Si. 14 MBrin il&u v lotiM (tali oraft ca li rala) "rstu. v sredo 17, januarja 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVII1 Iziiajt. izvzemši pondeljck, vsak dan zjutraj. Urednik« Asiškega it. 20, L nadstropje.; pisma se ne sprejemajo, rokopisi Anton Oerbec. — Lastnik ti znaša za mese L 7.—, 3' me&r Za inozemstvo mesegtio 4 -—— sv. J s« pt • • Z* 'Nt jo .v - v • i jdfc-a/orai iu~ — ne na škodo države. Zlasti z ozirom na izseljevanje preko Trsta. Imenovanje kakih komisarjev in izdajanje naredb je sicer potrebno, ne zadostuje pa- Za izseljeniško polit ko je velike važnosti razmerje do dežel, kamor se usmerja izseljevanje. Italijanska javnost pa bo še posebej pogrešala v Mussolinijevih izvajanjih besedo o posledicah odpustitve toliko tisočev državnih nameščencev, ker se s tero silno po os truje vprašanje brezposelnost', ki je menda tudi zelo — kočljiva zadeva! slom, da morajo ponovno predložiti pismeno pročulo za vpis v stranico. Nova vpisovanja se do na daljne drugačne odredbe ustavijo. Vzpostavitev fašja je poverjena konzula Petni Brandimarti, kateremu je predpisano, da sprejme zopet kot četnike samo tiste fašist«« ki bodo zopet sprejeti ▼ stranko in ki bodo imeli po njegovem mnenju vse predpogoje za vstop v prostovoljsko milico za narodno varnost. Prošnje za ponovni sprejem v stranko bo pregledovala in reievala posebna komisija, sest o ječa iz Ši tirih fašistovskih dostojanstvenikov. Vsi fašisti, ki so se s svojim postopanjem povodom nedavnih pobojev v Turinu izkazali za čnejo z dobavljanjem. Toda zastopnik nemu vmeševanje y notranje razmere Madžar-(ških industrialcev Fritz Thyssen je izjavili ^«Ne bomo se pokorili temu ukazu! Nemci ■ i smo in torei ccdvrženi samo nemškim za* ske. feonom:>. Francoski predsednik je po teh.ne. S posebno efarbjo sa bile proti^toc besedah zaključil sejo. težkoče zagotovitve plaćanja tako ogromne Thvscn je tudi izjavil, da se nemški i a- svote in so se ukrenili potrebni okrepi, da dustrialcž ne morejo pokoriti ukazu glede J bi končna ureditev tega vprašanja ne ipK-izroč'tve radn&kSh in drugih načrtov, ker]vala preveč na vaiovenje tečajev in med-so ti last posameznih lastnikov rudnikov, narodne trgovine*. Med raznani predlogi za Francoska okupacijska oblastva so torej ■ način plačanca se je zdel najboljši oni, ki prišla v romalo zagato, pesebno še, ker so | predvideva plaćanje v letnih obrokih; nJ pa bilo še določeno, ali naj se to plaćanja odloži, dokler se ne izboljšajo industrijske razmere Velike Britanije. Smatra se, da se bo na te^ podlagi lahko docegla privolitev kongresa- V Beli hiši se izjavlja, da predsednik tudi -delavci — kt kor javlja «Vorwarts» — sklenili delati samo osem ur na dan. Izrecne ure, v katarih so delali ravno zaradi odškodnine, ki jo dolguje Nemčija zaveznikom, po tem takem odpadejo, vsted česar se bo morala produkcija, tudi brez ozira na drage načine obstrukcije znatno skrčiti, posebno še. ker Francija bržkone ni računala na sedanje tehniške težkoče. Jasno je, da bo Francija poizkušala pris liti Nemčijo na popue-titev, če bo treba, tudi z orožjem. Že sedaj se javlja, da je Francija za reprecalijo ukazala nove zasedbe nemškega ozemJja. Ali se bo Franciji izplačalo trosili iako ogromen denar za okupac'jo, je seveda en^o vprašanje. Gotovo je sicer, da bo hotela naprtili okupacijske sirežke Nemčiji, ioda gotovo je tudi. da jih Nemčija — ki vztrajno zanika upravičenost francoskega postopanja — ne bo hotela prevzet«. Francija bo počeni obdržala ruhrsko kotlino ket to je izvršila bo nad ruhrsko kotlino rt prikrito aneksijo. Toliko se da predvidevati po sedanjem poležani glede pravega namena francoskega podjetja v ruhrski kotlini- Pol ure žalovanja v zepadni Nemčiji — Delo ustavlj?ao, prodajalskice zaprte, hmp utihnil BERLIN, 16. V vseh rudnikih, skladiščih, tramvajskih obratih in javnih uradih zapadne Nemč jc je bilo včeraj za pol ure ustavljeno delo v znak protesta proti francoskemu vdoru v ruhrsko kotlino. Brzojavni in telefonski promet jc bil tudi za pol ure ustavljen. Ko se je delo ustavilo in ko je zopet začelo so zvonili zvonovi in so žvižgale s'rene- V zoni duisburškega predmestja so bila francoska okupacijska oblastva prepovedala ustavljenje dela, zvonjavo zvon in. žvižganje siren, toda ob 11, uri so sirene vkljub temu zažvigale in delo se je pofvsod ustavilo. Dvigala in drugi strof so se nenadoma ustavili, in grozničavo življenje v tej industrijski zoni se je, kakor da bi je začaral, 'spremenilo v smrtno tišino. Točno cb 11 so €e zaprla vrata na preda-jalnicah v vseh ruhrskih mestih in vaseh. Nekaj minul pred 11 je prioel v urade tvornice Krupp zastopnik francoskega poveljnika, da bi govoril z delavskim svetem, teda pogovor se jc vršil še-le ko je m:nulo pol ure. LTLaz za zasego premoga odložen za 24 tir. Nersški industrijalci so se vdali? PARIZ. 16. Vsicd no-vih _infcrmacij, ki jih ie dobila tehniška misija v Hsscnu, je ta sporazumno s franccsko vlado sklenila odložiti za 24 ur ukaz za zasego premoga. Franccskc-belgijske čete bodo danes nadaljevale pohod proti Dortmundu. Listi pravijo, da je predsednik misije Coste sklenil odložiti za 24 ur zasego premoga, ker so nemški industrijalci sklenili z današnjim dnem nadaljevati dobavljanje premoga. Francozi v Bochumu. - Demonstracije nem-ikega prebivalstva. - Spopad s francoskimi četami. PARIZ, 16. Listi javljajo iz Bochuma: Vrčeraj so francctske čete zasedle Bochum. Proti večeru se je vršila v nrestu velika politična demonstracija, tekom katere je tisoč-glava množiva korakala mimo mestne hiše, kjer se je začasno nastanil francoski general. Množica je pela «Dcutschland uber allesa iis dru£e patrietične pesmi 4er klicala nemški republiki. Po mestnih ulicah se je potem razvil sprevod. Odsiek nemških mladokomuni-stov jc klical Treri internacionali in francoskim miadokoinunistcm. Policiji se je posrečilo razpršiti demonstrante,- toda okoli 20. je prišlo na postaji do spopada med demonstranti in francoskimi oddelki, ki so otvorili ogenj. Med množico je ostala na ulici ena oseba ubita, več oseb je bilo ranjenih. Medtem prihajajo vesti o nadaljnjih francoskih zasedbah. Dva francoska častnika, dva podčastnika in dva vc*aka so prišli v DoTstfeLd, predmestje Dortmunda. Vas Mer-geJ, kakih 15 kilometrov cd Dortmunda, je bila zasedena od močnega oddePta francoskih vokskov. Tudi vas Marten pri Dortmundu je bila zasedena. Nadalnje snan,'lestacije v Nemčiji EERLIN, 16. V različnih mestih, posebno na jugu, sc se vrš le protifrancoske manifestacije. V Monakovem sta bila neki bel-gi;*:ki častnik in neki Turk, kateri fe govoril francosko, napadena na ulici ?n oklofutann. Napadalci so se opravičili pri Turku, ko so spoznal', da ni Francoz. Tudi iz ruhrske kciline prihajajo vesti o nadalj. nih izgredih. V Meugede so streljali francoski vojaki na množico, ki je bila strgala 'ranccsko zastavo z neke hiše. Bilo je vcČ ranjenih in ena oseba mrtva. Liiovci zasedli Memei Francoska posadka ujeta. VARŠAVA, 16. Litovci so zasedli mesto Memel in so ujeli večji del francoske garni-zve, ki je bila dobila ukaz, da brani mesto do skrajnosti. Podrobnosti manjkajo. Polkovnik Fronsean, član francoske misije v Var-iavi, je imenovan za novega poveljnika me-melsfee garnizre. Ker so prekinjene vse zveze, je polkovnik Fronseau odpotoval iz Varšave preko Gdanskega s poljskim parnikom, ki mu ga je poljska vlada dala na razpolago. Amerika Vprašanje ameriškega dolga t Amer kl — Amerika in odškodninsko vprašanje WASHINGTON, 14. Pogajanja- med an-iJeškimi delegati in člani ameriške komisije za konsolid Vanje angleškega dolga st> zelo napredovala. Smatra se, da se bo podlaga za ureditev angleškega dolga lahko določila že na prihodnji seji, ki se bo vršila v pondefjek. Na koncu današnje seje fe uradni delegat Zedinjenih držav poudaril, da se je splošn* položaj proučil do dna In da so bile mnoge glavne točke poiaenje- Harding ne bo sklical posebnega zasedanja, na katerem bi se razpravljalo o tem vprašanju, če ne bo kongres menjal medtem zakona. Glede odškodninskega vprašanja smatra vlada Zedinjenih držav, po izjavah Hughe-sa, da bi se ta vprašaoja mcrala predložiti cdboru mednarodnih finančn kov, ki bi se postavili na povs«m gospodarsko stalššče. Ameriška vlada, hoče počakati dokazov o dobroti francoskega stališča glede plačilne zmožnosti Nemčije. Če bo francosko stališče potrjeno po praktičnih dejstvih, ne bo več vzroka, da bdi Amerika ne nastopila v tem smislu. Če pa se bo izkazaio, da je francosko stališče napačno, tedaj bi se mnenje g. Hughesa lahko vzelo za podlago za. novo konferenco. Po izjavah francoskih zastopnikov v Wat;fc£ngtonn bi se lahko skušal doseči nov sporazum, 6e bi se dokazala dobra volja Nemčije za izvršitev njenih obvez. Amerika se bo predložila posebnega načrta za rešitev odškodninskega vprašanja.. LONDON, 16. Agencija Reuter :avJ4a iz Washingtona: V vnanem ministrstvu se izjavlja, da Boyden ni bil pooblaščen, da predloži odškodninski komisiji nov načrt za rešitev odškodninskega vprašanja (potom komisije mednarednih finančnikov. - Op. ur.). Ne državni tajnik Nughes, ne drugi člani niso dobili načrta, ki naj bi se predložil odškodninski komisiji. Finančni položaj v Grčiji. ATENE, 16. Finančni minister je izdavil, da bodo novi fiskalni ukrepi zagotovili državi za 600 miljonov drahem višje d'obodke. Vsled pccstrenega postopanja v poslovanju z davki fe je že sedaj doseglo zvišanje dohodkov v znesku 100 miljonov drahem. Minister je zanikal vesti, po katerih da bo izdala vlada nev papirnat denar brez kritfa. Demonstracije na Dccpja proti zasedbi ruhrske kotline. DUNAJ, 16. Tukaj so se vršile demonstracije v protest proti zasedbi ruhrske kotlin« s strani Francije. aledte£e fciadjjfa okrcSnico: Odlok, a katerim se vnpostavba svobodo najemninskih pogodb in ki ostane v veljavi, ft vzbudil ated raznimi vrstami stanovalcev več ali nanj živahne agitocjc. Kar no smejo tak« agitacijo niti v mpHi0i mm« anotitft Javnetfa tmru, bedi ntk*a pcsamemali sledeča: 1.) da saats-vijo za viodo oris pofto&aja v dotičnih mostili; 2.) da posredujejo za pomamsnfe med kato-goiijamt, opozarjajoč gospoduje hiš, da i* njihova državljanska dolžnost, da ne zlorabljajo svobode, ker jo bodo stoor izgubili in prišli v še slabši položaj nego prej.* Hranilnice v Novih pokrajinah. V kratkem bo objavita odlok, kateri vsebuje raztegnite v zakona o hranilnicah na Nove pokrajine. Odlok ima nekatere prehodne določbe, ki ga spravljajo v sklad z avstrijsko zakonodajo. —> V zvezi s tem odlokom se proučava tudi zakon o zastavljalnicah v Novih pokrajinah, katerih poslovanje se ona tudi prilagoditi poslovanju zastavljalnic v starih pokrajinah. Promet c&ed Dalmacijo in Trstom. Po Trstu se te dfei širi gic.s, da namerava osrednja vlada izročiti pJovni promet me«d Trstom in Dalmacijo nekecr.u zr.sobnemu ladjedelskemu pedfetju.- Ta glas je eeveda hudo vznemiril grizadete kroge zato, ker tisto podjetje ima svoj sedež v «nekem drugem me&iu», kakor so previdno jzraža vsekdar junaški «Piccolos. Zakaj ne imenuje naravnost tega drugega raesia? Ali niso morda io — Benetke? Razumemo ta strah tržaškega lista pred označbo tistega «drugega pristanišča s. Saj je nedavno temu dokazoval s svojo znano zgovornostjo, kako da se interesi Trsta in Benetk kri.ejo popolnoma! Sedaj pa — dosleden, kakor je vedno — govori o nevarnosti za pro- DAROVI SENO fotava) dobre vrste, za vsako Mvlntr, na prodaj pri Peiriču v Vipavi 218. 69 SLAŠČIČARNA in prodajalna detikates, Trst« Viaie XX Settcmbrc 17. Specijaliteta najfinejših defckates, shajališče inozemoev. Gofvori se ncm&r, angleški, slovenski In italijanski jezik. 71 BABICA, izkušena, sprejema noseče ra dom. Ljubezniva oskrba. Coreo Garibaldi 23. 73 »IMII J. M—I I, II . III ■ I M -.-JI KOŽUH, moški, lep, se proda po nizki cen!. Rossetti 24, L, desno. 73 Na dan nedolžnih otrok s*a nabrali gospodični Jeftca Čok in Viktorija v Loarperfu in na Kalifi ri 270 L za našo deco. Srčna hvaia! — Za «Sofaiu> društvo«: Podružnica Š. D. v 0. Bistrici poekla znesek 580 L 60 st. Pri gor-k«a GfofiKu in Icacu kr&ik«^a terana nabrali komeceki fabriksnt^e jesiha 14 L. Pri g. Že rjalu v Krvavega poteku so zbrali Kozinci in ma-čini 23 L. Gosp, Tomo feorli not. v Podgradu poslal 656 L. G. Ljubo Kra-ra« izročil znesek 99 L nabran ▼ Brjab pri Rihsnbergu v proslavo imendana g. Lucije Gruntarjeve in 4 L za razprodana lierffca bloka št 222. V sppnin imendana pok. Darinke Stolfa darujejo nje součei^ce 17 L. Markon Ladi v počastitev spomina pok. Stanka Kravoea 10 L. Dr. M. daruje 10 L. Ma-rukič Franc bančni iztirfev. 5 L. Merku in Vatovec 25 L. Gorjun predal v Mirnu in Kobaridu za praznike 4 bloke št. 243, 244, 245, 246 L 4G0. Albin SiškoviČ za razprodan blok št. 231 100 L. Ravter Malči za razprodane bloke na Žagi in Srpenlti L 185.50. Repinc Vafentin Prem, daruje 20 L, Mlekarska zadruga v Trnovem poslala 50 L. G. Praprotnik iz Lokve za dva razprodana bloka 200 L. Nabi-ralkama Svetki in Mariji Frankovič kakor v«em darovalcem srčna hvala. Karel Siškovič1 ^ ~ j . , ,7- ^ t se Čmegakale daru>e mesto venca na grob pok. P9ZOR! korale- ^aio, platjn in zobov- KROJASK! pomočnrfe žeK prerneniti mesio. NajrafSi pride v Trst ali Gorico, Nastop s 1. februarjem ali pozneje. Ponudbe pod »Krojaški pomočnika na upravniŠtvo. 74 HIŠA z gospodarskim poslopjem., dobro upc-Ijano gostilno in mesarsko obrtfo, v lepem trgu juž. Štajerske, v bližini rudnika, se proda radi rodbinskih razmer. Josip Skaza, Velenje. 69 OSLOVSKI KAŠELJ se zdravi z zdravilom lekarne Brelich v Sežani. !6 s .»sire Terezija TcmŠič umrle v II. Bistrici 25 L.- Dnevne vesti Kronika nasilstev. Zdi se, da temu žalostnemu naslovu ni usojeno, da bi izginil iz našega lista. Tužna Istra ima eno rano več. Evo suha dejstva, kakor so nam bila sporočena: V nedeljo so fašisti zasedli našo posojilnico v Žminju. Kmalu se je tudi zvedele, kaj da je vzrok temu: V novoustanovljeni HaFfanski šoli v Ceni-Sv. Mateju da je bila sežgana slika italijanskega kralja. Naš poročevalec o tem dogodku ničesar ne ve, na vsak način izključuje, da bi se to moglo zgoditi z vednostjo ali celo s sodelovanjem ljudstva. Če se je kaj takega zgodilo, kar, kakor rečeno, naš poročevalec še ni mogel dognati, je to čin posameznika, za kar ljudstvo cele občine nikakor ne more biti odgovorno. V ponedeljek so prišli, tako nadaljuje poročilo, v vas Zgoirbi (občina Cer) fašisti iz Kanfa-nara, Žminja, Sv. Vinčenata in Vodnjana ter aretirali vse moške, ki so jim prišli v roke. Ljudstvo je prestrašeno zapustilo ■vas ter zbežalo v gozdove in polja Fašisti so zažgali nekaj kop 6ena ter nato odvedli msjške v Žnr'nj, v posojilnico, ki je bila, kakor rečeno, že od njib zasedena. OruSIves« vesli , »Učiteljsko društvo mm Trst In okolico* ima danes ob 16. uri odborovo sejo v navadnih prostorih. — Odbor. Podružnic« < ŠoL društva* pri Sv. Jakobu ina v četrtek ob navadni uri sejo. M. P. D. - Sv. Jakob. Danes ob 20.30 redna odi;»rova. seja. Bodite tečni! — Predsednik. Is tržaškega iivilenia Mo?ke so tam neusmiljeno pretepli in jih Kevarea skok. Brezposelni Bruno Medeot, še-le drugi dan izpustili. Trije med njimi so težko poškodovani. Čim so bili moški izpuščeni cd fašistov, so iib aretirali orožniki. V noči so fašisti vdrli v župnišče v Filipinih, potem ko so polili vrata z bencinom in jih zažgali. Župnik Livić je skočil z okna ter pobegnil v gozd. Nato so šli še strahovat poštarja v Krnici, Lukeža. Ljudstvo je skrajno prestrašeno. Tako glasi kratko poročilo. Ves dogodek spominja na prosiulo afero Bona in na krnske dogodke. Vzemimo najhujši slučaj, da je bila kraljeva sKka res zažgana in da jo je zažgala hrvatska roka. Ali to upravi-čuje nepoklicane ljudi k takim pavšalnim sodbam? S kako pravico se kaznuje na zdravju in imetju cela vas, ki gotovo kakor mi obsoja zločin nad kraljevo sliko, če se je res dogodil. Krivca naj se prime in evenluelne sokrivce, Če so, njih naj se kaznuje- To je pravica in taki prav'ci bomo pritrdili v celem obsegu. Toda tako pavšalno jiTstico, kakor nam jo predočuje poročilo, odločno obsojamo. Če gre tako naprej, bo končal vsak pojem o javni varnosti. Saj se na tak način ne moremo čutiti nikoli več varne. Slučaja Bon in Krn nas učita, da je dovolj le prva vest o kakem dogodku, nihče je ne kontrolira, če je resnična ali ne in že sledijo represalije nad nedolžnimi. Spominjamo le, da je b la n. pr. vest o Bonovem zločinu objavljena svoječasno v Trstu v popoldanskih urah, a isto noč je že gorel Narodni dom pri Sv. Ivanu. Tak način «justice» mora enkrat končati. Še frank tir erstvo v vojnem času se tako ne kaznuje. Kaznujejo se pač strogo krivci, ko so pr-'jeti, nikoli pa ne nedolžno prebivalstvo. In vendar je frankti-rerstvo velik zločin proti varnosti države, vsekakor zločin, ki skrajno razburja duhove in zločin zagrešen ob času vojnih o-peracij pod strog'm vojnim zakonom! Mnasotiaijeva okrooica prelekton 0mdm novega zakona o majtmmitmk Agencija Štefani javlja z včeraSSn^m datumom: Ministrski predsednik Mimoiias ie poslal vsem orefek- star 27 let« stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Pondares, je skočil včeraj okoli poldne iz ene jadrnice na drugo, ki 6ta zasidrani v bližini ribjega trga. Če bi bil trezen, bi morda srečno preskočil, ker pa je bil močno vinjen, se je preveč zagnal ter je tako padel naravnost v notranjost druge jadrnice. Dobil je rano na temenu; vrhu tega pa si je še pretresel možgane. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Dandanašnji otroci. Pred južnim kolodvorom sta stala včeraj okoli ene ure dva fantalina s šolskimi knjigami pod pazduho ter se neprestano prepirala. Nenadoma je pa eden izmed nju odložil kn;4ge, potegnil iz žepa «pipsc» ter ga žasadil nasprotniku mect rebra. Nato je zbežal, dočim je začel ranjenec klicati na pomoč. Prepeljali so ga v domačo oskrbo. Imenuje se Viktor Ranwolf, star 11 let, šo-larček, stanujoč v ulici Boccaccio it. 20. Ranjenec je dejal, da je ranilec njegov šolski tovariš. Mladega vročekrvnega ranile a so pozneje prijeli. IndcntSfidnn samomorilec. Samomorilca, o katerem smo poročali v včerajšnji številki našega lista, da so ga našli na Skorklji * Cordanoli, so pozneje indentifieirali. Imenuje se Gustav Marco, star 60 let, posredovalec, stanujoč v uKci Cunicoli št. 13. — Domneva se, da si je vzel življenje radi financielnih ozirov. Radi proti postavne nošnje orožja (revolverjev) sta bila včeraj ponoči aretirana dva tujca: Štefan Sevenineann, star 24 let in Bello Vagherbal, star 26 let. Ukradeni žlebi. Andrej Ghira je neznanil včeraj na policijskem komisariatu v uL Amc-rigo Vespucei, da so mu tatovi pobrali iz hiše v ulici Vespucci več žlebov t vrednosti 300 lir. • • • • • • • • • • 345 • • • t t ii'<9 • • • • • r>6o 338 270 —.70.---.*0 —.0275 —.30 56.75.— 57.25 18.80,— 19.20 II.-.- 11.76 -.13.— —.14 20/20.— 20.35 138 25.—133.75 380.—.—385,— 84.90.— 95.30 oorotifs, Tečaji: Trst, dne 16. januarja 1923. ..sdrifttf* ban*« ............. , hkj P***111"*1......... . . .......345 met med Trstom" in Dalmacijo vsled sklepa oSSlmtcH.................i?^, JJ i __. . ' . , "cronmicu lo <0 vlade, da se uprava tega prometa poveri Libera Trtestlns.............. 421 ^nekemu drugemu prisfcanižču*. S tem se is-: Llcyd . . . -................... n«Terja svoji prepšnji trditvi o soglasju inte- ■ I.ossiso ......................650 reso v. Naglasa, da fe že sedaj promet po Kartinollcii...... • » t • • t..... 125 morju z Dalmacijo zelo skrčen v primeri z Ocesnla 116 onim v predvojni dobi. Skozi desetletja je ?'frnu<*a * ................ bil Trat z Reko glavna proga za obrežno jnpcovteh plovbo z Dalmacijo in Albanijo. Z orim / ........ ....... ukrepom vlade pa bo degradiran in postavljen i r!^ .............. v vrsto mnogih drugih vmesnih pristanišč, i y!l ti * " tržašk* !...... Z ozirom na veliko važnost tega vprašanja za j U 'a aa za €ia tržaško trgovstvo, itak že hudo zadeto po j^J** * ....... sedanji krizi, opozarja "Piccolc^ trgovski ^e' J ; ; | ; ; ' svet na grozečo nevarnost ter ga pozivna, dinarji • da — dokler je še čas — ukrene korake, ^ j jeji .^II.IIIIIIIIII se prepreči uredba, tako nasprotna interesom marite .............. te dežele, pa tudi (Sržave. Posebno se obrača dolarji ............. s iakkn pozivom do trgovske zbornice in do francoski franki • • • • trgovskega udruženja. Lloydova plovba je Švicarski franki .... na korist Treta in bi mogla biti tudi na »ngleŠki funti papImaU . korist države. Pri tem ubira «Piccolo» tudi znane palriotične strune, ko pravi, da bi morala država vzdrževati materialne in dn-ševne vezi z vzhodno obalo Jadrana, ki so bile najbol;e jamstvo za narodno ekspanzijo! Pc!tem pa se vrača na * materialno poljem, trdeč, da je bil Trst po svojem naravnem položaju vedno glavno sredstvo za razvoj gospodarskega življenja! Nobeno drugo pristanišče, ne ca vzh«K$ni ne na zapadni obali Jadrana, da ne more tako služiti tej naLogi. Vsaka zamuda spričo te grozeče nevarnosti da bi bila nepopravljiva. Zato da naj prizadeti činitelji nemudoma posredujejo za gospodarsko korist Trsta in Hali je! Al tro che — soglasje med koristmi Trsta m Benetk! To se more pač lepo kazati, ko se govori le v pa tri etičnih t i rad ah o velikih nalogah Trsta, ko pa stopajo v ospredfc reafaie koristi tega pristanišča, tedaj mora tudi «Picco!o» govoriti o — grozeči nevarnosti, ako bi se gospodarska useda poverila dragi «posestrimi*. K eda j bomo prišlo do edino pravega in pametnega pisanja: 1) Benetkam svoje. Trstu svoe zaledje! 2) Med Trstom in zaledjem taki odnošaji, ki so predpogoj dobrim trgovskim ounošajem? Dokler pa bo pisal «Pic-cok>», kakor to seda? dela. ne bo služil ne stvari, kateri hoče shvžiti, ne svojemu ugledu. ie po najvišjih cenah plačuje edini grosist feelleli Vita. via Madonnina 10. I._82 KLOPI za mizarje, oblici, žage, pile, klešče, žabnice, ključavnice, ključi, raznovrstni vijaki itd. Skladišče železa via Fabio Filzi 17. 42 KLJUČAVNIČARSKA delavnica v Ljubljani, dobro upeljana, se radi družinskih razme« takoj proda z vsemi stroji in opremo. Cena 25.000 lir. Ponudbe pod «Ključavničarstvo»« poštno ležeče, Ljubljana. ^ EGIPTOVSKI profesor grafologlje pove karakter in usodo življenja. Sprejema samo še nekaj dni v Trstu, via Geppa 10,1, od 10 do 19. (Tudi ob nedeljah) 2307 POZOR! Kupujem po visokih cenah vsako množino starega železa, cunj, kosti in kovine. Pridem dvigniti tudi na dor. . Pisati: Snidersič, Via S. Giustina 8, Trst. 63 TRST - OPČINE. Restavracija «Zorko;> na Opčinah, je od danes naprej na prodaj. Kupec si lahko ogleda vsak dan. 70 DEKLE petnajstletno, za hišna opravila, se sprejme takoj. Zglasiti se v sredo od 1 do 6. popoldne. Via S tličje, vrata 1. KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« Proda te v Jugoslaviji Sapo p©s©s: ki meri 45.000*. 6 minut rc:dalje;!0 od mesta Krsni na glavni ce^ti BScsE-iesenice, iripr-vno ____ ________ za vsako obrt ali kn.etijo. ZaineDda so cvt ntnelno . Michele 27, pri- s hišo v Trstu. Ona primerna. - Pojasnila