II. zasedanje AVNOJ-a rojstvu nove Jugoslavije, osnovane na načelih resnične demohraeije in enahopravnosti, bratstva in enotnosti
narodov.
heto I. — Štev. 10

Ajdovščina, sobota, 1. decembra 19J5.
Cena 3.— lire
29. NOVEMBER
Dne 29. 11. 1943 se je vršilo v Jajcu zgodovinsko II. zasedanje AVNOJ-a, katero je postavilo sedanji demokratični in federativni Jugoslaviji nove in močne temelje, na katerih sedaj sloni njena moč in ugled. Narodi Jugoslavije so takrat pred vsem svetom izpričali, da hočejo novo ljudsko državo, v kateri bodo vsi narodi med seboj enakopravni in koder bodo pravice zagotovljene Uidi posameznikom.
Drugo zasedanje A VNOJ-a pomeni torej, da so narodi Jugoslavije pred vsem svetom tudi formalno prekinili s staro Jugoslavijo, zavrgli so stari način vladanja in protiljudskega izžemanja, proglasili so AVNOJ kot najvišji zakonodajni organ nove države. Ta odločni korak je ljudstvo pred vsem svetom lahko pogumno storilo, saj je imelo za seboj že skoraj triletno osvobodilno vojno proti okupatorju in domačim izdajalcem in prav ta doba težke, toda zmagovite borbe je jasno pokazala pot, katero so narodi Jugoslavije na II. zasedanju AVNOJ-a jasno nakazali za svojo bodočnost.
Protiljudske klike — gospoda stare Jugoslavije s kraljem na čelu je do takrat zalezla najgloblje v blato izdajalstva, udinjala se je v službo okupatorja in mu pomagala pri njegovih zločinih s tem, da se je proti ljudstvu odkrito borila. Četniki Draže Mihajloviča, belogardisti Rupnika in škofa Rožmana in vsa ostala domača fašistična golazen pa je istočasno ob podpori jugoslovanskih emigrantov in celotne svetovne reakcije hotela prevarati svet. Do takrat je ta fjospada združena v ubežni jugoslovanski vladi s kraljem na čelu v zavezniškem svetu predstavljala »zakonito predstavništvo« Jugoslavije in ta svoj navidezni položaj izkoriščala za borbo proti svojim lastnim narodom. Govorili so, da vodijo oni borbo proti okupatorju, zasenčiti so hoteli na vsak način nadčloveške napore jugoslovanskih narodov v borbi za svojo pravo svobodo. Toda jugoslovanski narodi so se takoj od početka energično uprli vsemu in zagrabili usodo svoje bodočnosti v lastne roke. In prav to dejstvo je pripomoglo, da je razdobje narodno osvobodilne borbe do II. zasedanja AVNOJ-a prineslo jugoslovanskim narodom močno narodno osvobodilno vojsko, katera je sleparijam in lažem naredila energičen konec. Obračuni s sovražnikom in njegovimi pomagači so bili tako veliki, da so morali na to računati vsi: sovražniki in prijatelji. Sovražniku je pomenila skrb in strah, prijateljem - zaveznikom pa vso veliko pomoč.
Pošten svet je vsa ta dejstva videl in nič ni pomagalo ne domači ne tuji reakciji v prizadevanju, da se po vojaškem porazu fašističnih držav povyne v Jugoslavijo stara »oblast« in »kraljevo veličanstvo«. Z II. zasedanjem AVNOJ-a se je svet prepričal, da kralj in njegova klika ne predstavljajo ničesar in da je stik z jugoslovanskim ljudstvom lahko ime-
li samo preko njegovega najvišjega zakonodajnega organa, t.j. AVNOJ-a.
Enakopravnost in bratstvo med jugoslovanskimi narodi je bilo doseženo in to v času najhujših borbenih naporov, v zavesti, da bo nova Jugoslavija demokratična, federativna in enakopravna. V lej zavesti so šli narodi Jugoslavije v boj, pod temi parolami so prožili roko vsakemu, kateri se je hotel udeležiti borbe za uresničitev teh gesel. Toda, vsa zgodovina stare Jugoslavije, zgodovina ljudi, kateri so imeli v rokah oblast v stari Jugoslaviji, pa je itak en sam zločin, zato ljudstva ta pot fašističnih hlapcev ni čudila.
11. zasedanje AVNOJ-a pomeni hkrati temelj prave ljudske demokracije, ne samo za narode Jugoslavije, temveč tudi za vse ostale napredne narode, predvsem za sosedne dežele Jugoslavije. II. zasedanje je prav tako njim pokazalo pravo smer, po kateri ljudstvo pride do svoje oblasti, kako je treba s protiljudskimi oblastniki — izkoriščevalci obračunati in kako je treba zmago ljudstva utrjevali.
Danes, ko je za nami veličastna zmaga Ljudske fronte pri volitvah 11. novembra, vidimo, kakšen ogromen pomen ima 29. november 1943. Z zmago Ljudske fronte so bili izvoljeni ljudski odposlanci v zakonodajno skupščino, katera bo sedaj, kot pravi naslednik AVNOJ-a dokončno uzakonila sklepe in načela njegovega' II. zasedanja. Zveza ljudskih republik Jugoslavije pomeni svobodno odločitev ljudstva o ureditvi nove demokratične in federativne Jugoslavije, pomeni odločitev v miru A* -«a način, ki ga je sklep II. zasedanja formuliral.
Točno na dan H. obletnice II. zasedanja AVNOJ-a je sklicana sedanja zakonodajna skupščina Jugoslavije. Ta skupščina bo proglasila dokončno republikansko ureditev države, istočasno pa bo takoj prešla na nove naloge gospodarske obnove s ciljem, doseči čim prej blagostanje množic.
Ljudstvo Julijske Krajine se do-bi'o zaveda sklepa H. zasedanja AVNOJ-a o priključitvi Slovenskega Primorja, Istre, Trsta in Benečije k Jugoslaviji. Narodi Jugoslavije so že takrat spregovorili skupno z ljudstvom Julijske Krajine, zato je jasno, da danes priključitev k Jugoslaviji ni samo zahteva tukajšnjega ljud-
Primorska le veličastno
proslavila svoj narodni praznik
Maršal Tito leta 1943
Kakor v srca preprostega ljudstva vklesan je 29. november na Primorskem; to je tisti dan, ko je jeknil v svet klic borečih se demokratičnih narodov Jugoslavije, ko so jeknile v svet zahteve prekaljenih delovnih “	, * ljudskih množic. 29. november je roj-
Z	TIT Sr	Jugoslavije. Jugoslavije.
^oslavije »	w.,., y„ tar,vojcTeT'„di PriZIk,
7eaasktl7 la>h hVetn- na	Jugoslavije, osnovane na načelih de-
llril0 V°fl 168 ^ mokracije in enakopravnosti, bratsko Julijske Krajine skupno z narodi stva in enotnosti naših narodov, zato Jugoslavije boj za priključitev k Jugoslaviji pod parolo: boj za ljudsko oblast, boj za pravo ljudsko demokracijo, boj za dosego blagostanja množic, kar pa se da edino doseči skupaj z vsemi ostalimi narodi Jugoslavije v Zvezi ljudskih republik Jugoslavije.
Živelo II. zasedanje AVNOJ-a!
Živela Zveza ljudskih republik Jugoslavije!
je ta dan naš praznik. In ne samo naš praznik, ampak praznik vsega demokratičnega sveta, saj pomeni prav zgodovinsko IL zasedanje AVNOJ-a zmago ne samo jugoslovanskih, ampak demokratičnih množic vsega sveta.
In primorsko ljudstvo je 29. no- j Ija in praznika. Ta dan so umolknili vember samo proglasilo za svoj na-1 stroji in pridne delovne roke so ob-
redni praznik s svojimi mogočnimi manifestacijami, kjer je izražalo ponovno potrditev ljudske volje, izražene v sklepih II. zasedanja AVNOJ-a. Že na predvečer so rakete razsvetljevale naše vasi in naselja, kresovi so zagoreli po hribčkih, nešteto razsvetljenih oken je bilo okusno okrašenih. Pesmi in vzkliki so se mešali med ropotanjem orožja — vse v znak, da je danes primorski človek prav tako neomajen v svoji borbenosti in zahtevah, kakor je bil leta 1943.
Ajdovščino je prebudila godba iz Šempasa s poskočno budnico in kraj je bil mahoma preplavljen z zastavami. V ostalih središčih je že v zgodnjih urah zaorila pesem, pesem vese-
stale:	praznik. Da, praznik, naš
praznik!
In stotine, ne, tisoči 'delovnih množic so se zgrinjali v okrajna središča, da ponovno izrazijo svojo voljo, da manifestirajo svoje zahteve tudi na dan obletnice, ko je bil položen neuničljiv temeljni kamen novi demokratični Jugoslaviji. Tako so se razvile v okrajnih središčih mogočne manifestacije, kjer so tisočglavim zbranim množicam zastopniki oblasti tolmačili pomen in jedro II. zasedanja AVNOJ-a.
Z mnogih transparentov se je odražala ljudska volja: Hočemo demokracijo, ki je zrasla iz naše osvobodilne borbe, ki je zrasla iz neomajne borbenosti in žilavih naporov naših najširših ljudskih množic. Hočemo, da se uresničijo zgodovinski sklepi II. zasedanja AVNOJ-a! Hočemo Trst v Titovi Jugoslaviji. Sklepi II. zasedanja AVNOJ-a so izoblikovana volja ljudstva.
Morje tega, pa bodisi v Grgarju, Bistrici, Tolminu, Ajdovščini ali Idriji in iz oči vseh spontana zahteva: Hočemo k Titovi Jugoslaviji, naši materni zemlji.	f
Na vseh manifestacijah so bile sprejete neštevilne pozdravne brzojavke Titu, jugoslovanskim skupščinam, vladi Slovenije itd., kjer je primorsko ljudstvo, ki ni nikdar omahovalo v borbi proti nacifašističnim zverem, v neenaki borbi demokratičnih množic proti kruto nasilnim fašističnim zavojevalcem, ponovno izrazilo svoje polno zanimanje za življenje in razvoj mlade, v borbi skovane in na demokratičnih volitvah utrjene Jugoslavije, domovine delovnih množic, domovine tudi primorskega ljudstva.
S temi tako svečanimi manifestacijami je primorsko ljudstvo ponovno dokazalo, da je naš človek najtesneje * povezan z vsem nehanjem in dejanjem v Jugoslaviji, saj ga v to veže skupna borba, skupne žrtve in dejstvo, da predstavlja prav Jugoslavija danes domovino, za kakršne lik smo pač vse to žrtvovali, saj pomeni prav Jugoslavija tisto močno jamstvo, da ne bomo osleparjeni za naše demokratične pridobitve.
Ko pa je primorsko ljudstvo v popoldanskih urah zvedelo, da je 11. novembra izvoljena skupščina, ki je začela zasedati prav 29. novembra letos, dokončno uzakonila voljo narodov Jugoslavije in s tem dala ponovno jamstvo za ohranitev prave ljudske demokracije, da je proglasila Jugoslavijo za republiko, je šla ta novica od vasi do vasi, od hiše do hiše in povsod dvigala val navdušenja in zmagoslavja. To pa se je pod večer prelilo v ponovne manifestacije širom Primorske. Tokrat pa ga ni bilo, ki ne bi hotel sprostiti klica v znak navdušenja: Živela republika! Živela ljudska demokracija!
Proslava v Ajdovščini
Okrog desetih so se v Ajdovščini na trgu zgrnile številne množice civilistov in vojaštva; godbi iz Šempasa in Vipave sta dajali poudarka razgibani množici. Pesmi in vzkliki so se nepretrgoma menjavali. Sredi trga je bil postavljen okusno okrašen oder, ves v zelenju in zastavah, ki so krasile sliki dveh junakov herojev dveh herojskih ljudstev — sliko Stalina in Tita in s katerega se je odražal napis: Živelo II. zasedanje AVNOJ-a.
Vzklikajoče manifestante je nagovoril zastopnik Poverjeništva PNOO približno takole: Ponovno slavimo, mi cesto slavimo in smo ponosni na to, ker imamo kaj slaviti. Ob takih
dneh se spominjamo naših junaških dejanj iz naše velike osvobodilne borbe. Pa se ne spominjamo samo, ampak vedno gremo naprej v borbo, v življenje za boljše, srečnejše dni delovnih množic.
Naša pot gre čez pogorišča in grobove naproti svobodi. Na tej poti smo našli mnogo prijateljev, nešteto, ne-broj, našli smo edinstvo, bratstvo, še več, našli smo pot do bratske SZ. Da, tudi pot do bratske SZ smo si utrli, do tiste SZ, od katere so nas reakcionarji trgali in lagali o njej, da bi skopali nepremostljive prepade med njo in nami in nas nezaščitene pobili, poklali in uničili. Našli smo
pot do vseh svobodoljubnih narodov sveta.
Na tej poti smo postavili često mejnike. In ni slučaj, da je zrasel sredi najtežje borbe tudi dan, ko smo utrdili srce vseh, že prej iz borbe zraslih odborov ljudske oblasti, to je AVNOJ, ki je postavil na svojem II. zasedanju granitne bsnove naši bodočnosti. Brez dvoma pomeni II. zasedanje AVNOJ-a povsem logičen razvoj v naši borbi, razvoj, ki ga je omogočila rast borbe same in potreb borečih se ljudskih množic.
Nadalje je govornik opisal vsebino II. zasedanja, ki se manifestira v zgodovinskih odlokih, med katerimi je dal posebnega poudarka odloku o pri-Nadaljevanje na 2. strani
Slovenska in hrvatska delegacija na poti v Jajce, na II. zasedanje AVNOJ-a Na čelu kolone Jaka Avšič
ŽIVELA ZVEZNA LJUDSKA REPUBLIKA JU60SLAVIJA! ŽIVEL MARŠAL JUGOSLAVIJE JOSIP BROZ-TITO!
Deklaracra, sprejeta
na li. zasedan y AVNOJ-a v lafcu
Dne 29. novembra 1943. leta ! pomagačem so bili iz narodnih množic je bilo v osvobojenem mestu ; Jugoslavije izkoreninjeni ostanki vele-
Jajcu zgodovinsko drugo zasedanje AVNOJ-a. Skupščini je prisostvovalo 240. odposlancev iz vseh delov Jugoslavije. Razen važnih sklepov je bila sprejeta in izdana tedaj tudi deklaracija, ki jo ponatisku-jemo.
N dveh in po! letih nepretrgane narodno osvobodilne borbe proti okupatorju in njegovim pomagačem so narodi Jugoslavije dosegli velike in odločilne uspehe tgko v notranjepolitičnem kakor v zunanjepolitičnem po-
srbske hegemonistične politike, razbiti vsi poskusi, da se naši narodi razdvoje z medsebojnim sovraštvom in neslogo, a istočasno so bili premagani tudi ostanki reakcionarnega separatizma. Tako so bili ustvarjeni ne samo materialni in politični, ampak tudi vsi moralni pogoji za ustvaritev bodoče bratske, demokratične, federativne skupnosti naših narodov, nove Jugoslavije, zgrajene na enakopravnosti njenih narodov. Danes, ko stojimo pred končnim izgonom okupatorjev iz naše domovine, narodi Jugoslavije prav zaradi tega upravičeno zahtevajo, da se vzpostavi
. !	|	v • ■	*	i —— M vi v Iv. II Z. CI 11 Iv- v 111 j v/ % VICI V- ▼ #.* IZV# -, v vi v I
gleda, j o vsakem sovražnikovem po- takšno državno vodstvo, ki bo po svo-skusu. da bi razbil naso Narodno osvo-1 |om sesfavu in pr„grnmu jamstvo, da bodilno vojsko, se je naša vojaška sila j j)0 vseR1 narodom Jugoslavije tudi za-povecala in strokovno izpopolnila. Cim res zagotovljena resnična enakoprav-bolj se je nas sovražnik trudil, da bi	- -	■ -	....
zadušil osvobodilno gibanje naših narodov, tem bolj so se ljudske množice združevale v tem gibanju okrog Vrhovnega štaba in proslavljenega voditelja tovariša Tita. okrog Protifašistič-
nega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije in okrog nacionalnih, političnih predstavnikov posameznih narodov Jugoslavije. Naš osvobojeni teritorij se je stalno večal, rastle so materialne rezerve in se povečali viri preskrbe za našo Narodno osvobodilno vojsko in prebivalstvo. Vzporedno s tem so se razvijali organi narodne oblasti in razni pomožni gospodarski in upravni or-gani.
Priznanje velikih uspehov naše narodno osvobodilne borbe v inozemstvu na eni strani, a na drugi strani popolno razgaljenje izdajalske vloge begunske »vlade« so postavili pred vodilne organe našega narodno osvobodilnega gibanja povsem nove naloge. Nastala je potreba, da se vsi ti uspehi sistematično utrdijo in izkoristijo za nadaljnje uspešno vodstvo naše narodno osvobodilne borbe.
V zvezi s temi dejstvi je Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije na svojem drugem zasedanju 29. novembra 1943 ugotovil:
1.	Dve leti in pol naše narodno osvobodilne borbe sta vienili svetu dokazali, da so ljudske množice Jugoslavije krenile odločno in krepko na pot oboroženega odpora proti okupatorjem, pot, ki jo je našim narodom poku/.ala Komunistična partija Jugoslavije in po kateri so skupno z njo šle tudi vse res domoljubne sile in politične skupine naših narodov. Ogromna
nost v federativni Jugoslaviji,
3.	Uspehi naše narodno osvobodilne borbe so ponesli v svet slavo naših narodov, razbili goljufive predstave, ki so jih ustvarili sovražniki naših narodov, in so mo^nv utrdili mednarodne politične pozicije Jugoslavije in njenih narodov. Vse sile antihitlerjev-skega bloka so danes že priznale velik delež naših narodov v splošni borbi proti fašističnim osvajalcem. Toda to še ni dovolj. Upravičeno lahko narodi Jugoslavije zahtevajo od zaveznikov in vseh prijateljev, da ne priznajo samo njihove borbe proti okupatorjem, ampak tudi njihovo svobodno demokratično voljo. Upravičene lahko zahtevajo. da se izdajalski begunski vladi in kliki okrog nje ukine podpora, ki jo ponekod v inozemstvu še uživa. Istočasno narodi Jugoslavije upravičeno zahtevajo, da zavezniki priznajo in spoštujejo organe njihove narodne oblasti, ki so vznikli iz dosedanje borbe.
4.	Medtem ko so narodi Jugoslavije dve leti in pol pojili zemljo svoje domovine s svojo krvjo, da bi jo osvobodili osovraženih okupatorjev, je reakcionarna ubežna klika v inozemstvu, ki se imenuje »jugoslovanska vlada«, storila vse, da bi iztrgala orožje iz rok naših narodov. Z lažmi in klevetami je skušala odvrniti naše narode s poti borbene enotnosti, bratskega sodelovanja in sloge, s poti graditve nove bratske skupnosti. S pomočjo svojih agentov, predvsem Draže Mihnjloviča, je ta vlada sistematično organizirala bratomorno vojno v vseh deželah Jugoslavije, a istočasno vrgla odgovornost zn to na narodno osvobodilno gibanje. Ona nosi vso odgovornost za zločine in pokolje, ki so jih in jih še vršijo četniške bande, ki uradno nosijo ime
domovini«.
večina ljudskih množic Jugoslavije |	oa,,“e> *•'.*•*«
se je uvrstila v vrste narodno osvobo- ! »jugoslovanska vojska
in aktivno podprla Istočasno je skusa a zanetiti sovraštvo
dilnega gibanja svojo Narodno osvobodilno vojsko. Vse to velja za vse narode Jugoslavije. S svojo aktivnostjo v narodno osvobodilnem gibanju so ljudske množice Jugoslavije jasno in glasno izrazile svoj protest proti izdajalcem, reakcionarjem in špekulantom doma in v inozemstvu. ki so se z nasiljem in predicali na oblasti v stari Jugo-
slaviji in ki sedaj ponovno poizkušajo, da bi se dokopali na oblast z izdajo, prevaro in špekulacijo in se pri tem opirajo na najreakcionarnejše kroge. Toda vsi poskusi ne morejo skriti dejstva, da je bil med narodno osvobodilno borbo ustvarjen popolnoma nov odnos političnih sil v naši državi in da mora ta novi odnos sil najti izraza tudi v njeni upravi in v državnem vodstvu.
2.	Eden najvažnejših virov sil naše narodno osvobodilne borbe je dejstvo, da sta narodno osvobodilno gibanje narodov Jugoslavije in njegova Narodna osvobodilna vojska zrasla iz osvo-bodilnih gibanj vseh naših narodov. Zn borbo proti okupatorjem narodom Jugoslavije niso bili potrebni nikaki predhodni sporazumi o enakopravnosti itd. Zgrabili so za orožje, začeli osvobajati svoje ozemlje in so si tem ne samo dobili, ampak tudi zavarovali pravico do samoodločbe vključno do odcepitve ali združenja z drugimi narodi. Vse sile, ki sodelujejo v narodno osvobodilnem gibanju, priznavajo našim narodom te pravice že od prvega dne. Prav zaradi tega so se narodi Jugoslavije še tesneje povezali v skupni borbi. V dveh letih in pol herojske borbe proti okupatorjem in njihovim
med narodi Jugoslavije in jih nahujskati na medsebojno klanje. V tem izdajalskem poslu se je tako imenovana vojska te »vlade« — Mihajlovi-čevi četniki, povezala na življenje in smrt z okupatorji in postala najmočnejša opora .fašističnih osvajalcev v borbi proti našim narodom. Ta »vlada« je bila v procesu stalnega razpadanja. V njeni sedanji sestavi so ostali najbolj zagrizeni velesrbski elementi, na čel« z Dražo Mihailovičem in Petrom Živkovičem, čeprav ta formalno ni član vlade. To je vlada odkrite bratomorne
vojne, vlada šovinističnega terorja.
službi fašistov in okupatorjev, izrazito protidemokratska vlada, ki zavestno dela na razbijanju in razkosavanju Jugoslavije. Zaradi tega narodi Jugoslavije upravičeno zahtevajo, da se taki vladi v inozemstvu tudi formalno odvzame pravica, da bi jih še predstavljala.
5.	Skupno z vlado nosi odgovornost za izdajalsko politiko, ki je naperjena proti osnovnim interesom narodov Jugoslavije, tudi reakcionarna protina-rodna monarhistična klika. Velesrbske in druge reakcionarne klike so v imenu kralja Petra in monarhije organizirale in vršile najbolj podle zločine nad lastnim narodom. Kralj Peter je zastavljal vso svojo avtoriteto in podprl te izdajalske zločinske posle. Zgodil se je edinstven primer izdajstva v zgodovini: kralj je vrhovni komandant, izdajalskih četniških band Draže Mi-hajloviča. ki so sestavni del okupatorske vojske, s katero se naši narodi tolčejo na življenje in smrt. Ker so propadli vsi protinarodni poskusi re-
Nadaljevanje s 1. strani.
ključitvi Slovenskega Primorja, Istre. Trsta k novi Jugoslaviji. Zakaj prav ta odlok je večno potrdilo resne demokratičnosti vseh ostalih in jasna priča, da vstaja iz borbe in naporov res nova Jugoslavija ki nima nič skupnega s starimi izdajalskimi in kapitulantskfTni oblastniki s kraljem Petrom na čelu.
Množice mamfestantov so kar Cesto prekinjevale govornika in vzklikale II. zasedanju AVNOJ a, Titu in skandirale svojo neomajno zahtevo: »Hočemo republiko!«
»Kakor ni mogoče uničiti trave,« je nadaljeval govornik, »tako ni mogoče zatreti volje ljudstva. Ona raste, se razvija in je neuničljiva. 11 zasedanje AVNOJ-a je izoblikovalo voljo množic, odloki so torej odra/ ljudskih teženj in zahtev in so torej neunič-
Tako je! Dol z reakcijo! Smrt fašistom! Hočemo Trst v Titovi republiki Jugoslaviji!
Potem je spregovoril še zastopnik vojske in ponovno naglasil, da je vse to, kar je zraslo v času borbe, zasluga borečih se množic, ki so prezirajoč vse, gradile lepšo bodočnost s tem, da so rušile vse, kar je bilo starega, protiljudskega. in obenem gradile novo ljudsko domovino.
Nato so bili odlikovani še junaški borci pred vsemi zbranimi manifestanti. ki so nenehoma vzklikali naši vojski, junakom naše narodno osvobodilne borbe.
Pred koncem pa so bile še prebrane pozdravne brzojavke, naslovljene na jugoslovansko skupščino, tov. Tita in narodno vlado Slovenije. Končno pa so ob spremljanju godbe zbrani manifestanti zapeli: Hej Slovani! in
I jivi. Zaman se trudi reakcija, da bi j se razvrstili v mogočen sprevod, ki danes pokvarila to, kar so si narodi | je z navdušenimi vzkliki sel skozi z borbo skovali.«	' Ajdovščino in Šturie.
akcionarnih izdajalcev, so postali kralj in monarhija zadnje zatočišče, center vseh protinarodnih klik. Pod praporom kralja in monarhije se vršijo najbolj gnusna izdajstva in najbolj strašni zlo
čini nad našim narodom. Zato je apra-, (ske konference predstavnikov vlad
vičena zahteva naših narodov, da se tudi do kralja in monarhije zavzema stališče, ki ustreza njihovim odnosom do narodno osvobodilne borbe.
Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije izraža v imenu vseh narodov Jugoslavije, katere predstavlja kot njihov vrhovi zakonodajni predstavniški organ, topla čuštva prijateljstva, ki jih narodi Jugoslavije gojijo do narodov Zveze sovjetskih socialističnih republik. Velike Britanije in Združenih držav Amerike kakor tudi čustvo občudovanja in priznanja herojski borbi in slavnim zmagam Rdeče armade na vzhodni fronti in zavezniških kopnih, pomorskih in zračnih sil nad fašističnimi osvajalci. Narodi Jugoslavije cenijo vse znake, ki kažejo, da se v zavezniških državah danes vedno bolj pravilno ocenjuje borba, ki jo naši narodi vodijo že dve leti in pol, ter vloga, ki jim pripada v skupni borbi svobodoljubnih narodov proti fa-
opremi in hrani, ki jo izkazujejo za- i vezniki. Z veseljem pozdravljajo vzpo- | stavitev direktnih zvez med glavnim , štabom zavezniških oboroženih sil srednjega vzhoda in Vrhovnega štaba Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, ki so omogočili začetek bratskega vojaškega sodelovanja med silami Narodno osvobodilne vojske in zavezniških oboroženih sil.
Narodi Jugoslavije so z veseljem sprejeli in pozdravili sklepe moskov-
Zveze sovjetskih socialističnih republik. Velike Britanije in Združenih držav Amerike ki zagotavljajo vsem narodom pravico. «In sami, po svobodno izraženi volji rešijo vprašanja svoje notranje državne ureditve. Ti sklepi so največjega pomena tudi za narode Jugoslavije, ki so s svojo uporno osvobodilno borbo pokazali voljo in pripravljenost. da svojo skupno domovino sami zgradijo na novih temeljih resnične demokracije in enakopravnosti narodov.
Narodi Jugoslavije bodo nadaljevali in še povečali svoje napore za dokončno in popolno zmago nad fašističnimi osvajalci in tako izpolnili svojo dolžnost. ki jo čutijo do skupne stvari, za katero se borijo vsi svobodoljubni narodi sveta Zato tudi pričakujejo, da bodo njihovi napori in delež, ki ga s svojo borbo in žrtvami doprinašajo za to skupno stvar, pravilno cenjeni in da bodo zavezniške vlade v interesu skupne stvari s svojimi bodočimi stališči olajšale narodom Jugoslavije, da bodo lahko izpolnili svojo veliko dolž-
šistični kugi
Narodi Jugoslavije so hvaležno spre- ; nost. ki so jo prostovoljno vzeli jeli prvo pomoč v vojaškem materialu, ' svoja ramena.
Ustrezno tem dejstvom je Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije kot najvišje in edino resnično predstavništvo volje vseh narodov Jugoslavije
sklenil:
1.	da se Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije konstituira v vrhovni zakonodajni in izvršni predstavniški organ Jugoslavije kot vrhovni predstavnik suverenosti narodov in države Jugoslavije kot celote, in da sc postavi Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije kot organ z vsemi lastnostmi narodne vlade, preko katerega bo Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije izvrševal svojo izvršno funkcijo;
2.	da se izdajalski nbežni »vladi« odvzamejo vse pravice zakonite vlade Jugoslavije, da bi še naprej predstavljala narode Jugoslavije kjer koli in pred komer koli;
3.	da se pregledajo vse mednarodne pogodbe in obveznosti, ki so jih sklenile v imenu Jugoslavije ubežne »vlade« v inozemstvu, da se prekličejo ali ponovno sklenejo ali odobrijo mednarodne pogodbe in obveznosti, ki bi jih v bodoče eventualno še sklenila ubežna tako imenovana »vlada«, se ne priznajo;
4.	da se Jugoslavija zgradi na demokratičnem federativnem načelu kot državna skupnost enakopravnih narodov;
5.	da se vsi ti sklepi formulirajo v posebnih odlokih AVNOJ-a.
V Jajcu dne 29. novembra 1943.
Za Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije:
Predsednik: Dr. Ivan Ribar 1. r.
Sekretar: Rodoljub Čolakovič 1. r.
S tem, da ustvarjamo enotnost, gradimo svo o boljšo in srečnejšo bodočnost
Nasi novinarji v razgovoru z namestnikom poveljnika Vojne uprave JA za Slov. Primorje,
Istro in Reko o tekočih vprašanjih
c
Novinarji iz Ljubljane, Zagreba, in Reke so se v sredo, 21. novembra zglasili pri namestniku poveljnika Vojne uprave JA za Slovensko Primorje, Istro in Reko polkovniku tovarišu Holjevcu. Zastavili so mu več vprašanj o aktualnih problemih zone, na katera so dobili izčrpne odgovore.
1. Iz katerih vzrokov je Vojna uprava JA dala v promet nove lire, ki jih je izdala Gospodarska banka?
Z ozirom na gospodarske in finančne težave, v katerih se nahajajo široke ljudske množicer nu tem teritoriju, jc
bilo treba dati V promet nove lire. Zaradi nezadostne količine denarja, ki je bil v obtoku, je v zadnjem času grò-zila nevarnost, da ne bi mogli začeti večjih obnavljanj, redno izplačevati delavcev in kriti potrebnih industrijskih surovin in ostalega materiala.
Mnogi denarni zavodi so pred in za časa osvoboditve lega teritorija po JA potegnili po večini denar v Italijo ali pa so ga iz svojih central blokirali pri podružnicah. Pcav tako so tudi večja podjetja potegnila svoj kapital v Italijo ali v zono »A«, dočim so ostali delavci, nameščenci in porušene naprave brez, potrebnih sredstev za obnovo.
Jugoslavija proži temu teritoriju veliko materialno pomoč. Jugoslavija je stavila Vojaški upravi JA na razpolago vso količino italijanskih lir, ki jih je imel«. Toda te lire so dan na dan odhajale ter izginjajo s tega teritorija. Za lire, ki so bile izročene v obtok, so iz zone »A« uvažali največkrat drobne nezadostno koristne predmete, ne pa onega, kar je bito najpotrebnejše širokim ljudskim množicam. Tako je ostal tn teritorij brez zadostne količine denarja v obtoku.
V glavnem so to razlogi, zaradi katerih smo dali v obtok novo liro.
2. Ali se že^ danes čuti izboljšanje v finančnem in gospodarskem pogledu, potem ko je bil izdan naš ukrep, da se da v obtok nova lira?
Sedaj poteka ravno mesec dni, kar smo dgli v obtok prve količine nove lire. Vsekakor je to dejstvo pomagalo, da so se pričela izvajati večja dela ter da so se zagotovila delavcem in nameščencem redna izplačila. Posebni krediti, ki smo jih odobrili posameznim našim ustanovam in podjetjem, so pripomogli. da se je poživila stavbna delavnost, predvsem Pa obnova posameznih industri iških in ostalih objektov.
S tem ukrepom smo mnogo pripomogli k temu, da se je gospodarstvo normaliziralo. Hkrati pa je s tem ukrepom znatno olajšana borba proti črnoborzijancem in špekulantom. Njim je — tako se zdi *«— nova lira največji trn v peti.
3.	Kako je urejen odnos vaše lire do denarja, ali ima prebivalstvo te zone možnost, da kupuje v Jugoslaviji in v zoni »A«?
V soglasju z zveznim ministrstvom za finance so bili storjeni ukrepi, po katerih lahko kupuje prebivalstvo zone »B« v Jugoslaviji in vrši izmeno blaga nn sledeči način:
Celotni izvoz ter uvoz blaga se vrši na temelju dovolilnice za uvoz in izvoz, ki jo izdnja gospodarski oddelek
Vojaške uprave JA- Vsa plačila za uvoženo blago iz Jugoslavije ter vsa naplačila na račun _'zivoženegn blagn_ v Jugoslavijo se vršijo samo preko z.bir-nega računa v lirah, ki je odprt pri Gospodarski banki na Reki in pri njeni podružnici v Postojni. Izvoz blnea
iz zone »B« v Jugoslavijo Se fakturira v lirah, uvoz iz Jugoslavije v zono »B« pa v dinarjih. Obračunski tečaj znaša po vseh vplačilih ter izplačilih preko predvidenega zbirnega računa 30 din za 100 lir.
V potniškem prometu se lahko vrši prenos na podlagi rednih potrdil največ do 1000 din odnosno 3000 lir mesečno na osebo.
Narodna banka v Jugoslaviji in Gospodarska banka na Reki bosta opravljali ta posel kot posredovalki. Na področju te vojaške uprave je najstrožje prepovedana uporaba dinarja kot plačilnega sredstva.
Kar se tiče trgovskih mlnošnjev z
zono »A«, smo o tem vprašanju v stiku z zavezniško vojaško upravo. Prepričani smo, da bo to vprašanje v kratkem uspešno rešeno, tako da bodo tukajšnji trgovci lahko kupovali potrebne predmete v zoni »A«.
4.	Kako je ljudstvo sprejelo novo liro na ozemlju vaše vojne uprave?
Kakor smo obveščeni od narodnih oblasti in antifašističnih organizacij, so široki ljudski sloji sprejeli _ novo liro z razumevanjem in razumeli njeno potrebo na vsem ozemlju razen z majhno izjemo mesta Kopra. Tam so gotovi profašistični elementi ravno zaradi zamenjave lire poizkušali izzvati stavke.
5.	Ali nam lahko tovariš polkovnik malo več poveste o dogodku v Kopru?
Če se govori o koprskem slučaju, potem moramo upoštevati dvoje.
1.	V mestu Kopru je prišlo 31. okt. 1943 do izgredov "tned množično antifašističnih demonstrantov, ki so _ demonstrirali proti stavki, organizirani od profnšističnih elementov. Pri teh demonstraciiah je bil ubit en Italijan, drugi pa je bil težko ranjen in je umrl. Razbitih je bilo nekaj trgovskih lokalov. Teh izgredov ne odobravamo in podvzeli smo vse potrebne ukrepe, da krivce najdemo in jih kaznujemo.
2.	Posebno vprašanje je zločin v Št. Tomažu, v vasi blizu Kopra, ki nima nikakršne zveze z dogodki v Kopru. V tej vasi je bil izvršen zločin nad dvema slovenskima družinama. Del tržaškega in itali janskega tiska je ob teni primeru dvignil strupeno kampanjo in ga skušal prikazati svetovni javnosti v napačni Inči. Ta del tiska je namrep trdil, da je bil zločin izvršen nad italijanskima družinama in da se na ozemlju, ki je pod jugoslovansko vojno upravo, preganjajo Italijani, kar na noben način ne odgovarja resnici. Obe družini v Št. Tomažu sta slovenski, a v eni teh d.veh družin je en član italijanskega porekla. Vsi drugi slučaji
ki jih je prav ta isti tisk raznesel, so zlonamerno izmišljeni, kar je ugotovila tudi komisija. V obeh primerih sta narodna oblast in vojna uprava JA podvzeli vse potrebne ukrepe in krivci bodo kaznovani.
6.	Ali bi nam tov. polkovnik hotel nekaj povedati o sedanjem gospodarskem _ in političnem položaju na ozemlju Vojne uprave JA?
Pričeli so se okrajni upravno-politični kurzi
Poslednje priprave za pričetek upravno-političnih tečajev po okrajih gredo h koncu in tako sta že začela delati v ajdovskem in koperskem okraju dva tečaja in v najkrajšem času prične v Kopru tudi italijanski tečaj. Tečaji so predvsem namenjeni vzgoji novo izvoljenih odbornikov krajevnih NOO in zaščitnikov. V 14 dneh naj se spoznajo tečajniki z vsemi osnovami, potrebnimi za nadaljnjo izgradnjo naših aktivistov. Tečaji se bodo predvidoma vršili vse zimske mesece in tako dali potrebne osnove
l
Zahvaljujoč se največjim naporom narodnih oblasti, sindikatov in celokupnega prebivalstva je bil v gospodarskem pogledu storjen velik korak naprej. Še zelo daleč smo on tega, w bomo lahko rekli, da naša prometna sredstva zadoščajo vsem potrebam, toda v vsakem pogledu smo toliko napredovali, da lahko naša prometna sredstva prepeljejo najnujnejše in najvažnejše.
Z namenom krepitve in obnove ladjedelniške industrije je bila te dni osnovana uprava ladjedelnice, katere naloga je, da pomaga obnoviti ladjedelnice strokovno in materialno.
Po iniciativi narodnih oblasti je bil osnovan tudi nadzorstveni organ za prehrano. Njegovi rezultati se vidijo tako v nabavi, kakor tudi v razdelje-
Potrebno je podčrtati zadnje rezultate, ki so jih dosegli v produkciji rudarji Rase s tem, ko so dvignili produkcijo v mesecu oktobru skoraj za 100 odstotkov. Prav tako so rudarji v Idriji meseca oktobra zvišali produkcijo za 30 odstotkov z ozirom na mesec september.
Enako je treba pohvaliti delo naših mornarjev, ki pod zelo težkimi pogoji prevažajo premog iz Raše na Reko. Na ta način nudijo skupno z rudarji Raše dragoceno pomoč Jugoslaviji posebno pri obnovi industrije.
Znatno bodo pomagali pri premagovanju vseh zaprek, ki stoje na poti do popolne normalizacije, _ dosedanji ukrepi, ki so bili_ pod vzeti skupno z narodnimi oblastmi, kakor tudi ukrepi, ki bodo še podvzeti:	zagotovitev
kre«lita, izplačila bonov izdanih od JA privatnikom in pravilen načrt dela.
Volitve, ki se bodo te dni vršile v Istri, bodo okrepile narodne oblasti in omogočile hitrejši tempo v obnovi.
Zmaga Ljudske fronte v Jugoslaviji je izzvala veliko navdušenje na vsem tem ozemlju.
Italijani« Hrvati in Slovenci Istre in Slovenskega Primorja se uče od narodov Jugoslavije, kako se kuje enotnost za pravilen razvoj njihovega skupnega življenja.
, Hrvati, Slovenci in Italijani grade s tem, da ustvarjajo takšno enotnost v Istri in slovenskem Primorju, svojo boljšo in srečnejšo bodočnost

vsem vaškim kadrom. V najkrajše^ času bodo tudi po drugih okrajih pričeli z ukom.
Že en sam obisk takega tečaja nudi obiskovalcu razveseljiv vtis. Preprosti ukaželjni aktivisti kar srkajo vsako spoznanje in razvijajo po vsakem predavanju živahne debate. O vsaki stvari hočejo biti do dobra poučeni. Brez nadaljnjega pomenijo okrajni upravno-politični tečaji korak naprej pri splošni prosveti naših novih kadrov.

Mi smo vedno pripravljeni s krvjo braniti to, kar smo si priborili
S proslave tretje obletnice ustanovitve VII. udarne divizije, ki se je pretolkla tam od daljne Banije do nas, da nam je, prezirajoč ogenj in kri, pomagala osvoboditi našo od fašistov cétrt
stoletja tako mučeno in rapano Primorsko
25. november je tisti jesenski dan, ko se je pred tremi leti v svobodnih hostah Banije osnovala VIL divizija. Osnovala se je divizija junakov banjškega ljudstva. Ce si takrat vprašal ženico, ki je hitela iz vasi: »Kam, mamca?« ti je vsaka prav začudeno odgovorila, češ, ali še ne veš: »Kam neki, glej ga; v partizane grem.« Iz takega ljudstva je zrasla VIL divizija; zato je tako junaško branila in ščitila svojo grudo, svojo domovino, svoje ranjene tovariše, zato je tudi lahko pohitela na naša primorska tla, da nam pomaga braniti in osvoboditi še ta košček naše skupne domovine, Titove Jugoslavije.
In danes je na naših tleh in danes jasneje kot kdaj koli izžareva iz oči slednjega borca, da ostane ta divizija tu, dokler tudi Primorske ne bodo zajele v svoj okvir meje Titove Jugoslavije, dokler tudi ta košček slovenske zemlje ne bo za vedno svobodno zadihal v demokratični državi delovnih ljudskih množic, in to izžareva iz oči naših borcev zato, ker tako hoče primorsko ljudstvo in ker tako hoče banjiško ljudstvo, zato ker tako hočejo narodi Jugoslavije.
V dopoldanskih urah 25. t. m. so se na obširnem prostoru izven Idrije razvrstili borci VIL divizije, junaki Banije in ogromne množice Idrijčanov. Nato so vojaški predstavniki IV. Armije pregledali postrojeno vojsko in potem skupno z zastopniki ljudske oblasti in množičnih organizacij stopili na okusno pripravljeno tribuno, kjer je kot prvi spregovoril komandant VIL divizije. Nekaj svojih kratkih pozdravnih stavkov je podčrtal z besedami: »Mi smo vedno pripravljeni s krvjo braniti to, kar smo si s krvjo priborili.«
Njegovim besedam je sledilo dolgotrajno odobravanje, ki se je mešalo s klici navdušenja: Hočemo k Titovi Jugoslaviji! Hočemo našo vojsko v Trst. Hočemo ljudsko oblast v Trstu; samo ona je jamstvo, da bodo izdajalci in fašisti na naših tleh iz-frebljeni.
Potem je spregovoril komisar divizije, ki je v izčrpnem govoru prikazal junaško borbo, žrtve in zmage VIL divizije, divizije banijškega ljudstva. Množica in vojska ga je često prekinjala s klici odobravanja, klici Titu in Stalinu ter junakom in herojem osvobodilne borbe.
Nepopisno navdušeno pa je bil pozdravljen generalni major bratske Rdeče armade, ki je v svojih klenih besedah očrtal skupne napore narodov SZ in narodov Jugoslavije za strtje nacifašistične zveri, ki je hotela spraviti na kolena, ponižati in izropati narode SZ in Jugoslavije ter jim tako pripraviti bodočnost sužnjev in hlapcev. Med drugim je dejal: »Silna je zasluga jugoslovanskih partizanov ne samo za jugoslovanske narode, ampak za ves demokratični svet.«
Idrijska mladinka je podala med navdušenim vzklikanjem množice generalnemu majorju šopek cvetlic
znak večnega bratstva, ki ga je skovala skupna borba in ga utrjuje skupno delo narodov SZ in Jugoslavije.
Zatem je sprejel šopek cvetja tudi generalni major IV. Armije, komandant VIL divizije pa cvetje in sliko Idrije v dokaz, da sta v ljudsko demokratičnih državah narod in vojska eno.
Potem je nagovoril navzoče še zastopnik Poverjeništva PNOO in prikazal rast naše ljudske oblasti v ra-stu same narodno-osvobodilne borbe ter naglasil nezlomljivo borbeno voljo primorskega ljudstva za priključitev Primorske s Trstom Titovi Jugoslaviji, borbo, ki se odraža v delu za obnovo, utrjevanju ljudske oblasti, v gojenju in poglabljanju slovansko-ita-lijanskega bratstva ter edinosti in enotnosti ljudskih množic Julijske Krajine. Kot zastopnik teh ljudskih množic je čestital junaški diviziji k tretji obletnici ustanovitve.
Za njim je povzel besedo zastopnik banijškega ljudstva:	»Prinašam
vam pozdrave vseh tisočerih mater, bratov in sestra, tistih, ki so v času štiriletne borbe nosili mimo zased in bunkerjev hrano svojim borcem v gozd. Ne samo pozdrave, ampak tudi sporočilo, da smo v času, ko vi bedite nad pravico, ki smo si jo s krvjo
priborili, postavili nad štiri tisoč novih hiš, da smo letos posejali več zemlje, kakor je je bilo kdaj koli posejane prej v Jugoslaviji.
K sklepu je spregovoril še komisar IV. Armije.
Najlepši pa je bil prizor, ko je podarila novo zastavo VIL diviziji Idrijčanka, mati, ki je darovala štiri sinove v narodno-osvobodilni borbi, štiri sinove junake-partizane.
Proti poldnevu pa je bila na trgu v Idriji vojaška parada, ki se je končala z vseljudskim rajanjem kola.
Spet si videl naše vodilne oficirje, visoke goste, kako so z roko v roki plesali z domačini, z vojsko, z mladino. Vse je zajel res pravi občutek velikega praznika, saj je ena izmed jugoslovanskih divizij praznovala obletnico svoje ustanovitve.
Popoldne so bile dobro uspele fizkulturne tekme, zvečer pa akademija. Tako je praznovala VIL divizija med nami spomin na tiste dni iz časa borbe, ko je rastla iz slabo ali skoraj neoboroženih pa junaških ljudskih množic mlada Jugoslovanska armada.
Od 2. do 8. decembra
»Vojkov teden«
SIAU protestira proti pristranskemu pisanju poluradnih zavezniških časopisov v Trstu
Metočno ali napačno, dejanskemu stanju nasprotno poročanje utegne škodovati ne samo kaki politični skupini, temveč tudi zavezniškemu nevtralnemu stališču
2. december
»Vojkov dan«
Izvršni odbor slovansko-italijan-ske antifašistične unije za Julijsko krajino in Trst je poslal zavezniški vojaški upravi sledeče protestno pismo, odposlano 25. t. m.:
Zavezniški vojaški upravi v Trstu! Izvršni odbor slovansko-itali-janske antifašistične unije za Julijsko krajino, je na svoji seji dne 5. novembra 1945 med drugim obširno razpravljal o poročanju tukajšnjega tiska v zadnjem času, zlasti v zvezi z manifestacijami dne 3. in 4. novembra ter glede obeh zavezniških dnevnikov, »Giornale Alleato« in »Glas zaveznikov«, ugotovil:
1.	Da je zavezniška vojaška uprava, na podlagi sporazuma, od jugoslovanske vojaške uprave dne 12. junija t. L prevzela v upravo del Julijske krajine, cono A, v namenu, da na podlagi demokratičnih načel nepristransko vzdržuje javni red v korist vsega prebivalstva, da ne podpira niti ene niti druge politične skupine, ali bolje: da se ne vmešava v tukajšnje notranje razmere, dokler mirovna konferenca ne odloči državne pripadnosti Julijske krajine.
2.	Da sta tako »Giornale Alleato« kakor »Glas zaveznikov« v svesti si svojega posebnega položaja in svojih nalog, ki jima gredo zaradi značaja poluradnih glasil zavezniške vojaške uprave, v svojih prvih številkah z dne 19. julija t. L na uvodnem mestu razglasila, da nameravata »podajati svojim čita-teljem obsežno časopisno gradivo, sproščeno polemičnih zahtevkov ter
političnih ali nacionalnih interesov«. Nanje ni in ne bo mogoče vplivati z grožnjami ali finančnim pritiskom. Nadalje, da bosta skušala »ustvariti potrebno zvezo med zavezniško vojaško upravo in civilnim prebivalstvom«.
3.	Iz prve in druge omenjenih točk sledi, da bi morala »Giornale Alleato« in »Glas zaveznikov«, kot poluradni glasili zavezniške vojaške uprave, katere nepristranost zastopata, poročati nepristransko o vseh tukajšnjih dogodkih, ker bi sicer z netočnim ali napačnim, dejanskemu stanju nasprotnim poročanjem, utegnila škodovati ne samo kaki politični skupini, temveč tudi zavezniškemu nevtralnemu stališču, tako pred tukajšnjo kot pred mednarodno javnostjo.
4.	V zadnjem času pa sta glasili »Giornale Alleato« in »Glas zaveznikov« v svojih poročilih pristranski, v nasprotju z zgoraj navedeno drugo točko, to pa zlasti glede manifestacije dne 3. in 4. novembra 1.1. v Trstu, glede izobešenih zastav (»Giornale Alleato«) in »umerjenosti« šovinistične manifestacije, katere udeleženci so izzivali antifašiste s psovkami kakor: »fora i sciavi«, »narodni izdajalci« itd. Isti list imenuje »italijanske patriotič-ne pesmi« vse izzivalne, šovinistične popevke, ki so jih prepevali v sprevodu, na primer: nella patria di Rosetti non si parla che italian« (v Rosettijevi domovini se govori samo italijansko), kakor je tudi pristranski v navedbi števila demonstrantov in protidemonstrantov oba dni, kar nam jasno dokazuje-
jo fotografski posnetki. Prav tako isti list obeležuje transparente v vrstah manifestantov dne 5. novembra, da so se nanašali »na nedavne nerede, ki so se pripetili v Istri«, s čimer podpira lažna poročila tržaškega šovinističnega tiska o nekih dogodkih in grobo krši nevtralnost zavezniške vojaške uprave, dasi prav to izpričuje šovinistični značaj manifestacij.
Navedli smo en primer izmed mnogih drugih starejšega datuma, a še tega ne v vseh podrobnostih. Tak način enostranskega poročanja, ki se ne ujema z dejanskim stanjem in more služiti le neki politični skupini, in ki pomeni vmešavanje v naše notranje razmere, je v nasprotju z objavljeno nevtralnostjo. ' Z njim poluradni glasili vzbujata nezadovoljstvo večine ljudskih množic, namesto da bi ustvarjali potrebno zvezo med zavezniško vojaško upravo in civilnim prebivalstvom ter prispevali k pomirjanju tukajšnjih prilik.
Želimo, da bi zavezniška vojaška uprava v splošno korist upoštevala naše pripombe in napravila vse potrebne korake, da se bodo spoštovala načela, ki jih je ob prevzemu oblasti na tem ozemlju javno razglasila ter tako zavarovala princip demokracije.
Fašistične provokacije v Slovenski Benečiji se spet pojavljajo
fašistična reakcija, zaslombo pri med-
Italijanska ki ima svojo narodni reakciji in ki jo podpirajo finančni mogotci, naperja vso svojo silo proti ljudskemu demokratičnemu gibanju v Slovenski Benečiji. Med prebivalstvom uprizarjajo razne gonje in tudi odkrite napade proti vsem zavednim Slovencem. Zavedne protifašiste napadajo celo v njihovih domovih, pa tudi iz zasede. Ropi, požigi in napadi so na dnevnem redu. Reakcija pa vali potem vso krivdo na partizane. V vasi Klinci je te dni že osem-najstič gorelo. Neznanci požigajo domačije, hleve in senike. Reakcija ponovno zvrača krivdo na partizane češ, da prihajajo tja požigat iz
Idrijskega kota in Kanalskega. Od zavezniške vojaške uprave so dobili orožje, nekaj strojnic, katerih regljanje se čuje vse noči preko slovenskih vasi v Slovenski Benečiji.
Tiskovni sklad
Tiskovni sklad do sedaj: 27.668 Lir
75 din
Tiskovni sklad 1. decembra 1945:
Brelih Marta, Ajdovščina, 100 lir, Skok Ivanka, Podgozd št. 198, okraj Grgar, 32 lir, Jeušček Kristina, Zabrdo št. 41, okraj Grgar, 14 lir, Menard Francka, Bazoviška ul. 1, Idrija, 10 lir, Kenda Marija, Krnice-Masore št. 136, okraj Cerkno, 10 lir, Malečkar Marica, Ostrožno Brdo 37, Št. Peter na Krasu, 8 lir. Skupaj 174 lir.
Maršal Tito govori na II. zasedanju AVNOJ-a v Jajcu leta 1943
Spomini na mlado domovino
Ko je človek mlad ne misli na to, da mladost mine, zato nima spoštovanja do spominov. Ko pa mladost mine, postaneš nemiren in iščeš sledov, ki so jih pustila tvoja mlada pola. Vse ti je milo, kar najdeš, otroški čeveljčki, kapuca, otroška posteljica, zibelka, polomljene igrače, šolski zvezki z domačimi nalogami, odrezan pramen kodrčkov. In potem iščeš sebe v tem odčaranem svetu. Ko tako gledaš te drobne stvarce, se spomniš matere, ki te je pogrinjala v otroški posteljici in ki je ni več, se spomniš vsega, kar je bilo in se več ne vrne. Zato nekateri zbirajo take črepinje minulega življenja v bridki zavesti, da je vse samo enkrat. Drugi pa zbirajo kamne, škatlice od vžigalic, hrošče, znamke, star denar, stare puške, stare ure, knjige, ptiče, kače in rastline.
Tudi mi bomo pričeli zbirali, zbirati vse, kar spominja na detinstvo naše mlade domovine, na našo štiriletno narodno osvobodilno borbo.
Partizanska borba je postala zgodovina in treba je zbirati takoj, da spominki ne izginejo. Mnogo predmetov je propadlo v ofenzivah, še mnogo vel pa jih bi morda uničila naša površnost. Papir se podkuri, iz triglav-ke ali titovke pa lahko napraviš copate. Tako bi umrli spomini na prve partizane. Zalo ne smemo biti površni. Partizanski časi so za nami, ne smejo pa bili pozabljeni; dokler smo živi mi, ne bodo, prav gotovo ne, prišli pa bodo za nami mlajši rodovi in njim moramo predati ne samo ustno izročilo, ampak vse, kar hrani še sled brezprimerne partizanske borbe. Zalo je treba takoj na delo, da zberemo vse te spomine. Zbirajmo žepne in stenske časopise, skice, orožje, trofeje, fotografije narodnih herojev, predmete, ki so jih narodni heroji upotrebljavali v teku borbe, dnevnike, prve partizanske obleke, prve partizanske štampiljke, sploh vse, kar spominja na čudovito preprostost sredstev, s katerimi je naš prvi par-
tizan bojeval boj na življenje in smrt. Ne zato, da bomo ob njih jokali, ampak da nam bodo priča naših žrtev, nadčloveških naporov, spomin na junake, ki so izbojevali svobodo in izgradili Jugoslavijo, kakršna je in kakršna še bo, državo srečnih ljudi. Zbrali moramo gradivo za zgodovino, za resnično zgodovino narodno osvobodilne borbe. Ne maramo umetno ustvarjati kraljevičev Markov in kraljev Matjažev, niti celjskih avanturistov v novi izdaji. Oni so se borili za svojo slavo in za svoje bogastvo. Mi hočemo prikazati, kako se je boril človek v letih 1941—1945 za svobodo domovine, za ljudske pravice. Ta zgodovina pa bo napisana tudi sinovom v svarilo, če bi jih kdaj zamikalo zlorabiti oblast, ki jim jo bo ljudstvo zaupalo. Danes je še vsa naša domovina en sam muzej. Požgani domovi, grobovi, raztreseni po poljih, pašnikih in gozdovih, po hribih in dolinah, pričajo o strašnih časih in o strašnih sovražnikih. Dekleta v oblekah iz padal, moški v vseh mogočih partizanskih uniformah s titov-
kami na glavi pričajo, kakšni so bili nekoč časi, ko ni bilo razlike med civilistom in partizanom, ko so se vsi borili za svobodo, stari in mladi, moški in ženske, pričajo, kakšni so bili nekoč časi prvih tovarišev in tovarišic. .
Mi danes več ne verjamemo v zgodbo kraljeviča Marka in kralja Matjaža. Takrat so imeli vladarji svoje dvorne pesnike, ki so bili za pretiravanja v svojih junaških pesmih naročeni in plačani. Naši junaki Rozman Stane, Vojko in drugi pa si niso najemali pevcev v svojo slavo. Njihove junaške zgodbe niso naročene, plačali pa so jih sami s svojo srčno krvjo. Nobenih pravljic, nobenega izmišljenega junaka ne maramo. Zato moramo zbirati podatke in predmete, ki spominjajo na naše narodne heroje, da bodo njih življenjepisi resnični in zgodovinski. So pa ljudje, ki hočejo omalovaževati partizane in partizansko borbo in bi najraje videli, da se o tem sploh ne govori. Prelepi in prehudi pa so bili časi, da bi jih človek mogel pozabiti. Zato vsi, vsi,
ki so v gozdovih in gorah pustili svoje srce, ki so v gozdovih našli svojo domovinsko pravico in svojo domovino, zbirajo spomine na to svojo milo domovino.
Minila bodo leta in desetletja, marsikaj bo čas odel v pozabo, ostali pa bodo spomini slavnih partizanov. Obledelo povelje že morda slabo čitljivo in marsikatero podpisano z okorno roko kmeta ali delavca — vojskovodje. Takrat bodo ljudje, ki si bodo ogledovali po muzejih te dokumente, spraševali: Kje so bili tedaj »jugoslovanski oficirji«? To vprašanje že danes obtožuje. — In še mnogo je stvari in spominov, ki bodo slavili našo dobo. In vsi, ki bodo gledali te zaklade naše narodne časti in svobode, bodo priznavali; bili so veliki ljudje v veliki dobi. Neznani borci bodo v izgubljenih grobovih tedaj že strohneli, kri bo oprana z naših stezic; v naših obnovljenih domovih pa bo rasel srečnejši rod, rojen pod svobodno rdečo zvezdo.
Premrov Dragan.
ŠOLA ZA AKTIVISTE
Slovansko-italifanske antifašistične zveze
SIASI se bori za krepitev in utrditev slovansko-italijanskega bratstva
S prvo in osnovno točko programa SIAU, ki predstavlja osnovno težnjo vsega zavednega primorskega ljudstva, to je priključitev Primorske s Trstom k Jugoslaviji, je brez dvoma najbolj povezana peta točka programa, ki se glasi:
SIAU se bori za krepitev in utrjevanje v skupni borbi skovanega slovansko-italijanskega bratstva, ki je predpogoj za uspešnost naše borbe. Domača kakor tudi mednarodna reakcija se z vso močjo trudi, da b; vnesla v naše vrste duha nacionalne mržnje, s čimer hoče samo obnavljati fašizem. Naloga SIAU pa je, da pojav šovinizma na vsakem koraku z vsem' močmi zatre.
Vsakemu članu SIAU, še posebno pa vsakemu aktivistu SIAU, mora biti popolnoma jasno, da brez izvedbe te točke programa ne bi nikoli mogli izvesti njegove prve in osnovne točke. Zato je nujno, da se nekoliko podrobneje pobavimo z vprašanjem slovan-sko-ifejlijanskega bratstva, kako je to nastalo in zakaj je tako važno prav v vprašanju priključitve Kljub mnogemu vsestranskemu poudarjanju nekateri aktivisti še delajo napake in ne pojasnjujejo stvari dovolj jasno in prepričevalno nekaterim zapeljancem, ki nasedajo reakcionarni propagandi, ki skuša prav ob tem vprašanju najbol’ razbijati enotnost primorskega ljudstva.
Kdaj se je skovalo italijansko jugoslovansko bratstvo?
Jedro in temelji današnjega trdnega edinsiva
slovenskih, italijanskih in hrvaških 'množic se je skovalo v štiriletni krvavi skupni osvobodilni borbi proti nacifašizmu. To jedro se je skovalo na fronti, se je skovalo v zaledju. V skupnih težkih borbah proti nemškim okupatorjem, italijanskim fašistom, četnikom in belogardistom, v teku skupnih naporov in žrtev, se je beseda bratstvo in edinstvo spreminjala v dejstvo in postala živa stvarnost. Z ramo ob rami so se v vrstah Jugoslovanske armade borili italijanski borci garibaldinskih brigad s Slovenci in Hrvati, skupno so dajali življenja v borbi, skupno so padali kot talci na fašističnih krvavih moriščih, skupno so romali v taborišča smrti, Dachau, Mauthausen in druga, za isti cilj — priboriti si demokracijo in resnično svobodo. S tem so si skupno začrtali jasen pogled naprej, s tem so si začrtali skupno pot, po kateri bodo šli, da bodo premagali vse težave, da ustvarijo politično in organizacijsko edinstvo širokih ljudskih množic.
In ustvarili so to edinstvo. Ustvarilo se je tako močno slovansko-ita-lijansko edinstvo, ki je presenetilo vso reakcionarno gospodo, domačo kakor tudi mednarodno. Fašistična reakcija se je znašla pred dejstvom, na katerega še zdaleka ni računala Desetletja in desetletja ji je uspelo razpihovati nacionalno mržnjo in tako načrtno poglabljati prepad med italijanskim ter slovenskim ljudstvom. V skupni borbi proti fašističnemu okupatorju in nasilju pa je slovensko in italijansko borbeno ljudstvo ta prepad premostilo in
sNifaSo mečno, enotno in trino bratstvo, ki se danes manifestira v organizaciji SIAU
Ustvaritev enotne slovansko-italijan-ske antifašistične zveze pomeni velik korak naprej k politični utrditvi bratstva različnih narodov, še posebno k utrditvi slovansko-italijanskega bratstva. In utrditev tega bratstva je ena izmed velikih pridobitev naše borbe Prav zaradi tega je danes eden izmed osnovnih smotrov reakcije razbijati enotnost slovansko-italijanskega bratstva, ker prav ta zveza tvori danes osnovni kapital borečih se demokratičnih ljudskih množic Julijske Krajine, da dosežejo svoj osnovni in bistveni cilj, to je biti priključeni k
DFJ, In reakcija se tega predobro zaveda. Zato danes skuša načrtno, na eni strani med italijanskimi ljudskimi množicami JK, na drugi strani med slovenskim prebivalstvom, poglabljati odpor in sovraštvo enega naroda nasproti drugemu, ter ustvarjati šovinistično razpoloženje.
Naloga odborov SIAU kakor tudi slehernega posameznega člana SIAU je, da tej šovinistični propagandi reakcije ne naseda, temveč da jo pobija na vsakem koraku ter neumorno razlaga, da bo le s pravim, trdnim, enotnim, močnim bratstvom slovenskih, italijanskih in hrvaških ljudskih množic dosežena osnovna težnja vsakega zavednega Primorca.
Zakaj je podpredsednik Zvezne vlade Jugoslavije tov. Edvard Kardelj na konferenci zunanjih ministrov v Londonu v imenu celotne Jugoslavije lahko tako odločno zastopal stališče, da je
d:na sszitivna r&iitav vpra* Julijske Krajine in Trsta
priključitev k Jugoslaviji in da od tega stališča tudi ni odstopil ter se tudi nikoli odstopilo ne bo? In zakaj lahko danes angleški parlamentarci, .ki so obiskali pred kratkim Jugoslavijo ter tudi Julijsko Krajino in Trst, tako odločno nastopajo v angleškem parlamentu, da Trst pripada edino le k Jugoslaviji? Vse to samo zato, ker je to želja večine primorskega in tržaškega prebivalstva.
Prav spričo tega, ker so se tovariš Kardelj kakor tudi angleški parlamentarci lahko oprli na jasna in resnična dejstva, ki obstojajo v tem, da je v Trstu kot v celotni JK tudi
večina italijanskih delovnih ljudskih množic za priključitev Trsta in JK k Jugoslaviji, ker
tudi italijanske množice vidijo danes resnično svobodo in demokracijo fe v Titovi Jugoslaviji.
Skupno s slovenskimi in hrvaškimi množicami so se tudi italijanske delovne množice borile za dejansko ljudsko oblast, za nacionalne in socialne pravice ter skovale v tej borbi resnično in nezlomljivo bratstvo.
To so dejstva, ki danes govorijo vsemu svetu o pravičnosti zahtev celotnega ljudstva JK. To so dejstva, na katera se lahko danes opira ne samo Titova Jugoslovija, ampak ves demokratičen svet, in to so dejstva, na podlagi katerih bodo demokratične sile tudi izvojevale pravice primorskega ljudstva, ker to ni vprašanje samo JK same, ampak je to vprašanje dokončne zmage demokratičnih sil vsega sveta nad fašističnimi ostanki, ki hočejo prav ob tem vprašanju zanetiti novo vojno ter se ponovno dvigniti do neomejene oblasti, ki pomeni zatiranje in nasilje nad delovnim ljudstvom.
Brez dvoma, da je zaradi tega vprašanja utrjevanje slovansko-italijanskega bratstva toliko bolj važno in da mora celotna organizacija SIAU, to je sleherni zaveden Primorec, povsod pobijati šovinizem, kjer se pojavi, razdiralce tega, s krvjo skovanega bratstva pa razkrinkavati in onemogočiti na vsakem koraku.
Če bo organizacija SIAU dosledno izvrševala, izpopolnjevala in utrjevala slovansko-italijansko bratstvo, bo tudi toliko laže rešena osnovna težnja vsega delovnega ljudstva JK, da bo Primorska priključena k Titovi republiki, državi delovnih množic, Jugoslaviji.	Živa Kraigher
Naši sind kati
Toda Sovjetski delavci so potom svojih sindikatov in pod vodstvom boljševiške Partije Lenina in Stalina izvojevali tudi to zmago. Oni so v polni meri izvršili postavljene naloge ter s tem ustvarili v deželi blagostanje in srečo ter vse pogoje za nadaljni socialni in kulturni razvoj. Danes sodelujejo sovjetski sindikati pri izvrševanju socialnega zavarovanja, posredovanja dela in inšpekcije dela, sodelujejo pri upravi podjetij in pri izgradnji delavskih stanovanj itd. Redna mezda delavcev in nameščencev se je v prvi petletki več kot podvojila. Mezdni sklad je leta 1928. znašal 8.2 milijardi, leta 1933 34 milijard, je narastel leta 1940 na 123.7 milijard rubljev. Iz sklada držav, socialnega zavarovanja delavcev in nameščencev za izboljšanje življenja in za kulturne potrebe, za zdravilišča, toplice, domove počitka in za zdravniško pomoč je bilo po-
Čeprav je vstop v strokovne organizacije svoboden, vendar je sovjetsko delavstvo v celoti organizirano. Ročni, tehnični in umski delavci, nameščenci ni državni uradniki, so organizirani skupno z upravo podjetja. Vendar ravnatelj tovarne in člani uprave ne morejo biti izvoljeni v organe strokovne organizacije. V sovjetskih sindikatih vlada demokracija, in so vsi njihovi organi voljeni. Danes sovjetski sindikati predstavljajo ogromno silo. Dočim je bilo leta 1910 na celem svetu organiziranih 9 milijonov 500 tisoč delavcev, danes štejejo sovjetski sindikati 27 milijonov 582 tisoč ročnih in duhovnih delavcev.
Na čelu sovjetskih sindikatov stoji glavni odbor, ki vodi celotno sindikalno gibanje v državi. Posamezne stroke delavcev in nameščencev se organizirajo v posebne zveze. Temeljna organizacija
rabljenih v letu 1937 19 milijard I vjetskih sindikatov je podružnica.
2. december
»Vojkov dan«
rubljev. Leta 1940 je bilo na oddihu na letoviščih ip okrevališčih 4 milijone delavcev in nameščencev. Sovjetski sindikati so leta 1936 razpolagali z 6 tisoč klubi, 15 tisoč knjižnicami, v katčrih je preko 42 milijonov knjig, 100 tisoč »rdečih koteckov« s preko 2000 središč za razširjanje radiofonije ter s preko 10 tisoč lastnimi kinematografi Skoro vsako podjetje ima svoj klub v katerem najde delavec kulturo, oddih in zabavo. Tu se vršijo predavanja, razgovori, predvajanja flmov in drugo. V klubih so gledališki, glasbeni, literani in operni krožki itd., kjer se delavska mladina uči, razvija in zabava- Delovni čas je bil pred vojno v mestih povprečno 7 ur dnevno, na deželi pa 10 ur. Ko je državi pretila nevarnost, so strokovne organizacije leta 1940 same predlagale podaljšanje delovnega časa na 8 ur dnevno.
Pristop v Sovjetske sindikate je povsem svoboden. Lenin je na V. vseruski konferenci novembra 1920 rekel: »Vse delo strokovnih organizacij mora slpneti na prepričevanju. Le pod tem pogojem bodo strokovne organizacije dvignile vse delavce v boj proti gospodarskemu razsulu in jih znale pri' tegniti v socialistično graditev.«
Podružniški odbor mora voditi skrb in kontrolo, tako glede položaja posameznega delavca kot glede proizvodnje podjetja. V odborih je izvedena volitev dela. Odbor mora skrbeti, da je delovni načrt pravočasno izvršen, da se pravočasno odstrani vse nezdrave pojave, ki ovirajo produkcijo, da vodi skrb in kontrolo nad otroškimi jasli, vrtci itd., da skrbi za vse delavce, ki so potrebni kakršne koli pomoči (zdravnika, bolnice), dalje vodi vse kultu rno-prosvetno in športno delo v svojem delovnem okolišu.
Vsak oddelek enega podjetja voli v odbor po enega člana. Ako pa je v podjetju več oddelkov, kot pa dopustno število članov odbora, se izvolijo iz ostalih oddelkov v odbore člani, ki majo samo posvetovalni glas. Vsi, ki vodijo v oddelku celotno delo, se imenujejo »profor-gi« = profesionalni organizatorji. Proforg sklicuje skupno s tehničnim načelnikom oddelka mesečna poizvedstvena zborovanja ter ugotovi, ali je delovni načrt dosežen ali kje so vzroki, ki jih je treba odpraviti v primeru ko načrt ni bil izpolnjen. Podružnični odbor pa sklicuje taka zborovanja na vsake tri mesece.
Na to zborovanje pride tudi de-
, Osvobodilne fronte
legat dotične zveze, da je na ta način zveza točno in pravočasno poučena o delu vseh tovarn svoje stroke in da na ta način tudi lahko prepreči nezdrave pojave in posreduje izkušnje iz drugih obratov.
Celotne kontrole v tovarni vodi tako imenovana trojka, v kateri js zastopnik sindikalne organizacije. Tako imajo delavci potom zastopnika sindikalne organizacije vpogled v celotno poslovanje in polno možnost, da sodelujejo in stavijo upravi svoje predloge.
Sovjetske sindikalne organizacije so najmočnejša opora vsedržavni politiki, so dejansko mogočen motor, ki ves gospodarski organizem vodi naprej in ga neprestano dviga. Prvo petletko so sovjetski delavci izvršili v štirih letih. Delavci so bili tisti, ki so upeljali nove metode dela, duha socialističnega tekmovanja in udarniškega dela. Znan je stahanovski način dela Aleksej Stahanov, rudar, po katerem se imenuje ta metoda, je do skrajnosti izrabil tehniko orodja in izvršil novo delitev dela. Na ta način je avgusta 1935. leta v pičlih šestih urah izkopal 102 toni premoga, to je štirinajstkrat več kot se ga je prej običajno skopalo. Staha-novci so rasli na vseh področjih dela. Delavci neprestano tekmujejo katera tovarna, kateri obrat,
kateri delavec bo izvršil večjo in boljšo storitev. Udarniki so delavci, borci na bojišču dela. Sovjetski delavec organiziran v sindikalni organizaciji, se dobro zaveda, kaj je dolžan svoji sovjetski domovini. Zato so tudi razumljivi njihovi ogromni napori v domovinski vojni. Selitev industrije v prvih letih domovinske vojne na Ural, graditev novih tovarn, obnova porušenih podjetij, vse to je omogočilo, da je Rdeča Armada bila preskrbljena z vsem, kar je potrebovala. Danes sovjetska industrija izdeluje več Kot, pred vojno. To je zasluga sovjetskega delavstva, njihovih sindikalnih organizacij, ki so v delavstvu vzbudile pravo zavest, vzgojile disciplino dela, čustvo domoljubja in ljubezni do svoje slavne Rdeče Armade. Brez ogromnega dela, ki so ga v tem pogledu storile sovjetske sindikalne organizacije, si sploh ne rem misliti slavnih zmag Rdeče Armade. Tako se mora vse človeštvo, posebno pa delavski razred sveta zahvaliti sovjetskemu organiziranemu delavstvu, katero je s svojim ogromnim delom dalo največji delež pri uničenju fašizma.
(Se bo nadaljevalo.)
Od 2. do 8. decembra
»Vojkov teden«
Maks Krmelj:
Pot v nova zadružništvo
Skušnje vsega dosedanjega gospodarskega udejstvovanja pri nas, kakor tudi v vsej Evropi, izvzemši SSSR, nam neizpodbitno dokazujejo, da je bilo delavno ljudstvo zmeraj le predmet izkoriščanja. Tudi bivša versajska Jugoslavija ni bila prav nikaka izjema. Delavno ljudstvo je iskalo izhoda iz takega položaja in ga deloma tudi našlo v tem, da se je na osnovi medsebojne samopomoči organiziralo v zadruge, stremeč za izboljšanjem svojega težkega življenjskega položaja, v katerega so ga pripeljali bivši jugoslovanski pro-tiljudski režimi. V letih težke svetovne gospodarske krize od 1.1930. do 1940. so bili vrženi na cesto milijoni delavcev, zaposlenim pa so zniževali mezde, tako da je bil ogrožen obstoj delavskih družin, kmetu pa odvzeta vsaka možnost prodaje poljskih pridelkov na trgu, zaradi cen, ki so bile tako nizke, da dostikrat ni mogel kriti niti svojih pridelovalnih stroškov.
Špekulantstvo in izkoriščanje se je bohotneje razcvilalo nego kdaj koli prej v zgodovini. Ker delavec ni mogel dobiti zaposlitve razen za najmanjšo mezdo, je nje-go\~ kupna moč ohromela, denarja ni imel niti za najnujnejše predmete vsakdanje skromne prehrane. Posledica tega je bila. da kmet ni mogel vnovčiti svojih pridelkov, lahko jih je samo še dajal zastonj. Začel je zapuščati svojo zemljo ii nuditi svojo delavno silo industrijskim izžemalcem, kar pa je povzročilo še večji porast krize na trgu za delo.
V teh težkih časih se je naše delavno ljudstva začelo ponovno z vso silo oklepati zadrug in tako poskušalo samo reševati pogubo-nosni gospodarski položaj. Samo je brez kakršne koli podpore oblasti ustanavljalo razne vrste zadrug ter preko teh zadrug iskalo za svoje pridelke boljši trg na domačih in zunanjih tržiščih. Že dejstvo, da smo imeli leta 1930. v Sloveniji 1.209 raznih zadrug, in da se je, ko je temu letu sledila še večja stiska, do leta 1940, to število povečalo že na 1.700 zadrug, je zadosten dokaz potrebe zadružne skupnosti delavnega ljudstva.
Zadružništvo se je torej razvijalo iz ljudske samopobude in gospodarske potrebe, dasi se je moralo boriti z velikimi težavami. Razvijalo se je proti volji takratne oblasti, ki je z vsemi sredstvi dušila in onemogočala razvoj delavnega človeka, tako posameznika kakor vseh njegovih organizacij. Zadružništvo, ki naj bi se z njegovo organizacijo delavno ljudstvo prikopalo do znosnejšega življenja, ni bilo deležno nikake podporo
oblasti. Te ugotovitve nas točno privedejo do sklepa, da je naše zadružništvo imelo svoj izvor in svoje prve temelje prav v gospodarskih stiskah delavnega ljudstva.
Vojna, v kateri smo potolkli nasprotnika, je zahtevala ogromno človeških žrtev. Uničila nam je mnogo narodnega imetja. Požganih je na stotine vasi, izčrpane in uni-
cene so	blago vi*® scaloprp jrl
malega človeka. Zopet je žrtvovalo največ delavno ljudstvo, ki je ponekod izgubilo prav vse možnosti nadaljnjega gospodarskega življenja. Obnova vsega porušenega terja ogromnih naporov, zato bo treba zbrati mnogo zdravih, močnih in organiziranih narodnih sil.
Tovariš Kardelj, podpredsednik naše zvezne vlade, nam je 13. februarja tega leta v svojem govoru prikazal vse vojaške in politične pridobitve, dosežene v teku narod-no-osvobodilne borbe. Med drugim je rekel: »Če hočemo vse pridobitve obdržati, moramo postati tudi gospo larsko močni, moramo tudi svoje bodoče gospodarstvo razumno urediti in organizirati.« V tem govoru je med drugim povedal tudi to, da se ne bomo več vrnili Ua staro nazaj in je točno zarisal pot, po kateri bo šlo in se razvijalo naše bodoče gospodarstvo. Nakazal nam je tri gospodarske sektorje: državni, zadružni in privatni sektor. Poleg glavnega državnega gospodarstva bo zadružništvo v bodoči federativni Jugoslaviji drugi važni steber, na katerega se bo opirala naša oblast. Če so delavne množice že v bivši Jugoslaviji iskale pomoči v zadružništvu, ki je životarilo brez prave podpore oblasti, bodo te množice, organizirane v zadrugah, imele v novi ljudski Jugoslaviji vso njeno potrebno podporo in pomoč. Brez dvoma bo zadružništvo tisti gospodarski čini-telj, ki bo pri obnovi naše opusto-šene domovine igral veliko obnovitveno vlogo. Da pa bo v bodoče zadružništvo resnično kos težkim nalogam, pred katerimi danes stoji, da bo sposobno izvesti in da bo tudi resnično izvedlo vse naloge, ki jih od njega pričakujemo in zahtevamo, ga moramo v prvi vrsti rešiti strankarsko političnih vezi. Iz zadrug moramo odstraniti vsako politično strankarsko in stanovsko razcepljenost in pognati vse strankarske politične špekulante iz naših zadružnih upravnih in nadzornih odborov. V te odbore morajo biti izvoljeni novi ljudje, delavci, kmetje in delavna inteligenca, ki so delavni in prežeti z duhom na-rodno-osvobodilne borbe, da bodo res vodili zadruge v ljudsko korist-(Se nadaljuje.)
Naše delo med ljudmi naj ne bo slučajno, naj ne bo delo, opravljeno mimogrede
Prisluhnimo nekoliko odmevu zadnje akcije na našem terenu, poglejmo od blizu zmago primorskega ljudstva, poraz reakcije in naše lastne napake pri vpisovanju in aktivizira-nju odborov SIAU. Številke so mrtva stvar, a nam vedno mnogo povedo. Prav sedaj govore o veličastni zmagi predanosti, zavednosti, demokra ličnosti, svobodoljubnosti in požrtvovalnosti ljudstva Julijske Krajine. To, da je idrijski okraj s svojimi 14.000 prebivalci dal deset tisoč sto članov SIAU, potrjuje zgoraj navedeno dejstvo, potrjuje voljo ljudstva za aktivno sodelovanje pri utrjevanju naše narodne oblasti, ki je najmogočnejši obrambni zid demokracije, ob katerem si reakcija zastonj razbija svoje glave. Stoodstotno izveden vpis v SIAU v kazinskem okraju nam govori o tem, da je naše kmečko prebivalstvo dozorelo v teku narodno osvobodilne borbe, da ve kaj zanj predstavlja OF v okviru SIAU — da je članstvo v SIAU že tudi močan glas za priključitev Julijske Krajine k DF Jugoslaviji, kjer je Osvobodilna fronta slovenskega naroda in Ljudska fronta Jugoslavije postavila med svoja temeljna načela agrarno reformo pod geslom: zemljo onemu, ki jo obdeluje!
ljudstvo pa ve, prišla brez
da svoboda borbe,
brez žrtvovane krvi, zato tudi ve, da blagostanje našega kmeta ne bo prišlo ob skrbi poedincev za svoja lastna posestva, marveč ob skupni zaskrbljenosti, delavnosti in borbenosti za skupen grunt vsega demokratičnega ljudstva, kar je pa možno le pod vodstvom najboljšega vojskovodje in tudi najboljšega gospodarja tov. maršala Tita.
Tako procenti, kakor številke, zgovorno pričajo, da se je primorski človek boril in da hoče tudi delati. Prav nič dvoma ni v nas, da bodo novi odbori SIAU tvorba žuljevih rok, znojnega čela ter misli in čustev, posvečenih samo sreči in blagostanju n aito skupnosti. Kot je pripadnost k OF v l. 1941 pomenila klic k orožju, je danes članstvu v SIAU bojni klic slov.-italij. demokratičnih množic k ' delu; je mobilizacija vseh živih sil na naši obnovi, izgradnji narodne oblasti in borbi za priključitev k Titovi zvezni republiki Jugoslaviji.
Obenem s tem pa
so številke najostrejši,bajoneti, zasajeni v prša vsej reakciji.
Te številke so pokazale, da je ljudstvo Jul. Krajine enotno in da vse kar stoji danes izven SIAU ni nič drugega kot peščica bednih duševnih kreatur, ki so obsojene na propad. Bedno trpljenje teh ljudskih hijen ne prodira v srca našemu ljudstvu. Danes so njihovi kriki o nedemokratičnosti naše politike, o šovinističnem nastopanju napram narodnim manjšinam pri nas, o potrebi intervencije pri nas itd., le glas jokajočega v puščavi. Kdo posluša danes vas, ki hočete uničiti svobodo in demokracijo, ko vendar vsak primorski pionir ve, da plavate v strugah špekulacije in črne borze, da so vaše roke še krvave od krvi tovarišev, ki so padali za našo enotnost.
Kdo bo poslušal vas, ki v najtern nejšem kotu črnoborzijanskega trga prodajate Jul. Krajino
za ničvredno ceno umazanih papirnatih bankovcev. Ta vprašanja vam postavljajo danes vsi tisti, ki jim je članska izkaznica SIAU delo — delo v naših organizacijah, delo v naši narodni oblasti, delo za dokončno uničenje ostankov kužnih, razpadajočih fašističnih kreatur.
Sedaj pa še nekaj o nas samih. Ali smo v teku vpisovanja v SIAU pogledali dovolj kritično na naše delo? Ali smo zadovoljili ljudstvo v njegovi zahtevi, da mu čipi jasneje raztolmačimo pomen, načela, delo in borbo SIAU, kot edine politične organizacije, ki jo naše ljudstvo priznava, ljubi in ceni? Ne, tovariši aktivisti, mnogo se je grešilo pri tem in to je lem bolj neoprostljivo, kolikor vei-i
ja je bila želja ljudstva, da to našo akcijo do temelja spozna. Ali je oprostljivo, da gre naš aktivist mimo teh ljudskih zahtev in z brezbrižnostjo samo napove, da se pričenja vpis v SIAU, nato pa odide ter pričakuje samo končnega rezultata, ki ne bo plod njegovega neumornega dela za vzgojo ljudskih množic, temveč samo plod neomajnega zaupanja teh množic v naše vodstvo? S takim delom poedinih brezvestnežev, potiskamo del poštenega, a politično še neizoblikovanega, slabo informiranega ljudstva, kot orodje v roke reakciji. To je zločin napram -ljudem.
Učimo se ceniti človeka,
iščimo ga povsod in ne pustimo, da tava in zaide!
Naše delo med ljudmi naj ne bo slučajno, naj ne bo delo opravljeno mimogrede. Ločiti je treba službo, ki nas zavzema cele, od našega političnega dela, kjer moramo biti prav tako celi. Vsakomur je razumljivo, da je danes vsak naš narodni zaščitnik član oziroma aktivist SIAU. Vse njegovo delo bo teklo po načelih SIAU in bo usmerjeno k ciljem te organizacije. Vendar pa je nedopustno, da bi Narodna zaščita n. pr. v času svojega službenega obhoda uniformirana in oborožena nabirala člane za politično organizacijo. Daši bi to bilo dobronamerno, bi lahko vzbujalo videz terorja in prisiljenosti. Mi pa tega nočemo, ker bi šlo proti našim načelom. Fašistični bajoneti so bili vča-
sih na tem ozemlju častna straža »ljudski organizaciji«.
S tem pa smo mi dokončno pospravili! Zato ločimo naše službene dolžnosti od dolžnosti, ki nam jih nalaga naša politična pripadnost; pri enih kot pri drugih, pa naj nas vodijo
načela dosledne demokracije,
ki so bila skovana iz najtežjih izkušenj iz borbe na življenje in smrt z onimi, ki so hoteli živeti na mrtvem narodu.
In še nekaj smo pozabili pri vpi-
Od tedna do tedna
Če stvarno premotrimo svetovno i ne oviral v njihovem delu za utrditev
politični položaj, tedaj moramo priznati, da so pozicije svobodoljubnih demokratičnih sil v svetu še mnogo bolj utrjene in močne, kot to na prvi videz izgleda. Pozicije naprednih demokratičnih sil
in razširitev te demokracije.
Jugoslavija in soseda Bolgarija sta praznovali 29. novembra drugo obletnico zasedanja AVNOJ-a, kjer so bili sprejeti daljnosežni sklepi za naso zelo močne tudi daljevanje narodno osvobodilne bor-‘ be in postavljeni temelji ljudski de-
v državah, katere smatra svetovna reakcija za izhodišče za svoje intervencije. Drugo dejstvo pa je, da te miroljubne demokratične sile lahko računajo na sigurno in lojalno zmago, če bodo nastopale združene in enotne proti silam reakcije.
Veličastna zmaga Ljudske fronte v Jugoslaviji, prav tako veličastna zmaga Domovinske fronte v Bolgariji, kjer so docela pogoreli prikriti bolgarski fašisti, kakor sov Mušanov in njegova tovarišija, ko so se narodi
sevanju v SIAU. Prezrli smo to, da Jug0?^viie. tako spontano odločili za stntixnfi lììitìshìh ml-	republiko m svojega Tita in tako od-
stotisoči ljudskih rok nestrpno čakajo na delo, ker žele za večno zacementirati to, kar so z borbo pridobili. Povsod pa se čuje s strani aktivistov tarnanje, da primanjkuje ljudi za delo. V teh dveh nasprotjih vidimo lahko le komodnost aktivista, ki se »noče ubijati z novinci«, ki noče učiti, ker je to težko delo. Tak aktivist ne misli na to, da se je tudi on moral nekoč učiti, da je bilo v to vloženo mnogo truda in požrtvovalnosti njegovega učitelja - aktivista. Ljudi je treba nenehno uvajati v delo, učiti, jim odkazovati delo, ga organizirati. V tem je vrednost organizacije in edino s takim načinom bomo zasigu-rali delavnost naših novih odborov SIAU, kot poedinih njenih članov; v nasprotnem slučaju pa nam tudi kampanje za a ktivizacijo ne bodo prinesle nobenih rezultatov.
Ada Sket-Lenčka.
ločno zavrgli vse »rodoljube«, kot so Mihajlovič, Nedič in drugi, ki so stražili krono bivšega kralja Petra, je jasno in odločno potegnila črto čez vse, kar je v zvezi s temi protiljud-skimi elementi in si začrtala novo pot bratstva in tesnega sodelovanja z vsemi miroljubnimi narodi. Zmaga demokratičnih sil na Balkanu je torej velik korak naprej k utrditvi trajnega miru med narodi, ta zmaga je končno izpodnesla tudi očitek, da je Balkan tisti »usodni sod smodnika«, to se pravi, glavna nevarnost za mir v Evropi, kar so balkanskim narodom tako radi očitali njihovi sovražniki posebno še takrat, kadar so se hoteli polastiti njihovih dežel.
Balkanski narodi so s svojim delom med vojno in v miru dokazali vsemu svetu, da vedo prav dobro, kaj je resnična ljudska demokracija, in si žele samo to, da bi jih nihče
Kako, kaj in zakaj naj dopisajeno
Nič novega ne bom povedal v teh vrsticah in vendar bi hotel vzbuditi z njimi v vseh, ki berejo našo »Primorsko borbo« ne samo zanimanje za snov, ki se v listu podaja, predvsem bi hotel s temi vrsticami pritegniti čim več ljudi k aktivnemu sodelovanju pri našem tedniku, da bo res tak, kakršnega hoče ljudstvo, da bo živa vez vseh krajev in ljudi slovenskega Primorja.
Širom naše Primorske se vsak dan dogaja toliko zanimivega, toliko lepega, toliko dejanj vsega priznanja in posnemanja vrednih, pa tudi dosti napak, pred katerimi se ne smemo zakrivati oči, pa je ni roke, ki bi vse to opisala, ki bi poskrbela, da dobijo naši junaki dela, tihi in skromni vsaj priznanje in zahvalo ljudske skupnosti, za katero nesebično vsak dan žrtvujejo svoje sile, svoje življenje.
Povsod, po uradih, na deželi, v delavnici, v rudniku, v tovarni, pristanišču, povsod -'gre življenje svojo novo začrtano pot. Povsod se kaže vsej svoji pestrosti, v svoji trdoti in zamotanosti problemov, posebno tu. kjer se križajo pravice in zahteve ljudskih množic s sebičnimi interesi posameznih špekulantov.
Torej so povsem neosnovani izgovori nekaterih, da ne vedo, kaj bi napisali, da se ni nič posebnega zgodilo itd.
Primorska doživlja ogromen razvoj na vseh področjih, posebno pa še na kulturno prosvetnem in političnem, postavljena je pred mnogo perečih vprašanj, ki jih sama rešuje. Ustavimo se pri ljudski oblasti, pri zboru volivcev na vasi. Tu se konkretno rešuje vprašanje obnove, šolstva, tu se razkrinkavajo špekulanti in črnoborzijanci, tu prihaja volja ljudstva do izraza, tu se gradi in utrjuje resnična ljudska demokracija. Tu je torej ogromno stvari za pisanje. Samo malo dobre volje je treba, pa bo šlo.
V kolikor dobivamo dopise, imajo z nekaterimi izjemami to napako, da so čisto načelni, mi pa rabimo predvsem stvarne dogodke in dejstva, ki se^pojavljajo ozir. dogajajo na terenu. Dalje prihaja ogromno dopisov, ki prikazujejo trpljenje poedincev v 4 letni krvavi borbi in zverinska postopanja fašistov vseh narodnosti.
Vsi smo več ali manj trpeli v tej vojni in če hočemo vsak svojo trnjevo pot opisati v časopisu, potem imamo gradiva za 10 let naprej. Ne mi-
slim s tem podcenjevati žrtev posameznih, ne, poudariti hočem le to, da je pred nami toliko življenjsko važnih nerešenih ali na pol rešenih vprašanj, ki kličejo po oživotvorjenju in reševanju istih moramo posvetiti danes vse sile.
Zato smo dolžni baš Primorci, ki imamo v svoje narodno telo od fašistov najgloblje zasekane rane, posebno paziti na svoje demokratične pridobitve, ki smo jih plačali s potoki naše krvi, paziti na ljudsko oblast NO, na pravice zbora volivcev, bi dejansko rešujejo naša gospodarska in upravna vprašanja, podpirati in utrditi Narodno milico v boju proti špekulantom, v okviru množičnih organizacij SIAU, ZMJK in AF2 utrditi in podkrepiti borbeni značaj celotne Primorske, stopnjevati našo aktivnost in borbenost in z vso odločnostjo vztrajati na naših upravičenih zahtevah po priključitvi Trsta, Istre in vsega Primorja k novi Jugoslaviji.
V dosego tega smo dolžni z vsemi silami podpreti naš tisk, podpreti
ga z rezultati, doseženimi na gospodarskem, kulturno prosvetnem in vseh drugih delovnih področjih. Ti rezultati. ti uspehi našega dela, našega napredka, ti nam vlivajo novega poguma, nam dajejo novega elana v borbi za naše upravičene zahteve, v borbi za pravilno ureditev življenjskih prilik ljudskih množic.
Zato pišimo, pišimo in,zopet pišimo. S tem bo list bogat po svoji vsebini, ljudstvo pa se bo potom njega seznanilo s problematiko vse Primorske in bo tako obogateno še enotneje in odločneje nastopalo za svoje pravice.
Važno je, da nam pošljete rezultate in uspehe storjenega dela, obenem pa je potrebno opisati tudi način, kako ste te uspehe dosegli, kako ste razkrivali špekulante in črnoborzijance, kako ste razkrinkali vse sovražnike naše ljudske demokratične oblasti.
Pišite preprosto, tako kakor mislite in govorite doma med seboj. Zapišite tako, kakor govorite na vaških sestankih in s tem bo podana res verna slika vašega življenja, vašega dela, vaših težav in vaših uspehov.
Prehrana Trsta — pereče vprašanje
V soboto, 24. novembra, je imel sejo Mestni osvobodilni svet za Trst. Tovariš Panjek, referent za trgovino in oskrbo, je podal izčrpno poročilo o težkem stanju prehrane mesta Trsta. Po njegovem poročilu še je razvila živahna diskusija, na kateri so bili izneseni razni predlogi, kako naj bi se izboljšalo težko prehranbeno stanje in uvedle dostopne cene vseh življenjskih potrebščin v skladu z dohodki delovnega ljudstva. Sestavljena je bila petčlanska komisija, ki bo proučila stanje prehrane ter predložila predloge na bodoči seji MOS-a za Trst. Ti predlogi bodo nato predloženi ZVU.
Predvsem pa se je na seji tudi razpravljalo, kako bi se mesto Trst zalagalo s kurivom iz cone B. zlasti pa, kako bi se dovažal premog iz Rase v Istri.
Razpravljali so tudi o uničevanju borovega prejoa, ki se je silno razpasel po vseh okoliških borovih gozdovih, kar preti njihovemu popolnemu uničenju. Tudi o tem bo VIOS poročal ŽVU, kako naj to vprašanje čim prej reši.
Dokler pa ne bo konkretno re šeno vprašanje kuriva, si
neusmiljeno seka gozdiče tako, . da Kras zopet kaže rebra.
bližnje kraške bližnji tržaški gola skalnata
V	šolskem letu 1945-46 se v Idriji odpre Tehnična srednja šola z rudar, skim in elektrotehničnim odsekom. Vpisovanje v prvi razred omenjenih odsekov se vrši 1., 3., 4. in 5. decembra 1945 od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure v prostorih bivše realke v Idriji
V	prvi razred se sprejemajo dijak: ki so končali nižjo srednjo šolo {gimnazijo ali realko) ali tri razrede »Scuola di avviamento professionale«.
Pri vpisu vsak dijak predloži upravi šole:
1. Prijavnico, katero dobi pri upravi šole.
22. Zadnje šolsko izpričevalo.
3.	Krstni list.
4.	Znesek 150 lir za šolski sklad.
Siromašni dijaki naj predložijo poleg navedenih dokumentov še prošnjo za sprejem v Dijaški dom. V prošnji naj opišejo točno svoje in svojih staršev siromašno stanje.
Ker je število dijakov v posameznih razredih omejeno, imajo prvenstvo odlični, prav dobri itd. po uspehu.
Začetek rednega pouka bo objavljen v časopisih naknadno.
Študij v omenjeni šoli zahteva dobro zdravstveno stanje vsakega posameznega dijaka, zato naj vsak dijak
, ''Vranje Kuriva, S1 mora i pri ypisu pred,oži po mo'žnosti zdrJav.
ljudstvo 1 rata pomagati s tem, da1 niško izpričevalo.
mokratičui državi Jugoslaviji.
Sprejet je bil tudi sklep in izdan odlok o priključitvi Trsta, Istre, Slovenskega Primorja in Jadranskih otokov k federalnim edinicam federativne Jugoslavije. Zato je 29. november tudi primorski narodni praznik.
Zgovoren dokaz, da ni mogoč red in mir v državi, če ni zadoščeno osnovnim zahtevam ljudskih množic, sta Italija’ in Grčija. Italiji preti nevarnost »novofašizma«. Pojavljajo se nove politične tvorbe, ki povzročajo težko politično krizo, v katero je zašla Parrijeva vlada. Zanimivo je pri tem, da ti Mussolinijevi nasledniki, ki se oblačijo v obleke raznih barv. zanikajo vsako duhovno sorodstvo z njimi in trdijo med drugim, da so za odstranitev »vsega fašističnega in profašističnega«. Demokratične sile Italije pa zahtevajo močno, enotno demokratično vlado, zato ravnajo proti ljudskim množicam tisti italijanski liberalci, ki povzročajo s svojim izstopom vladne krize.
Odstop Kalenofulosove vlade, dalje odstop regenta, vse to kaže fobije spremembe v grškem političnem življenju. Vse spremembe v vladah so doslej pomenile samo spremembo v naslovu, vsebina pa je ostala ista. Vprašanje je, ali pomeni sedanja sprememba vlade kaj več kot spremembo naslova. Vsi republikanski listi, od liberalnega do komunističnega, izražajo zadovoljstvo nad novo vlado, dočim rojalistični tisk proglaša vlado za neustavno in diktatorsko. Z zanesljivostjo pa lahko trdimo, da je edini izhod iz krize v Grčiji dosledna demokratizacija vsega javnega življenja in iskreno sodelovanje z vsemi miroljubnimi državami.
Vse napredne ljudske množice z zanimanjem sledijo junaškemu boju indonezijskih ljudstev na Javi, Sumatri, Borneju in drugih otokih. Dobro se zavedajo, da ta boj ni samo stvar ‘ Indonezijcev, zato podpirajo upravičene zahteve svobodoljubnih jn junaških Indonezijcev. Indijci protestirajo proti nečloveškemu ravnanju z Javanci, Komunistična partija Vel. Britanije zahteva, da se takoj prenehajo boji v Indoneziji in da se razpustijo britanske čete na Daljnem vzhodu, ki so bile poslane tja za uničenje japonskega militarizma, ne pa da se borijo proti osvobodilnemu boju zatiranih narodov.
Tako naraščajo simpatije naprednih množic sveta do junaških Javancev. Na kongresu Komunistične partije Vel. Britanije je pa bila soglasno sprejeta resolucija, ki kritizira britansko politiko nasproti Grčiji, Španiji, SZ, novim ljudskim. vladam v Evropi in nasporoti kolonialnim ljudstvom.
Tako se vedno bolj utrjujejo pozicije demokratičnih sil v svetu, ki bodo v boju za popolno uničenje fašizma zahtevale tudi pravično kazen za vse fašistične vojne zločince, ki sede na zatožni klopi v Niirnbergu in predrzno odgovarjajo državnemu tožilcu, da niso krivi zločinov, katerih jih obtožuje vse človeštvo. Dolgotrajnost belsenskega procesa v Liinebur-gu in pa mila obsodba fašističnih zločincev je prav gotovo vlila Goringom. Hessom, Raederjem, Jodlom itd. upanje, da se jim pač ne bo zgodilo nič hudega. Toda ti zločinci se motijo! Napredno človeštvo ne bo mirovalo prej, dokler ne bodo vsi do zadnjega prejeli zasluženo kazen za svoje strahotne zločine po vsem svetu. Naj njihovi današnji sodniki nikdar ne pozabijo niti za trenutek, kako bi bilo, če bi Goringi, Hessi, Raederji, Jodli itd. bili sodniki svojim nasprotnikom! Ker hoče napredno Človeštvo pravično soditi celo te vojne zločince, za katere je krivda dokazana ne enkrat, temveč neštetokrat, zato zahteva zanje res pravično kazen brez obotavljanja in brez usmUjenja. Vsako drugačno ravnanje z njimi bi bilo nov zločin nad človeštvom.
Furlan - Hafner Vanda in Hafner Slavko sta ob priliki svoje poroke dne 25. novembra darovala za Vojkov sklati 6664.-- Lir.	c
Odi 2.

VOJKOV TEDEN"
Do &
SIROM PRIMORSKE
Iz Logoršč. Dne 18. novembra je krajevni odbor RK priredil nabiralno akcijo v pomoč ranjencem in invalidom v okviru tedna Rdečega križa. S pomočjo ostalih množičnih organizacij so priredili dobro uspel »kulturni večer«, na katerem so obenem izvolili tudi nov odbor RK. Po govoru tov. Gizele so sledile deklamacije in šaljivi prizori, nato pa prosta zabava, ki je prinesla lepo vsoto denarja v korist onim, ki so za boljšo bodočnost nas vseh žrtvovali svoje zdravje. Sodelovali so vsi vaščani, od pionirčkov do najstarejših mož in žena.
V	tednu RK so Idrijčani pokazali vse razumevanje za tiste, ki so pomoči potrebni. Z žarečimi obrazi so mladinke pripenjale značke RK meščanom in borcem in tako nabrale 9966 lir. Pri tednu RK pa so sodelovale tudi požrtvovalne Idrijčanke. Zbrale so 161 dr.agocenih daril, katera so na veselici, ki je bila prirejena v korist RKS, vnovčile pri srečelovu. Skupni dohodek te prireditve 80.000 lir bo marsikateremu olajšal trpljenje.
Tudi podjetja v Idriji so razumela klic bednih otrok naše domovine in darovala: Uprava živosrebrnega rudnika 20.000 lir in zaslužek poludar-niškega dneva idrijskih rudarjev, goadna uprava pa je darovala 20.000 lir. Prebivalstvo Idrije se je torej v [mini meri odzvalo klicu vojnih sirot, ranjencev in invalidov.
V	Tolminu je te dni zasedala okrajna skupščina. Po referatu tov. Aljančiča, člana tajništva PPNOO, ki je prikazal veliki pomen zmage Ljudske fronte na volitvah v ustavodajno skupščino v Jugoslaviji za našo Primorsko, obrazložil prisotnim odposlancem okrajne skupščine njihove naloge in dolžnosti do ljudstva, se je razvila živahna debata. Posebno so se zanimali prisotni poslanci za gospodarska vprašanja.
Iz poročil posameznih referentov je razvidno, koliko dela in požrtvovalnosti je bilo treba, da so zadostili najosnovnejšim zahtevam ljudstva.
Na pobudo odseka za trgovino in preskrbo se je ustanovila v Tolminu nabavna in prodajna zadruga, ki je postavila v okraju 22 poslovalnic. V prvih treh mesecih je znašal denarni promet 10,000.000 lir.
Odsek za gozdarstvo skrbi za čiščenje gozdov in pripravlja drva za kurjavo. Doslej je bilo napravljenih 1372 kub. metrov drv. Organizirali so tudi lovsko društvo, ki je razdeljeno na šest lovskih zadrug.
Kmetijski odsek je razdelil med najpotrebnejše kmetovalce nekaj teličk, krav in bikcev. Uvedli so se tudi živinski sejmi. Poleg tega so razdelili kmetovalcem 31 mul, 25 konj, klajno apno, oljnate pogače, dalje 19 plemenskih telic in 81 plemenskih krav, 40 stotov soli, 100 stotov otrobov in 150 stotov oljnatih pogač.
Po zadrugi je bila omogočena prodaja sadja v druge kraje. Zaradi dobre sadne letine je bila dovoljena žganjekuha.
Organizirali so tudi čebelarsko podružnico in čebelarski tečaj, ki je kar dobro uspel.
V	okviru kmetijskega odseka se je organiziral tudi živinorejski in mlekarski tečaj, katerega je posečalo 22 tečajnikov, 7 deklet pa se prijavilo za kmetijsko-gospodinjski tečaj, ki bo kasneje.
Osnovala se je tudi traktorska postaja, ki je že začela z delovanjem.
Tudi odsek za notranje zadeve zaznamuje ogromno dela. Poleg ljudskega štetja, izdajanja osebnih izkaznic je odsek organiziral 80 prenosov posmrtnih ostankov padlih borcev. Vršil se je tudi anagrafski tečaj za vse krajevne referente. K odseku je bil priključen še kriminalni oddelek. Narodna milica je zajela 13 četnikov, dva domobranca in 36 skrivačev ter izdala 7318 potnih dovolilnic, poleg drugega dela, ki ga opravljajo stalne patrulje, itd.
V	vsem okraju posluje 21 osnovnih šol s 1386 učenci in 21 učitelji; dalje deluje že nižja gimnazija v Tolminu, snuje pa se srednja trgovska ekonomska šola. Dijaški dom oskrbuje 205 srednješolcev.
Poleg tega je v okraju ustanovljenih 11 prosvetnih društev s skupno 820 člani. Doslej je bilo 176 raz-
Od 2. do 8. decembra
»Vojkov teden«
nih prireditev in še posebej 28 kulturnih večerov. Dalje posluje po okraju 19 knjižnic in 22 čitalnic, 15 pevskih zborov vadi slovenske narodne in gmetne pesmi.
Gradnja in obnova: Organizirali smo delavnico za izdelavo cementnih strešnikov. Z udarniškim delom se je popravilo 32 kilometrov cest. Obnovljenih je bilo 11 stanovanjskih poslopij, 12 gospodarskih poslopij. Za to delo se je porabilo 15.893 delovnih ur in plačalo delavcem 397.370 lir.
Obnovile so se šole: Grahovo, Hu-dojužina, Šentviška gora, Tribuša, Sveta Lucija, Ponikve, Slap, Roče in Tolmin ter poslopje sodišča. Pripravilo se je pokopališče za padle borce.
Odsek za obrt in industrijo: Ustanovila se je okrajna čevljarnica in iz-delovalnica cement, strešnikov. Mlinov imamo obnovljenih 30, ki že vsi obratujejo. Elektrificirane so bile vasi Krn, Pečine in Kanalski Lom.
Socialno skrbstvo: Julija meseca smo poslali v počitniško kolonijo 20 otrok. Kolonija v Tolminu je oskrbovala 90 otrok za mesec dni. Podpor smo izplačali skupno 2,136.645 lir. Razdelilo se je brezplačno 2731 metrov blaga, vrednega 314.128 lir, za plačilo pa 460 metrov v vrednosti 47.280 lir.
V Tolminu se obnavlja stavba za Dom vojnih sirot.
Iz teh poročil se točno in jasno vidi prizadevanje naših ljudskih oblasti, da čim hitreje uravnajo življenjske pogoje svojega okraja.
Zaradi izčrpanosti nekaterih odbornikov so bile izvedene ponovne volitve in izvoljeni novi INOO.
Odposlanci okrajne skupščine so poslali resolucije maršalu Titu, Izvršnemu odboru Ljudske fronte Jugoslavije in Narodni vladi Slovenije.
V	nedeljo, 25. novembra, so Italijani in Hrvati v Istri šli na volišča bratsko združeni, da bi volili in tako potrdili ono, za kar so se borili in^a kar so skupaj prelivali kri' Ne glede na narodnost, ampak z edinim ciljem, da bodo služili narodu, SO bili zbrani kot izvoljenci množic najboljši sinovi istrske zemlje, oni, ki so vse žrtvovali za dobro naroda in ki bodo tudi v bodoče znali prenašati žrtve.
Volitve so bile svobodne in tajne po volivnih listkih: belih za kam -da kmečke ali krajevnih odborov, zc’ nih za mestne ali okrožne odbore, plavih za pokrajinsko skupščino. — Potem ko je bila pred volivno komisijo ugotovljena identiteta vsakega posameznega volivca, je ta prejel volivne listke raznih vrst, s katerimi je šel v posebno, za to določeno sobo, kjer je sam, ne da bi se podpisal, zaznamoval s križcem ali malim krogom imena onih podeželskih krajevnih kandidatov, za katere je hotel voliti. Za okrožne kandidatne liste, za mestne odbore in za pokrajinsko skupščino je pa s križcem ali malim krogom zaznamoval kandidatno listo, za katero je želel, da dà svoj glas. Nato je preganil volivne listke, se vrnil v dvorano, kjer se je nahajala vo-livna komisija in je v njeni navzočnosti vtaknil volivne listke v posebne, za to določene volivne žare.
V	raznih krajih Istre smo opazili, da sp bile postavljene poleg list protifašistične itali jansko-slo-venske zveze tudi nezavisne liste.
Že zgodaj zjutraj, kljub slabemu vremenu, je vrvelo v vseh istrskih krajih, kjer so se vršile volitve, izredno živahno življenje. Vse hiše so bile okrašene z zastavami. Množice ljudstva, med katerimi je bilo mnogo žena, so že zgodaj hitele na volišča, noseč s seboj zastave in napise z vzkliki priborjeni svobodi. V Rovinju je številna skupina ljudi nosila napis: »Živele svobodne volitve brez fašistov in karabinjerjev.
Dolge vrste volivcev vseh stanov in starosti so stale pred volišči, da bi volili in tako izpolnili svojo državljansko dolžnost. Odigralo se je prepolno ganljivih prizorov v vseh istrskih središčih, ki jasno prikazujejo voljo istrskega ljudstva. Mnogi starci so šli po vec kilometrov daleč po blatnih potih, v dežju, samo da bi volili. V Rovinju nam je 71 letni starec, katerega smo srečali, rekel sledeče: »Nikdar v
V njih so izražene želje in za-i upanje v našega maršala Tita, ki se tako kot mi sami bori za priključitev Julijske Krajine DFJ.
Za okraj Herpelje-Kozina je bil; 18. november pravi praznik. Otvor-jena je bila srednja šola z dijaškim domom, obenem pa je bila proslava veličastne zmage Ljudske fronte v Jugoslaviji
Bolj kot kruha je bilo prebivalstvo veselo otvoritve nižje srednje šole, saj so dolgih 25 let poslušali samo fašistične profesorje, v kolikor jim je bil obisk gimnazije sploh mogoč zaradi težkih socialnih razmer. Za letos je bil otvorjen samo prvi razred, v katerega pa se je vpisalo 230 dijakov in dijakinj, tako da so morali začeti s štirimi vzporednimi razredi. 180 dijakov bo oskrbovanih v »Dijaškem domu«. S solzami v očeh so matere pri vpisovanju otrok pripovedovale, da se v prejšnjih časih revnim otrokom sploh ni bilo mogoče izobraziti, sedaj pa je vsem nadarjenim odprta široka pot do splošne in strokovne izobrazbe, katere so željni.
Obnovili so nekdanji počitniški dom fašistov in ga preuredili za gimnazijo, kjer bo mladi rod dobival potrebno izobrazbo in se temeljito pripravil na življenje.
S slavnostno akademijo so dali poseben poudarek otvoritvi žarišča prosvete v tem okraju, popoldne pa so žene priredile miting, da dostojno proslave dan, ko se otvarja šola, nova demokratična šola, ki bo vzgajala primorsko mladino v poštene, zavedne državljane.	>
Od nabranih prostovoljnih prispevkov je okrajni odbor AFŽ daroval RKS 1500 lir, godbeniki pa so darovali 1000 lir za spominsko ploščo narodnemu heroju Vojku.
življenju nisem volil, ker ni imelo smisla. Danes pa, ko vlada svoboda in ko gre za korist celokupnega ljudstva, sem prišel, da izpolnim svojo državljansko dolžnost.« V okolici Rovinja je imelo volivno pravico tudi 33 deklet izpod 18 let starosti, ker so se bile udeležile osvobodilne borbe.
V	nekaterih krajih je dotok volivcev že dopoldne dosegel 50%. V Kašteliru je bil eden izmed kandidatov župnik Miro, v Vrsaru je pa kandidiral za pokrajinsko ljudsko skupščino župnik Francesco Dapiran. Ljudstvo je pozdravljalo oba duhovnika in je bilo zadovoljno, da jima more izkazati svoje zaupanje na ta način, da ju izvoli za zaščitnika svojih koristi.
Posamezni kraji so tekmovali v volivnih tekmah, tako Opatija in Kanfanar, Arovin, ki je vedno prednjačil v ' svoji protifašistični borbenosti, tudi ni hotel zaostati.
Pulj, ki mu ni bilo dano, da voli, se je na dan volitev v množici izid v bližnje vasi Vodnja, Fazano in druge, da bi skupno praznoval ljudski praznik.
Okoli 16. ure popoldne je bil na večini istrskih volišč dosežen rezultat 60% volivcev.
2. december
»Vojkov dan«
Ministrstvo N. O- DFJ je odredilo, da je treba čim preje zbrati vse dokumente, žepne in stenske časopise, skice, orožje, trofeje, fotografije, fotografije narodnih herojev, predmete ki so jih narodi upotrebljavali v toku borbe, dnevnike, partizansko orožje, prve partizanske obleke, čepice, pištole, bombe, prve partizanske štampiljke, akte — z eno besedo rečeno vse, kar je v zvezi z narodno-osvobodilno borbo 1941-45.
V	zvezi z gornjim je treba pričeti takoj s kampanjo za zbiranje vseh teh predmetov. K temu delu morajo pristopiti1 najširše množice. Aktivizirati je treba vse organizacije na terenu in našo vojsko. Na političnih urah in sestankih naj se obravnava velikanski pomen, ki ga ima to delo, in neprecenljivo važnost zn zgodovino borbe naših narodov in zgodovino naše armade.
Temu delu je treba posvetiti veliko pažnjo. K vsakemu, pa tudi najmanjšemu predmetu, sliki ali dokumentu, naj bo priložena obširnejša legenda (opis)
Vse predmete, ki jih boste _ zbrali ter eventuelne podatke, kje se ti predmeti nahajajo, pošljite politkomisarju Komande Vipavskega vojnega področja.
Istra je izvolila organe svoje ljudske oblasti
Izvršni odbor AVNO.T-a izvoljen na I. zasedanju AVNOJ-a 9. nov. 1942. v Bihaču.
Od leve na desno: Nurija Pozderac, dr. Ivan Ribar, dr. Pavle Savič; stoje: Deu Ivekovič, Veselin Masleša. pop vlada Zečevič, Ivan Milutinovič, dr. Sima Miloševič in Mile Peruničič.

Samo v Jugoslaviji bomo imeli to, kar želimo
98 delegacij je spregovorile angleškim odposlancem o težnjah demokratičnih ljudskih množic
Obisk angleških poslancev v Trstu je izzvenel v pravo zmagoslavje naših ljudskih množic. Razblinile so se ena za drugo vse laži, ki sta jih nagromadili notranja in inozemska reakcija v pogledu Julijske krajine in še posebno Trsta. Vsakomur, kdor ni zameglen od šovinizma in kdor v svojem bistvu čuti in misli demokratično, je postalo jasno, da se mora žalostni položaj, v katerem je delovno ljudstvo, rešiti hitro in na tak način, kakor ga delavstvo po vseh svojih pravicah zahteva.
Kdor koli bi še vedno trmasto vztrajal na stališču, da je v Trstu samo m,alo ljudi, ki želijo, da bi Trst postal sedma federalna enota nove Jugoslavije in da hi se na ta način najbolj pravično in najbolj nepristransko rešil gospodarski, socialni in politični problem Trsta, ni več pošten nasprotnik, marveč sluga tujih koristi.
Dne 16. t. m. zvečer so bHa v vseh mestnih četrtih zborovanja, na katerih je bila navzoča velika mno-
žica ljudstva. Na teh zborovanjih je tržaško ljudstvo odločilo, da pošlje delegacije k angleškim poslancem. Določenih je bilo 96 delegacij, ki predstavljajo 107.000 ljudi Mnoge izmed teh delegacij so bile sprejete od angleških poslancev.
»Vzeli so nam vse, kar smo si priborili v borbi: ljudsko zaščito, ljudsko sodišče! Vse, kar je naše ljudstvo ustvarilo po dolgih letih fašističnega suženjstva! V zameno za to smo dobili brezposelnost. Hiše so še vedno v ruševinah, tovariši v zaporih, a fašisti svobodni. Hočemo nazaj naše ljudske ustanove, želimo živeti v miru, združeni v jugoslovanski federaciji kot sedma enota, ker samo v Jugoslaviji bomo imeli to, kar želimo.«
Tako se je izražalo tržaško ljudstvo v svojih resolucijah in je navdušeno pozdravljalo na ulicah in po tovarnah angleške goste. Hiše so bile okrašene z zastavami Pravo tržaško ljudstvo, ki dela in se znoji, je preko angleških poslancev povedalo vsemu svetu svoje želje in hotenje, da hoče živeti v novi Jugoslaviji.
Odprla so se vrata slovenskega gledališča v Trstu
Trst 27. nov. Slovensko narodno gledališče za Trst in Slovensko Primorje, o čigar otvoritvi je časopisje poročalo, je privatna ustanova, za katero ima koncesijo tov. Delak. Igralski zbor sestavljajo tovariši in tovarišice, ki so se po osvoboditvi Trsta vrnili iz emigracije, ječ, koncentracijskih taborišč in jugoslovanske armade. Združili so se v skupino ter začeli iskati možnosti za nastop v Trstu. Njihovi poskusi za otvoritev slovenskega gledališča trajajo že od 27. septembra. Dne 10. oktobra so dobili od zavezniške vojaške uprave koncesijo, vendar primerne stalne dvorane še do danes niso mogli dobiti. Od 27. septembra do 16. novembra so vodili po-
gajanja, da bi dobili vsaj za vsak drugi dan kako gledališko dvorano. Potem ko so bili tridesetkrat pri zavezniški vojaški upravi, so dosegli dovoljenje za otvoritev slovenskega narodnega gledališča v dvorani »Penice«. Tako otvarja dne 2. decembra ob 3 popoldne slovensko narodno gledališče v Trstu svojo sezono s Cankar - Delakovo »Jernejevo pravico«. Istega dne zvečer priredi Jurčičevega »Desetega brata«, dan na to pa »Scampolo«. Svojo sezono nadaljuje nato od 4. do 10. decembra v dvorani poslopja pristaniških delavcev, nakar odpotuje v Gorico, kjer bo igralo v dvorani Ljudskega doma od 13. do 20. decembra.
Žalna svečanost za padlimi borci v Gorici
V nedeljo, 25. novembra zjutraj ob 10. uri je bil največji goriški trg — Travnik zopet prepoln ljudstva. Ob navzočnosti predstavnikov civilnih oblasti so prenesli 114 krst na Travnik. Krete so bile pokrite s slovenskimi in jugoslovanskimi zastavami, 40 jih je pa bilo pokritih tudi z italijansko zastavo z rdečo zvezdo. Nekatere krste so združeno nosili italijanski garibaldinci in slovenski partizani.
Okrog vseh krst je bilo na tisoče vencev; gorišča antifašistična organizacija žena je položila na vsako krsto lovorjev venec. Pred cerkvijo je stala skupina predstavnikov mestnih, okrožnih in pok raj inskih zastopnikov Komunistične partije Julijske Krajine in Slovensko-italijanske antifašistične zveze, predstavnikov ljudske oblasti, jugoslovanske vojaške misije in garibaldinske divizije »Natisene«, skupina tovarišev, ki so se vrnili *iz Mareeillea, predstavniki strank CLN in drugi.
Vsa desna stran Travnika je bila obrobljena z več kot pet metrov širokim in več sto metrov dolgim pasom vencev in cvetlic.
Politični komisar divizije Garibaldi »Natisene« je imel poslovilni govor in je rekel med drugim tudi sledeče: »Ne bo zaman borba goriške-ga ljudstva in ljudstva Jul. Krajine. Borili smo se, da ne bi bilo več vojn,
da se ne bi matere ob rojstvu sina s strahom spraševale, kaj bo z njim. Borili smo se pa tudi za to, da nas ne bodo mogli več ščuvati drug na drugega, da bo ta zemlja most bratstva in edinosti italijanskega in slovenskega naroda. Kakor smo bili zmožni zdrobiti nemško in fašistično zatiralno svojad, tako bomo znali zdrobiti glavo današnji umazani in protiljudski reakciji.« Tov. dr. Mirko Šlibar je med drugim rekel: »Kljub temu, da Vas je na tisoče, Id ste darovali v tej borbi svoja mlada življenja, se še vendar najdejo ljudje, ki nočejo priznati svetih ciljev naše borbe, ki nočejo razumeti, zakaj ste padli. Mi vsi, ki smo ostali, prisegamo, da bomo ohranili in se borili do zadnjega diha za to, za kar ste dali svoja življenja. Niste padli zastonj, spe1 bo sijalo sonce svobode nad Gorico. In takrat bomo prišli v še večjem številu, da Vam povemo, da smo izpolnili Vašo oporoko: ,Mir in bratstvo med narotiik«
Nato so združeni mešani goriški pevski zbori zapeli žalosti nko Žrtvam. Končno so drugo za drugo spet dvignili krste in se razporedili v tri sprevode v različne smeri — proti Solkanu, Plevni in Koreu.
Od 2. do 8. decembra
»Vojkov teden«
»Primorska borba« izhaja tedensko v Ajdovščini. — Urejuje Albreht Roman.