zmenili Ker je bil Napoleon prepričan, da ima tako večino škoiov na svoji strani, je znova sklical »cerkveni zbor«. Toda Isti Fesch, ki m je predsedoval, je izjavil, da tega zborovanja nima za cerkveni zbor, kajti »od dne, ko so zaprli škoie, ni več cerkvenega zbora; od tistega trenutka ni več svobode, brez svobode pa ni cerkvenega z ora"‘ Vendar je predsedoval »zborovanju«, ki je potem sprejelo *ecl“ sklepov, ki so mu bili predlagani. Tako se je Napoleonu posreči o, je nekako dosegel svoj prvotni namen. j Treba je bilo premagati še papeža in za to je bil predlagan takle načrt: . . a) »Cerkveni zbor« naj bi poslal papežu nov navod, sestavljen seveda Iz samih škoiov, ki so bili nedvomno zvesti Napoleonu b) Tudi ti odposlanci naj bi po Napoleonovem povelju dajali vtis, da so prišli k papežu, ne po Napoleonovi želji, ampak samo po naročilu cerkvenega zbora in po lastnem nagibu. c) Da bi bilo to verjetneje, naj bi se člani poslanstva ne predstavili papežu hkrati, ampak posamezno, ter po različnih poteh prišli v Savono, , č) Odposlanstvu je Napoleon naročil, naj doseže pri papežu potrdilo sklepov cerkvenega zbora brez vsakršne spremembe, brez pri- ‘ držkov ali omejitev. d) Vrh tega naj bi papežu poslali pismo, v katerem bi ga vsi udeleženci cerkvenega zbora prosili za potrditev sklepov cerkvenega zbora; povrh tega pa je kardinal Fesch v svojem imenu v zasebnem pismu pisal papežu glede istega. Seveda papež ni nič vedel o prejšnjih dogodkih: popolnoma nič ni vedel, da je bil prvi »cerkveni zbor« zanj, drugi pa zoper njega; niti malo ni slutil, da so zaprli tri škoie, ki so nasprotovali; Se manj je slutil, kako so sestavili udeležence drugega »cerkvenega zbora«. Imel je torej prav, ko je mislil, da predstavljajo odposlanci, ki so prišli k njemu, zares enodušno mnenje skupine cesarskih škofov. Zato je v upanju, da bo z novo popustljivostjo iahlio ‘.udi pri Napoleonu kaj dobil r prid Cerkve, z nekimi pridržki sprejel sklepe cerkvenega zbora. Med odločbami cerkvenega zbora je bila na primer ta, da papež potrjuje škoie, ki jih je imenoval cesar, in da novega Škofa potrdi nadškof, če ga v šestih mesecih ne potrdi papež, če pa ni nad-* Škofa, pa kak škol iz iste cerkvene pokrajine; papež je sprejel to odločbo, toda s pridržkom, da mora vsak potrditi v papeževem imenu. Skratka, papež je sicer sprejel sklepe cerkvenega zbora, toda tako, da je ohranil in potrdil načelo papeSkih pravic; to je hotel pokazati tudi v zunanji obliki svojega privoljenja, ker ga je objavil v obliki poslanice dne 11. septembra 1811. I Dalje je papež v znamenje svoje želje po miru in svoje dobre j volje pisal posebno pismo cesarju. Toda Napoleon na to pismo ni odgovoril, tudi s poslanico ni bil zadovoljen. Že to mu ni bilo všeč, da je papež izbral tako obliko; Se manj pa so mu ugajali nekateri izrazi v poslanici, kakor na primer tisti, ko je papež imenoval rimsko I cerkev »gospodarico vseh cerkva«, da škoije niso priznali pariškemu shodu veljave cerkvenega zbora, da so morali nove škoie potrjevati v papeževem imenu itd. Zato poslanice ni dovolil objaviti in ni bil videti zadovoljen s členi odposlanstva, katerim je poslal nova navodila, naj bi papežu izvili še večjih privoljenj. Toda papež se je začudil temu, ad so hoteli tako zlorabljati dobro voljo In popustljivost, I in ni nič več popustil Ko je odposlanstvo o papeževi neomajnosti obvestilo vlado, je prosvetni minister poslal odposlancem zadnji ukaz; hkrati pa so tudi škoije poskusili Se zadnje in pošiljali papežu grozilna pisma; toda zaman, zdaj je papež jasno videl, da ne sme zaupati odposlancemt in je sklenil dne 24. januarja 1812 znova pisati cesarju. A 4 % Ljubliana &9. Grajska jahalka je potegnila za vajeti, spodbodla belega konjička, ki je zdirjal izpred bele hočke graščine, zavil proti severni strani, kjer je v zarji žarelo gozdnato gorovje. S te strani izgleda Pohorje kot sam pragozd, brez gorskih vasic, samotnih kmetij in brez podružničnih cerkva; vse sam lep, globok in velik gozd, ki ga je vsega pravljičnega potegnila gora nase. Gorovje je izgledalo, ko da se je dvignilo pravkar iz meglenega jezera. Zavila sta v globok pohorski klanec, globačo, na dnu katerega se zvijata dve kolotečini, vrezani v krušljivem laporju. Visoko nad klancem so se objemale smreke in hojke z bukvami v lahni zeleni strop. Z gozdnega koljnika sta prišla na drvarsko stezo, kjer se je belec ustavil. 20. Grajska romarka ga vzpodbuja, a vse zaman; nato ga lepo vpraša: >Kaj je, konjiček moj? Zakaj nočeš več naprej?« Konjiček belec pa dvigne glavo, jo obme k njej in Ji pravi: »Gospodarica moja, namenjena si na božjo pot k Drvarki Mariji, če hočeš, da ti bo prošnjo uslišala, tukajle razjahaj in pojdi peš od tod po tej strmi romarski stezi, polni pečevja in drevesnih korenin, tembolj, ker preko teh stopa bosa tudi Drvarka Marija, kadar gre iz Drvarije preko ravnega Polja in Črne gore k ptujskogorski Mariji na obisk, in prav tako gre peš, ko se vrača od Haloške Marije zopet na zeleno planino med svoje drvarje, kmete in pastirje. Tako ti jaz svetujem!« Konjiček je končal, stresel belo grivo in zarezgetal. Razne zadeve stanovanjskih odpovedi Ljubljana, 3. marca. Kakor januarja, je bilo tudi februarja po-■o) , danih na okrajnem 6odišču nekaj stanovanj-odpovedi. Koliko, za enkrat ni važno ter , i je postala statistika teh odpovedi začasno postranskega pomena in zapečatena knjiga. Za hišne gospodarje, posebno za ono mlajše generacije, je važno, da vodo postppati pravilno prj sodnih odpovedih. V pisarni okrajnega sodišča, ki vodi tri civilne sporne oddelke, dujejo vsakomur vsa potrebna pojasnila, kako je treba vlagati te odpovedi in kako jih je tudi treba kol kovati. Vsakdo dobi od uradnikov vljudna pojasnila in navodila. _ . So pa v Ljubljani še skoraj »nepismeni« hišni lastniki, ki si nikakor ne dajo vtepsti v glavo, da se morajo točno držati med najemnikom in njimi dogovorjenega odpovednega roka in da morajo v odpovedih navajati točne razloge, ki utemeljujejo odpoved. Prihajajo na okrajno sodišče še vedno ljudje tako-le kmalu po prvem v mesecu in zahtevajo, da morajo najemniki stanovanjske prostore že do 1. prihodnjega meseca izprazniti, češ da imajo pravico enomesečne odpovedi. Seveda prejmejo taki hišni gospodarji stvarna pojasnila, da ni mogoča taka odpoved, kajti enomesečni odpovedni rok mora biti pravilno izpolnjen in popoln. Primerilo se je nedavno, da je prišel lastnik na sodišče 2. v mesecu in zahteval enomesečno odpoved za ). prihodnjega meseca. Sodišče je tako zahtevo odklonilo in pojasnilo gospodarju, da mora biti odpoved tako vložena pri sodišču, da ima potem najemnik priliko popolne enomesečne odpovedi. V sedanjih časih je zato najpraktičneje, da se odpovedi z enomesečnim odpovednim rokom vlože pri sodišču tako-le sredi meseca in se navede izpraznit ve ni enomesečni rok za drugi prvi dan v mesecu, tako n. pr. lahko zda j gospodar vloži že odpoved z enomesečnim rokom, ki sledi nato za 1. maj. V zadnjem času je bilo podanih od strani najemnikov več ugovorov proti sodnim stanovanjskim odpovedim. Za prvi maj pričakujejo precej živahno selitveno gibanje. Mnogo odpovedi je bilo tudi v mesecu februarju podanih zaradi neplačane najemnine, katero so nekateri ostali dolžni za več mesecev nazaj. šport Iz zbora nogometnih sodnikov Pozivajo se vsi gg. sodniki, da se zanesljivo udeleže obveznega plenarnega sestanka, ki bo .marca r f;etr,,ok —°b 18- ari v prostorih CONl-ja. palača Kreditne banke. Vsi gg. sodniki naj prineso s seboj stare izkaznice, ki jih bodo podaljšali za 1. 1943. Prvenstvena tabelica v A rnzr~du po nedeljskem 23. kolu italijanskega državnega nogometnega prvenstva. 1. Livorno 22 13 6 3 33 24 32 2. Torino 22 13 4 5 49 20 30 3. Ambrosiana 22 13 4 5 43 22 30 4. Juventus 22 11 5 6 51 38 27 5. Genova 22 11 3 8 49 42 25 6. Bologna 22 10 4 8 40 22 24 7. Milano 22 8 8 6 30 27 24 8. Lazio 22 8 6 8 41 43 22 9. Fiorentina 22 9 4 9 40 43 22 10. Atalanta 22 9 4 9 22 29 22 11. Bari 22 5 8 9 18 27 18 12. Roma 22 7 4 11 26 40 18 13. Triestina 22 3 10 9 19 26 16 14. Liguria 22 6 4 12 25 51 16 15. Vicenza 22 4 6 12 20 33 14 S Hrvaškega 16. Venezia 22 3 6 13 21 39 12 Na visoki novinarski šoli v Mn ’ ' lu je pred dnevi predavat tajnik hrvaškega poslaništva dr. Jeličič. Prisotne je seznanil s svojo domovino Hrvaško, in njeno zgodovino. O vzreji otrok bo predaval v kratkem v Zagrebu znani dunajski univerzitetni profesor dr. Hamburger. Predavatelja je povabilo hrvaško zdravniško društvo. V Sarajevu se je pred dnevi poročil 103 leta »mlad« ženin, potem ko mu je umrla druga žena. Zdaj si je izbral tretjo, 50 letno zakonsko družico. 500.000 kun bo stala nova železna brv, ki jo bodo postavili čez Savo blizu Zagreba. Morali bi prav za prav postaviti most, pa so se dela zaradi vojne zavlekla. Zdaj, ko je toplejše, so začeli preurejati tudi zagrebški botanični vrt. Letošnje leto bodo v vrtu zgradili novo upravno poslopje, v katerem bo tudi bogata knjižnica, obširna predavalnica in pa prostori, kjer bodo hranili dragocene zbirke posušenih rastlin. Z nemškim odlikovanjem reda železnega križa I. stopnje je bil odlikovan hrvaški podpolkovnik F. Brajkovič. Izkazal se je s hrabrostjo na vzhodnem bojišču. V zagrebškem živalskem vrtu je medvedka te dni dobila mladiče, v drugem oddelku pa je zagledal beli dan mladi pavijan. Posebno mladina je mladega naraščaja zelo vesela. Ker so obrntni stroški na zagrebški vzpenjači iz dneva v dan večji, so zdaj zvišali voznino. Odslej bo stala vožnja v Gornji grad dve kuni, navzelo] 1 kuno, hitra vožnja v obe smeri šest kun; mesečna karta za urednike 30 kun, dijaška mesečna pa 20 kun. Kakor ve povedati glavno ravnateljstvo za socialno skrbstvo v hrvaški državi, so lansko leto poslali v pasivne kraje čez 300 vagonov hrane in 32 milijonov v denarju. Koledar Sreda. 3. sušca: Kunigunda, cesarica; Marin, mučenec; Marcijan. mučenec. Četrtek. 4. sušra: Kazimir, spoznavalec; Lucij I., papež in mučenec; debeli četrtek. Obvestila Spgred IX. simfoničnega koncerta, k; bo prihodnji ponedeljek, dne 8. t. m. ob pid 7. zvečer v veliki unionski dvorani, je naslednji: t. Strauss: predigra k opereti »Netopir«; 2. We-ber: Poziv na ples; 3. Rossini: Tarantela: 4, Dvorak: Slovanski ples št. S; 5. Ponchielli: Ples ur iz opere »La Gioconda«; 6. Rihard Strau6s: Valček iz opere »Kavalir z rožo«- 7. Bernard: Kolo; 8. Lehar: Zlato in srebro. Valček. To so znamenita dela iz svetovnih literatur ki so napisana v plesnem ritmu. Koncert bo vodil dirigent Drago M .Šijnnec, izvajal pa veliki simfonični orkester, ki šteje danes 70 članov. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Prihodnji dve javni produkciji gojencev šole Glasbene Matice, ki bosta v petek, dne 6. t. m., imata na svojih sporedih skoraj izključno le dela, ki «o jih napisali najrazličnejši skladatelji v plesnem ritmu od klasičnih obiik do sedanjega valčka. Zato bi dali lahko eni, kakor tudi drugi produkciji naslov »Rajajmo«, ki označuje skladbe na obeh sporedih. Opozarjamo starše in prijatelje naše mladine na ti dve produkciji ter jih vabimo. Začetek obeh produkcij bo ob 5 popoldne v mali filharmonični dvorani. Podrobni spored l*o od jutri dalje na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. T.fiibijansfeo gledat išče Drama: Sreda, 3. marca ob 17.30: »Mirandolina« Red Sreda. Opera: Sreda, 3 marca ob 17.: »Thais«. Izven. Cene od lir navzdol. F. S. Finžgar: Zbrani spisi, zvezek XII. Mladinski spisi. Str. 360. Založila Nova založba v Ljubljani. Cena knjigi je broš. 36 lir, pol-platno 45 lir, platno 48 lir. Svoje zbrano delo je pisatelj zaključil z mladinskimi spisi. V njih je še enkrat razgrnil svojo pot od prvih pisateljskih zučetkov do zadnjega klenega mojstrstva. Nad vse značilen je njegov klasičen uvod. »Svojemu očetu«, posvetilo, ki ga naše slovstvo skoraj ne pozna, ne v načinu ne po vsebini. V njem ni postavil samo spomenika očetu, izvirnemu možu stare korenine, ampak je s prisrčno odkritostjo tudi razodel, od kod izhaja njegova osebnost, značaj in osnova njegovega dela: vse je ljudsko, jasno in zdravo, obrnjeno v pošten napredek, dobrot-nost in človeško srečo. Knjiga je razdeljena na tri bistvena poglavja: Zn pridne in poredne, študent naj bo, Gospod Hudournik, la tri poglavja nam kažejo tudi tri stopnje Finžgarjevega pisateljskega razvoja. V prvem razdelku so večinoma šegave poučne zgodbice v slogu starejšega mladinskega pisanja, kjer se poučnost rada odeva v zgodim in se ji dobro prilega tudi domačijska romantika (Vrbenski ovčar). Najznačilnejši med temi mladostnimi spisi je »Gospod Lovro«; tu se v povestni obliki in'kratkih navodilih razvršča cela domača mladinska vzgoja, nekak Blaže in Nežica ali Stritarjev Griški 'gospod. Slovstveni zgodovinar pa bo ugotovil, da je »Gospod Iovro« nastal prej kakor Stritarjeva mladinska šola »Pod lipo« in je zato tem značil-nejši: obenem je treba vedeti, da je bil ta gospod Lovro znameniti brezniški župnik, sadjere-jec, narodni gospodar in politik Lovro Pintar. Središče knjige je dijaška povest »študent naj bo.«, kos pisateljevega lastnega življenja, napisa« v letih njegove največje moči in oblikovalne sočnosti. Ta lepa in živa podoba stare Ljubljane,tedanjega dijaškega in družabnega življenja mojstrsko prekriva svoj vzgojni namen, pa iz nje vendarle jasno čutimo vso toplo resnobo, s katero pisatelj gleda na ljudi in razbira njihovo obraze v igri življenja. Francelj in Jaka sta dve prisrčni in zdravi mladiki, izruvani iz domače prsti in prestavljeni v zaprašeno mestno ozračje, k jer si morata najti sonca in tal. — V Gospodu Hudourniku stopi končno pred nas modrijan, ki se je umaknil mestnim sencam in uživa skromno prostost sredi gorskega sveta. V tem ciklu zgodbic se človek približa največji učiteljici življenja — božji naravi, jo skuša doumeti in si iz nje nabira modrosti. »Uudournikova miška«, »Ilndournikova polha dva« pa tudi posamezna poglavja o Lisku so biseri živalskih povesti, globoko doživetje in doumetje prirode in življenja. Zadnji zvezek Finžgarjevih spisov je tedaj lep zaključek zbranega dela, prisrčen konec začasne prve izdaje dokumentarnega Finž-ga.rjevega pisateljevanja. Edgar VVallace: 33 Žabar s Elk je še enkrat pregledal dokument. Nič ne manjka, tudi ministrove pripombe so bile zraven._Elk je poklical ministra in mu poročal veselo novico. Čez deset minut je prišla majhna četica od zunanjega ministra, da prenese dragoceni dokument v državni urad in Elkit izreče v imenu ministrstva najglobljo zahvalo za njegovo temeljito pomoč pri iskanju te važne listine. Ker je imel do Millosovega prihoda S® eno uro časa, je poklical 6tražmiika, mu privede Hagna, ki je bil zaprt v Posebni celici, ločen od drugih jetnikov. Hagn se je branil na vse kriplje, da bi dal kakršno koli izjavo, ki bi škodila Žabarjem. »Vi nimate nobenega dokaza, Elk,« je dejal, »lu tudi dobro veste, da som nedolžen I« »Vi ste bili zadnji od tistih, ki so bili v Genteujevi družbi,« je rekel Elk ?dločno. Sicer pa vam lahko povem, da je Mills vse izdal. Lahko vam tudi [rovom, dn^ je žabar številka 7 od danes zjutraj že za varnimi zapahi.« V njegovo začudenje pa se je Hagn pr. teh njegovih besedah glasno za krohotal. »Prevara,« je zaklical. »Prav posebno naivna prevara! S takimi triki boste morda uspeli pri tatinskih zučetnikih. Pri meni pa tako ne boste želi uspehov! Če bi v resnici ujeli številko 7, ne bi zdaj z menoj tako veselo govorili. Pojdite Elk in poiščite si ga! In ko ga boste našli, ga trdno zaprite, da vam no uide, kakor vam bo ušel Mills!« Elk se je vrnil po tem pogovoru z | občutkom, da je bilo nekaj napak storjenega. I Ko je zapuščal poslopje, je mignil glavnemu inšpektorju. I »Danes popoldne bom nastavil llagnu past. Pošljite v njegovo celico kakega preoblečenega vagabunda in .pustite ju sama.« J Inšpektor je prikimal, češ da je razumel, kaj jo naimeraval Lik. 17. Millsov prihod. Tisto jutro, ko je Elk pričakoval Millsa, ki mu je obljubil, da bo dal obširno priznanje, je Elk odredil varnejše varnostne ukrepe, da bi ujetega lahko varno pripeljali v policijsko palačo. Celo noč je bilo okrog jetnišnice kordon policistov in stražniki so ne-iprestano patruljirali na dvorišču sosed-I Dje zgradbe. Ujeti žabar je bil izobražen mož. Prav tiste čase pn je bil v stiski, ko sta ga dva člana žabnrske bratovščine pridobila za vstop v njihovo druščino. Iz njegovih izpovedi je bilo razbrati, da je imel funkcijo šefa v nekem oddelku ter je predajal navodil« nodgla-varjem in navadnim članom. Njegov oddelek je imel nalogo poročati Žabarju številka 1 ter dati poročila o strahovanjih, ki so bila izvršena osebam, ki so bile vrhovnemu Žabarju nevarne in katere je zapovedal ali odstraniti ali pa vsaj onesposobiti. Bržkone je to delo opravljal le šef Mills in njegovi najožji zaupniki. Ob pol enajstih so ga odvedli iz njegove celice. Toda Mills je bil kljub zagotovilom, da ni v nevarnosti, nervozen in nesiguren. Razen tega se je še prehladil in je precej kašljal. Ob pnajsti uri in petnajst minut so iz kaznilniškega poslopja istočasno privozili najprej trije motociklisti. Njim je sledil avto s spuščenimi zavesami. Na obeh 'straneh avtomobila je bilo spet veliko stražnikov na motorjih. Za jteim,i je vozil drugi avto, poln policistov z osrednjega -»urada. Brez nezgod so dospeli do Scotland Yarda. Ko eo privozili na dvorišče, so zaprli vhodna vrata in odvedli Millsa skozi glavni vhod na drugi strani dvorišča Elkov pomočnik Balder in narednik sta prevzela Millsa v varstvo ter ga odpeljala. Mills je bil zelo bled in se je opotekal. Peljala sta ga v majhno sobico, ki. je bila poleg Dikove. To je bil prostor, na katerega oknih so bile vzidane težke in debele železne palice. Med vojno so to soho porabljali kot zapor za vohune tujih držav. Dvi policista sta ostala pred vratnii in etrnžil« jetnika. Zmeraj nezadovoljni Balder je vstopil v Dikovo sobo, da bi podal poročilo. »Možakarja smo vtaknili v čakalnico, gospod inšpektor.« je dejal. »Ali je kaj rekel?« je vprašal Dik, ki je dospel sem le zaradi jetnikovega zasliševanja. »Ne. Le zahteval je, da zapremo okna in jaz sem jih sam zaprl.« »Privedite ga noter!« je zapovedal Elk. j Nekaj časa so napeto ča.kali. da Mills vstopi. Toda nenadno je tišino | prekinilo silno vrvenje glasov in Balder Je pridrvel v sobo ves zbegan. I »On je bolan. Nez,avesten je ali nekaj podobnega!« je zasopel. Elk je zdrvel zn njim po hodniku do čakalnice. Mills je na pol sedel, z gornjim delom života pa je bil prislonjen k ste-’ ni. Oči je imel zaprte, v lice je bil sivo | bled. Dik se je sklonil čezenj in ga po-dolgera položil na tla. Poduhal mu je usta. i »Pruska kislina,« je dejal. »Z njim je pri kraju.« Zjutraj so Millsa v jetnisnici slekli do golega ter natančno pregledali vso obleko. Iz posebnih varnostnih razlogov so mu potem zašili še žepe. Oba detektiva, ki sta ga varovala, sta pri- povedovala, da jima je še ves srečen pripovedoval o vožnji v Kanado, ki jo namerava kmalu podvzeti. Nihče razen policistov, ni mogel priti k njemu ter mu kakor koli streči po življenju. 1_ Dikov prvi pogled je veljal steni ) in oknu, za katerega je prej omenil Balder, da ga je sam zaprl. Zdaj pa je bilo okno približno za šest palcev odprto. | »Gospod kapetan, kar se mene tiče sem čisto prepričan, da sem okno zaprl,« je zatrdil policijski uradnik še z večjim povdurkom. »Narednik Jckier mi je pri tem še pomagal.« I Jekler je potrdil to Haiderjevo iz-i javo. Dik je okno na stežaj odprl ter se sklonil čezenj. Čeprav je bilo pre-preženo z železnimi palicami, ki so zaprtemu omejevale svobodo v tej ■ sobi, se mu je vendarle posrečilo, da j je porinil glavo skozi rešetke. Takoj je opazil, da je bila približno meter od okna pritrjena železna lestev. Bila je tako dolga, da je vodila najbrž od strehe do tal. Soba je bila v tretjem nadstropju. Iz nje je bil krasen razgled na lepe vrtove. I »Čigavi so onile vrtovi?« jc vprašal ( Dik. ' »To so Onsloiv vrtovi,« mu je odvrnil Elk. J »Ondoiv vrtovi?« se je začudil Dik. »Ali niso žnbarji od tod že enkrat skušali narediti name atentat; to se pravi, izvedli eo ga, pa me niso zadeli?« Deset zapovedi za sovjetske šolarje V vsej Rusiji je danes samo še en katoliški duhovnik, oče Ledit Vichy, 2. marca. s. »Gringoire« piše, da je v vsej Sovjetski Rusiji danes samo Se en katoliški duhovnik, in sicer pater Ledit, ki mu je Vatikan tla! nalogo, poizvedeti, kakšen je danes verski položaj v Sovjetski zvezi. Oče Ledit ni mogel nikjer najti kakšnih sledov za zadnjimi 150 duhovniki, ki so jih poslali v Rusijo. Kdor pozna deset zapovedi, ki jih uče po sovjetskih Šolah, si bo že znal razložili, kam'so ti duhovniki izginili. Te zapovedi so naslednje: 1. Ce hočeš biti dober učenec, bodi brezverec, kakor je bil Lenin in kakor je Stalin. 2. Nikdar no dovoli, da bi le kdo peljal v kakšno cerkev. 3. Če te starši hočejo prisiliti, da bi postal veren, se zateči k GPU. 4. Vse sovražnike države, ki ti je o njih znano, da se versko udejstvujejo, takoj naznani. 5. Biti brezverec pomeni biti zvest Leninov in Stalinov učenec. 6. Vsak šolar-brezbožnilt naj nosi brezbožni-ški znak. 7. Kadar vidiS kakšnega duhovnika, ga naznani kot največjega sovražnika proletariata. 8. Kot dober brezbožnik so moraš seznaniti z naukom sovjetskega režima. 9. Nikdar ne smeš pozabiti, da so duhovniki največji sovražniki naše revolucije. 10. Vsak brezbožnik mora biti pripravljen, z orožjem v roki braniti svojo državo prod domačimi in tujimi sovražniki. Slovo od mode v Nemčiji Totalna vojna zahteva skromno življenje in zato tudi preprosto obleko Berlin, 2. marca s. Poti naslovom »Slovo od mode« prinaša »Borliner Zeitung am Mittng« naslednji članek: Po treh in pol letih vojne ec je oblačenje zelo malo spremenilo, še danes so ženske in moški oblečeni tako, da se zdi kar malo čudno. Včasih vzbujajo veliko pozornost zaradi svoje obloke, ki je Krojena po zadnij modi. Modnih novosti tudi vojna doslej ni odpravila, in se moda ravna po letnih časih kakor v najbolj mirnem času. Zdaj so potrebne tudi na tem polju spremembe. Totalna vojna zahteva preprosto živ-Jjcnjo in zato tudi skromno obleko. Moda zdaj ni prav nič važna. Zdi se, da so se ženske še ■vse do pred kratkim držale mode kar nekako v brk odredbam, kise nanašajo na gospodarstvo s 6U'rovinami. Res je, da so ženske obleke »stale krajše, toda dvakrat ali trikrat toliko kakor so ženske privarčevale s kratkimi oblekami, so zapravile s tem, da so nosile zvončasta dn nabrana krila. Prav v času največjih omeji- l tev tflede porabe surovin so namreč spet postali moderni plahutasti rokavi, tenčice in druge modne novosti. Težko je reči, kaj je bilo temu vzrok, in kdo je tega kriv. Nujnost umnega izdelovanja oblek in perila pa je vendar povzročila v preteklih letih neko poenostavljenje. Predvsem so se do konca leta 1940 skrčile zaloge nekaterih posebnih industrij. Industrija steznikov in ovratnic od tistega časa ne sme več izdelovati teh stvari v poljubnih množinah, pač pa so uvedli omejitve tako pletle števila izdelanih predmetov, kakor tudi glede njihove velikosti. I Obveznost racionalizacije se ni ustavila niti pred pravim kraljestvom mode, to se pravi, da so bile uvedene omejitve tudi pri izdelovanju ženskih oblek. Doslej je ostalo nespremenjeno izmenjavanje oblek za razne letne čase, toda v bodoče bodo morali pri izdelovanju vseh oblek porabiti le določeno količino blaga. Tistim krojačem in šiviljam, ki bi se prestrelili proti določbam teh novih predpisov, bodo njihove obrate zaprli. Tudi modni saloni, v kolikor bo delo v njih še dovoljeno, sp bodo morali spremeniti tako, da bodo v njih odslej izdelovali le preproste obleke, kakršne ljudje splošno nosijo kakor na primer delovno obleko, obleko za doma in za delo na vrtu. Izdelovanje dolgih večernih oblek je odslej prepovedano. Varčevanje z blagom po krojačnicah S tako izdelanim načrtom za bodoče izdelovanje oblok in perila bo mogoče urediti delo in razmere tudi na tem industrijskem področju. Dosegli pa bi malo, če bi se ženske tudi v bodoče tako svobodno držale mode in njenih novosti. Spričo tega so dobili potrebna navodila tudi obrtniki, ki bodo morali odslej zelo varčevati pri blagu, ki bi ga jim njihove stranke prinesle za obleko. Nove odredbe veljajo tudi za oblačila, namenjena za izvoz. Tudi berlinsikj in dunajski modni saloni se morajo držaiti pravila, da je z blagom treba varčevati. Modnih vzorcev odslej ni več dovoljeno kazati niti Nemcem niti tujcem. Nemški modni umetnik dane« ne čuti več potrebe, da bi dokazoval svojo spretnost. Svojo domišljijo in svojo nadarjenost bo lahko dokazoval, ko bo spet mir. Japonske priprave za napad na Avstralijo Lisbonn, 2. marca s. V Londonu imajo več skrbi zavoljo Avstralije. Na možnost japonskega napada na ves severni lok Avstralije je včeraj opozorilo dodatno poročilo generala Mac Arthurja. Tam stoji: Naši ogledniSki letalski poleti so zad-tedne ugotovili, da Japonci stalno pomnožujejo vse vrste svojih sil na otokih, ki leže nasprotij severnemu koncu Avstralijo. Kaže, da sovražnik tffoira' sile, da bi ustvaril tukaj novo bojišče. Zbiranje velikih sil govori za to, da se je treba na takšno možnost pripraviti.« Mac Arthur namiguje, da je nevarnost, ki preti Avstraliji, huda. Japonska je zadnja dva meseca mrzlično delala, preurejala in pomnoževala svoja pomorska, letalska in kopenska oporišča. Stalno naraščanje ojačanj vseh vrst japonskega orožja velja zlasti za čete in letala. Izurjene čete so razmestili po vseh strateških oporiščih, ki leže v loku 2000 milj od otoka Timorja pa do Salomonskega otočja. Na severno- zahodni strani so Japonci oddaljeni od Avstralije le 200 milj, severnovzhodno pa so močno ojačili posadke v raznih krajih vzdolž obal Nove Gvineje. Vprašanje o prevozu čet na ta dva odseka je bilo za Japonsko precej preprosto. Japonska ima na razpolago zadosti trgovskih ln vojnih ladij, d« lahko pošlje veliko vojsko proti Avstraliji. Razen tega ima Japonska tudi strahovito letalstvo, ki ga lahko vrže na jugozahodni del Tihega morja. — Japonskim letalom ni treba vzleteti z oporišč v krajih, ki so na dosegu zavezniških bombnikov, pač pa jim bližina glavnih oporišč in skladišč na otokih Mikronezije omogoča, da v enem samem dnevu prilete od katerega koli vojnega prizorišča na jugozahodnem delu Tihega morja. Iz teh poročil se povzema, da je janonska mobilizirala vse razpoložljivo zaloge človeških sil, ladij in letal, da bi zadala zaveznikom na jugovzhodnem dolu Tihega oceana uničujoč udarec. Japonske izjave ob 11 letnici mandžurske države Tokio, 2. marca. Predsednik onske vlade japot general Tojo je imel ob priliki 11. obletnice ustanovitve Mandžurije radijski govor, naslovljen na to mlado azij6ko državo. Poveličeval je vefik napredek, ki ga je v‘ teh 11. letih dosegla Mandžurija in pomagala tudi 'aponski v vojni z\> vstajenje velike Vzhodne Azije. Najprej je izrazil tople čestitke mandžurskemu cesarju, ki je ojačil vezi, ki približujejo njegovo ljudstvo k cesarstvu v Tokiu, nato pa dejal, da je nastanek Mandžurije prvi in krepki odgovor na angleškoameriški vpliv v Vzhodni Aziji. Od tedaj je ta država, ki se je znala upreti grožnjam Združenih držav in 6e znajti v zamotanem mednarodnem položaju, naredila veli- kanske korake za dvig narodne 6ile na vseh področjih: na industrijskem, finančnem in oboroževalnem, zmerom pa je vladala med vlado in ljudstvom popolna enotnost. Mandžurija se je tako lahko preobrazila v moderno državo in razvijala svoje diplomatske odnošaje s tujino, 6aj je do danes že deset držav priznalo njeno neodvisnost. Predsednik vlade je potem poudaril, da so v času od kitajskega spopada pa do sedanje vojne druga za drugo padale v japonske roke vse angleško-ameriške strategične točke in da je bil angleško-, ameriški vpliv iz prostora Vzhodne Azije popolnoma izrinjen. Zavoljo teh osvojitev vodi danes 1 Japonska obsežne vojne nastope in koraka proti ROMAN V SLIKAH ENRIK SIENKIEvvICZ 3 1 1 V mči i 263. Tedaj se je izpod zemlje zaslišalo petje. Pesem je bila v začetku slabotna in tiha, potem pa vedno močnejša. Peli so moški, ženske in otroci, natlačeni po podzemeljskih brlogih, in vsa ječa se je polagoma združila v mogočen, soglasen zbor. To niso bili glasovi žalosti in obupa, temveč sta v njih zvenela radost in zmagoslavje, da so se vojaki v soju prve, krvave jutranje zarje začudeno spogledovali. zmagi za Veliko Vzhodno Azijo in za prospeh skupne blaginje. Da bi pa do6j>eli do tega cilja, je neizogibno potrebno sodelovanje vseh držav v Vzhodni Aziji. General Tojo je končal z zatrdilom, da sta jajx>ii6ka vlada in ljudstvo silno hvaležna Mandžuriji za sodelovanje z Japonsko. Za kone,c je izrazil ponovno 6voje občudovanje nad presenetljivim napredkom, ki ga je dosegla Mandžurija, m izrekel tudi 6voje najlepše želje za 6reč0 in uspeh te mlade azijske države. Ubogi milijonar V švedskem mestu Upsali živi milijonar, ki mora- preživljati sebe in svojo družino s tedenskim zaslužkom 86 kron. Ta ubogi milijonar je zdaj zaposlen kot delavec v neki opekarni. Po dolgoletnem pravdanju so mu prisodili dedščino, ki znaša nad milijon švedskih kron. Ker pa 60 je izplačalo prisojene dediščine zaradi nai nejših zapletljajev zavleklo za nekaj let, se pač. 264. Klic »Kristjane levom!« se je vedno glasneje razlegal po vsem Rimu. Naščuvano, razjarjeno ljudstvo je pomagalo pre-torijancem loviti kristjane, kar ni bilo težko, saj so njihove skupine, bivajoče z drugim ljudstvom po rimskih vrtovih, na glas izpovedovale svojo vero. To je podivjane tolpe jezilo še bolj In dogajalo se je, da je množica iztrgala pre-torijancem jetnike iz rok ter jih pobij’ala. Zenske so za lase vlačili po cestah in otrokom so razbijali glave ob kamenje. Iskali so žrtev po pogoriščih in med razvalinami. Zdelo se je, da je množica pozabila človeško govorico in da pozna eno samo besedo že: »Kristjane levom!« mora srečni dedič zadovoljili in z njim vred tudi njegova družina s pičlim tedenskim zaslužkom. Edino zadovoljstvo, ki si ga lahko privošči spričo svojega bogastva, je prebiranje najrazličnejših prošenj za podporo, ki jih neprestano dobiva. Zanimiva najdba ob bregovih Azovskega morja Bukarešta, (CE). Ob obali Azovsfcega morja v južni Rusiji so neki. arheologi odkopali stvari, ki pričajo, da je bila na tistem kraju v starodavnih časih neka grška naselbina. Ugotovili so celo, da se je naselbina imenovala Franagoria. Biti je moralo tod večje grško mesto. in sicer v času pred približno 2500 leti.. Tedaj pa ga jo doletela, kakor raziagajo ti učenjaki, kruta usoda. Zasul ga je pesek, ki ga je prinesel veter z bližnjih step ter tako vec ko dve tisočletji ni bilo za njim nobenega sledu. TONE GLAVAN:^ i« Boštjan ga ni zadrževal. Želela sta si lahko noč. Pol ure za tem je prišel Miha pijan domov. 2e zunaj hiše jo vpil: »Grunta ne prodam, ne, ne prodam! Za noben denar! Ogoljufati me je hotel, ta hudič. Pa me ne bo! Mene že ne! Jaz sem gospodari Jornejčevina je moja in je ne dam nikomur.« Boštjan je prebledel. V tem se je Miha primajal v hišo. »Ne prodam,« so bile njegove prve besede, zvlekel iz žepa nekaj drobiža in vrgel bratu v obraz. »Tu imaš, kar mi je ostalo. Saj to se tako ne Šteje, he, he...« Privlekel se je do jx>steljo in telebnil vanjo. Boštjana je stisnilo v grlu, da ni mogel nobene reči. Na Rebri Se z lepa ni bilo toliko ljudi kot na dan dražbe Jernejčevega grunta. Mladi so prihajali kar tako, nekaj zaradi cene, malo zaradi ljudi, nekaj pa je bilo pripravljenih, da kupi kake plužne, ki so 6e mu pri ajdi potrle, ali brano ali plug. Starejši so priSli peš ali pa so se pripeljali na kolesljih ali zapravljivčkih, kakor da bi šli na božjo pot. Rebrjanje so jih grdo gledali, ker so bili svet zase in niso nikogar marali v svojo sredo. »Boštjan naj kupi!« se je slišalo zjutraj pri vsaki rebrški mizi. »Boštjan! Kdo pa drugi! Drugih ne maramo v vas,« so govorili možje. Žene pa so dodajale: »In tatinske kure nam bodo vse pozobale.« »Pa še našo zemljo bo uoral. Nič, Boštjan mora kupiti.< Stari Jerneje, ki ni vso noč zatisnil očesa, je bil že ves čas nataknjen. Zajtrkoval ni nič. Le kdo bo kupil, kdo bo tisti? In njemu je bilo dosti do tega. Res, izgovorjen k<5t ima do smrti, in nihče, tudi sam peklenšček ga ne more odgnati. To jo njegova pravica, izgovorjena in zapisana pred sodniki. Toda ni mu vseeno. Živel gotovo ne bo dolgo, a kolikor časa bo, mu bo vendar nerodno gledati tuje obraze, tuje otroke. Tuja roka mu bo rezala kruh, mu podajala južino in sprejemati bo moral kakor miloščino. Tako bodo čutili oni, ki jim bo v breme in napoto, enako bo čutil ludi sam. — Sto in stokrat je natančno premislil, a mislil je zmerom znova. Včasih se mu je zazdelo, da vendarle vse skupaj ni ros, da sanja in se je razveselil, toda ko je videl prihajati zakmašno opravljene ljudi, se je zresnil in tesno mu je bilo okrog srca. Najraje bi jokal. Solze je šiloma zadrževal. »Kam smo prišli!« je globoko vzdihnil, sedel na posteljo in zaril obraz in roke v blazine. »Kam smo prišli!« V hišo je stopil Boštjan. »Oče!« »Kaj je?« »Boste med dražbo v hiši?« »Soveda, seveda, zraven hočem biti. Saj bo tukaj?« »Da, tukaj. Rekel sem, da bi bila zunaj, pa nočejo.« Tedaj je oče vstal in šel Boštjanu naproti. Položil mu je roko na ramo in ga dolgo j>omenljivo gledal: »Boštjan, danes se bo odločilo. Pritisni! če imaš premalo, vedi, da bom primaknil tudi jaz. Nimam veliko, a nekaj je. Sam svoj bodi, z denarjem rožljaj, oblasten bodi, da bodo vsi mislili: la pa ima, Amerikanec...« »Bom, bom, oče. Brez skrbi!« »Zate in zame gre, Boštjan.« »Vem. In naš grunt no sme priti v tuje roke. Ali si morete misliti oče, da bi bila Jemejčevina last drugih in ne Jernejčevih?« »Ne, ne, ne sme, Boštjan! Primi, pljuni v roke in sklicuj, da1 se bo kadilo!« »Brez skrbi!« Je bil Boštjan navidezno miren, a v sebi je vendarle čutil nekakšen nemir, strah in bojazen pred mogočim neuspehom. Segla sta 9i v roke. »Korajžo, Boštjan!« mu je želel oce kakor brat bratu pred težko odločitvijo. »Brez skrbi!« V hišo so jeli prihajati kmelje, Sedali so na klop okoli peči, premikali stole od mize v kot za vrata in se stiskali v ozadje. Mlade so rinili naprej, češ, ti tako ne bodo nič kupili, naj zijajo v gospodo okoli miz... Rebrjanje so se držali skupaj, da so so lahko pomenkovali. 2o vnaprej so dajali vedeti, da jim ne bo preveč ljub, kdor bo kupil, razen domačega Boštjana... Drugi so bili spet zase. Iz vsake okoliške vasi jih je bilo jx> nekaj. Tedaj so se^ pripeljali še gospodje uradniki. Kmetje so se jim nerodno umikali, oni pa so krenili naravnost k mizi, sedli in razgrnili papirje. Nekateri so si snažili naočnike, buljili v kmete in se napravljali važne. Potlej je spregovoril uajstarejši: »Sklicana je prisilna javna dražba posestva Mihe Jernejca, na Rebri številka 18, ki je knjiženo v zemljiški knjigi pod štev. 1856. na okrajnem sodišču. Posestvo sestoji iz hiše, gospodarskih poslopij in precej polja in gozda v Vrtačah. Vzrok te dražbe je prezadolženost gospodarja Mihe Jernejca. Ta korak so zahtevali njegovi upniki. — V ta namen določa sodišče sledeče: Posestvo se prodaja predvsem v celoti. Cenilna vrednost je 3500 goldinarjev, šele, če bi se ne izdražilo v celoti, se prodaja posamezno. Kdor bo izdražil, mora do smrti preživljati Miho Jernejca, starejšega, ki ima zgovorjen kot s hrano in obleko.« Še in še je tolmačil sodne določbe, a kmetje ga niso dosli poslušali. Postajali so nestrpni in cepetali so z nogami. Končno je sodnik vendarle obmolknil. Sodni sluga, ki so ga kmetje šaljivo imenovali gosf>oda podsodnika, je stopil na klado, ki si jo je bil dal že prej zanesti v hišo, da bo lahko stal na njej in gledal po obiskovalcih in udeležencih dražbe. Napravil se je važnega, si zapel suknjič, poravnal ovratnik in si nataknil Ščipalnik na konec nosu. Med kmeti je zaplaval pritajen smeh. Za LJodika (likarna » Ljubljani: lota Kramar!*. - (fdajatolj: tal Sodju - Oredalkj Mirka larornlk. — Rokoplao? oe tratama. ~ >!!lo?en»kJ dom« Uhaja ab delavnJkih ob la - Hoietaa naročnina 11 lir, «• tnoieinilro 20 lir. .. [JredaUtioj Kopitarje?« p lica 6, BI, taditrapjo, ~ Oprata: Kopitarjev* ulita 8, Ljubljana, im Teletoi fter, 4001 da 40 05, » fodrulnlcaj Koto meito.