izhaja vsaki idaliran z dnevom prednje nedelje. Enina velja za Av-j: za celo leto tone, za Ogrsko (50 vin. za celo l Nemčijo stane ob leto 6 kron, za riko pa 8 kron; togo inozemstvo se In naročnino z ozi- i visokost pošt-fcNaročnino je pla-iiaprej. Posamezne iseprodajajo po 10 v toištvo in uprav-M se nahajata V i, gledališko po-itopte štev. 3. Dopisi dobrodošli in s« sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrač*. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ai odgovorno. Cena oznani! (inseratov) j« za celo stran K 8(r— za V« strani K 40 — za '/» strani K 20 — za Ve strani K 10 — za '/i» strani K 5'— za >/» strani K 250 za '/m strani KI.— Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. očmi, si polje in a vsako j dela še 1 se izve" >fy ilija napovedala Nemčiji vojno. A Rumunska izdala Avstro-Ogrsko - Nemčija, Turčija in Bolgarska napovedali Grška pred odločitvijo. — Na vseh frontah po- ji napovedala vojno. Imunski vojno. - Svet v plamenih . . . [Pretekli teden nam je prinesel celo vrsto [ Ih vojnih napovedb, tako, da jih imamo [ že več kot trideset in da jih bode v i kem menda več kot štirideset; izključeno ; bdi ni, da pridemo do petdeset vojnih i wvedb. Človek bi v teh resnih časih sko- j j šale zbijal; ali zgodovina se piše zdaj s i avimi črkami in vsako leto vojne stane i jetletja kulturnega, duševnega in gospo- j ga dela . . . Zato se mora ta položaj, i srem pretaka tisočero vdov in sirot j J solziče, v katerem stoka milijone bro- j {množica v obupu doslej nepoznane bede, j po, krvavo resno pretresati. Ne da bi šli i . tilisterske črnogledce, ki se jih dobi naj- I [v zaledju, ki točijo svoje krokodilske solze j sveže pive, — ne da bi javkali z j ki so stali pred vojno tako rekoč v ! fcurzu, ki si pa danes obešajo njim' tuji ; ^ijotični plašč, samo da bi poskrili svoje jnotne, z žido obvite oderuške proklete — ne da bi se prištevali babjim hi-fcem, ki vpijejo „živijo", kadar se drugi irijo, ki se odtegavajo svoji domovinski dolž-s tem ali onim „5vindlom", — ne da i v skoraj zadušene iskrice svoj čas očnega plamena za naše krvne sovražnike ^lamtelega navdušenja,-------ne, in tisoč- ne! Ali mi nismo otroci in zato ne po-§ujemo naslikanega „parkelja", pa tudi ne sta spečenega „angelja". Naši živci so v [vojni dovolj trpeli in vsak psiholog mora aati, da so ljudstva zdravejša, agilnejša, nernejša za odpor, nego se je to svoj čas pilo in upalo. Saj vendar nismo v vojni, ki spar btotisoči vojakov v par mesecih dokon-SSaj smo v svetovni vojni, o kateri so 1 par leti le fantastični pisatelji govorili in rili. Naši živci so jekleni, tako, da se sami pimo. In naše prepričanje, da bode in da pra zmagati stvar domovine, (tar pravice, stvar poštenosti, naša patrijoti-kzavest, ki jo ni izražati v praznih besedah, višani boji. marveč le v dejanjih, ostala je ednaka, morda celo močnejša. Zato pa se naj našo moralično silo, duševno krepkost naših narodov vpošteva in zato naj se nam ne toči vodo za vino, naj se nam ne zakriva ničesar, naj se nas pusti v resnem premotrivanju položaja. Resnico naj se nam ne krade, kajti resnico potrebujemo, ker smo dovolj močni, da jo prenašamo. Resnica, resnica, — in ničesar druzega! Nam je popolnoma ednako, kako padejo kocke vojne sreče; svojo domovine ne zapustimo, jene prodamo in ne izdajamo, — kajti domovina smo mi, mi ljudstvo* mi vsi, ki se borimo, ki prelivamo kri, ki trpimo, ki pustimo svojo deco stradati, ki čutimo, da je danes največji ideal, braniti očetnjavo! Zahtevamo resnico in izpregovoriti jo hočemo. Več kot trideset vojnih napovedb je prinesel naš čas, na katerega se bodejo še stoletja pozneje rodova spominjali. Dobro! Ako me dvajset ali trideset psov napade, je to v splošnem ednako; eden manj ali več, vseh ali nobenega se bodem ubranil! Zato nas tudi najnovejše vojne napovedi niso posebno razburile. V političnem oziru se zamore stvar prav ednostavno pojasniti. Rumunska je nam in našim zaveznikom tuja, ona se sestavlja iz napol romanskega napol ciganskega rodu. Dokler je živel prejšnji kralj Karol, je bil položaj drugačen ; kajti on je bil mož-beseda, mož pametnega razuma, mož hohenzollerske krvi, ki bi nikdar ne stopil na stran sovraž- Vkljub vsem pogodbam-z našo monarhijo in našim zaveznikom nam je Rumunska napovedala vojno, — mislila je, da leži naša država kakor mrhovina na tleh in da ji je treba le najboljši košček izrezati. Hotela je tako napraviti, kakor po balkanski vojni, ko je Bolgarijo oropala za kos njene zemlje. Ali rumunski cigani se bodejo tokrat grozovito zmotili. Kajti — mi smo pripravljeni in s krvavimi glavami bodejo odšli od naših mej. . . Par stotisoč sovražnikov imamo seveda več, ali vojni dogodki bodejo šele dognali, koliko so ti sovražniki v vojaškem oziru vredni. Doslej nismo nobenega razsula naše domovine doživeli; zato se tudi tega novega nasprotnika, tega hinavskega vazala azijatskegaoarja-batjuške, ne vstrašimo. Nemčija je kot v vsakem oziru resnična zvesta zaveznica iz postopanja te nove izdajalske države potegnila svoje posledice in je Rumunski vojno napovedala. Nobenega dvoma ni bilo, da bi Nemčija to storila. Kajti kdo rje naš nasprotnik, proti temu se tudi Nemčija bori, zvezani smo v sreči in nesreči in zvezani ostanemo, kadar bodejo ti železni, od človeške krvi oškropljeni časi minuli. Zvestoba do zadnjo srčne kapljice, zvestoba do zadnjega vzdiha, zvestoba v junaški smrti in v navdušenju zmage, — to je vez med nami in Nemčijo. V nevarnosti se izpozna svoje prijatelje ; zato bodejo pač tudi oni na prša tolkli in „mea colpa" molili, kateri so se svoj čas očitno upirali naravni, pošteni in samoumevni zvezi z Ncm&ijo . . . Gotovo jo tudi, da bode Bolgar- nikov kulture, na stran od Anglije podpla- | ska, ki je prava nasprotnica od Rusov na- čanih in nahujskanih fanatikov, ki hočejo potokih krvi svoje v resnici smešne politične vzore uresničiti. Ali sedanji kralj rumunski je bil preslab, stal je preveč pod vplivom od sovražnikov s „srebmimi krogljami" pridobljenih politikov; zato se ni mogel upreti tej agitaciji, zato jemoralični obešene c, zato je izvršil potom svojih ministrov iz- j pihnjene žabe, svojo zavezniško dolžnost izpolnila in Rumunski vojno napovedala. Isto-tako Turčija, ki ve prav dobro, da je njen obstoj le od zveze z nami odvisen in ki je itak vedno princip poštene zvestobe držala. __ Ostane zdaj le Se G r š k a, ki pa danes pravzaprav ne eksistira več. Kje je O Na zemljevidu jo še najdeš. V ostalem pa je dajalstvo efijaltske Italij e. < na eni strani zasedena od franoosko-angleS- v Ptuju. STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših kih, deloma celo od italijanskih čet, na drugi strani pa od prodirajoče bolgarsko-nemške armade. Ako bi se torej Grčija proti nam odločila, bi nam to prav nič ne škodovalo ; ako bi sla z nami,, zaniogla bi si morda pomagati iz svojega naravnost obupnega položaja. Izključeno ni, da bi se kje Se kakšni nasprotnik našel. Ali vse to skoraj ni nobene opombe vredno. Važno je v splošnem le to, da so naši strastni sovražniki izigrali tako rekoč zadnjo karto, da so Še enkrat vse svoje politične, diplomatske in vojaške sile napeli, da so pol sveta mobilizirali proti nam in našim zaveznikom, ker so nam nevošljivi uspehov našega dela, našega truda, naše poštene eksistenčne pravice ... Ali so nove vojne napovedi podaljšale ali skrajšale vojno ? Kdo zamore na to odgovoriti! Ali — nekaj vemo: da je naša volja še istotako železna, da nismo prestrašeni, zbegam, da nam nikdo ni iztrgal iz srca večne ljubezni do domače grude in večnega zaupanja v zmago pravice. Morda bode vojna dalje trajala, nego smo mislili in želeli in upali, — vztrajali bodemo na vse strani! Vztrajali bodemo v strelskih jarkih, na morju in gorovju blizu neba, — vztrajali bodemo doma ob črnem kruhu in v borbi z ljudskimi krvosesi. Enkrat bode prišel konec in ta konec nam bode prinesel zmago ter boljšo bodočnost za tiste, ki smo jim dali življenje, ki danes še z otroškim smehljajem trpijo bedo in revščino, ki bodejo pa nekdaj občudovali naš železni čas ter naša železna srca! iz najbolj uspešnih korenin. SJRASCHILUova grenčica iz Zli vsled tega priznano najboljši ŽCiOflfC OKrcpČUJOČi prebavni like« Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 25. avgusta. Uradno se danes razglaža: Rusko bojišče. Fronta nadvojvode K a r 1 a. Zapadno od M o 1 d a vv e in v okolišu Tatarskega' prelaza bili so večkratni ruski napadi, deloma v ročnem boju, pod velikimi izgubami za sovražnika zavrnjeni. Drugače pri nespremenjenem položaju mestoma artiljerijski ogenj menjajoče se sile. — Fronta Hindonburga. V oddelku od Peropel-niki-Pieniaki se je sovražniku od njega dne 22. t. m. zavzeti ozki kos jarka zopet odvzelo; pri temu se je vjelo 1 oficirja in 211 mož ter zaplenilo 3 strojne puške. — Bolj severno nobeni posebni dogodki. Italijansko bojišče. Včeraj zvečer držal je sovražnik naše postojanko južno od V i p a v e do N o v e v a s i pod ljutim topovskim ognjem. Obenem šli so mnogoštevilni poizvedovalni oddelki proti temu kosu fronte naprej ; bili so zavrnjeni. — Ob fronti F a s s a n e r-planin ponehalo jo po ponesrečenih napadih Italijanov tudi njih artilerijsko delovanje. Južno-vzhodno bojišče. Ob V o j u s i mestoma praske. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 25. avgusta (W.-B.) Uradno se poroča: Zapadno bojišče. Slično kakor dne 18. avgusta vršili so se včeraj zvečer obenem na vsej fronti od T h i e p v a 1 a pa do Som-me po najljutejšemupovišanju ognja angleško-francoski napadi. Med Thiepvalom in gozdom F o u r o a u x so se krvavo razbili. Deli najsprednejšega sestreljenega jarka severno od Ovillersa so se opustili. V oddelku Longneva 1-gozd D e v i 11 e dosegel je nasprotnik uspehe. Vas Maurepas je za sedaj v naši roki. Med Maurepasom in S o m m e ni imel francoski napad nobenega uspeha. — Tudi na desno od M a a s e so Francozi zopet z napadom pričeli. Boj je ostal omejen na oddelek F 1 e u r y. Sovražnik je zavrnjen. — Ena naših zračnih ladij je v noči na 24. avgusta trdnjavo London napadla. — Štiri sovražnih letal sejo severno od S o m m e v zračnem boju, eno pa južno j odArmentieres z odpornimi topovi se- | strelilo. Kakor že večkrat v zadnjem času na belgijska mesta, se je tudi včeraj zopet na M o n s bombe metalo. Razven prizadete ve- ! like škode na belgijski lastnini, bilo je nekaj meščanov težko ranjenih. Vzhodno bojišče. Fronta H i n -d e n b u r g a. Protinapad za zopetno zavzetje dne 21. avgusta pri Zwyzynu izgubljenih jarkov imel je uspeh. Včeraj in dne 21. avgusta smo na Grab er k i 561 mož vjeli. — Fronta nadvojvode Karla. Pri nemških ', četah nič novega. Balkansko bojišče. Nobena bist- i vena sprememba. Vrhovno armadno vodstvo. „Zeppelini" nad Anglijo. K.-B. Berlin, 25. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: V noči od 24. na 25. avgusta jo vež pomorskih letalnih ladij južni del angleškega vzhodnega obrežja napadlo in pri temu City ter južno-zapadni mestni del od Londona, baterije pri pomorskih postojankah Harwich in F o 1 k e s t o n e ter mnogoštevilno bark pri D o v e r u znatno z bombami obmetalo. Povsod so je opazovalo j ako ljuti učinek. Letalne ladje so bile na poletu tja in nazaj od mnogobrojnih opazovalnih bojnih sil ter pri napadu od odpornih baterij ljuto ah brezuspešno obstreljevane. Vse so se vrnile. šef admiralnega štaba mornarice. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 26. avgusta. Uradno se da-j nes razglaša: Rusko bojišče. Razven mestoma i bojev v prednjem polju nobeni posebni do-! godki. Italijansko bojišče. Sovražni to-I povski ogenj proti našim postojankam južno od j Vipave je bil deloma zopet jako živahen. V ■ oddelku PlOckena bili so približevalni ': poskusi Italijanov zavrnjeni. Ob fronti južno od F1 e i m s - doline izjalovili so se opetovani I napadi večih batajlonov proti C a u r i o 1 u, ■ kakor tudi vsi sunki slabejših sovražnih oddelkov proti našim visočinskim postojankam v pokrajini od C i ni a d i C e c e. — Pri L u-sernu sestrelil je lajtnant pl. Siedler eno Caproni-letalo. Južno-vzhodno bojišče. Ničesar pomembnega. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 26. avgusta. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Pri trajno ljutih artiljerijskih bojih severno od Si šili so se zvečer v oddelku T h i ( gozd F o u r e a u x in pri M a u i sovražni infanterijski napadi. Bili soi Severno-zapadno od T a h u r e ao trulje v francoskih jarkih 46 mož vj V pokrajini Maase dosegel je sovražni«( proti posameznim oddelkom mestoma ] silo. — Z ognjem sovražnih pušk s9 dva sovražna letala v pokrajini od Bn n e, z odpornim ognjem eno pri b e k e, v zračnem boju pa eno vzh« V e r d u n a, drugo severno od K sestreljeni. Vzhodno b o j i S č e. Noboni dogj posebnega pomena. Zgodili so se posai slabejši sovražni napadi in bili lahko j njeni. Na raznih krajih prišlo je bojev v prednjem polju. Balkansko bojišče. padno od jezera O s t r o v o se je na Ceganska Planino napiedo^ na fronti M o g 1 e n e pa se je sovražne^ ke zavrnilo. Vrhovno armadno Angleška križarka potopljena. K.-B. London, 26. avgusta, (Eo| jeva pisarna.) V preiskavanje trgovinskih! dij določeni vojni pamik ,.D u k bany" (1977 ton) bil je dne Severnem morju od nekega sovražnega! morskega čolna torpediran in p u Kapitan in 23 mož posadke jo prišlo | ljenje, 87 mož se je rešilo. Ura. Avstrijsko uradno poročilo od K.-B. Dunaj, 27. avgusta. danes razglaša: Rusko bojišče. Položaj menjen. Nobeni posebni dogodki. Italijansko bojišče. padi na C a u r i o 1 bili so pod občutnim gubami za Italijane odbiti. Isto usoj imeli tudi vsi drugi sunki sovražnika! fronti. F a s s a n e r-planini. Ob p rimor( in koroški fronti nobenih bistvenih J godkov. Južno-vzhodno bojišče, n NamestniK. generals' pl. Hofer, finLl Obstreljevanje sovražnih parnikov. K.-B. Dunaj, 27. avgust: danes razglaša: Dogodki na morju. Dne 26. t. m. je pomorski nant Konjovic s še dvema druaM morskima letalama v J o n i j s k etiT neko skupino sovražnih parnikov napadj enega istih z bombami zadel ter poti! Bolgarsko-nemška ofenziva na Balkanu. K.-B. irna po Kraljev vanjem švi nazi kot pa svoje jasnilo ir le gre sa da je le Ant ljo> (1 ti naš panitelji bneriran že piva Is vse Sim za delku m gr iillei 1 a a s stoma ] m o n t 8e razb i C r a o so suni njeni : Llerju Die erfolgreiche bulgarisehe Offensive. Z ozirom na uradna poročila, ki prina- cosko-angleško-italijansko armado šajo prav zanimive vesti iz Balkana in to zlasti o bolgarsko-nemški ofenzivi zoper fran- niki-ju, prinašamo tozadevni zemlje™ naše čitatelje gotovo zanimal. — 3 — |a so bila od stražnih ladij ljuto ob--a, vrnila so se nepoškodovana. Mornariško poveljništvo. [iblija je napovedala Nemčiji vojno. 29. vojna n a p o v e d b a. B. Berlin, 27. avgusta. "Wolffova jevska italijanska vlada, je s posredo- švicarske vlade nemški cesarski vladi [laznaniti, da se smatra od 28. t. m. na- kot v vojnem stanu z Nemčijo se nahajajoča. Bp je torej podla Italija, ki bode no-fcsej zgodovini človeštva pečat Efijalta ohi, napovedala tudi naši zvesti yi Nemčiji vojno. Vtemeljevanje te rLpovedi od strani Italije ni odgovora ajti z izdajalcem so ne govori, njemu obraz pljune. O stvari sarni govorimo ^em mestu. Sicer pa ima tudi ta za-ojo lepo stran. Prvič se je nebo vsaj 5in natančno vemo zdaj, da se Italiji I samo za ..neodrešene" pokrajine, mar-. je le orožje v roki kramarsko-brezob-|Angleške. Drugič pa nam je posebno jB, da se bodejo i junaški nemški vojaki, aši zavezniki, rama ob rami z našimi ' lji moje borili zoper tisto beraško, dejano Italijo, ki bi brez podpor osrednjih [ že davno v lastnem blatu poginila. la guerra ! Italijani bodejo šele izpo-vse grozovitosti vojne, ki so jo nam in zaveznikom vsilili! Nemško uradno poročilo od nedelje. E.-B. B e r 1 i n, 27. avgusta (W.-B.) Iz ve- avnega stana se poroča: Zapadno boj išče. Severno od S o m-^onovili so v včerajšnjih jutranjih urah noči Angleži po močni artiljerijski pri-' svoje napade južno od Thiepvala ievemo-zapadno od P o z i e r e s a. Bili so jeni, deloma po ljutih Nižinskih bojih, erih je pustil nasprotnik 1 oficirja in Mž vjetih v naši roki. — Istotako so "sunki severno od Bazetinle Petit boji v. ročnimi granatami ob gozdu Foil-x za sovražnika brez uspeha. — V od-Maurepas-Clery vodili so Fran-!po ljutern artiljerijskem ognju in s po-metalcev plamen močne sile k brez-eSnemu napadu; severno od Clery vsiljeni 1 bili so v hitrem protisunku zopet vrženi. )tno od S o m m e so bili napadi z roč-puuatami zapadno od Vermando-ersu odbiti. — Na obeh straneh se je bilo artiljerijsko delovanje meja povišano. Zvečer proti Z. W. T h i a u-Bntu in pri Fleury zapričeti napadi so jiazbili v našem ognju. — Zapadno od |rao n n e in gozda od A p r e m o n t a bili sunki slabejsih sovražnih oddelkov zavr-lai; pri A r r o c o u r t u in Badonvil-"u bila so lastna patruljska podjetja na. — V pokrajini S o m m e bilo je sovražno letalo sestreljeno v zračnem pri Bapaumo in zapadno od Roisela, z iin ognjem pa po eno zapadno od esa in severno-zapadno od Nesle. Poleg padla sta severno-vzhodno od Peronne ^Ribrnontu na zemljo došla letala jte roke. Vzhodno bojišče. Fronta H i n-jburga. Ob Drina fronti bili so wairi poskusi Rusov, vzhodno od Frie-chstadta in pri Lenewaldenu lili čez reko priti, preprečeni. Južno- idno od K i s i e 1 i n a sunili so manjši 6ki oddelki do tretje sovražne črte in so |» razrušenju jarkov z 128 vjetimi ter 3 o j n i m i puškami po načrtu v lastno Djanko vrnili. — Fronta nadvojvode K a r-.lazvin za nas uspešnih patruljskih pod-jeverno od D n j e s t r a nobeni bistveni K. h»1 k a n s k o bojišče. Na vzhodnem ;; Si ni me prodirajoče bolgarske sile Kujejo se izlivu reke. Ob fronti M o g- 1 e n e so se izjalovili srbski napadi proti bolgarskim postojankam ob B u j ii k d e r e. Vrhovno armadno vodstvo. Rumunska je napovedala Avstro-Ogrski vojno. 30. vojna napoved. K.-B. Dunaj, 28. avgusta. Včeraj ponoči je kraljevski rumunski poslanik prišel v ministerij zunanjega, da izroči noto, glasom katere se smatra Rumunska od 27. avgusta, 9. ure zvečer kot v vojnem stanu z Avstro-Ogrsko se nahajajoča. * * K.-B. Berlin, 28. avgusta. Wolffbva pisarna poroča: Rumunska vlada je včeraj zvečer Avstro-Ogrski vojno napovedala. Zvezni svet se je k takojšnji seji sklical. Rusofilska gonja na Rumunskem je torej vendar zmagala in na prav izdajalski način — kakor romanska sorodnica Italija — padla nam je zdaj tudi Rumunija v hrbet. O vzrokih te vojne napovedbe, o njenih ciljih in željah ter sploh o njenem pomenu govorimo še posebej. Na vsak način lahko rečemo, da je ta vojna napoved sicer uspeh politike naših sovražnikov, ki hočejo Avstro-Ogrsko razdrobiti, da pa nas tudi ta najnovejši nasprotnik ne spravi v obup. Rumunska si hoče, kakor ob koncu balkanske vojne, cene lovorike pridobiti, hoče v kalnem ribariti. Ali izdaj al-stvo še nikdar ni triumfiralo in tako bode tudi Rumunska za svojo vnebovpijočo podlost sprejela zasluženo plačilo ! Prvi udarci proti Rumunski. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 28. avgusta. Uradno še danes razglaša: ; Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Karla. Ob južno-vzhodnih in vzhodnih obmejnih visočinah je včeraj naš novi sovražnik Rumunija v zahrbtnem napadu na naše obmejne straže prve strele menjal. Ob Rotenturm- prelazu in v prelazih južno-zapadno ter južno od K r o n s t a d t a so danes zjutraj na obeh straneh prednje čete v boj stopile in pripeljale prve ru-munske vjete. — V Karpatih zavrnili smo severno-zapadno od gore K u k u 1 močni ruski napad pod težkimi izgubami za sovražnika. — Tudi severno od Mariam-pola končal je neki včeraj zvečer pričeti sunek za Ruse s polnim neuspehom. Bili so povsod, deloma v protinapadu, nazaj vrženi in so pustili mnogo vjetih v naši roki. — Fronta H in de nb ur ga. Armada Tersz-t y a n s k y preprečila je ruske napadalne poskuse. Drugače nobeni posebni dogodki. Italijansko bojišče. V Oauri-olu se je zopet ljuto borilo. Ko se je en napad sovražnika v našem topovskem ognju izjalovil, posrečilo se je zvečer nekemu italijanskemu oddelku z močno artiljerijsko pripravo vdreti v našo postojanko na višku. Danes zjutraj vrgel je protinapad sovražnika zopet vun. — Ob primorski fronti bili soMonte San Gabrielein pokrajina od Nove vasi od italijanske artiljerije živahno obstreljevani. Južno-vzhodno bojišče. Pri c. in k. bojnih silah ničesar pomembnega. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hefer, fml. Nemčija napovedala Rumunski vojno. 31. vojna napoved. K.-B. Berlin, 28. avgusta (W.-B.) Ker je, kakor že poročano, Rumunska pod sramotnim prelomom z Avstro-Ogrsko in Nemčijo sklenjenih pogodb našemu zavezniku včeraj vojno napovedala, dobil je cesarski poslanik v Bukarešti včeraj naročilo, da naj zahteva svoje listine in naj izjavi rumunski vladi, da se Nemčija zdaj isto- tako smatra za kot v vojnem stanju z Rumunsko stoječo. * * * To je torej 31. vojna napoved v tej grozoviti vojni. Nemški zaveznik stopil je torej v jekleni svoji zvestobi takoj ob našo stran. Z globoko hvaležnostjo pozdravlja Avstro-Ogrska to dokumentirano prijateljstvo. Kdor je sovražnik Avstro-Ogrske, ta je tudi sovražnik Nemčije ! Rumunska je hotela vojno, — naj jo ima! Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 28. avgusta (W.-B). Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. V pokrajini od S o m m e napi'avili so zvečer in ponoči naši zapadni nasprotniki pod vporabo močnih sil po izdatni pripravi z ognjem nove napore, predreti naše črte severno od reke. — Proti fronti Thiepval-Monquet F1. in D e 1-v i 11 e - gozd - G- i n c h y naskočili so večkrat Angleži zoper naše postojanke med M a u -repasom in Cleryjempa Francozi. Napadi so se izjalovili deloma v bližinskem boju, deloma s protisunkom; južno-zapadno od MouquetFl. invDelville-gozdu se v malih delih jarkov še bori. Na ostali zapadni fronti razven živahnega ognja v večernih urah na obeh straneh kanala L a Bas-see in na vzhodnem bregu M a a s e, ničesar bistvenega. Vzhodno bojišče. Fronta H i n -denburga. Pri Lenewaden vjeli smo pri nekem patruljskem sunku 2 oficirja in 37 mož. — Severno-vzhodno od Swiniuchy zavrnile so avstro-ogrske čete napade ruskih oddelkov. — Fronta nadvojvode Karla. Severno od Dnjestra pričele so zvečer močne ruske sile z napadom. Začetni uspeh sovražnika pri Delejowu bil je s ponoč-nim protisunkom popolnoma zravnan. Bolj severno od Toastobaby in Z a w a 1 o -w o m napadalne čete pod učinkom zatvor-nega ognja niso prišle do razvitka iz naskoč-nih postojank. — V Karpatih bili so ruski sunki proti visočini sevemo-zapadno K u k u 1 a in na Staro Wipczyno nazaj odbiti. — V Siebenbiirgenu se je pripeljalo r u -munske vjete. Balkansko bojišče. Ob Mogle-n a - fronti polastili so se Bolgari visočin južno od Z b o r s k a. Na Ceganski Planini so se srbski protisunki izjalovili. Vrhovno armadno vodstvo. Boji na celi 600 km dolgi rumunski fronti. I Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. D u n a j, 29. avgusta. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Karla. Donavski monitor „A 1 m o s" uničil je z ognjem pri Turn-Severinu več vojaških naprav. — Na vseh prehodih 600 kilometrov dolgih ogrsko-rumunskih obmejnih gorovij stopile so naše mejo varujoče čete v boj. Sovražnik pridobil si je, kjer je zadel ob naše bataljone, krvave glave, zlasti severno-vzhodno od O r s o v e, pri P e-troszenyju, v pokrajini „R o t e n t u r m"-preiaza, na visočinah južno od B r a s s o, na katerih je hrabri Szekleški inf. reg. št. 82 domačo zemljo branil, in v gorovju G y i e r-g i o. Le širno nastopanje močnih rumunskih obsegajočih kolon je našo naprej pritisnjene oddelke napotilo, da so šle v zadaj napravljene in po načrtu jim dodeljene postojanke. — V Bukov i ni in v galiških Karpatih nobeni posebni dogodki. Pii včeraj poročanih bojih severno od M a r i a m p o 1 a pripeljali smo čez 100 vjetih in 1 strojno puško. — Južno od Z b o r o w a preprečile so naše čete ruske približevalne poskuse s protisunkom. — Fronta H i n d e n b u r g a. Pri Szelwowu »e je neki ruski napad v našem artiljerijskem ognju razbil. — Pri Rudka-Czerwiszcze prišlo je do in-fanterijskih bojev. Italijansko bojišče. Delovanje — 4 — sovražnika je v večih frontnih oddelkih živahnejše postalo. Naše postojanke na Fas-saner- alpah stojijo pod trajnim močnim artiljerijskim ognjem. Napadi pri C a u r i o 1 u inCima di Cece bili so odbiti. Višek Cauriola padel je po trdovratnem boju v sovražnikove roke. - Ob Dolomitni fron-ti izjalovilo se je več sunkov Italijanov proti naši Rufred o -postojanki. — V oddelku Plockena in na primorski fronti med Col Santo in Nova vas poskusila je sovražna artiljerija na večih krajih, prodreti s krepko artiljerijsko podporo; ti poskusi so bili povsod preprečeni. Južno-vzhodno bojišče. Naša donavska flotilja obstrelila in zažgala je petrolej sko rafinerijo pri G i u r g i u. Namestnik generalštabnega šefa pl. H(ifer, fini. Armadno povelje zaradi rumunjskega izdajstva. K.-B. Dunaj, 28. avgusta. Danes se je izdalo sledeče povelje vrhovnega armadnega komanda: „Vojaki! Vojni tovariši! Pustil som V»m naznaniti, da se je pojavil v vrsti naših nasprotnikov nov sovražnik: kraljevina Runi u n s k a. Vaš pošteni vojaški čut našel bode za ta roparski napad pravo mero za-ničevanja. V preteklih letih smo pretrpeli marsikatero težko uro. Tudi novi boj bodemo častno izvojevali, zvesti svoji prisegi k zastavi Najvišjega vojnega gospodarja. Bog z Vami! Nadvojvoda F r i e d r i c h, feldmaršal". Povišani napadi na vseh frontah. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 29. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na mnogih oddelkih fronte se je pojavilo povišano ognjeno delovanje sovražnika. V pokrajini S o mine in M a a s e dospel je artiljerijski boj do posebne ljutosti. Severno od S o m m e ponovili so se z znatnimi silami pričeti angleški napadi med Thiepvalom in P o z i e reso m; bili so krvavo zavrnjeni. Deloma so vodili do bližinskih bojev, ki se severno od Ovillersa z ljutostjo nadaljuje. Več napadov z ročnimi granatami je bilo ob gozdu ^elville in južno-vzhodno Guillemon-a zavrnjenih. — Na desni od M a a s e napadli so Francozi med utrdbo Thiaumont in F1 e u r y ter v „B e r g w a 1 d u". V ognju artiljerije, infanterije in strojnih pušk se Princ Salm-Salm. V zadnji številki smo že poročali, da je padel junaške smrti zet avstro-ogrskega vrhovnega poveljnika nadvojvode Friedricha, dedni princ Emanuel zu Salm-Sahn, katerega sliko danes prinašamo. Pokojnik bil je pri • iillllfBl ■*BSss» r ■■■■■■i '. \j\ A J^%•■ ■■■■:-•'■■■w—l frdprin/ £/n&r?c/e/z// 6o>fo? -Je/m Pinsku na glavi od ruske granate ranjen in je potem na tej rani umrl. Rojen je bil leta 1871 v Munsterju na Westf'alskem. Bil je lajtnant v 2. reg. gardnih ulancev. Leta 1902 se je poročil s hčerko vrhovnega poveljnika nadvojvode Friedricha, Marijo Kristino avstrijsko. je napadalno valovje razbilo. Slabejši sovražni sunki južno in južno-vzhodno od St. M i h i e 1 ostali so brez uspeha. — Tri sovražna letala so v zračnem boju sestreljena; četrto pa je padlo vzhodno od St. Q u e n t i n a nepoškodovano v naše roke. Vzhodno bojišče. Položaj je v splošnem nespremenjen. Na posameznih krajih je bilo ognjeno delovanje nekaj živahnejše. Zapadno Stochoda pri Rudka-Czer-wiszcze prišlo je do infanterijskih bojev. Severno Dnj es tr a se je pri zavrnitvi slabih ruskih napadov čez 100 mož vjelo. V Karpatih so se vršili boji z r u s k o - r u-m u n s k i m i prednjimi četami. Pri B u r s z-tynu (ob Gnili Lipi) bilo je eno rusko letalo v zračnem boju prisiljeno, da se spusti na zemljo. Balkansko bojišče. Nobeni dogodki posebnega pomena. Vrhovno annadno vodstvo. Uvodni boji v Siebenbiirgenu. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 30. avgusta. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Na visočinah _severno-vzhodno od O r s o v e odbile so naše čete opetovane rumunske napade. Drugače so bile na mejo naprej potisnjeno skupine sil korakoma in po načrtu, kakor je bilo to za slučaj vojne že davno določeno, nazaj vzete. Sovražnik se bode hvalil, da je zasedel P e-troseny, Brasso inKezdivasarhe-1 y. Najsevernejše rumunske kolone stojijo v gorovju Gyergyo v boju. — V galiških gozdnih Karpatih so nemške čete Rusom visočino Kukul, za katero se je v zadnjih dneh vroče borilo, zopet iztrgale. V ostalem razven bojev na prednjem polju ob ruski fronti nobeni posebni .dogodki. Italijansko bojišče. Ničesar pomembnega. J u ž n o-v zhodno bojišče. Naša donavska flotilja uničila je pri T umu M a g u r e 1 o ob spodnji Donavi rumunske tovorne ladje, pristaniške magacino in vojaške naprave. Zaplenila je pri Zim niči dve polno naloženi ladji, eno pristaniško ladjo in dva motorna čolna. — Ob spodnji V o j u s i povišano patruljsko delovanje. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hflfer, fini. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 30. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: ""•Zapadno bojišče. V pokrajini Som-m o pod obojestransko trajno pomembno artiljerijsko porabo sovražna podjetja po dnevu v našem učinkujočem zatvornem ognju niso prišla do razvitka. Zvečer in ponoči vršili so se močni napadi iz čil« Ovillers-Po-z i e r e s in med G u i 11 e m o n t o m ter gozdom M a u r e p a s, nadalje naprej do Somme in preko nje do pokrajine od Chill}', kjer je bil za napad pripravljeni nasprotnik tudi ponoči v svojih jarkih zadržan. Obdržali smo vse vsoje postojanke popolnoma. Severno odOvillers-Pozieres so naše hrabre čete v težkem bližinskem boju na posameznih točkah vsiljene angleške oddelke zopet vrgle. — Desno od M a a s e so se zopetni, z ljutim ognjem pripravljeni francoski napadi pri Fleu-ry in proti našim postojankam med vasjo in gozdom Chapitre zopet razbili. Južno-vzhodno od F1 e u r y bil je sovražnik s protisun-kom nazaj vržen. — Severno od potoka A n-c r e in zapadno od M u h 1 h a u s e n a se je po eno sovražno letalo v zračnem boju premagalo. Dva letala sta bila z odpornim ognjem severno od Somme sestreljena. Eno tretje se je moralo pri Soyecourtuv notranjem naših črt na zemljo spustiti. Vzhodno bojišče. Severno od K a r-p a t nobeni pomembni dogodki. Nemške čete so goro Kukul severno-zapadno od Zabie naskočile. Balkansko bojišče. Položil splošnem nespremenjen. Vrhovno armadno v«j Turčija in Bolgarska sta napovedali vojno. 32. in 33. vojna napovflffl K.-B. Konstantinope1,29.« „Agence Tclographique Milli" porof^T Ministerski svet je v svoji seji sklenil, da cesarska vlada z in Bolgarsko vojno Rumunijij Sklep je bil z irado sankcijoniran. Torej sta Turčija in Bolgarska istoi izpolnili svojo zavezniško dolžnost i| z nami v boj zoper izdajalsko Ruintnj Podmorski junak. Prinašamo sliko nemškega podmoi^ lajtnanta Walterja F o r s t m a n n. ki j^ -\\ a fcdnijo dolini', i [lavi ki /x\\ ute kiijino ;.....^ ...... . ,..■;;..■• 'V./ --'O H§1§ "J ■■ ■•I ■'..;■'■" Kaoi'Snlou'nanl w Forsfmarn v podmorskem boju zoper sovražnike lepe uspehe in je bil vslod tega tudi sarja odlikovan z redom pour le morit«. Gnojenje s pušiji. Gnojenje s pušiji je pri nas od nekdaj Pušiji se sekajo najbolje meseca avgusta, doki list v sebi še obilo redilnih snovi in se potem | pajo v pol metra globoke jarke v vinogradih pridejo zgornji konci tik pod površino zemlje. Gnojenje s pušiji je sicer zastarel in neadl način gnojenja vinogradov, vendar pa ima splošnem pomanjkanju gnojil, nekaj pomena. Poj v težki zemlji koristi s tem, da zemljo rah'a in joj prepustno in s tem za trto bolj pripravno. Vendar-le se ne sme pušljev v tak zemlji ; pregloboko, ker potem ne segnijejo, temveč samo i nijo, ali pa celo splesnijo. Plesnoba iz njih preid na trtne korenine in trte vniči. Zato se mora | vinogradih previdno rabiti, zlasti pa ne preglol ne preblizu trt, temveč le po sredi vrst zakopati Zaradi te nevarnosti in ker je z zakopavanje šljev združeno precej dela, je veliko boljše. njih napravimo iz svežih nasekanih vejic dober I in s tem v jeseni ali pozimi pognojimo. Na senčnem kraju blizu vinograda izko< 1 m globoko jamo. V to jamo namečemo kak (1 čevelj) visoko plast na drobno sesskanih vsako tako plast vselej nekaj zemlje, ali pa i cestnega blata. Vmes je dobro »zabeliti« s sin blatom in zaliti z gnojnico. Ko je kompostni kup ( visok (približno 1 m nad zemljo), ga pokrijemo i zemljo in ga potem pustimo pri miru, da se i Predno ga rabimo, ga najmanj enkrat dobro preki premečemo in premešamo, pri tem pa, če je le i še enkrat z gnojnico p.lijemo. Da se razkrojanje komposta povspeši, je < ga pri napravljanju ali pri premetavanju po apnenim prahom. Tak prah dobimo po nil' apnenicah. Kolikor je znano, vsebuje 1000 meterskjli] pušljev in bukovih vej 1300 kg dušika, 440 in 180 kg fosforove kisline. Jeiševi pušlii so še I_. Če se pustijo nasekane vejice dolgo ležati, i bi se koj podelale, se posušijo in izgubijo na j vrednosti. Že iz tega vzroka se pr poroča puSlje I in kompostirati, ker na ta način ne ptide nič v i Najbolje je rabiti vsaj eno leto star kompo.-t. Izpred sodišča. Obsojeni grško-katoliški župnik. Gradec, 28. avgusta. 42-letni katoliški župnik v Graziovvi Severin lini! bil je pred izjemnim sodiščem v tajni raz[ zaradi zločina motenja javnega miru po jI k. p. na 6 mesecev težkejee* štrene z dvema trdima ležiščema vsaki J — 6 — ponižni in se prav nič ne čudimo, ako plačujemo danes vsako življensko sredstvo ter sploh vsako potrebščino za 100, 200 pa tudi 300 procentov dražje. Za danes hočemo izraziti le svojo pohlevno začudenje, da je n. p. naš domači pridelek bučno olje tako grozovito v ceni narastel. Pšenica in druga žita kmetu razmeroma ne prinašajo mnogo več, nego v mirovnem času. Bučno olje pa je bilo nakrat od slavne vlade zaplenjeno. In v tistem hipu so cene že poskočile ter znašajo danes že 13 kron za liter (ne za hektoliter). V mirnem času koštalo je bučno olje n. pr. pri nas v ptujskem okraju en liter K 1-00. Druzega olja zdaj ni! Bučno olje je potrebno živilo. Pomanjkanje bučnega olja onemogoči tisočim družinam porabo raznih solat. Kaj pa naj ubogi vrag zdaj vživa? Ali naj si privošči j.pohane" piščance, ki stanejo od 10 do 14 kron en par ? Ali naj se redi od svinjskega mesa, ki se ga ne more plačati ? Ali naj gre na travnik in žre deteljo, kakor živina, ki ima zdaj gotovo boljše čase nego davkoplačevalci ? Ali naj, ■— pa kaj bi jamrali! Ne pomaga itak nič! Izvedeli bi le radi, zakaj je celo pri nas doma izdelano bučno olje tako prokleto drago postalo ! Četrto odlikovanje zdravnika. Mariborski zdravnik dr. Maks .Neu w i r t h, ki se nahaja kot regimontni zdravnik v bolnišnici, bil je odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefo-vega reda z vojno dekoracijo. Preje že je bil odlikovan s signnm laudisom ; tudi je bil izven vrste za rcg. zdravnika imenovan in dobil častni znak 2. razreda od Rdečega križa. Torej je to že četrto odlikovanje. Čestitamo! Za Rdeči križ darovala je c. k. črnovoj-niška stražna kompanija v C e 1 j u svoto 861 K 74 h. Tudi se je prav odlično izkazala pri podpisovanju srečk Rdečega križa. Komando je dobil prisrčno zahvalno pismo. Iz ljubosumnosti. Iz Polzele se piše: Zvečer dne 19. t. m. čital je posestnikov sin Vincenc Zagoričnifc v Podvinu v hme-ljevi sušilnici pri svetilki časopis. Nakrat je nekdo na zaklenjena vrata potrkal. Ko je Zagoričnik odprl, dobil je nevarni sunek z nožem v trebuh. Storilca, ki je takoj zbežal, ni izpoznal. Smrtnonevarno ranjenega fanta so odpeljali v celjsko bolnišnico. Bržkone ga je poskusil nekdo iz ljubosumnosti umoriti. Amerika bogati. Ameriške tovarne imajo samo od četverozveze za več kakor 10.000 milijonov frankov naročil. Tovarna za izdelovanja brezdimnega smodnika „Carneys Point" zasluži na dan čistega dobička 1,600.000 frankov. Betlehem Steel-družba je samo leta 1915 napravila 225 milijonov dolarjev čistega dobička. Njen ravnatelj Schwab je sam dobil deseti del čistega dobička. Smodnišnica „Du Pont" je za leto 1915 izplačala 200 odstotne obresti svojim delničarjem. Velika darila. Ob priliki rumunske vojne napovedi je zemljiško-kreditni zavod avstrijskemu Rdečemu križu daroval 100.000 K, bolgarskemu Rdečemu križu 25.000 K in turškemu Rdečemu polumescu 25.000 K. Surovost. V neki kavarni v Celovcu sta se skregali vlačugi Alojzija B o z m a n in Jožefa B1 a s n i k zaradi nekega vojaka. Naposled ste se stepli. Blasnik je bila pri temu hudo ranjena. Končno jo je njena nasprotnica še z vrelo vodo polila in ji s tem jako težke poškodbe prizadela. Zakaj neki take vlačuge oblast no odda v prisilne delavnice ? Tatvina. Posestniku Jožefu Petritsch v Goltschachu na Koroškem se je te dni iz zaprte omare ukradlo 660 kron srebrnega denarja. Žrtve vetovne vojne. V Kodanju na Danskem so ustanovili posebno društvo, ki študira socialne posledico sedanje vojne. Zdaj je to draštvo izdalo študijo o izgubah na zdravju in življenju v sedanji vojni, seveda samo o izgubah armad, ne da bi so vpoštevalo, koliko beguncev, vjetnikov in otrok je med vojno umrlu. Po tem izkazu so imele četverozvozne države (Belgija, Angleška, Francija, Italija, Rusija in Srbija) doslej 2,853.000 mrtvih, 6,942.000 mrtvih ali ranjenih, 9,795.000 ranjenih in 2,082.000 invalidov. t Dva brata se najdeta v vojnem vjetništvu. Železničar Juri Prosenoc v Zagorju ima štiri sinove v vojni. Te dni dobil je od svo-jjega sina Karla, korporala v onem inf. regimentu, pismo, v katerem mu ta z bronasto hrabrostno inedajlo odlikovani vojak naznanja, da je bil dne 3. junija od Rusov vjot. Spravili so ga v jetniški tabor v Irbitu. Na poti tja prišel je slučajno skupaj s svojim bratom Jurjem, kadetom v nekem dež. bramb. regimentu. Ta, ki se nahaja že od lanskega leta v ruskem vjetništvu, nahajal se je na poti v Sibirijo. Tatvina rib. Poštarici Roži Per ti se je ukradlo iz zaprte shrambe za ribe 100 forel v vrednosti čez 100 kron. Rešitev življenja. Iz S e e g r a b e n a na Koroškem se poroča: 10-letna hčerka gra-ščaka Oberherzog prišla je pri kopanju v pregloboko vodo. Grofica Spaur jo skočila za njo in je že nezavestnemu otroku življenje rešila. Hrvatski roparji vjeti. Kakor poročano, se je dne 16. julija v Dobravskem gozdu en poštni voz od dveh lopovov napadlo. Roparjem je padlo okoli 7000 K v roke. Prod kratkim se je posrečilo orožnikom, aretirati v Klanjecu na Hrvatskem neko roparsko tolpo, obstoječo iz večih ciganov družine N i-k o 1 i č. Razven roparskega napada na poštni voz se pripisuje tej tolpi vso v času od 19. februarja pa do 7. avgusta t. 1. v okrajih Brežice, Rogatec, Kozje, Slov. Bistrica in Ptuj izvršene vlome, pri katerih se zločinci tudi pred umorom niso vstrašili. Ta družina Nikoli 6 je izvrševala tudi vtihotapljenje konjev. Poglavar tolpe je zloglasni Franc N i k o 1 i č, ki se je z večimi ženskami in otroemi na posesti Novi dvor v Klanjecu kot najemnik naselil. Od tam jo napravila tolpa svoje roparske pohode. Prizadela je prebivalstvu za mnogo tisoč kron škode. Na sedežu roparske tolpe se je našlo velikansko zalogo ukradenih predmetov. Bik napadel kmeta. Posestnik Franc H a b-j a n č i č v Sv. Marjeti pri Mariboru ima jako hudega mladega bika. Zadnjič mu je hotel hlev sčistiti. Med tem delom je bik zdivjal, se odtrgal od verige, napadel posestnika, ga vrgel na tla in z rogmi tako obdelal, da ima posestnik več jako težkih poškodb. Preskrba neizogibno potrebnih reči. Izšla je nova cesarska naredba, — kakor smo to že v zadnji številki poročali — ki bo omogočala vladi, da bo mogla znatno vplivati na prodajo in ceno neizogibno potrebnih stvari. Da ne bi nazadovalo izdelovanje, bo vlada pri danih pogojih lastnika lahko p r i-silila, da bo moral nadaljevati izdelovanje, ali pa bo država brezplačno prevzela dotično podjetje. Bistvo naredbe je, da bo vlada mogla izsiliti produkcijo, kakor jo more že zdaj izsiliti pri preskrbi premoga in petroleja ter pri poljskih delih. Po naredbi se lahko preskrbo-vanje takih potebščin tudi za posamezne kraje ali občine izroči posameznim osebam, nezanesljivim osebam pa se lahko popolnoma prepove kupčevanje z njimi. Tudi glede navijanja cen obsega naredba važno določbo. Doslej so bili le prodajalci kaznivi, odslej bo sploh prepovedano, ponujati več, kakor prodajalec zahteva, če se zgodi nakup v svrho nadaljne prodaje. Avstrijska poslanska zbornica, ki ne zboruje, odkaV se je vnela vojna, je v tem času izgubila 35 članov in sicer 7 nemških nacijo-nalcev, 5 nemških krščanskih socijaicev, 2 nemška socijalna^ demokrata, 3 Poljake, 2 Jugoslovana, 11 Čehov, 2 Malorusa in 1 Italijana. Umrlo jih je 22, med njimi poslanca Mandič in Tovše, eden, dr. Pollauf, je padel na bojišču, dva sta odložila mandate, izgubili so mandate češki poslanci Buržival. Choc, dr. Kramarž, dr. Rašin, Netolicky in Vojna, Maloruska poslanca Kurilovič in dr. Markov ter koroški slovenski poslanec Grafenauer. Obešen je bil italijanski poslanec dr. Battisti. Novi vojaški poveljnik v Gradcu. Iz zdravstvenih vzrokov je odstopil dosedanji vojaški komandant v Gradcu, general M a t a n o v i č. Na njegovo mesto jo imenovan general in-fanterije Hugo Mar tiny. — 6 Mrlič v vagonu. Pri izpraznenju nekega železniškega vagona na glavnem kolodvoru v Trbižu se je našlo tam mrtvega Franca Ruzeh. Mož je bržkone v vagonu prenočil, pri temu pa jo vsled sunka pri premikavanju padlo blago nanj in ga zadušilo. Lep občinski predstojnik. T/. Beljaka poročajo: Dne 18, avgusta dal je občinski predstojnik neke okoliške občine onemu pri njemu »službenemu ruskemu vojnemu vjet-niku toliko žganja piti, da je Rus v pijanosti izvršil razne izgrede in so gaje moralo v občinski zapor vtakniti. Požig. Zaprli so v Sv. Martinu i. G. na Koroškem hlapca Jožefa K o s. Mož je na sumu, da jo svojemu gospodarju Johanu S c h a 11 e dvakrat gospodarska poslopja za-žgal. Zasebni vojnopoštni promet s poštnimi zavoji je po dosedanjih pogojih dovoljen z sledečimi vojno-(etapsko-)poštnimi uradi: štev. 8, 9, 11, 16, 20, 82, 34, i$7, 39, 48, 51, 55, 64, 65, 73, 76, 79, 88, 95, 98, 106, 125, 133, 138, 140, 146, 148, 165, 168, 176—178, 181, 185—188, 200, 207, 215, 217--224, 226, 236— 239, 242, 250, 252, 2(57, 2G9, 273, 277, 278, 282, 298, 304, 307. 316, 323, 324, 335, 338, 345, 400, 510—514, 517, 600—605, 607, 608, 611—613, 615, 630, in s sledečimi c. in kr. etapskimi poštnimi uradi: Arangjelovac, Bel-grad, Čačak, Cetinje, Djakova, Gornji Mi-lanovac, Jagodina, Kolašin, Kragujevac, Kraljevo, Kruševac, Lajkovao, Mitrovica na Kosovem, Nikšič, Njeguš, Novipazar, Obreno-vac, Palanka, Peja (Ipek), Plevlje, Podgorica, Požega, Prijepolje, Šabae, Sjenica, Smederevo, Stari Bar, Užice v Srbiji, Valjevo in Vir-pazar. Enkratna podpora državnim mnirovljen-cem in vdovam ter sirotam po državnih uslužbencih. Z ministerijalno naredbo od dne 9. februarja 1916 je vlada z ozirom na izredne razmere, povzročene po vojni, dovolila aktivnim državnim uslužbencem doklade k plačam za leto 1916. Sedaj je izdala enako odredbo glede umirovljenih državnih uslužbencev in vdov ter sirot po državnih uslužbencih. Za osebe, ki so brez sredstev, je določena enkratna pomoč za leto 1916. Za uradniške penzijoniste so po višini njihove mirovine — do meje 3000 K — določeni zneski 156 kron, oziroma 204 K, oziroma 252 K; za vdove po uradnikih primerno višini penzije -— do meje 2400 K — podpora 132 K, oziroma 168 K, oziroma 204 K. Umirovljene kategorijo uslužbencev (poduradniki, sluge, moštvo finančne straže, orožništva, kaznilniški čuvaji) in pisarniški oficijanti in pomožni singe z mirovino do 1500 K, kakor tudi vdove in sirote teh kategorij dobe pomoč 120 K, oziroma 72 K. — Pri provizijoniranih delavcih in delavskih vdovah z obskrbnino 600 K, znašajo podpore 96 K, oziroma 00 K. Slodujič so zakonskim sirotam izpod 14 let, uživaj očim sirotinsko penzijo aH vzgojino, vseh gori navedenih uslužbenskih kategorij določene enotne podpore, ki se gibljejo med 96—36 K. Nameravana je pomoč tudi penzijskim strankam drugih uslužbenskih kategorij. Smrt veleizdajalca. Bukovinska ,.Kriegs-zeitung" piše: Dno 5. avgusta ob 6. uri popoldne bil je hlapec Mihael H n a t i n k, 26 let star, v Klokuczko pri Cernovicah pristojen, na mestnem trgu v Dornawatra javno obešen. V službi Rusov je izvrševal špijo-nažo in je bil zato od vojno oblasti na smrt na vešalah obsojen. Pazite na deco! Iz F e 1 d k i r c h e n a na Koroškem poročajo: 47s-letni sinček krčmarja Petra Pucker peljal se je s hlapcem na polje. Ko sta se vrnila, vsedel se je deček na z ovsom naloženi voz in se igral s štri-kom, ki je bil na vozu pritrjen. Deček si je dal štrik okoli vratu; potem je zdrsnil iz voza. Hlapec, ki o vsem tem ni ničesar opazil, pripeljal je tako obešenega dečka domu. Oče dečka se je dan popreje podal zopet na bojišče. Nagi mož. V „Soldatenzeitung" čitamo: V Innsbrucku so zaprli nekega moža, ki je hodil popolnoma nag po cesti. Ko so ga vprašali, zakaj hodi nag okrog, je odgovoril: „Jaz moram tolikokrat k asentiranju (naboru), da se res ne izplača, se slačiti in oblačiti ..." Češki marš-bataljoni. V ,,G r a z e r T a g-blattu" od 30. avgusta čitamo: „V ogrski državni zbornici je ministerski predsednik grof T i s z a govoril tudi v odgovoru na neko vprašanje o čeških regimentih. Ta govor posredovala je c. kr. tel. kor. pisarna in smo ga tudi objavili. N i se nam pa posredovalo od c. k. tel. kor. pisarne neki dejanski popravek posl. princa Ludovika W i n d i s c h g r a t z (upravna stranka), o katerem najdemo v dunajski „Arbeiterzcitung"' poročilo. Potemtakem je dejal poslanec princ W i n d i s c h g r a t z : Trditev ministerskega predsednika, glasom katere se vrši odpošiljatev maršbataljonov na ednaki način iz čeških in ogrskih regimentov, ni pravilna, ker je češkim m a r š - b a-taljonora dodeljeno n a j m a n j e 40 procentov avstrijskih Nemcev ali pa ogrskih č r n o v o j n i k o v. On obžaljuje Jako, da je slišal od ogrskega ministerskega predsednika opombe, ki zamorejo zmanjšati velike krvne žrtve madjarskega naroda ... Ministerski predsednik izjavil je kratko, da tega no smatra tukaj za pogovor primerno in da hoče samo opomniti, da, ako kdo ogromne krvne žrtve madjarskega naroda prizna in upošteva ter je nanje ponosen, je to on sam." Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, se mi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 2. septembra v Brucku na Laf-nitz*, okr. Friedberg; v Trn ovci h*, okr. Ptuj; v Brežicah (svinjski sejem); pri Št. Ilju**, okr. Maribor; v Gradcu (sejem s konji). Dne 3. septembra v Fernitzu, okraj Graška Okolica; v Fischerndorfu, okr. Aussee. Dne 4. septembra v Račjem**, okr. Maribor; v Vuhredu**, okr. Marenperk; v Rečah**, okr. Konjice; v Neumarktu*; pri Sv. Rupertu**, okr. Weiz; v Ormožu*. Dne 5. septembra v Celju*: v Radgoni*; v Ormožu (svinjski sejem); v Ptuju (sejem s konji, žrebetom in govedom); v Gradcu (sejem z uporabno živino). Dne 6. septembra pri Št. Pavlu pri Preboldu**, okr. Celje; v Dobju, okr. Kozje; v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvež; v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Ptuju (svinjski sejem). Vkuhanje sadja brez sladkorja. Vkljub mnogim težavam bo na oga skrbne gospodinje, da si sadnega pridelka poletja in jeseni kolikor mogoče spremeni v trpežno obliko, da se nič ne vniči in da tudi v časih, ko je malo sadja, ne bo primanjkovalo okusnih in tečnih sadnih jedil. Nekaj navodil naj pokaže, kako se naj letos sadje dobro vporabi. Opustiti je po možnosti sledeče načine porabljanja: 1. Izdelovanje sadne žolice (gelee) iz kislega sadja, ker se pri tem porabi več kakor pol kile sladkorja na en liter soka. 2. Pripravljanje izgotovljenih močno sladkorjenih sadnih omak (marmelad). 3. Izdelovanje močnih vin iz jagodnega sadja. Na mesto tega se pa priporočajo naslednji načini trpežnega vkuhavanja i 1. Naj se kolikor mogoče sušijo vse vrste sadja 2. Naj se kolikor mogoče porabljajo neprodušno se zaklepajoče steklenice (Week, Rex, Ultreform itd.) za cel, aH prerezano sadje v 'astnem soku ali v nesladkor-jeni vodi. Isto se po potrebi posladkori pozneje pri vživanju. 3. Naj se vkuhava v neposladencm sadnem soku in v tekočem sadnem mozgu (jedru) v steklenicah. Pri tem je važno: da se "vroče napodi, takoj zamaši, zagreje na 70 do 75 stopinj Celzija morda 45 minut dolgo, in neprodušno zapre s tem, da se namoči zamašen vrat steklenice v razgret parafin. Pozneje se pripravi, ako bo dovolj sladkorja, iz sadnega jedra (mozga) Ugotovljena sadna omaka (marmelada) in iz sadnega soka, ako treba sadna žolica (gelee). 4. Sadna čežana se naj močno zgosti. Najbolje se pripravi mešano iz kislega in sladkega *adja. Napolni se naj v navedene steklenice in površina poli;e z razgretim parafinom, prodno se zaveže s pergamentnim papirjem. S tem se gosto zamaši kakor z gobo. 5. Izdelovanje sadnih vlitnin (past). Močno gosta sadna čežana vsake vrste se brez sladkorja tanko namaže na pergamentni papir in posuši v cevi ali v go- ; spodinjski sušilnici tako dolgo, da postane vlačna. Sadna pasta je posebno trpežna, se I čas povžije ali, zopet spremeni v čežano s tea ji prida voda in da se še enkrat kratko časa pti§ se lahko kot taka vporablja. Poizvedovalno in obveščevalno mesto za i lenjave in krompirja p i c. kr, nainestn ■. Burggassc 1, daja na določeno stavljena vpraSaajiJ v^orabe sadja radovoljno 7aželjena pojasnila. mesta, strokovni uč telj Oton Bruders občuje ss vsak četrtek predpoldne od 8. do 12. ure v pij pismena vprašanja se vsak čas odgovori. Za varstvo domače živiiiori Okrajni odbor ptujski je vzmisli svoje zadnje plenarne seje udposlaj višjim oblaštvam v deželi in mmari dečo rezolucijo: L Okrajni odbori priznajo *amonn^ natančne preskrbe c. in k. vojaštva pa potrebnim, da se pusti tudi prebivj v zaledju potrebna življenska sredstva. 2. Neobhodno potrebno je, daj živino za vožnjo posestnikom vsaj d^ nega jesenskega nasada ali vinske Mnogokrat naglašani nazor, da si [ sosedi z izposojanjem po ene živine 2 medsebojno pomagati, je napačen, k razliki v velikosti živine izključen« dva različna kosa. Zlasti v vim I krajih Štajerske je potrebno, da s* sestnikom vole za vožnjo, ker se dni delke iz mnogogkrat neprijetno leže ne more spraviti. 3. Pri odvzetju živine naj se i najnujnejšo potrebo in naj se zlasti i breje živali za poznejšo rejo pusti. potrebno je, da se pusti licencirane bike. Pri tej točki naj se še orne bi merodajne oblasti vse storile, da i rejce od črnovojniške službe oprosti ostalim ženam in otrokom mnogok goče, držati večkrat hude bike. 4. Nerazumljivo in mnogokrat neprj učinkujoče dejstvo je, da so živinske! Štajerskem, katerega sinovi so v vojni pač najodličnejše čine storili in I prebivalci prinašajo največje žrtve, merno nižje, nego one na Češkem, itd. Tudi množina rokvirirane živine 1 v nobenem razmerju z ono v drugih i Nizke štajerske živinske cene kot posledico, da se naravno najv na Štajerskem nakupuje, marveč bo živinorejci, ki danes živino tako ce jajo, isto pozneje iz drugih dežel poj nih cenah dobavljali. Neobhodno potrebno je, da se okraje in občine ednakomerno k otij tegne; pri nadaljnem takem po pri trajanju sedanjih razmer ne bii ejrski živinorejci več v položaju, svojo živino. Na dorastek pri čem rekviriranju mlade živine splo, sliti. To od našega okrajnega na domačo živinorejo velezasluženega g.' podpisano rezolucijo se je odposlalo zadetim korporacijam. Upati je, da! tudi vpoštevalo. Kajti bodočnost reje ima veliki pomen za darstvo! Zadnji telegrami.) C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. K.-B. Dunaj, 31. avgust§ Vzhodno bojišče. Na t-inah južno od Herkules-Furdej so rumunski napadi zavrnjeni] gorovju Dzick boreče se c. j čete zasedle so na visočini od rabi — 7 — ?da več postojank. Ob ruski ji razvil je nasprotnik na mno-točkah artiljerijsko delo- je, Nemško poročilo. .•B. Berlin, 31. avgusta. »adno bojišče. Proti Fran- m in Angležem povsod ugodni T■— Vzhodno bojišče. severu živahno artiljerijsko de- nje. Pri zavzetju Kukula so |ioci vjeli enega oficirja in 199 Pri nekem napadu letalcev [luck so Nemci sestrelili 3 so- a letala, pri Listopady pa je eno četrto iz boja postavljeno. * * fidenburg — šef nemškega generalštaba. [K.-B. Berlin, 29. avgusta. Cesar od-L,lje dosedanjega šefa generalštaba vojne e pl. F a 1 k o n h a y n v svrho druge ^e od te službe; imenoval je genoral-jjaršala pl. H i n d e n b u r g a za šefa ge-litaba, nadalje za prvega generalnega rirmojstrageneralmajorja Ludendorff, postal obenem general infanterije. — "ovanje feldmaršala pl. Hindcnburg za Jgeneralštaba iii njegovega zvestega ter kalnega pomočnika generala pl. Ludendorff Avartirmojstra, se pozdravi po splošnem jenju časopisov v vsem narodu z vesoljem zaupanjem, ki je vezano na ime denburga. Ure na naoestnik niso drage. Dobite jih že od K 6 — naprej ~ i f. ur (Max Rohnel, Dunaj IV., Margaretenstr. 27/51. Ori-_1 fabrični cenik na zahtevo zastonj in poštnine prosto. L bkomiselnl ljudje mora.o tudi biti, drugače bi gotovi pa-* ljudje ne zaslužili r'enar. Lahkomiselncž si naroči bazarsko JUTO, s katero se sam oslepari. Kdor hoče res dobro uro ku-J1« obrne na stiiroznano fabriko ur H. Suttner v Ljubljani ' in naj zahteva lam zastonj ter poštnine prosto veliki ilu-*i cenil: o urah, verižicah in kinču. Ta katalog mora vsakdo ikdorse hoie ubraniti pred jezo in Škodo. tft mladih veselih Služkinja S Franz ScMnlieb Loterijske številke. brez denarja so želi seznaniti z prid- u'.poštenimi dekletami že bogate ali uboge; voljne ponudbe se naj do 15. septembra piogoče s sliko pošljejo (na zahtevo se | vrne) pod naslovom „Versuchtes Gliick 18.20", „Edelweift 20", „Gluckliche Zukunft „Liebe im Traume 20 1", „Bergmannsheil f, postlagernd Seegraben bei Leoben, Steiermark. 360 I Meščanska parna žaga. ' Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se lee Uodi itd., ter po jsaktteri Ukoj razžaga. Vsakdo pa srn« tudi -a.ua oblati, vrtati, spah-ii i. t. i. nemškega in slovenskega jezika zmožna, se takoj sprejme pri gospej Kratzer, Ptuj, Rarnitzgasse št. 14. tovarna orož|» m izdeiovainioa Gradec, 30. avgusta 1916 : 44,70, 2,36,88. flaih pu»k, Feriach (Borov- Trst, 23. avgusta 1916: 9, 60, 52, 3, 1. l]e) na Koroškem. .____________________________... Kupim vsako množino lepega fižola (atrofije), glav- natega zelja, češnja, vohreda, vedno po najvižjih dnevnih cenah. Kari Saria, Maribor, Schmidplatz 1. $89 Starejš, 3« konj za vožnjo, rujava kobila, 160 cm visoka, za '. ožnjo v gorovju služeča, se zamenja proti mlajši, močnejši živali, primerni za ist. namen, proti primernemu naplačku. Ponudbe je vposlati na fabriko užigalic v Rušah. Direktni nakupni vir za moderne lovske puške Reparalure, prenaini'.be, strokovnjaSko, ila-sli nove cevi z nedoseženo sigurnostjo strela in nova topita najcn.je. 829 Uustrovnni cenik br«i stroškov. Mi .Ma \ vojakom 86 lepo posestvo v okolici Leutschach, 26 oralov zemlje, lepa lega, poceni proda. Vprašanja na posestnika Edmund Buberl v Leutschachu železniška postaja Ehren-hausen. 335 Novo zidana vili podobna S36 Šivilja izurjena v Šivanju se priporoča, ter sprejema vsa v to stroko spadajoča dela doma, ali gre šivat tudi izven doma. Cona jako solidna. Naslov pove uprava tega lista, sso Gobe 351 mlade in lanske se kupuje. Ponudbe z vzorcem pod „Pilze" na upravo tega lista. Dve dekli za preskrbo živine in domače delo, se proti dobremu plačilu takoj sprejmete. Kje ? pove uprava tega lista. 362 Pridna izučena prodajalka za mešano blago, zmožna obeh deželnih jezikov, išče hitro službo. Naslov se prosi pod A. W. poste restante Store. 359 4 orali zemlje, ob cesti Ganilitz- Leutschach ležeča, primerna za gostilno, naplaček 5000 K. Vprašanja na lastnika Eduard Buberl, Leutschach. Malo posestvo 4 oralov zemlje, v okolici Leutschach se za 4500 K proda. Naplaček 2000 kron. Vprašanja na lastnika Edmund Buberl, Leutschach. 337 Vi ni čar 361 z nekaterimi delavskimi močmi se išče za Schwabov vinograd v Stadtbergu pri Ptuju. Vpraša se v trgovini Schwab v Ptuju, Hauptplatz. HI išče gostilno, kavarno itd. Ponudbe se prosi na Marijo Rau-mon, Slivnica, pošta HOČe. 363 šumenje v ušesih, neprirojeno gluhost, mokroto v ušesih odpravi hitro in sigurno fluid za posluh Oton post. zavar. Vsak dan zahvalna pisma. Cena originalne steklenice K 4-— s poštnino. Inst. Sanas, Dunaj VIL, Lerchenfelderstrasse 125 s*s Pridni, pošteni, oženjem, vojasč ne prosti viničar se išče za malo posestvo v bližini Gradca, katero ima m. dr. 1 oral vinograda in sadonosnika, kakor tudi njive in travnika, pa tudi nekaj živine, k takojšnjemu ali poznejšemu vstopu. Ponudbe naj se vpošlje pod ..Ehrlich 100/341 a" na posredovalnico oznanil J08. A. Kienreich, Gradec, Sackstrasse 6. 807 Ljudska kopelj mestnega j^ kopališča v Ptuju. Čas za kopanjei ob delavnikih od 12 ure do 2 ure popoldne (blagajna je .»d 12. do 1. ure zaprla), ot nedeljah m S praznikih od 11. do 12 ure lopoidne f bi imel pač vsakdo, da bi imela večna draga poprav.la konec. Tako trajno uro mora se pa v fabrični hiši za ute Suttner kupiti, kajti kdor jo v bazarju kupi, ta se obrne v svojo škodo na napačni naslovi Štev. 410. „ 600. » 719- „ 705. * «9. » 618. „ 865. „ 865. „ 865. » š"3- „ 1203. „ 1316. „ 1360. „ 1280. „ 422. . 1450. Nkla-ta an'cr Rosk pf ura .... . Radi,-Zepnii ura, ki sveti ponoči.....„ Srebrna nmontoar ura.........- Roskopf-ura kole-je na lomen jih.....„ Roskopf-ura, dvojni plašč ........n Plošča niklasta kavaiirska ura......„ Nikl-sta pancer-veaižica.........•■ Srebrna okrogla pancer-verižica.....„ Srebrna verižica, 30 gramov težka ....,, Damska ura, eklo aH nikel.......n Dobra ura-budilnica...........„ Lepa ura na pendelj..........„ Lepa stenska ura.............. Radij-budilnica, sveti ponoči.......„ Niklasta športna verižica, kratka.....„ 1-cpa dolga verižica iz bele kovino . . . . „ 410 K-« 7-80 5-90 720 750 1-2-20 440 7-90 3-50 10-50 4-80 9-80 1-75 2-80 I Vsaka ura 1« najmtanonele repasirana | Za kar n dopade izmenjava! Krasni cenili zastonj in franko po povzetju ali 1 naprej-plačilu svote. Lastna fabrika ur v Švici. — Krščanska svetovna raspošiljalnica štev. 701. H. Suttner T Ljubljani Svetovno znana vsled dobave dobrih ur. — Pravi dobavni vir za misleče kupce. H kopulj t ttotm- '.raRom. oari* mi I -Brausebad* _ rjuh«. K -^ 70 Žalostno je! čutiti se slabotnega, trpečega, nervoznega in viditi opežanjo svoje delavske moči. Napačna hrana, napačni način življenja, žalost, skrb in drugi duševni vplivi povzročijo v krvi /.manjšanje vsebine redilnih snovi in tako pride do motenja toka krvi, do glavobola, pomanjkanja teka, zapiranja, težav želodca in črevesja in do mnogih drugih bolezni. Živci so trudni! Pomanjkanje spanja, utrujenost, duševno opešanje, raztresenost. pomanjkanje misli, bolečine v udih prihajajo in nas oropajo zmožnosti, izpolniti polno svoj prostor. Nove sile — novo življenje daje naše redilno sredstvo, osveži kri, dviguje izmenjavo snovi in prinaša nov pogum za življenje I Pošljemo vsakemu, ki zato piše, gratis-knjigo nekega zdravnika. V naši knjigi, ki obsega pomembna pojasnila, kažemo rabo in uč.nck tisočkrat priznanega in od najboljših zdravnikov zapisanega sredstva. Izvedeli bodetc iz knjige mnogo važnega! Pišite torej takoj na Exped. der Dpern-ApstHeke Budapest VI.. ADf.473. 4891 se dobi v vseh špecerijskih trgovinuh. — Generalno za stopstvo za ptujski okraj Brata Slawitsch, Ura na zapestnik z usniatim jermenom, velika oblika K 6*—, radij K 10'—, mali format K 10—, 12—, radii 15—, 18—. S precizijskim anker-kolesiem K 24#—.Znamka Cyma K 30*—, Ornega 50—, radij K 10'— ve«, z varstvom za Bteklo K 2 — več. — Vojna ura z dobrim anker-kolesjem K 6*—, la kakovost K 10'—, pravo srebro K 20—. — iepne ure-budilnice K 24—, radij K 32—. — Primerni usnjati napestnik K 2-— posebej. Vojna budilnica, zaniklana, 30 cm visoka K 8*—. 3 leta garancije. Razpošiljatev le po vposlanju svote z 1 K za zavoj in porto franko po vsej Avstro-Ogrski in na bojišča po prvi zalogi vojnih ur Max Bohnel Dunaj IV., MarRarelenstrasse 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj. ■ 287 Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice ?.? okrepčanie krvi prot slabosti in bledičnosti (Bleichsucbi) itd.; steklenica 2 K Tekočina za prša in pljuče. stekl. 1-60, K vel. stekl 240 K proti kašlju težki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin Čaj proti gib tu 1'50 K. — Balzam za giht. ude in iivce stekl. 1"50 K ; izvistno mazilo, ki odstrani bolečine. Bleiburški živinski prašek a 150 K. Prašek ptoti odvajanju krvi v živalski vodi a K 160— Izvirni strop za podgane, miši, ščurke a K 1 50 Razpošiljatev L. Berbat, apotika Bleiburg na Koroškem. a mar krepak in zdrav, se proti dobri prehrani in mesečni plači 16 K takoj sprejme pri Rupert Grasl, lastnik mlina, Meierhof, p. Gleinstatteu okraj Leibnitz. 346 Viničar trezen, pošten in priden, z 4 do 5 delavskimi močmi, se išče. Isti dobi mleko od 2 krav, dovolj veliko polje in vrt za zalenjavo, drva za kurjavo, »štandgeld« za vsako delavsko osebo 100 kron in za gotova dnevna dela še dnevno plačo 80 vinarjev. Naslov vinogradnika se izve pri upravi tega lista. Mi 500kron Vem plačam, ako moje Bij Inborn Vaša kurja očesa, brada-iztrebilo korenin = IU(TllullulII vice trdo kožo ne odpravt brez bolečin v 3 dneh. Cena 1 posodice z garancijskim ismom vred K T50, 3 po&odicc K 4* ,6 posodic K 5 50. Stotero zahvalnih in priznanjevalnih pisem. |>fk* "a nogah, rokah, v pazduhi se hitro odpravi z Ita-• ***- praškom (Ita-Streupulver) Cena 1/'- kron, 3 Skatljic 3'/, kron. 256 Kfrneny kasehau (Kassa) 1. poštni predal 12/827, Ogrsko. Stara, dobro ohranjena drevo (Pressbaum) okoli 6 m dolg se želi kupiti. Ponudbe na Jos. Ornig, Ptuj. 333 Mesto, posredovalnica (Wotmung- and DienstYermittlang) ,, M* službe, učence, stanovanja in posestva ▼ Ptuju izvršuje ___ fie vrste pesredavanja najhitreje. ~W6 Vpnfaoj« in pojasnila v mestni stražnici (rotovž), Štev. 987/16. 854 I t Mestni občini v Celju pripadajoče posestvo G.-E.-Z. 7, 8 in 9 davčne občine Lais-berg, obstoječe iz stavbene parcele št. 401, travniške parcelo št. 597 in vinogradniške parcele št. 598 se odda s 1. novembrom 1916 v najem. Kdor se za to poteguje, naj vpošlje svojo ponudbo, v kateri mora omeniti ponujano najemščino, do 81. oktobra 1916 mestnemu uradu celjskemu. Omeni se, da najmanjša ponudba ne sme manj znašati nego letno 500 K in da morajo najemniki svoto 1000 K kot varstvo za natančno izpolnitev najemniš-kih pogojev pri mestni blagajni vložiti. Mestni urad celjski, 19. avgusta 1916. Namestnik župana : KARL TEPPEYm. p. Učenec se pod dobrimi pogoji takoj sprejme v fabriki za usnjo 346 Paul PiricH, Ptuj. ■ ■■■■■■■oaaiiiii! z dodatkom potrebne množine holandfl korije najboljšo kakovosti, daje izb:; aromatično gospodarsko kw\ ena kila 5 kron J. M filler, Raimundgasse Hr. 12. 0$* Poštna razpošiljatev vsak dan.] ■ ■■■■■■■■■■■■■1 Šola Legat v Mariboru ob Dravi (zasebni zavod za stenografijo, strojno pisanje, pr: računanje itd.) Začetek velikih jesenskih tečajev dne 2.1 Prospekti zastonj po direkciji zavoda, Marib hofgasse 17, I. nadstropje. Ure za stranke 11. do 12. ure. v vseh trg-ovinah in trafikah (,,Stajerc"-Schwedeii.) Zagotovljen uspeh voni. vpogled na razpolago. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za fsako sta hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusila < K 330. vel. doza, zadostuje za uspeli, K 88 POltld krasita pr$a HosmetiscliesDr.ft.RlxLa&oratorimnDonajIX..iackiemi. dobite pri rabi 277 Razpošiljatev strogo diskretna. mnH riti H Div biuiillfl lld ntioo Zalog« v Mariboru: lekarna pri ..angelju varuhu", teka nieo ur, a. kix Rreine u Drsa. v™**?,in j**™. v**?* ■* um^ m™ r jelenu", v droienji A. Kauč. m .AdnaDropne hdaiateli in odgovorni urednik: Kari Linhart Tisfc • U7 PlanVo > P« 5 27 5 2976