PRIMORSKI DNEVNIK P°itriin4 fSJSSTVJSr - Cena 35 lir Leto XVm. - Št. 207 (5291) TRST, torek 18. septembra 1962 Danes se začne 17. zasedanje skupščine OZN konec leta morda sestanek Kennedy-Hruščov Med najvažnejšimi vprašanji na zasedanju bo razorožitev - Na sporedu je 89 vprašanj - U Tani se zavzema za periodične sestanke voditeljev velesil VORK, 17. — Jutri ob osmih zvečer po srednjeevrop-W“su se bo slovesno začelo XVII. zasedanje generalne ■tga »J1®L Organizacije združenih narodov. Na dnevnem redu ®°Sredn „an-)a Je 89 problemov, med katerimi jih je precej ne-Tainiu P°vezanih z reševanj em mednarodne napetosti. 1 tisli* OZN U Tant je na svo-,----------------- konferenci izjavil, da predvsem _ jedrska razorož ku '“koncern leta ali v začet-toiti^^Pddnjega leta utegnilo (jipJ20 sestanka med Kenne-- m in Hruščovom. skupščine se bo začelo ki je značilno zaradi So” neugodnih činiteljev. Med 1 Vsf.u„, °at° bodo te neugodno-* te (~kži* “a bi zahtevali od PSI, ) .^etv-*12P't o svoji zrelosti«, i 6 listih, ki vedo, da bo VjJtVijj]’ ge se bo nadaljevala v<(itle Premaknila na teren V. v ^.demokracije politično j ! ta “*81 deželi. Ne obstajajo C^ibor ?.no"»ijo PSI. ki smo P.biti ** 3 Irdim in dragim ><3isti#« m°re avtonomija od n Politike pomeniti ijjaje smotre, metode in i s z njo je moč in ufc to s„i0,va,i P°d Pogojem, S\»e '“delovanje plodno in ■ „ krati remeni v transformiral J h'10 elen?8 da se odločno po-- nesoglasja, kar V kacWe. Večjo vrednost soli je u ■ soglasje obstaja, ,i I Soli*-, Primer danes«. / I levega centra se je / Ml “°tlPn ! namestnik tajnika '/y\ ! k? >2ah £irencah> ko je go-X ti^Jevai ^PI za X. kongres. Vihanj med drugim, da bi ln zunanja desnica ,r Cent* . obveznostim vlade -Sii, d ni?* in bi hotela posta-C Popu« *?1’0 socialiste, ker 5'n v, * Vsiljevanju desni-«?ti8talihotela bi, da bi socia-žb jna razvodenitev in p dogovorjenih vladnih K. je .*!_v. teh dneh se je »I &1 Ul uucu ac JC 'i lij!' da '“Pnjeval in se baje « , dikail Clalisti povzroče razil ee nega giban’° t-*-— N,la bi ° sklicanje Vv»eh ^revzeI ja “Sm - F*5lmeru. z razpustom JV*. Kon^;S Predčasnimi vo- ma- se ji v* Kon**,- Predčasnimi P k* c,f - ^ I Je, on°na izaciji električne V bredaamogočiti ukrepe o *J»tv hi u.t,Vl> reforme v kme- N*°J.sindikat1' težje P°g°je v* ^banja),3 nega in demokra. K^KOriig Jd Predčasnih volitev ?se0 , “di pravosodni mi-«u. b> J" elan tajništva KPI pr„j.zatrjevala, da bi itn Polom e“c?.sne volitve po-V^t-ktao j Politike levega cen-Vht^dji 1 * ?? dodal, da se s LSjj“’jariitt6vp*n’ odbor 1 Sžt>°rovVan°k VauNitikJ* 0 perspektivah iJVhaih za italijanski Jug, k4» Pastor® .spregovoril tudi .V^i ''kiep^o1" ^®^al med dru’ za Strs; isAii °!v,n> sojmo v Ba- VC jata t’®ktrične industrije, C? ‘ 4be j ni etapi meri- , 1" /kSS^Je«aP itlke*- V nadalje-1 ‘ y 'Nii' da KQVora je Pastore j '%i! * inri,, le. treba indeks XV k|V (i, ki je s.trijske dejavnosti i^i etleH„do,s„egel 8 odst. let-N',he . btll-RO, zvišati v PnjaV 5 t,«s„!>0do l!,etiu na 9-2 odst., / W«la!‘*«tju i"iogl1 ostvariti v ' Xiiit>ih'lPk.rog 1-100.000 no- l)iih ^'oon1 v industriji in u° novih delovnih mest na področju nekmetijskih dejavnosti. S tem bi zmanjšali za 500.000 enot število priseljencev v sred.njo in severno Italijo. Na prefekturi v Turinu so se danes nadaljevala pogajanja med predstavniki sindikalnih organizacij kovinarjev CGIL, ClSL in U1L ter predstavniki tovarne FIAT za sklenitev dopolnilne delovne pogodbe. Pri teh pogajanjih ne sodeluje SIDA, ker omenjeni sindikati smatrajo morebitni sporazum s FIAT kot predujem na vsedržavno pogodbo, ki jo je treba obnoviti. Na današnjem sestanku so predstavniki tovarne pristali na razčlenjena pogajanja na vsedržavni ravni, na ravni sektorjev in posameznega podjetja. Pogajanja se bodo nadaljevala jutri dopoldne. Prefekt je dejal, da je optimist glede pozitivnega zaključka pogajanj. V poslanski zbornici so danes začeli razpravo o proračunu ministrstva za promet, ki jo bodo nadaljevali jutri dopoldne; popoldne pa bodo nadaljevali razpravo o četrtem členu zakona o nacionalizaciji električne industrije. Adenauer dopušča? NEW YORK, 17. — Zahodnonem-škl kancler Adenauer je napisal članek za ameriško revijo «Foreign Affalres«, v katerem opozarja pred zavlačevanjem pogajanj za politično združitev Evrope, ker bi to sicer «ohranilo sovjetske nade, da doseže razcepitev Zahoda«. Adenauer zatrjuje, da vseh šest evropskih držav soglaša v tem, da bi se morala pogajanja za politično združitev Zahodne Evrope zaključiti še v letošnjem letu. Zvezni kancler nato zatrjuje, da bi bila Zahodna Nemčija pripravljena pogajati se z Vzhodno Nemčijo, če bi se izboljšale razmere, v katerih živijo njihovi sorojaki v Vzhodni Nemčiji in če bi se tam uveljavila «vsaj majhna doza svobode in samoodločbe. V tem primeru bi mi bili pripravljeni na razpravljanje o mnogih stvareh«. Kar zadeva evropsko skupno tržišče .Adenauer izraža upanje, da se bodo pogajanja za pristop Velike Britanije k skupnemu tržišču zaključila uspešno, ker bo njen pristop «zelo mnogo vplival na pogajanja z drugimi deželami«. iiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiriiiiimimiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiii OAS je pripravljala atentat na Pompidouja sto konkretnih in pozitivnih akcij. Priporočila, da bi rešili vrsto kolonialnih problemov, kot so Južna in Severna Rodezija, Angola, Jugozahodna Afrika in portugalska o-zemlja, bodo tudi predmet debate na zasedanju. Skupščina se bo najbrž odločila, da v prihodnje vse kolonialne probleme prepusti posebnemu odboru za dekolonizacijo, id si je že pridobil izkušnje in avtoriteto. Kongoški problem je tudi na dnevnem redu in skupščina se bo morala odločiti o njem. Dogodki potrjujejo, da lahko samo odločna akcija in izvajanje sklepov Varnostnega sveta ter skupščine ter kake nove ideje, kakršna je na primer U Tantov načrt, obračunajo s secesijo Katange. Gospodarski problemi dobivajo važnejšo vlogo kakor na katerem koli zasedanju. Posebno važna bo konkretizacija desetletnega načrta Združenih narodov za razvoj kakor tudi sklicanje svetovne konference za trgovino in razvoj, ki naj bi zožila prepad med industrijsko razvitimi in državami v razvoju. Ob otvoritvi zasedanja bo OZN imela 104 članice; več kakor dvakrat toliko (51), kakor je znašalo število prvotnih podpisnikov ustanovne listine v San Franciscu. Varnostni svet Je že priporočal sprejem 4 novih članic, ki so: Ruanda, Burundi, Trinidad - Tobago in Jamajka. Alžirija bo zahtevala svoj sprejem po volitvah, ki bodo 20. septembra. Britanska kolonija U-ganda bo zahtevala sprejem, takoj ko bo oktobra dobila neodvisnost. Cez kaka dva meseca bo OZN imela torej 110 članic, od katerih jih bo 62 pripadalo afriško-azijski skupini (25 azijskih držav ln 37 afriških). Na ta načlh bo ta skupina imela v skupščini večino, ki bo velikega pomena pri številnih glasovanjih. Verjetno bo skupščini predsedoval pakistanski delegat Zafrulah Kan. Drugi kandidat za predsednika je cejlonski delegat Gunapala Malasekura, toda ni verjetno, da bo izvoljen. Domnevajo, da bo 17. zasedanje skupščine zelo dolgo in da se bo razdelilo na dva dela, s tem da se bo prekinilo decembra. U Tant je na tiskovni konferenci izjavil, da je naklonjen periodičnim sestankom med voditelji velikih držav. Izrekel je prepričanje, da «v senci jedrske bombe« Sovjetska zveza ne bo napadla Zt>A in da ZDA ne bodo napadle Sovjetske zveze. Izjavil je tudi, da se še ni odločil, ali bo kandidiral za ponovno izvolitev za tajnika za pet let. O tem se bo odločil prihodnji mesec, kar bo povezano predvsem s perspektivami rešitve kongoškega vprašanja, stabilnosti OZN in vloge, ki jo bo lahko imel, «da lahko prispeva, da se izpolni prepad med ob»ma velikanoma«. U Tant je izrazil mnenje, da je vprašanje Kube «bolj psihološko kakor vojaško«, in da je mnenja, da (»ZDA ne bodo napadle Kube in da Kuba ne bo napadla ZDA«. Dalje je U Tant izjavil, da bosta Nizozemska in Indonezija položili 20. septembra pred skupščino načrt resolucije, ki odobrava sporazum o Zahodnem Irianu. Glede Konga je U Tant izjavil, da čaka odgovor Combeja v prihodnjih petnajstih dneh na svoje predloge o zvezni ustavi v Kongu. WASHINGTON, 17. — Ameriški delegat na ženevski razorožitveni konferenci Arthur Dean je Izjavil, da Kitajska sedaj lahko povzroči jedrsko eksplozijo. Dodal je, da jo Sovjetska zveza spočetka pomagala Kitajski ter JI dala na razpolago reaktorje in znanstvenike, toda ta pomoč je sedaj prenehala. Preti pri Titu Razgovori z A. Humom in S. Kraigherjem - Danes se bo Preti udeležil italijanskega dneva na zagrebškem velesejmu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes ob navzočnosti generalnega tajnika Crnobrnje in pomočnika državnega tajnika za zunanje zadeve Vojina Guzine italijanskega ministra za zunanjo trgovino Lui-gija Pretija, ki je danes zjutraj prispel v Beograd. Italijanskega ministra so na postaji pozdravili državni tajnik za zunanjo trgovino Rudi Kolak, ugledni funkcionarji državnih tajništev za zunanje zadeve in za zunanjo trgovino in italijanski veleposlanik v Beogradu Berio z osebjem veleposlaništva. Luigi Preti, ki je kot gost zveznega izvršnega sveta prispel na tridnevni obisk v Jugoslavijo, je danes obiskal člana zveznega izvršnega sveta in predsednika odbora za gospodarske odnose z inozemstvom Avda Huma. Ob tej pri. ložnosti sta se Humo in Preti raz-govarjala o gospodarskih vprašanjih ki zanimajo obe državi. Opoldne je član zveznega izvršnega sveta in državni tajnik za zunanjo trgovino Sergej Kraigher priredil v hotelu «Metropol» kosilo, katerega se je udeležilo več jugoslovanskih gospodarskih funkcionarjev in zastopniki italijanskega veleposlaništva. Pri odhodu iz Beograda je Luigi Preti izjavil, da je v razgovorih s predsednikom republike maršalom Titom prikazal italijansko stališče o razvoju gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, kakor tudi prepričanje, da evropsko skupno tržišče omogoča tudi nadaljnjo intenzivno izmenjavo s tistimi državami, ki niso pristopile k tej organizaciji, in s katerimi je Italija imela do sedaj pomembno blagovno izmenjavo. Preti je dodal, da se je med razgovori z drugimi uglednimi jugoslovanskimi funkcionarji prepričal, da so odnosi med državama u-smerjeni na zboljšanje, tako na političnem, kakor tudi na gospodarskem področju. «Lahko ugotovim, je zaključil Preti, da so tako jugoslovanski kakor tudi italijanski voditelji navdahnjeni z i-sto dobro voljo, da nenehno zbolj- .........mm,............ Diefenbaker za širšo konferenco o mednarodni trgovinski izmenjavi Nehru je poudaril nevarnost, da skupno tržišče še poveča prepad med bogatimi in revnimi LONDON, 17. — Predsednik kanadske vlade Diefenbaker je na današnji seji konference Commonvvealtha izjavil, da je Kanada pripravljena udeležiti se nove konference Commonvvealtha, ki bi bila posvečena skupnemu tržišču, v primeru da bi to bila splošna želja držav britanske skupnosti. Ta konferenca bi lahko bila v Kanadi in bi morala sporoči- Aretiran voditelj atentata na de Canal obsojen na smrt Gaulla BRUSELJ, 17. — Belgijski socialistični list «Le Peuple« piše, da so na podlagi dokumentov OAS, ki so jih zaplenili v Belgiji, odkrili načrt za umor francoskega ministrskega predsednika Pompidouja. Preiskovalni sodnik Comeliau, ki vodi preiskavo proti šestim areti- Prlzor z nedavnega obiska de Gaulla v Zahodni Nemčiji. Državnika zapuščata Adenauerjev urad. De Gaulle je med bivanjem v Nemčiji povedal da je bil eden. njegovih prednikov Nemec ranim oasovcem, pa ni hotel komentirati te novice. Danes so potrdili nalog za aretacijo šestih oasovcev. Od teh sta dva Švicarja in en Spanec. Sodnik Je potrdil, da Je dobil pismo OAS z grožnjami in da je v ovitku bil tudi naboj za samokres. V Parizu pa so pri nadaljevanju preiskave o atentatu na de Gaulla aretirali tudi polkovnika Thiryja, ki je pri dolgem zasliševanju priznal, da je bil voditelj zarote za atentat 22. avgusta. Jean Marie Bastjen Thiry je izjavil ,da je predsedoval pripravljalnim sestankom atentatorjev in da je osebno šel z avtomobilom na kraj atentata skupno z majorjem Niauxom. Kakor je znano, se je ta 24 ur po aretaciji obesil v soboto v zaporu. Polkovnik Thiry Je priznal po dolgem zasliševanju, ki je trajalo od sobote zvečer. Njegovo ime Je bilo o-menjeno v dokumentih, ki so jm zaplenili pri članih OAS v Versai-lu. Thiry je bil zaposlen v ravnateljstvu tehničnega urada za letalstvo pri ministrstvu za letalstvo. Zdi se, da je pripadal tudi skupini na ministrstvu, ki je imela nalogo organizirati posebne polete z vojaškimi letali za de Gaulla m njegove ministre. Prav on je po telefonu obvestil atentatorje o uri odhoda de Gaulla iz Pariza ln o poti, po kateri je imel iti sprevod. Danes se Je v Parizu končal proces proti oasovskima voditeljema Canalu in Vincentu. Canal je bil obsojen na smrt .Vincent pa na dosmrtno ječo. Canal je bil obtožen, da Je organiziral teroristično dejavnost v Franciji od decembra 1961 do maja 1962. Vincent je bil njegov pomočnik. Kakor poročajo iz Pariza, Je Italijanski poslanik Manglio Brosio dobil od oasovcev grozilno pismo, ki ima pečat »Narodni svet odpora«. Baje je podobno grozilno P«" mo dobil tudi belgijski poslanik v Parizu Jaspar. V pismu je med drugim rečeno: «Danes preganjam francoski patrioti, ki so mislili, “a bodo našli zatočišče na ozemlju francoskih sosednih držav, so ™ samo prihodnji voditelji frajjoo-skega naroda, temveč tudi osebnosti, na katere se bo morala Evropa obrniti za dejansko in učinkovito borbo proti naraščajoči marksistični nevarnosti.« V Paris.„,“ ti svoj namen, da povabi na razširjeno konferenco vse članice Commonwealtha, članice evropske gospodarske skupnosti, EFTA, ZDA, Japonsko in mor da tudi druge države, ki bi želele obravnavati vprašanje trgovinske izmenjave. Minister je dodal, da bi po njegovem mnenju tai;a konferenca o-mogočila praktično rešitev številnih mednarodnih trgovinskih vprašanj, okrepila bi sodelovanje v Commonwealthu in bi omogočila skupnemu tržišču, da nadaljuje Svoj razmah, ter bi odprla vrata velikim trgovskim možnostim ZDA in Japonske. Konferenca v Londonu je danes zaključila z govorom Mac Millana razpravo o skupnem tržišču. Mac Millan je ponovil stališče britanske vlade in je podal kratek pregled dela konfeience. Pakistanski predsednik Ajub Kan, predsednik indijske vlade Nehru, predsednik avstralske vlade Menzies, predsednik kanadske vlade Diefenbaker in ministrski predsednik Tanganjike Kavava so v kratkih govorih ponovili stališče svojih vlad. Diefenbaker, Nehru, in Kavava so znova izrekli svoje pridržke glede vstopa Velike Britanije v skupno tržišče, Kavava pa je ponovil tudi nasprotovanje morebitne povezave Tanganjike s skupnim tržiščem. Nehru je izjavil, da upa, da so razgovori v komisijah dovolj jasno pokazali potrebe azijskih dežel. Poudaril je, da, če bi skupno tržišče postalo močnejše in bogatejše na stroške ostalega sveta, bi mu on seveda nasprotoval, ker vse, kar širi prepad, ki loči bogate dežele od revnih, lahko samo povzroči zlo, in ne bo ustaljenega svetovnega gospodarstva, dokler se ne bo dvignila življenjska raven revnejših držav. Nehru meni, da bo vstop Anglije v skupno tržišče povzročil znaten padec trgovine Indije in Pakistana. Podprl je predlog Die-fenbakerja za sklicanje trgovinske konference. Jutri ali v sredo, ko se bo konferenca zaključila, bodo verjetno objavili skupno sporočilo. Ministrski predsedniki so začeli razpravljati o mednarodnih vprašanjih, med katerimi so nedvomno v prvi vrsti razorožitev, prepoved jedrskih poizkusov, Berlin in zasedanje skupščine OZN. prve liste kandidatov ni bil navzoč. Sedaj je Budiaf v Parizu, sporočil pa je, da se bo kmalu vrnil v Alžir. Pittermann o razgovoru s Hruščovom MOSKVA, 17. — Avstrijski podkancler Pittermann je imel danes tiskovno konferenco po več kot dveurnem razgovoru s Hruščovom. V bistvu sicer ni povedal nič novega, nekatere njegove izjave pa so. vendarle zanimive: med razgovorom se niso dotaknili vprašanja evropskega skupnega tržišča; dobil je vtis, da se stališče Hruščova glede Berlina in Vzhodne Nemčije ni spremenilo; govorila sta tudi o Kubi, vendar je Hruščov omenil Ken-nedyja v ((prijateljskem tonu«. O skupnem tržišču nista govorila, ker meni, da je sovjetska vlada zadovoljna s pojasnili, ki jih je dal kancler Gorbach ob priliki svojega obiska v Moskvi. Glede odložitve vprašanja Berlina je Pittermann dejal, da mu je Hruščov izjavil, da namerava pričakati na ameriške volitve za delno obnovo parlamenta, ki bodo v prvih dneh novembra. Kar zadeva sovjetsko notranjo politiko, je Pitterman dejal, da mu je Hruščov govoril o sedemletnem načrtu in med tem dejal, da je treba nuditi večjo pomoč kmetijstvu (zlasti gnojila)' da je bila letina dobra, tudi kljub suši na nekaterih področjih; da se industrijska proizvodnja razvija po načrtu, v nekaterih primerih pa da je ceclo presegla načrt. SZ se zanima za avstrijsko jeklo, vendar da se mu je Hruščov potožil zaradi visoke cene avstrijskega jekla. Uspeh socialistov pri volitvah na Švedskem STOCKHOLM, 17. — Pri včerajšnjih občinskih in pokrajinskih volitvah na Švedskem so konservativci nazadovali, medtem ko so socialdemokrati dobili absolutno večino. Napredovali so tudi liberalci. Socialdemokrati so dobili 51 odstotkov glasov (leta 1958 so dobili 47,4 odst.). Liberalci 17 odst.. Leta 1958 pa 15,5 odst.), konservativci 14,8 odst. (19,0, centristi 13,3 odst (13,4), komunisti 3,9 odst. (4,1). Dokončni rezultati bodo znani čez nekaj dni, ko bodo pregledali tudi glasovnice, ki so prispele po pošti. Utegnilo bi priti do kakih majhnih sprememb, vendar pa je skoraj gotovo, da bodo socialdemokrati obdržali absolutno večino. Ministrski predsednik Tage Er-lander je v zvezi z izidom volitev izjavil: «Te volitve lahko veljajo kot znak zaupanja volivcev v socialdemokracijo. Vprašanje evropske gospodarske skupnosti, o kateri se je diskutiralo med volilno kampanjo, je postavilo na preizkušnjo željo po nadaljevanju politike nevtralnosti švedske. Volivci so imeli vtis, da je konservativna stranka pokazala preveč vneme v svoji želji, da vstopi v skupno tržišče.« šujejo sodelovanje med obema državama, ki sta si zemljepisno tako blizu, in imata zato v določenem smislu tudi dolžnost, da stremita po vedno boljšem in prijateljskem sodelovanju v skupnem interesu obeh narodov.* Italijanski minister je odpotoval nocoj iz Beograda v Zagreb, kjer se bo udeležil slovesne otvoritve italijanskega dneva na zagrebškem velesejmu. Na seji upravnega odbora Jug<* slovansko-italijanske trgovinske zbornice, ki se je sestal danes v Zagrebu, so proučili nekatera aktualna vprašanja trgovinske izmenjave med obema državama. Med drugim so proučili tudi možnost razširitve trgovske mreže na italijanskem tržišču, kjer prav dobro kaže za še boljšo namestitev jugoslovanskega blaga, in so SP*®)®* li ustrezne sklepe. B. B. Sovjetska izjava o Berlinu MOSKVA, 17. — Agencija Tass je objavila izjavo, v kateri pravi, da je izjava treh zahodnih držav, s katero zatrjujejo, da oatane Berlin pod upravo štirih velesil, in da štiristranska komandantura še vedno funkcionira v Berlinu, brez vsake podlage. Izjava dodaja, da ni nobenih štiristranskih organizmov za u-pravljanje Berlina, odkar je leta 1948 zavezniška komandantura prenehala delovati po krivdi treh zahodnih držav. Dalje pravi izjava, da sploh ne obstaja enoten Berlin, tera da so tri zahodne države s svojimi ločenimi dejanji pokopale štiristran. sko odgovornost in štiristranski postopek, ki je bil določen, v Berlinu, ter so uvedle poseben okupacijski statut v zahodnem Berlinu in so ustvarile ločeno tristransko komandanturo. Sovjetska zveza nima nič kaj opraviti s temi enostranskimi d>*-janji zahodnih držav in si ne more prevzeti odgovornosti za njihove posledice. Rezultat te politike ZDA, Francije in Velike Britanije je, da je okupacijski režim v zanodnem Berlinu izgubil sleherno povezanost s sporazumi držav pro-tihitierjevske koalicije, kar se tiče Nemčije«. Izjava pravi dalje, da je bil Berlin spremenjen v vojaško opo rišče NATO, naperjeno proti V. Nemčiji in drugim miroljubnim državam. Uradi ameriškega, francoskega in angleškega poveljnika v Berlinu so dejansko poveljstva NATO. • Položaj v zahodnem Berlinu, ki je vedno bolj napet, in za kar so v celoti odgovorne zahodne države, potrjuje nujnost, da pride do takojšnje ukinitve oporišča, ki ga je NATO ustvarila v zahodnem Berlinu, ki je v notranjosti ozemlja vzhodnonemške republike in držav socialističnega tabora in katerega namen je pripraviti napadalna dejanja proti njim. Ukinitev sovjetskega poveljstva v Berlinu je korak na poti popolne odprave ostankov druge svetovne vojne na ozemlju suverene Nemške demokratične republike, kar bo tudi izvedeno«. BUENOS AIRES, 17. — Predstavnik policije le sporočil, da so v pokrajini Missones odkrili zaroto pristašev Perona. Aretirali so 14 ljudi v tej pokrajini, toda menijo, da ima gibanje svoje odcepe po vsej državi. Mednarodni denarni sklad priporoča večjo pomoč razvijajočim se državam Novi zapletljaji v Alžiriji AL2IR, 17. — Politični urad je danes javil, da so čete četrte vi-laje, ki so bile v prestolnici, dokler niso dobile ukaza, naj se u-maknejo, zasedle mesto Attef, 200 km zahodno od Alžira. Sporočilo političnega urada dodaja, da so čete četrte vilaje u-vedle policijsko uro ter izvršile več aretacij med domačim prebivalstvom. Sporočilo pravi dalje, da so odbori za budnost v departmaju Alžira, Orleansvilla in Medee odločno protestirali proti tem akcijam, ki nasprotujejo sporazumom s političnim uradom. Odbori za budnost so zahtevali takojšnje posredovanje političnega urada, da se takoj vzpostavi red. Poročajo tudi, da so se vojaki alžirske vrijske, ki so bili vdrli ,ia ozemlje Kabilije, umaknili s tega ozemlja. 400 vojakov pod poveljstvom polkovnika Bumediena, ki so prišli v Bugie, je vojska tretje filaje obkolila in jim sporočila, da bodo njihovi ujetniki, če se ta kol ne umaknejo. Med njimi ,e bil tudi Bumedien, in vsi ss **> takoj umaknili. Podpredsednik alžirske vlado Budiaf je včeraj odklonil kand' daturo za poslanca v skupščini. Izjavil je, da je njegovo stališče znano in da zaradi tega odklanja r psnsR"1 j kandidaturo Omenil je, da je ko-diplomatskih krogih ne pripisuJel° nec meseca (-.stopil iz političnega temu pismu nobene važnosti. * brada FLN in da pri sestavljanju WASHINGTON, 17. — Danes se je začelo zasedanje mednarodnega denarnega sklada ob udeležbi delegacij 82 držav, med katerimi je tudi Italija, ki jo zastopa zakladni minister Tremelloni. Ravnatelj sklada Per Jacobsson je v svojem otvoritvenem govoru izjavil, da se je mednarodno zaupanje v dolar in v druge ključne valute tako povečalo, da se je letos na svetovnem finančnem trgu opažala «večja mirnost kakor v katerem koli drugem razdobju po vojni«. Dodal je, da povečano zaupanje omogoča nadaljnje ukrepe za okrepitev mednarodnega denarnega tržišča. Pripomnil pa je, da ukrepi ne bodo smeli biti tako temeljiti, da bi lahko škodovali gospodarstvu posameznih držav, ali pa mednarodnemu gospodarstvu. Ravnatelj je zavrnil kakršno koli devalvacijo, kakor tudi izdajanje vrednotnic z zlatim jamstvom. Devalvacija bi imela za posledico, da bi se cena zlata dvignila nad določeno raven, t.j. 35 dolarjev za unčo, s čimer pa bi padla vrednost dolarja. Sistem zlatega jamstva pa bi pomenil obveznost ameriškega zaklada, da bo povrnil državam, ki imajo dolarske rezerve, njihovo škodo, če bi se dolar razvrednotil. Kenne-dyjeva vlada je zavrnila tako predloge za devalvacijo, kakor tudi načrt za jamstvo v zlatu. Jakobsson je med drugim izjavil tudi, da bi morale denarne oblasti raznih držav sedaj z večjo «nepristranostjo» gledati na nihanje ravni svojih denarnih rezerv, in je pripomnil: »Seveda je treba vzroke morebitnih sprememb v rezervah anal:*:irati in razjasniti, toda nihanja od tedna do tedna ali od meseca do meseca ne bi smela več povzročati takšnih reakcij, kakor se je to dogajalo v zadnjih letih.« Na koncu je Jakobsson izjavil, da razvijajoče se države čutijo negativen vpliv pomanjkanja denarnih rezerv, to pa zaradi zmanjšanja svetovnih cen njihovih surovin. Jakobsson je pozval industria. lizirane države, naj pomagajo razvijajočim se deželam, s tem da odstranijo pregrade za uvoz surovin, in je pripomnil, da bi sodelovanje na tem sektorju odpravilo nevarnost deflacije. Na tiskovni konferenci pred začetkom zasedanja je Jacobsson izjavil, da bodo ZDA proti koncu prihodnjega leta popolnoma odpravile primanjkljaj svoje plačilne bilance, in da bo to ustvarilo nove probleme. Zato bi morale velike industrializirane države začeti misliti tudi na nevarnost deflacije in ne samo inflacije. Letno poročilo mednarodnega denarnega sklada opozarja na potrebo, da se poveča pomoč razvijajočim se državam pri reševanju njihovih osnovnih vprašanj na poti gospodarskega napredka. Za nadaljnje izboljšanje stanja v svetovnem gospodarstvu bo potrebno zaustaviti dviganje cen in mezd v zahodnoevropskih državah, pa tudi zmanjšanje ameriških investicij v tujini. Danes so objavili tudi letno poročilo svetovne banke in mednarodnega združenja za razvoj. Obe mednarodni organizaciji sta skupno dali v zadnjih 12 mesecih za več kakor milijardo dolarjev posojil za finansiranje načrtov za gospodarski razvoj v raznih državah članicah. V mednarodno banko se je vključilo sedem novih članic, tako da ima banka sedaj 75 držav članic. V mednarodno združenje za razvoj pa se je vključilo 11 novih članic, tako da šteje to združenje sedaj . 62 članic.. DANES Nič manj kot 89 vprašanj je na dnevnem redu 17. zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov, ki se začne nocoj v New Yorku. Glavni vprašanji sta vsekakor jedrska razorožitev in prepoved jedrskih poskusov. Sledijo vprašanje kolonializma, gospodarska vprašanja, izvolitev novega stalnega generalnega tajnika OZN namesto sedanjega časnega U Tanta, dalje vpraša-Koi sprem ba 'ustanovne listine OZN, itd. Srednjega vzhoda, Konga, sprejem novih članic, spremeni- Berlinsko vprašanje sicer ni na dnevnem redu, toda o njem bodo prav gotovo razpravljali v splošni debati, ko bodo obravnavali odnose med Vzhodom in Zahodom. Zelo važno vlogo bodo tudi na tem zasedanju igrale iz-venblokovske države, zlasti v reševanju vprašanj razorožitve, u-kinitve jedrskih poskusov, likvidacije kolonialnih odnosov, in vprašanj gospodarskega sodelovanja. Domnevajo, da bo sedanje zasedanje trajalo precej dolgo in da ga bodo razdelili na dva dela s prekinitvijo v decembru. Prejšnje zasedanje je trajalo pet mesecev in en dan, predzadnje pa štiri mesece in pol. Medtem se je v Londonu praktično zaključil^ konfemeca predsednikov vlaa držav Contmon-wealtha, ker so že včeraj nklju-čili obravnavo vprašanja o pristopu k evropskemu skupnemu tržišču. Vse kaže, da razprava ni pokazala nič novega: Mac Millan je ponovil svoje stališče za pristop, predsedniki vlad Pakistana, Indije, Avstralije, Kanade in Tanganjike pa sc vnovič poudarili svoje pridržke Danes bodo razpravljali še o mednarodnih vprašanjih, v prvi vrsti o razorožitvi, prepovedi .jedrskih poskusov, Ber-tičnn zaključila konferenca pred-OZN. Iz Alžira pa poročajo ,da razprtij še ni konec. Čete četrte vliv je so v nekem mestu zahodno od Alžira uvedle policijsko uro in izvršile več aretacij ter tako grobo kršile sporazum s političnim uradom; do spora Je prišlo tudi v Kabiliji med vojaki alžirske vojske in vojaki tretje vilaje. Najzanimivejša vest dneva pe je morda izjava ameriškega delegata na ženevski konferenci Ar-thura Deana, da Kitajska lahko sedaj povzroči jedrsko eksplozijo. je vrgel žogo Glasilo grške vlade «Kiriks» je te dni zelo ostro napadlo grškega novinarja Demetrakopulosa z zahtevo, naj razišče njegovo dejavnost ministrstvo za zunanje zadeve, tisk in služba državne varnosti. Časopis «Kiriks» piše, da živi v Atenah čuden novinar, ki ni tlslužben stalno pri nobenem listu, od časa do časa pa s pomočjo neznanih dobrotnikov odhaja v tujino, od koder pošilja intervjuje z nekaterimi tujimi politiki. V teh intervjujih načenja vprašanja, katera bi si lahko samo želeli sovražniki Grčije. Neposreden povod za ta napad je bila izjava predsednika pravosodne komisije ameriškega Kongresa Zellerja zastran grških predvojnih dolgov. Zeller je namreč zahteval, naj pritisnejo na grško vlado, da bi izpolnila to obveznosti. Problem grških predvojnih dolgov je postal pereč pred kratkim, ko je Velika Britanija zahtevala, naj bi uredili to vprašanje in hkrati odklonila, da bi sodelovala v konzorciju NATO za ekonomsko pomoč Grčiji. Potem so se oglasili prizadeti krogi tudi od drugod, na primer iz ZDA. Tisk grške vlade odgovarja na ta nenadni pritisk, češ da Grčija ne nasprotuje razumni rešitvi tega problema. Hkrati pa ne more skriti grenkobe, da jo •zavezniki, s katerimi se je skupaj borila za svobodo in mir*, terjajo, naj povrne predvojne dolgove. Ogorčenje je v Grčiji tem večje, ker poudarjajo medvojni zavezniki, da je poravnava predvojnih dolgov pogoj za ekonomsko in drugo pomoč Grčiji. S tem v zvezi so Grki znova nezadovoljni zaradi rezultatov nedavnega obiska ameriškega podpredsednika Johnsona v Grčiji. Opozicijski krogi menijo, da so ZDA prenehale pošiljati Grčiji brezplačno pomoč, ker se je grška vlada, «da bi osupnila javnost*, hvalila, da vlada v Grčiji blaginja, kot tudi zato, ker vlada ni vlagala velika denarna sredstva v dela, ki bi spodbujala ekonomski razvoj, marveč je denar porabila, da bi napravila vtis na ljudi. Johnson je odpotoval iz Grčije, ne da bi kakorkoli razjasnil vprašanje ameriške pomoči. Nekaj dni pozneje se je zvedelo iz Rima, da je ameriški podpredsednik vplival na Italijo, naj bi skupaj z ZDA pomagali nerazvitim državam, posebno Grčiji. Italijani so domnevno obljubili, da bodo pozorno in s simpatijo proučili grške zahteve po pomoči. Prav to je v Atenah povzročilo novo nezadovoljstvo. Proti Jonhsonu in njegovi misiji je tokrat nastopilo tudi vladno časopisje, čeprav je bilo med Johnsonovim obiskom in neposredno po njem precej zadržano. Namesto da moramo prositi bivše premagance za posojila, naj bi se naši zavezniki vsaj toliko zavzeli — se razburja vladni »Kirikus* — da bi Grčijo poplačali za izgube, ki jih je pretrpela med vojno. Tudi opozicijsko časopisje, ki je že ugotovilo, da Johnsonov obisk ni prinesel Grčiji toliko zaželene ponovne ameriške brezplačne pomoči, se ne strinja s tem, da bi gojila Grčija upe v Italijo in njeno pomoč. Ce naš narod ve, da zaman čaka pomoči od ZDA, ki bi jo lahko dale, če bi le hotele, potem nimamo kdove kaj pričakovati od druge države, ki z Grčijo vsekakor ni povezana tako kot ZDA. Povedano v anglosaksonskem duhu, končuje časopis «Vima», pomeni to, da je Johnson žogo, ki smo mu jo dodali, vrgel na drugo dvorišče. Zanimivo je pri tem, da so se takšni in podobni komentarji pojavili v časopisju hkrati z novicami, da bo predsednik italijanske republike Segni kmalu obiskal Grčijo. On bo, kot pristavljajo te novice, vrnil obisk kralju Pavlu, ki je bil pred nekaj leti gost tedanjega predsednika Italije. Obisk Grčiji bi moral vrniti že bivši italijanski predsednik Gronchi, vendar ga je odložil na pozneje. Po zadnjih vesteh, ki jih pa še niso uradno potrdili, naj bi Segni obiskal Atene še pred koncem letošnjega leta. KAKO SO UJELI DRAŽO MIHAILOVIČA Dvanajstorica oficirjev Ozne gre 8 Kalabičem v višegrajski okraj na lov za preganjanim Dražo _ Ker tudi tedaj ni nihče | nič rekel, je spet pogle-| dal Rankoviča in Pene--I-V-J ziča in pripomnil na pol lokavo in na pol radovedno: — Vem, kdo sta. Rankovič in Penezič sta se nasmehnila. Kdo sta? — je vprašal Mitar Vasič. No, povej, Kalabič! Komandant garde je najprej z očmi pokazal na Rankoviča, potem pa na Peneziča, rekoč: — Tale je Hamovič, ta pa Ra-denkovič! Ce je še tako napenjal možgane, se ni mogel spomniti pravega priimka Aleksandra Rankoviča. Aleksander Rankovič in Slobodan Penezič sta se spet nasmehnila in molče odšla. Zvečer so oficirji Ozne končali svojo nalogo. V »marico*, ki je stala pred hišo na Voždovcu, so zanesli komandanta kraljeve garde in njegovega «posilnega» ter zaloputnili vrata za njima. V tem času se je tudi za Mihailoviča marsikaj spremenilo. Na Orlinah je postalo nevarno, moral je spet bežati, se potikati in spati na prostem, dokler ni prišel s svojim spremstvom v Prepade, skrivališče, ki ga je pripravil poročnik Vučkovič. V Beogradu pa je Kalabič začel premišljati o svoji usodi. Sam sebi ni mogel verjeti, da se je dal tako speljati. Seveda se je pri tem tudi spomnil, da ga je Državna komisija za določanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev razglasila za vojnega zločinca. Ko se je po prvi noči v zaporu naslednjega dne znašel pred podpolkovnikom Aleksičem, ni bil prav nič krotek. Najprej je nekaj protestiral, češ da je višji oficir. Aleksič mu je odgovoril, da je za Ozno, dokler sodišča ne prepriča, da je nedolžen, vojni zločinec. Aleksič je znal, ne da bi gledal v mapo pred seboj, na pamet Kalabičeve zločine. Kalabič je seveda skušal odvračati krivdo od sebe, kar pa mu je seveda malo uspelo. Ko Je uvidel, da po tej poti ne bo šlo, je začel tuhtati nekaj drugega. Kaj če bi ponudil svoje sodelovanje? In začel je pisati dolga pisma s ponudbami in predlogi. V bistvu mu je šlo za to, da bi prišel iz ječe, potem bi si že pomagal. V pismih je prepričeval, se kesal in se delal vpliven in mogočen. Spustili naj bi ga torej, da bi četnike poklical i gozdov, da bi se vdali. Ozna p: je uporabila samo njegovo pismo četnikom. Kalabičevo pismo je bilo naslovljeno na Miliča Boškoviča. Njemu in drugim valjevskim četnikom je sporočil, da je srečno prispel v Beograd, da jih vse postavlja pod poveljstvo Ljube Popoviča in da je vse urejeno zanje, da prezimijo. Brž ko je Kalabič napisal pismo za valjevske četnike in ga izročil izsledniku, je Ozna pohitela, da bi dovršila svoj velik podvig. Se istega dne se je major Ljuba Popovič napotil v vas Breždže in izročil pismeno poslanico za Miliča Boškoviča ženski, ki je skrivaj sodelovala z valjevskimi četniki. Toda dnevi so minevali, četniki pa se mu nikakor niso hoteli javiti. Vzlic precejšnjemu mrazu in velikemu snegu jih je še vedno podila milica. Sele konec decembra so dobili poslanico majorja Popoviča in ga v pismu povabili na sestanek. Dva dni pozneje — 26. decembra popoldne je dobil Popovič od Ozne dva kamiona, pokrita s plahto, in se napotil v Valjevo, kakor da gre po drva. S četniki se je sestal v vasi Bajevcu in jim izročil Kalabičevo pismo. Potem se je odpeljal v Valjevo, naložil zadaj na kamion drva in pohitel proti Beogradu. Četniki — bilo jih je štirinajst — So ga počakali v nekem gozdiču na cesti blizu Uba in zlezli na kamiona, na prostor med drvmi in Kalabič je bil prepričan, da bo lahko priložnost izkoristil za beg Imel je poseben «tečaj », da je oficirje priučil četniških navad takoj odpravil s pismom *** ^itl vrh. Našel je Gajiča. Ta_ preveč buditi Draže, temveč J „jj budil Vasiljeviča. Po Posve!>>! vrnil ‘er »P0 z njim se je ska Ozna poslala v Beograd še dva četnika. Eden izmed njih je bil Miroslav Timotijevič-Japan. Na svobodi je ostal samo podporočnik Dragiša Blagojevič. Aretirali so ga šele potem, ko se je z Ljubom Popovičem tretjič odpeljal v vas Velji Lug. Dražo Mihailoviča, ki se je skrival v Prepadih na gori Panos, so medtem vojaki pregnali. Njegov beg ni bil lahak, vendar mu je še uspel. Zatekel se je v skrivališče blizu vasi Granje. Draža se je sprva kar branil v to skrivališče, ki je bilo v nevarni bližini ceste. Sicer je bilo to skrivališče vlažno in globoko izkopano ter prav nič podobno skrivališču za ljudi, ampak volčjemu brlogu. Kmalu pa se je v nevarnem nočnem pohodu, potem ko se je spotoma ustavil v bajti Kneževiča, umaknil na Črni vrh. Bilo je šestega ali sedmega januarja, ko je Kalabič izvedel, da ga namerava Ozna z dvanajstori-co oficirjev poslati v višegrajski okraj, da poiščejo Dražo. Delal se je miren, toda v njem je vse plalo od vznemirjenosti in vese- lja. Prepričan je bil, da bo pobegnil. Ce ne bi mogel zbežati, bo pač vso skupino pripeljal k Draži. Ta in Dragiša Vasiljevič pa bosta gotovo imela pri sebi vsaj dvakrat toliko četnikov, s katerimi bi neusmiljeno udarili po oficirjih Ozne. Za vodjo skupine je bil določen podpolkovnik. Djordje Lazič, ki mu ni bilo niti 36 let in je bil flegmatičen kakor Anglež. V skupini so bili nekateri Kalabi-čevi »stari znanci*: majorji Ljubo Popovič, Mitar Vasič, Velimir Videnovič, Srba Markovič, »gostitelj* z Voždovca. Nova sta bila druga dva mlada majorja, Dušan Mitrovič in Vojin Petrovič, ki naj bi pred skrivači igrala vlogo njegovih telesnih stražarjev, v resnici pa je bila njuna dolžnost, da pazita nanj podnevi in ponoči. Prvi je bil bivši kovinar, poln vedrosti, toda Kalabič je za njegovo vedrino in veselostjo čutil tudi odločnost človeka, ki bo izpolnil svojo dolžnost smrti navkljub. Za Petroviča, svetlolasega fanta manjše rasti, pa je Ka- v prvi svetovni vojni odllikovan za hrabrost s Karadjordjevo zvezdo z meči. Sklepal je torej, da je tudi v tem mladeniču dovolj poguma, da se ne bo ustrašil pred nobeno nevarnostjo. Osmega januarja zvečer so oficirji Ozne, ponosni, da jim je bila zaupana tako važna naloga, odšli s Kalabičem v trisobno stanovanje večnadstropne hiše v Beogradu. Tam naj bi se pripravili za vlogo četnikov in za izpolnitev naloge. Niso se smeli ne striči ne briti. Kalabič je bil ves srečen, da ni več v zaporu in da mu ni treba več živeti ob jetniški hrani. Začel jih je seznanjati s »skrivnostmi* četniških navad, predvsem pa je o tem poučeval svojega bodočega adjutanta, majorja Mitra Vasiča, in svoja »telesna stražarja*. Ta posel je o-pravljal zelo resno, kajti bal se je, da ne bi zaradi kake nepotrebne napake svojih novih »četnikov* izgubil glavo že prvi dan. »Tečaj*, ki so ga oficirji Ozne o-pravljali pri Kalabiču, je bil kar težak in Dušan Mitrovič je tožil: »Kalabič, ta tvoja »znanost* je zame težja od politične ekonomije*. Razen tega niso smeli ves čas iz hiše, niti k svojim družinam. Devetnajstega januarja popoldne so se odpeljali z atvomobilom najprej v skladišče zaplenjenega orožja, kjer so vzeli dva puško-mitraljeza, več strojnic, bomb in revolverjev. Potem so se oblekli v četniške obleke in si obuli vojaške čevlje, si posadili šajkače na glavo in že so s Kalabičem vred sedli v dva zaprta štabna avtomobila ter se čez Kragujevac, Kraljevo in Užice odpeljali proti Višegradu. Vodja skupine, podpolkovnik Djordje Lazič, ni šel z njimi. Dan prej je odpotoval z vlakom v Višegrad, da bi obvestil o prihodu skupine Aleksandra Miliča, kapetana Ozne iz Sarajeva. Vozili so se po slabi cesti in po poti tudi zadremali. Predramili so se, ko so prispeli v bližino Užica. Avtomobila sta se ustavila pred vasjo Trešnjica, kjer je vstopil podpolkovnik Djordje Lazič. Vožnja se je nadaljevala. Potem sta se avtomobila drugič u- labič zvedel, da je bil njegov oče ■ llllimilllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIHIIHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillillllillllllfllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiillllllllllllllIlllIlliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiuiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiilillllillIlllillllIl V BRUSLJU SE JE ZRUŠILA PALAČA DRŽAVNEGA INŠTITUTA ZA STATISTIKO Ni še znano točno število mrtvih oseb pod ruševinami Nesreča se je zgodila, ker so na stavbišču poleg palače izkopavali temelje za drugo palačo BRUSELJ, 17. — Danes dopoldne, približno uro potem, ko so pričeli v uradih delati, se je zrušila štirinadstropna hiša, v kateri so bili uradi ministrstva za ekonomske zadeve. Poslopje je stalo v Rue Joseph II, ki je vzporedna z Rue de la Loi, kjer je sedež raznih belgijskih ministrstev. Pri nesreči je bilo več oseb ob življenje, vendar točno število še ni znano. Malo pred 12. uro je policija sporočila, da je 23 oseb mrtvih aii da se vsaj dozdeva, da so mrtve, V1' trenutku, ko se je palača zrušila, je bilo v poslopju 140 uradnikov. Rušenje se je pričelo v tretjem nadstropju poslopja. Zelo je verjetno, da je nesreča posledica izkopavanja temeljev palače, ki bo stala poleg zrušene palače. Ze kakih 15 dni so v tretjem nadstropju čutili močno nihanje in v stenah so se pojavile razpoke. Tisti, ki so pri današnji nesreči ostali živi, so pripovedovali, da se je danes ob 0,40 čutila zelo močna vibracija, nekaj sekund pozneje pa se je ves zadnji del poslopja sesul kot gad iz. papirja. Mnogo uradnikov se je rešilo s tem, ker so zbežali takoj, ko so začutili vibracijo. Na mesto nesreče so takoj prihiteli reševalci. Reševanje pa je zelo težko in nevarno, ker se deli poslopja še vedno lahko zrušijo. Pozno popoldne je šef policije Degryse izjavil, da so našli 8 trupel in da je pod ruševinami vsaj še eno truplo. V bolnišnico so prepeljali 18 oseb, vendar med temi ni nobena hudo ranjena. Več kor deset oseb pa je ((izgubljenih«, vendar ni rečeno, da bi morale biti pod ruševinami; lahko gre za osebe, ki so v paniki po nesreči zbežale. Reševalna dela so se nadaljevala ves popoldan in še v noč. Da lahko delajo, so postavili reflektorje. Zaradi zrušenja poslopja je bilo uničenih mnogo kartotečnih listov zbranih med popisovanjem decembra meseca. Domnevajo, da bo treba skoraj gotovo popis ponoviti. Po polnoči je prišlo sporočilo, da so reševalci potegnili izpod ruševin trupla 16 oseb. Pod ruševinami pa sta baje še dve trupli, neka oseba pa manjka. Ranjencev je 15. Reševalci delajo ob reflektorjih. Prispel je tudi ministrski predsednik Lefevre. Voditelj podjetja, ki gradi hišo poleg porušene palače, ter več njegovih sodelavcev je bilo popoldne zaslišanih. Porušena palača je bila zgrajena za časa nemške okupacije. Zdravnico je ustrelil v ambulanti FORLIMPOPOLI (Forli), 17. — Danes dopoldne po enajsti uri je neki 34-letnt Livlo Righini prišel v ambulanto k dr. Annl Mariji Mon-ti. V čakalnici so bile štiri ženske, ki so čakale na pregled. Righini je kar vstopil, zaprl za seboj vrata ln čez nekaj trenutkov so se zaslišali štirje streli. Righini je takoj nato prišel ven še z orožjem v rokah ter odšel sam h karabinjerjem, ki so ga razorožili. Zdravnici so najprej pomagale štiri ženske iz čakalnice. Cez četrt ure pa so Montijevo, ki je bila dvakrat zadeta, prepeljali v bolnišnico ter ji napravili transfuzijo krvi; potrebno kri so iz bolnišnice v Forliju po cestni policiji dostavili bolnlnšici v Forlimpopoliju. Vendar pa so bila vsa prizadevanja, da bi zdravnice ohranili pri življenju, zaman; ob 13,15 je umrla. Smrtne nesreče v gorah AOSTA, 17. — Zaradi nenadnega poslabšanja vremena sta v skuL pini Mont Blanca našla smrt dva francoska alpinista, več navez pa je bilo v težavah. Po vesteh, ki so prišle v Chamonix, se je zvedelo, da je zvečer prišel s hribov 20-letni Claudio Giardino, ki je povedal, da sta njegov 55-letni o-če Giuseppe ter njegov 3l-letni prijatelj Robert Jacquet padla po ledeniku Bosson ter se ubila, ko sta zletela na skale kakih 50 m niže. Iz Chamonixa je proti kraju nesreče odšla reševalna skupina. Toda slišali so se še drugi klici na pomoč, tako da so odšli v hribe še drugi reševalci. CHAMONIX, 17. — Strela je u- bila 26-letnega poročnika Chevas-susa, ki se je v družbi neke nemške alpinistke vzpenjal na Uiguil-le du Tour (3542 m). Alpinistka je ostala nepoškodovana, čeprav je morala noč prebi- ti v steni. Truplo poročnika, ki je zletelo v globino, so davi našli re- ševalci. Povsod dež FIRENCE, 17, — Ze včeraj popoldne je po pretežnem delu Toskane padal dež, ki je postajal vedno bolj močan in je ohladil zrak. Potem je padal še ponoči med bliski in grmenjem. O nevihtah poročajo iz raznih krajev Italije vse do Palerma. Ponekod je padala tudi toča in temperatura je padla. Renault R 8 MILAN, 17. — Danes so novinarjem predstavili nov ((Renault R 8», ki ga bodo verjetno z začetkom prihodnjega leta montirali v Italiji pri Alfa Romeo. Novi tip ima kubaturo 956 kub. cm. Ima prostora za štiri ali pet oseb ter štiri vrata. Zopet požig cerkve stavila pred predorom na cesti Dobrun—Priboj na Limu. Ob cesti je čakal oficir iz Beograda kapetan Aleksander Milič. Oblečen kakor srbski kmet naj bi se predstavil četniškim skrivačem kot četnik, ki ga je Kalabič v okolici Bajine Bašte »mobiliziral* in vzel s seboj za vodnika. Avtomobila sta odpeljala proti Višegradu. Oficirji so pregledali puške in revolverje na pobočju kraj ceste. Kalabič je imel samo revolver brez igle in dve bombi brez detonatorjev. Pot so potem nadaljevali peš v hrib. Dušan Mitrovič je Kalabiča priklenil nase, kar je bilo dokaj nerodno pri hoji navkreber. Hodili so skoraj celo noč, ko so končno trudni prispeli v Granje k hiši Petra Gajiča, očeta četniškega komandanta Budimira Gajiča. Trajalo je precej časa, da so ga priklicali iz hiše. Čeprav je imel sina pri četnikih, starcu obisk ni bil nič kaj všeč. V posebni sobi se je Kalabič usedel za dolgo mizo z Djordjem Lazičem, Mitrom Vasičem in svojima »telesnima stražarjema*. Kakor da se je bil že otresel vsake misli na beg, je odločno in gladko igral svojo vlogo. Vedel se je in govoril kot poveljnik in četnik, kakor da je prišel v vas Granje iz gozda, ne pa iz zapora, Skupina pa je morala prestati nekaj vznemirljivih ur. Zaslišalo se je streljanje in izkazalo se je, da je prišla milica v Malo Granje Da bi se pri dnevu umikali, ni kazalo. Tako so sklenili, da ostanejo skriti. Ce bi pa prišla milica bi tudi streljali nanjo in mogoče bi jo pregnali brez žrtev. Peter Gajič in njegovi svojci, ki so jih opazovali in poslušali z nezaupanjem, bi bili nemara še bolj nezaupljivi do njih in jim ne bi zagotovili zveze z Budimirjem, če bi zbežali pred milico. Seveda so nameravali najprej, če mogoče, pregnati milico brez žrtev. Na srečo ni prišlo do spopada. Milica se je napotila drugam, ne proti hiši Petra Gajiča. V razgovorih proti večeru, ko so videli, da ne grozi nobena nevarnost več od milice, je Gajič zaupal, da je njegov sin z Dragi-šo Vasiljevičem, Budimirov brat Marinko pa je povedal, da bi znal Budimirov svak Vitomir Rušo povedati, kje je pravzaprav skrivališče, kjer se nahaja Budii-mir. Kalabič je ukazal, naj ga takoj pripelje, kar se je kmalu zgodilo. Kalabič je napisal kratko pismo za Budimira Gajiča. Sporočal mu je, da se mora sestati z Dražo in se z njim nekaj važnega dogovoriti, ter ga prosil, naj mu omogoči zvezo z njim. Vitomir Rušo se je svaku: »Vrni se in jim povej.t« nisi našel. Ne verjamem0. jij j( Nikola Kalabič. To utes ([il ij Ozna. Zato dobro pazi, ka) Si vpričo njih*. st !!r: Polnoč je že minila, *“ , »r Rušo vrnil ter sporočil, flr *n šel nikogar. Oficirji Ozne t( tili, da Rušo ne gov°rl P* !U vendar so Lazič, Vasič p? t| bič sklenili, da za se it, pustijo svobodnega in se ^jU1? Beograd, če/, teden bi Pa p :jjiiin zaj. V hiši je Kalabič i« |0 njegovim strogo naroči < ^ jjtJ i [( morajo preskrbeti zvezo ,e,!» i*(| mirom. Povedal je, da s den vrnejo. „ «* *lo Ob odhodu je polo/'1 j!al * lo, več tisočakov in se P° gjjj*- , hrbtno stran svoje foto* Vzemite to za spom‘n’ — je rekel starcu in fnfnfTrafiio. — Glei. da n_ .*,*! r fotografijo. — Glej, «a j jjji«* JI dimira! Se to: da ne. ' o$ g«! L prijetnosti, prijavi da smo bili v tvoji hiši- ..MltBMiL Milica je res prišla in ^ “ nastopila proti Gajiču, jjdj ^ potem niti stari Gajič " su<*' vi domači niso prav n fCs * da jim je prišel v S°*lep p mandant garde Nikola ,, ^ svojimi četniki. . fof'\ u V Beogradu je Ljuba *' ?i Si mlel za angino in m°r ,, fr ” zbolel a a,... --- ,, j- - nišnico. Namesto njega - J" močna, mlada zastavni* ; «m *l V soboto zvečer so of«‘ e,j 1 t in Nikola Kalabič spel P Ijj , < cesto Dobrun—Priboj „ C kjer jih je že čakal kaP ‘ , . sandar Milič. m ‘ < tf Da jim ne bi bilo 0oti‘'j plezati v hrib, so se ^ > Granje po drugi poti. a m S-zašli. Pešačili so vso >Jg ff J1* pred zoro še niso zaglef*®,a IL 1 na katerem je stala GaJ^^ k Utrujeni in premrli ti» da se ustavijo v prv' J1 0j> i*®* nem svitu so se namer' ^|a Lil to nekega revnega kme ' pfVS kega in neprijaznega » (L, niso zahtevali nič drutf j ,«> -jj imeli s C vode, ker so imeli s 0 e.,) t' hrano. Vprašali niso "i l kih. Pazili so samo, “a j» JJ, t," im Mlnrtntrn Tor, o nP V) 1 mA . I. I ^ in njegova žena ne bi p« y | 1 Bali so se namreč, da 0 $ < obvestili milico, da so niki. Pred mrakom so se^.j >i nik Lazič, Nikola Kal 0 jor Dušan Mitrovič nap0* t,’,(( L1 .1. Unl.lli.. -..a/tetf. ***. (HTBr nje. Hoteli so zvedeti, mir Rušo izročil Budih1 r Kalabičevo pismo. , r(r k. Rusa so našli doma, ^ . “i kljub njihovemu " " stopu sprejel neprijazh upno, (Nadaljevanje t hlliifjt* ... gledališče ^ S DEVET NOVIH ASTRONAVTOV Najbrž \ lotu ameriški palet na 1SM17 Luna šofersko kabino. V veliko presenečenje Ljube Smrt znanstvenika in antifašista Franccsca Flora BOLOGNA, 17. — Dopoldne je v ki kliniki v Bologni umrl prof. ancesco Flora, univerzitetni pro-Bor za italijansko literaturo na liverzi v Bologni. Imel je 71 let Bil je časnikar, toda 1. 1927 so 1 črtali iz zbornice kot profesio-ilca zaradi političnih motivov, i vojni je postal predavatelj za ilijansko literaturo najprej v Mi-nu potem pa v Bologni. Bil je >č let odgovorni in glavni ured-k Crocejevega časopisa »Criti-», ustanovil pa je tudi sam več vij in napisal večje število znan-venih knjig, med njimi Zgodo-no italijanske književnosti v pe-i zvezkih, ki je doživela že 13 žbčinski odbor je dal v Bologni lepiti črno obrobljene plakate, katerih imenuje pokojnika hu-mista, znanstvenika in antifa-t«. Sožalno brzojavko je poslal li Togliatti. Popoviča sta šla »zimovat* tudi Zivorad Mišič in Marko Kotarac. Popovič ju je povabil, naj prisedeta v zadnji kamion k šoferju, on pa je z Miličem Boškovičem sedel v šofersko kabino prvega kamiona. Okrog polnoči sta kamiona s četniki pripeljala do podvozišča na Cukarici. Tu jih je že dolgo čakal maior Srba Markovič. Cet-niškim oficirjem se je predstavil kot funkcionar dozdevne četniške komande Beograda, potem pa je privzdignil konec plahte na zadnjem kamionu in rekel kolikor je mogel prisrčno, ker so tako zahtevala pravila »igre*: — Dober večer, dobrodošli bratje! Neznansko dolgo vas že čakam! Zdaj vas bomo razmestili po hišah naših prijateljev. Ko pokličem dva ali tri, izstopite. Puške porinite med drva, pobrali jih bodo naši ljudje. Revolverje lahko obdržite. Enajst so jih odpeljali v pripravljena stanovanja. Tri zadnje, za katere niso našli stanovanja, pa je neki oficir odpeljal naravnost v poslopje Ozne, kjer so jih razorožili miličniki. Čeprav so bili nekateri oficirji Ozne opozorjeni na to, da imajo četniki revolverje, se za to niso zmenili. In tako je v dveh hišah prišlo do streljanja. Neki oficir Ozne je bil huje ranjen, trije četniki pa so bili ubiti. j Ze naslednjega dne je valjev-1 HOUSTON, 17. — Ravnatelj vesoljskega centra v Houstonu Robert Gilruth je danes prvič na neki tiskovni konferenci javno predstavil časnikarjem devet novih astronavtov. Gre za dva civilna kolavdatorja letal, štiri letalske častnike ter tri letalce ameriške mornarice. Gilruth je povedal, da jim je že določen obširen program za vežbanje. Vsi imajo med 31 in 35 let, kakor to zahteva NASA. Izbrani so bili po šestmesečnem r.atankem izbiranju med 253 kandidati za vesoljske letalce. To število se je pozneje zmanjšalo na 31 po izčrpnih zdravniških pregrdih in najrazličnejših »testih«. Končno pa jih je ostalo samo še devet in te so priključili prejšnjim sedmim, tako da je sedai vsega 16 astronavtov. Med njimi bodo izbrali tiste, ki bodo — najbrž v 1. 1967 — vodili vesoljsko ladjo «Apollo» na Luno in stopili na zemeljski satelit. Od kandidatov za astronavte se je zahtevalo, da znajo pilotirati reakcijska letala, da imajo diplomo za pilota kolavdatorja, ki so jo izdale oborožene sile ali pa letalska industrija, da imajo diplomo inženirja ali diplomo iz višjega študija fizike ali biologije, da imajo ameriško državljanstvo, da so stari pod 35 let in visoki nad 1.82. NASA je včeraj objavila nove odredbe, kako naj se astronavti vedejo »v javnosti«. Po teh odredbah ne smejo biti astronavti udeleženi pri trgovskih podjetjih, ne smejo nastopati v filmih ali pri radijskih prenosih brez poprejšnjega dovoljenja in tudi ne smejo pisati »ekskluzivnih« člankov, če je material samo deloma ekskluziven. NASA je javila, da bodo vse informacije, ki jih bodo zbrali astronavti pri izpolnjevanju svojih dolžnosti, na razpolago javnosti — razen tistih, ki so take narave, da ščitijo državno varnost. Astronavti bodo lahko sklepali pogodbe za prodajo člankov o svojih osebnih izkušnjah in bodo lahko vnovčevali avtorske pravice za literarna dela, filmske, radijske in televizijske oddaje. Preden pa bodo članke prodali v ekskluzivi, bodo morali na tiskovnih konferencah in splošnih poročilih dati svoje informacije vsemu tisku. Prvin sedem astronavtov je prejelo od revije «Life» 500.000 dolarjev (okrog 310 milijonov lir) za svoje članke. Ta denar so si med seboj na enake dele razdelili in del celotne vsote so investirali v luksuzni hotel, ki je bil sezidan v bližini oporišča za izstreljevanje na Cape Canaveralu v Floridi. NASA je tudi sporočila, da Je določila začetek za poglobljen študij o značilnostih delfinov v okvi. ru preiskav, ki naj bi pripomogle izmisliti si občevalno sredstvo med človeškimi bitji m drugimi «vrstami#, ki bi jih mogoče lahko našli na daljnih planetih. Študij delfinov bo vodil v Miamiju na I ioridi dr. John Lilly. Dr. Lilly je že odkril, da delfini med seboj ((govorijo«, toda s hitrostjo, ki 8-krat presega hi- trost človeškega jezika, Te živali imajo tudi posebno nagnjenje za posnemanje in skušajo ponoviti glasove človeške govorice, potem Ito so bili posebej navežbani. Tri kratke besede bi bilo mogoče razločiti, če bi jih »izgovoril« delfin, toda njegov glas je nekako cviljenje z zelo visokimi toni in ga je težko razumeti. A dr. Lilly je odkril, da so glasovi, ki jih proizvede delfin in so registrirani na trak ter potem spet oddajani v magnetofonu z manjšo hitrostjo in z nižjim tonom, jasna reprodukcija človeških besed. Nekoč je neki asistent dr. Lillyja spregovoril nekaj besed z izrecnim poudarkom iz južnih držav Zveze in žival je točno reproducirala ta akcent. DAWSON, 17. — V nekem črnskem predelu Dawsona je bila danes zažgana neka protestantska cerkev. To je že četrti primer v nekaj tednih, da je bila na področju Davvsona zažgana kaka cer-kev. Policija doslej ni izsledila storilcev. BOGOTA, 17. — V šestih mesecih je bilo v Kolumbiji zaradi banditizma 1080 mrtvih, večinoma kmetov. V tem številu je tudi 81 pripadnikov policije. Nasilna dejanja so bila zlasti številna v predelu ob Pacifiku, kjer je bilo ubitih več kot 300 oseb. RIM, 17. — Govori se, da je srečni posestnik obrazca s trinaj-stico totocalcia neki Alvaro Aran-cio, ki po cesti prodaja neki popoldanski list. Kje se Arancio nahaja, se ne ve. Pač pa se je izvedelo, da je obrazec deponiran v neki banki. Sovjetski balet bo nastopil v Seal! MILAN, 17. — Drugi ciklus sezone simfoničnih koncertov v Scali se bo pričel 27. septembra s koncertom, ki ga bo dirigiral Sergiu Celibidache. Sezona se bo zaključila 16. novembra. Poleg koncertov pa bodo v 'dneh L, 2. in 3. novembra v Scali štiri baletne predstave; gostoval bo sovjetski balet Mojsejev. /vvv glabbu Razstava sodobne jugoslovanskqe umetnosti Zagrebška in beograjska umetnostna galerija sta organizirali v Benetkah razstavo z naslovom «Sodobna jugoslovanska u-metnosts. Namen razstave je predstaviti tujini sodobno jugoslovansko slikarstvo, kiparstvo in grafiko. Ker so priredili razstavo na podlagi medsebojne izmenjane, bo beneška mestna galerija priredila podobno razstavo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, Od 25 jugoslovanskih razstavljavcev je 5 kiparjev in 20 slikarjev. Med njimi so Oton Gliha, Krsto Hegedušič, Zlatko Priča, Vojin Bakič in drugi. Razstava v Benetkah je že drugi nastop jugoslovanskih umetnikov v Italiji. Pred tremi meseci so razstavljali v Palazzo delVE-sposizione v Rimu. Razstava je doiivela lep uspeh. Italijanski tisk je pa zabeležil, da predstavlja važen kulturni dogodek. Posebno pozornost je kritika posvetila tistim umetnikom, ki v svojih delih niso pozabili na domačo zemljo in domačega človeka. • • • RIM, 17. — V svojem stanovanju je danes umrl gledališki igralec Lamberto Picasso, ki je Štiri osebe mrtve pri testni nesreči VOOHERA (Pavia), 17 _ Davi se je zgodila na državni cesti v Montebello della Battaglia huda nesreča. Avto »Austin A/40«, ki ga je vozil 19-letni Giorgio Al-peggiam, se je zaletel v nasproti prihajajočo avtocisterno. Pri tem s0 bile takoj mrtve štiri osebe v avtomobilu: poleg omenjenega še Eugen'0 Alpeggiani, ki je imel 48 let, n)e8ov 15-letni sin Aldo ter 12-letni Silvano Alpeggiani. kolikor se je ugotovilo, je vozilo na ovinku Prehitevalo tovornjak s prikolico ter se pri tem zaletelo v avtocisterno, ki je tudi prehitela neki tovornjak ter se je vračala na desno stran. Dr. Gedda 15 ur neprostovoljno na morju PALERMO, 17. — Ustica je bila te dni sedež simpozija podvodne medicine. Udeležil se ga je tudi znani dr. Gedda, ki se je vkrcal na neki motorni čoln, da bi se vr- imel 79 let. V gledal loval več kot 50 nil v Palermo. Toda motor se je pokvaril in čoln je postal igrača valov, ki so postali vedno večji. Nastopila je noč. Potniki so nare dili ogenj s tem, da so zakurili vse, kar je bilo na čolnu «nepo-trebnega«; opremo, knjige, časopi-se, da bi tako opozorili nase. Toda šele včeraj ob 11. uri jih je zapazila neka ribiška ladja in jih privlekla v Palermo, potem ko so se 15 ur nahajali na morju. Gedda je iz Palerma takoj nadaljeval pot v Rim, Čuden literat gio Vi tale (na s ki je zvabil s s sji . da ■~a P“ c« industrijca. DekUCJitaV j letnico, češ da ie D rala uvideti, da v tle' _______________________ v*gy. lem krade, a ni ,rriepotelllp' da bi ga *apustifa- p Vitale svojo Vrl\ ir^ J ral, da se j[ »V čemer je on zastn* do 30 tisoč Ur n?radel' N je pa Še naprej & gtJJj (1j, pa mu je ostalo ? f*1* rabljal s pisani*™ je skega romana, kj \ ' sV0, Ji\S° fh popisoval vse ne in zlikovstva kako pripraviti >' prostitucije. vital'u,c0 f licija aretirala, de la staršem. v!' ^šanja l#1 Sen f. se .renca afriških študentov, vi# hA pre 11 ,: ».“'Sovi P° Vsej Afriki- da bi enotnega gledanja in ~ in vi našle svoje pravo meji -,?80 v razdeljenem sve-JVlbanJe afriške duhovnost) j. enotnosti postalo iz-l|eje|jAa,nična moralna sila pronilVl sestavni del sodob-Ce,°v v Afriki. yi»n!,*° Te8a> ko je v Dar- *» vsea*riSka konferenca J >; '*» A < n» H % A i' tj V AFRIŠKEGA RAZVOJA Ključ rešitve je v enotnosti ^eljenost Afrike v dva bloka je le na mlin neokolonialističnih namenov I»°l0l*nja iz 35 afriških dr- Or8jVe mednarodne vloge, "edvsem znak in dokaz, Hiaina‘so uspele zavreti pro- je ___ vc______... lile držav razgibala neslu- iii '9.2’Ia Podobne misli, skr-<#* Stj* emIj*nja. kot so jih |e|i[l na svojem sestanku v [j/ iS8a Predstavnice emanci- X8 dŽe.nske«a gibanja iz ‘i «ežel, so od 16 i"1 »Im”*®1’ so od vseh d*ri* f'1lp ,energično zahtevale, konr odpravijo razdeli- %cn:nta na dva bi°ka- Jiij,..’ k' ni rezultat afriških bili!’ marveč plod tujih C‘h vplivov. .iHdI«r«u mladine afriških II* ‘filtn 8vsk’l' dežel, ki se je 'Hlh Pred kratkim vršil v iV*.1« Pr kSa' hkrati s° Prišli do istih za-l® r;i1^i''na , ,rati pa ie bi'a po* 0d«, k^llh'fthteva' da se v Pro" fr0nti ter okrog in nevezanosti brez vsi afriški na- 4 'J *berej0 S \fr|vSeb najrazumnejših 1 tiN'h držav P°U' urzav, je opaziti jas- |N|| ’ da bodo afriški naro-Premagati nevarnost '! ''oora8'”0 s Pomočjo slo-y(JaVn lnacije sv°je politični ,!?«>•«, kakor se bodo !i ogniti m in manevrom neo. a> ki so že povzročili fSj.k°t na pr. znani ne- A°i v Kongu ter osta-a,r‘5kega' kontinenta. tuNeh *° številne in ve-|\ n° °ne, ki izhajajo iz h* dvBa2ue''tve afriških de-,, bloka (na tako lme-S ca uPino Monrovia in d Sablanca), pa tudi ti-!°v -P°rajajo iz združenih •«* bi ak°lonialistične fron-i Sib raznih oblikah na lj,,%j0 P°droijih Afrike vsi- .i‘Cit- sOKrinJ____l. • . j SosPodarsko, socialno, ’l ■ Pred y°iaSko dominacijo. ^ tlo staylja veliko nevar-i||( Poli»f,a Afriko težnja blo-s H ,,lke' da bi si na afri-*>’, * cih,Stvar*Ia lastna opn-S Pofe b‘ se črni kon-bUdn ' v nevarno ob- ' £ V0‘ne- ti,*lil nevarnosti je na s i* n d' vodja gvinejske .lllke,, 2adnjem zasedanju '»Jo alra odbora dežel, ki ’kej Pini Casablanca, ko edotnJO raisel> da je po-f 'i»1db 0,t afriških dežel 0dl9|a^atlv. ki ni moč več '•če 1 z njegovo izpol-L*®»tala ?B želi. da bi A-Predin j CV b'adne voj- A kolonialnega iz- l^Pojtj °d vplivom iste za-, AbnVj sudanski pred-ti9 . Prevzel pobudo in sfrjj. .PPno zasedanje vo-, »H, j " dežel, pripadajo-glj*r n °menjenirna skuni-Politj8,3 b' se našla skup-l t»jliteEa razvoja, pre-—jfjPfiat ,e m vzpostavila jkj in n KuPnega razvoja v k........ iH)i i^dvisnosti" 0mn akcije03” * L ‘tudenJ,eni konferenci a-V°vansi°v v Beogradu, “d predsednik Ti- s',|/ /f ■file ‘menovane neveza- VI ?°vitei?0*8’ ‘e rekel, le , lj 'd „ neodvisnosti, na- ‘,VDredvsTa,nega razvoja v S r»Vij0 em potrebno, da 36 obHke koloniai- y^6?ia ln domi"ac'i3 / CS.;1’. ki M (/, Z>**»*n*, ni, raz- lili . \.°loni-, ‘at nikakršnega !4 // »Ir pteaseaniK n-HP°lojin .az,l svoje mnenje ne Ja in vprašanj, ki V'°Kiaia in ac tak0v ,)Aes svobodoljubni *amo afriške naro- Jiiv0V*tiski 1 30 Je bil izrekel ... nikakršnega /V .raz ,.!.8a dogmatizma., ln Polhu‘8tične Pomene 'C ki ,‘ ti{ne filozofije ne-«iv0re inr°di kmalu rešili ‘ ‘figa , nesporazume, ,ludi ni slučaj, da so ideje afriške enotnosti in odpora neokolonializmu, ki čedalje bolj prežemajo duhove in politično prizorišče Afrike, tako tesno povezane z beograjsko konferenco nevezanih dežel. Saj je prav ta omogočila dokajšnjemu številu afriških držav, ki so si pred kratkim priborile svojo neodvisnost, da se pridružijo onim, ki žele v prid miru in sodelovanja med narodi voditi določeno iskreno in resnično neodvisno politiko. S stalnim neutrudljivim delom in njihovim širjenjem, so ideje beograjske konference u-smerile pozornost afriške javnosti na osnovne probleme sveta, ki v njem živimo, sveta, razdeljenega ne samo na blokovske vojnopolitične skupine, marveč tudi na visoko in manj, ali sploh nerazvite dežele, Zavest, ki se oblikuje na osnovi takšnih gledanj, pa pospešuje razvoj, afriškega procesa in u-stvarja moralno in duhovno moč, ki afriškim narodom utira pot napredka tako glede njihovih odnosov navznoter kot navzven. l Sovjetski astronavt German Titov v Ljubljani | Po razstavi v Farnboroughu Angleži hočejo leteti vedno hitreje Sovjetski astronavt German Titov, ki Je na desetdnevnem obisku v Jugoslaviji, je prišel v soboto v Slovenijo. Na stiki ga vidimo med predstavniki oblasti in množico, ki ga je pričakala na ljubljanskem letališču Vsakoletna letalska razstava, ki jo Angleži prirejajo v Farnboroughu, bi bila letos kmalu privedla do diplomatskega incidenta, kajti Angleži so rekli, da sovjetskim državljanom ne bodo dovolili, da bi si ogledali njih razstavo, ker da Sovjeti ne pustijo britanskim državljanom, da si o-gledajo pobliže njihova letala na podobnih prireditvah v Sovjetski zvezi. Toda sovjetski strokovnjak Tupolev se je vendarle vmešal med občinstvo, plačal en funt vstopnine in opazili so ga šele, ko je bil že med razstavljenimi modeli. Direktor razstave se je koj znašel in namesto, da bi prišlo do incidenta, je sovjetskega strokovnjaka povabil na ogled tudi takih letal, ki so bila drugim nedostopna. Sicer pa je razstavo Farnbo-rough obiskalo nad deset tisoč tujih gostov iz 117 držav in tu so imeli marsikaj videti, kajti tudi letošnja razstava opravičuje sloves, ki ga ta razstava ima v svetu. Na njej je sodelovalo 30 vodilnih britanskih tovarn letal ter še okoli 320 majhnih podjetij, ki izdelujejo posamezne dele ter opremo za letala Po objavljenih podatkih dela v britanski letalski iiiiiiMiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiinifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiniiinuiiiiiiniiiiiHiiHiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiniiitiiiiiiiiittiiiiiimiiiiiiitnitiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiii ŠE EN DOKUMENT, KAKO SO OTROCI GLEDALI NA STRAHOTE VOJNE Dnevnik 14-letne varšavske deklice Dade ki jo je ubila nemška krogla «Razmere so strašne - Ves dan so se usipalebombe» je zabeležila mala Dada, ki je nekaj dni pozneje dodala: «Kdo umira? - Morda kak prijatelj, kak sorodnik?» IZ UMETNOSTNIH GALERIJ VAšAVA, SEPTEMBRA. Pred kratkim se je pojavil še en dnevnik iz vojne, ki ga je napisala otroška roka. Gre za dnevnik, ki po svoji dramatičnosti spominja na že znane dnevnike Anne Frank in Davida Rubinovicza. Dnevnik je bil objavljen pred dnevi v Varšavi, napisala pa ga je 14-letna deklica Wanda-Dada Przybylska. V navadnem šolskem zvezku je Wanda v otroškem stilu, polnem klicajev in pik z nenavadno zrelostjo in občutljivostjo iz dneva v dan, skozi dva meseca, beležila dramatične trenutke, ki so se nizali pred varšavsko vstajo. Wanda je umrla pred 18 leti, točno 4. septembra 1944. Umrla je od nemškega strela. Njena mati pa je šele pred kratkim potegnila izmed spominskih predmetov staro beležnico svoje Dade in jo izročila tisku. Iz tega dnevnika, ki je pred dnevi zagledal luč sveta, prinašamo nekaj odlomkov, ki čudovito prikazujejo strahotne trenutke, ki jih je preživela Varšava. Petek, 7. 7. 1944. konu. Je točno tri ure in pol in čez pol ure se mora začeti vstaja. Da, da, jutri ne bo niti enega Nemca več! Davi so boljševiki prodrli v Varšavo, v predmestje Praga. Dejansko gre samo za prve predhodnice. Nemci so jih odbili. Neprestano gledam na uro. Oh! Samo še petnajst minut in tedaj bo morda začela teči kri. Ves dan je bilo grdo vreme. Neprestano je deževalo. Sedaj se je ponovno pojavilo sonce m dan je postal prekrasen. Kot da bi tudi sonce želelo navdihniti, razveseliti, dati moči onim, ki se bodo za kak trenutek začeli boriti za domovino. Brrr!!! Strašno grmenje topov... Streljanje z vseh strani, granate, streli, strojnično streljanje, Pri vsakem strelu mi srce zadrhti. Kdo umira? Morda neki prijatelj, nekdo iz sorodstva? Neki Poljak? Drhtim ★★*★***★*★★★★★★*******************★★ * -k i Zanimivo že, toda... I Ta noč je bila nemirna za Varšavo. Bila so letala, imeli smo alarm. Vsi se bojijo bomb. Sreda, 12. 7 1944. Svet je velik, mi pa se zapiramo vsak v svojo deželo in še ne dojemamo veličine sveta. Kajti jaz verujem, da veličina sveta sestoji iz ljubezni, ne pa iz tega, da se drug proti drugemu za svojimi mejami zakopavamo v strelske jarke. Kdaj bomo «odrasli» v razmerju s svetom, v katerem nam je dano živeti, kdaj nam bo uspelo misliti in občutiti lepoto tega, da obstajamo. Menim, da bodo izkušnje starejših poučile mlade. Z vsem srcem verujem, da bo generacija, ki bo prišla za nami, po tej vojni, bolje dojela veličino sveta... Petek, 14. 7. 1944. 2e nekaj dni je vreme grdo, kar je še grše od vročine. Nemci se ne čutijo mirne. Brezglavo bežijo z Vzhoda. Boljševiki napredujejo. Danes so osvobodili Wilno, Vsi pričakujejo, da bodo ta mesec prispeli do Varšave. Danes je prišlo do strašnega streljanja v Ulici Sienkieuiicz (nasproti Zadružni banki); trajala je skoraj eno uro. Ubitih je bilo pet žandarjev in mnogo civilnih Poljakov. Nato so prišli mnogi žardarmerijski in gestapovski avtomobili in streljanje se je nadaljevalo. Aretirali so dva moška z orožjem v roki (bila sta partijcaj; vrgli so ju v neki avtomobil. V tem trenutku se jc ponovno začelo streljanje proti žandarmerijskim avtomobilom. Sobota, 28. 7. 1944. Razmere so vedno bolj strašne. Ves teden so se usipale bombe. Vsi pravijo, da bo še huje, da nas bodo tolkli po cele dneve. Zdi se, da je Karete tv že padel (4 km od Otvvocka). V kratkem bo napočila ura krvi. V kratkem, čez kako uro. Bije ura bitke. Danes je prišla, da bi nas pozdravila neka prijateljica moje sestre. Poklicali so jo v njen vojaški oddelek. Prišel je tudi moj bratranec. Torek, 1. 8. 1944. Ura je že prišla. Sem na bal- ......mm iiihi i„m m ■■■■ n im m m m m n im m n"!.........................................................I osebe. Ne prepuščajte se sanjarje- Nekl francoski modni ustvarjalec si je omislil gornji model klobučka, ki je prav gotovo zanimiv, toda le redki bo zares pristajal OVEN (od 21.3. do 20.4.) Proučite vse ponudbe, ki jih boste prejeli v teku Jutra. Ugodno razpoloženje v družini. Zdravje odlično. BIK (od 21 4. do 20.5.) Vsi predlogi, ki jih boste prejeli, bodo zelo ugodni, vaša naloga bo. da Izberete na‘t»o)JSega. Zaskrbljenost je brez podlage. Pazite na zdravje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Držite se natančno svojega programa, če nočete po nepotrebnem Izgubljati časa. Ne Jemljite resno vseh muh ljubljene osebe. Zdravje dobro. RAK (od 2.3.6. do 22.7.) Vaše žrtve Vam ne bodo takoj prinesle uspeha, toda bodite potrpežljivi. Nesporazum z ljubljeno osebo. Nervoznost. DEV (od 23.7. do 22.8.) Znova vas bo prevzel pogum In premagali boste marsikatero poslovno težavo. Da bi mogli uresničiti neki načrt, se oprite predvsem na lastne moči. Zdravje nespremenjeno. DEVICA (od 23 8. do 22 9.) Ne zaupaj!e predogom, ki prihajajo od preveč optimistično razpoloženih o. seb. Ne podajajte se nepripravljeni na potovanje Zdravje dobro. TOHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Ne mešajte svojega dobrega Imena v po. sel, ki ni prav jasen. Majhna kriza v odnosih z drago osebo. Nervoznost. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Z neobvladanim izbruhom Jeze. bi u-tegnili izgubiti podporo zelo vplivne nju. 2klravje izvrstno. STR9LEC (od 23 11 do 20.12.) z Inteligentno potezo boste pripomogli k odpravi nekega spora med prija-teljl. Razveseljive novosti v družin!* Zdravje odlično KOZOROG (Od 21.12. do 20.1.) ct boste ravnali previdno, vam ne P® težko uspešno rešiti neko važno finančno vprašanje. Na potovanju Paste sklenili več lepih poznanstev. Zdravje dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne utrujajte se čez mero ln ne pre“-rujte pri delu. Srečne ure z ljubljen® osebo. Zdravje zelo dobro. RIBI (od 20.2. do 20 3 ) Ne mešajte svoje posle s čustvenimi za-devaml Prijatelj vam bo zaupat skrivnost, ki Jo ohranite zase. in strašno sem nervozna. Krogle že žvižgajo tudi v naši ulici. Pred eno uro se je vse dogajalo vzdolž Marsalkoviske ulice (tam se je začelo). Kdo ve, kje je sedaj Roma? In vsi moji mladi prijatelji. Roke mi drhtijo. Kako sem razburjena! Ure sem bila zleknjena na balkonu. Po ulicah so že bili naši vojaki. Moj bog! Na rokah imajo belo-rdeče trakove. Pravkar je prišel avtomobil, ki so ga odvzeli Nemcem. Na avtomobilu je plapolala belo-rdeča zastava. Ali bomo uspeli? Bomo zmagali? Poleg naše hiše so ubili nekega Nemca. Bežal je. Popolnoma sem zmedena. Ne vem več, kaj pišem. Morda zaradi vznemirjenosti Po naši ulici že hitijo bolničarke z ranjenci. Vse so zelo mlada dekleta. Kolikšna škoda, da sem bolna! Nekaj gori. Po vsej verjetnosti železniška postaja. Pred kako minuto so mi rekli, da je neki moški na kolesu v naši ulici odvrgel bombo na naše vojake, ki so se bili ustavili pred neko vežo. Bomba je bila zažigalna, ne vem, če je bilo mrtvih. Vprav sedaj mi mama pravi, da so naši ostali nepoškodovani, da pa je kolesar — ovaduh ubit. V tem trenutku nekdo iz dvorišča na ves glas kriči, naj se oskrbimo z vodo, ker da je bo v kratkem zmanjkalo. Tudi razsvetljava bo prekinjena. Strašno jel StrahotnoI Zbiram vse svoje sile... Sreda, 2. 8. 1944. Vso noč nisem spala. Ne samo jaz, vsa Varšava. Od 10. do 12. ure je bilo tiho, vendar pa je bila dejavnost zelo intenzivna. Na ulici blizu nas so postavljali barikado. Vsi so hiteli nositi pohištvo in razne stvari. Prekopavali so pločnike, nato so kopali tudi zemljo. Ob 12. se je začelo streljanje. V naši hiši je eden izmed centrov Rde-šega križa. Izpraznili smo postelje za ranjence (tudi jaz sem vstala). Delala sem povoje in tampone ob neprestani spremljavi streljanja. Kadar koli sem pogledala čez balkon, sem videla le odseve velikanskih požarov. Bili so tako močni, da se je dalo brati. Bilo je svetlo, kot da je dan. Sele pozneje, ko je začelo deževati, so se požari nekoliko polegli, vendar ne morem opisati vsega, kar se je zgodilo to noč. Kako lepa vest! Kolikšna radost! Zadovoljna sem! Pred kakim trenutkom je skozi ulico preletela vest, ki jo je prinesel neki vojak: Boljševiki so že v Varšavi, v okraju Praga, v Ulici Zombotvska. Mostove kontrolirajo naši, tako da vsak trenutek morejo biti v središču. Vse se razvija v najboljšem redu. Hura! Hura! Hura! Fantje, krepko naprej! Sedaj je vsa Varšava v naših rokah. Dežuje. Sem na balkonu in vidim, da nekdo teče: je to neka ženska. Nosi košarice, polne peciva in nadevanih kruhkov. To je za naše vojake. Od daleč so jo o-PaziU in ji ploskajo. Neki vo-Jafc jo je objel za pas tn jo veselo vrtel okoli njene osi. Gan-‘jiva slikal Sedaj se neki vojak dviga izza barikade in vzklika vsej ulici. 'Naši so osvojili Napoleonov trgu. Poljska zn 1 -ra Plapola na najvišji zgradbi v Varšavi. Plapola belo-rdeča polj- Luigi Danelutti «Pri 7 palčkih Luigi Danelutti, ki organizira razstave v sesljanskem gostišču f 18.12. Dolžina dneva 12-2». .jj) vzide ob 21.07 in zatone Jutri, SREDA, 19. septe®»‘ Vitodrag ^ POROČILO OBČINSKEGA ODDELKA ZA TRGOVINO IN REDARJEV Tudi v avgustu so se zvišale cene osnovnih življenjskih potrebščin PLINSKE TURBINE ZA FINSIDER Pomembno naročilo za tovarno strojev Pričakuje se podražitev mleka, masla, olja in vina Občinski oddelek za trgovino je skupno s poveljstvom mestnih redarjev izdal poročilo o gibanju cen v avgustu. Zaradi suše se je položaj poslabšal ter je že bilo čutiti težnjo po podražitvi surovega masla, olivnega olja in povrt-nin. Zaradi pomanjkanja krme pa je pričakovati tudi podražitev mleka, ker zahtevajo zvišanje cen proizvajalci in grosisti. Zavoljo povečane ponudbe klavne živine, ker je skušajo živinorejci čimveč prodati, je cena mesa na debelo padla od 20 do 50 lir pri kg, vendar ni to znižanje cene nič vplivalo na ceno na drobno. V nekaterih primerih se je cena celo zvišala, in sicer zaradi prejšnjih poviškov na debelo. Na debelo je nekoliko padla tudi cena teletini. Znatno so se zvišale cene perutnini. Za sto lir se je podražila svinina brez kosti, za 65 lir pa svinjski kotleti. Tudi surovo maslo se je na debelo podražilo za 50 do 80 lir pri kg, medtem ko je ostala cena na drobno menjenega ministrstva, predsednik sveta za javna dela Fraschet-ti in Rinaldi ter generalni ravnatelj za pomorska dela Miliardi. V spremstvu tržaških demokristjan- skih poslancev Sciolisa in Bologne ter nadzornika za javna dela Ri- nettija si je podtajnik ogledal gradnjo pomola št. VTI. Nato pa se je razgovarjal z vladnim generalnim Komisarjem dr. Mazzo. ski operaterji razgovarjali o pripravah za sestanek 28. septembra, na katerem bodo razpravljali o funkciji tržaškega pristanišča v zvezi z nemško trgovino z afriškimi in azijskimi državami. nespremenjena, vendar pa se v kratkem pričakujejo poviški. Zvi- šala se je tudi cena surove gnjati in vratovine. Ker so oljke utrpele zaradi suše veliko škodo, pričakujejo tudi podražitev olivnega o-lja, razen če ga ne bodo uvozili v velikih količinah. Prav tako se utegne podražiti tudi vino. Zvišala se je tudi cena domačih jajc. Cena mleka se še ni na splošno spremenila, vendar so jo prodajalci za dobavo mleka na dom že zvišali za 3 do 8 lir. Govori se, da se bo mleko podražilo za 8 lir na 90 lir, tako da bo stalo enako kot v Vidmu. V avgustu je bil trg dobro založen s povrtnino in sadjem, ki sta prišla iz drugih krajev, kjer je pridelek že prej dozorel, tako da ni občutil suše. Zelo malo pa je bilo na trgu doma-čega pridelka. Zelo aKtiven je bil v avgustu trgovinski oddelek zbora mestnih redarjev. Prijavili so 88 kršitev zakona zaradi nezakonitega trgovanja. 29 prijav se je tikalo prodaje mesa na ulicah. V 26 primerih so naložili globe, tri primere pa prijavili sodišču. Zaplenili so 48 kg govedine, teletine in prekajenega mesa. Razen tega so zasegli tudi 40 litrov mleka neki ženski, ki ni imela dovoljenja za prodajo. Obisk podtajnika za javna dela Včeraj je prispel v Trst podtajnik ministrstva za javna dela poslanec Ceocherini, katerega sta spremljala visoka funkcionarja o- Obisk podtajnika je tesno povezan z rešitvijo vprašanja gradnje pomola št. VII, pri kateri se je celotno delo ustavilo zaradi različnih upravnih nepravilnosti. Ministrstvo namerava celotno zadevo urediti tako, da bo izplačalo podjetju «Cidonio» do sedaj izvršena dela, nato pa naj bi v kratkem razpisali novo zasebno dražbo, na kateri bi lahko konkuriralo katero koli podjetje. Zvečer se je podtajnik sestal na vodstvu PSIDI s predstavniki te stranke, kateri tudi sam pripada in kjer je govoril predvsem o vprašanjih, ki zanimajo Trst in med drugim o gradnji pomola št. VII, o avto cesti in o gradnji stanovanjskih hiš. Vpisovanje otrok v vrtce in osnovno šolo Včeraj se Je začelo vpisovanje otrok v I. razred osnovne šole, nadaljuje se tudi vpisovanje v druge šole, jutri pa se bo začelo vpiso-vanje otrok v občinske otroške vrtce, V prvi razred je treba vpisati otroke, ki so letos dopolnili, ali bodo dopolnili do 31. decembra 6. leto starosti. Ob vpisu morajo starši prinesti s seboj rojstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam, davici in otroški paralizi. Vpisovanje traja do 29. t. m. Slovenski otrok spada v slovensko šolo! Vpišite ga v slovenski otroški vrtec, oziroma v slovensko osnovno šolo, da vam bo hvaležen, ko bo dorasel . Obisk veleposlanika Zahodne Nemčije V petek pride v Trst na zaseben obisk veleposlanik Zahodne Nemčije v Rimu. Veleposlanik bo gost trgovinske,-zhqrnjc;e .jn ga bosta spremljali soproga in hčerka. Z njim »e bodo tržaški gospodar- liiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitimiiiiiiiliiimiiiiiiiiimimiliiilliiliiiliuimiillilliliiilmiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Stavka v podjetjih Stock se strnjeno nadaljuje Delavke stavkajo že 8 dni - Solidarnostno pismo ZDŽ - Sporočilo zakladnega ministrstva Novi del. zbornici glede doklad uslužbencev bivše ZVU Včeraj je bil že osmi dan stavke delavk in delavcev v obeh podjetjih Stock. Delavstvo je enako borbeno razpoloženo kot prvi dan in ženske so na stavkovni straži vse noči. Odkar se je pričela stavka ni zavozil v tovarno noben tovornjak, tako da niso odpeljali niti steklenice likerja Doslej še ni nobenega znaka, da bi delodajalci pokazali pripravljenost na pogajanja. V zvezi s stavko je Zveza de- mokratičnih žena poslala delavkam podjetij Stock pismo, v katerem jim je izrekla pohvalo za njihov pogum, požrtvovalnost in navdušenje, s katerimi stavkajo že 8 dni stoodstotno. Zahteve delavk so upravičene in svete. Vsi vedo, kako delavke izkoriščajo in v kakšnih pogojih morajo delati. Pismo se končuje: ((Nadaljujte borbo, velika solidarnost tržaških Žensk vam bo služila v podporo pri rešitvi spora in za uspeh vaše akcije.» Danes bi morala biti tudi 24-urna stavka v podjetju Lucky Shoe v pristanišču. Tržaški sindikati so se pridružili napovedani splošni vsedržavni stavki. Ker pa so delodajalci pristali na izplačilo 3-odstotnega predujma na bodoče poviške, so osrednje sindikalne organizacije pristale na pogajanja, tako da stavka odpade po vsej državi in tudi pri nas. V podjetju Machne se je stavka nadaljevala tudi včeraj. Urad za delo je sklical obe stranki za danes ob 9. uri na pogajanja. Ker pa so delodajalci postavili pogoj, da se mora prej stavka prekiniti, se bodo delavci izrekli o tem danes zjutraj. Svoj čas je Nova delavska zbornica posredovala, da bi se uslužbencem bivše ZVU, ki so zaposleni pri deželnem oddelku državnega knjigovodstva, izplača doklada na podlagi zakona št. 1600 iz leta 1960. Sedaj je prejela od zakladnega ministrstva sporočilo, da bodo že ta mesec izplačali o-sebju omenjeno doklado. Nadalje sporoča deželni oddelek državnega knjigovodstva, da bodo za osebje, ki dobiva osebno doklado, katero predvidevata člena 6 in 28 omenjenega zakona, izdali sezname stalnih izdatkov, kakor hitro bo računski dvor vrnil registrirane odloke, s katerimi se je dodelila omenjena osebna doklada. Nova šola na Kolonkovcu Občina je podpisala pogodbo za gradnjo novega osnovnošolskega poslopja na Kolonkovcu. Gradnja bo stala 65.5 milijona lir. Sporočilo 'šolskega skrbništva Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 15. septembra dalje, deset dni zaporedoma, od 10. do 12. ure na vpogled P™ znanstvenem lice-ju v Ul. Lazzaretto Vecchio 9-II., prednostne lestvice za nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1962-63. V sredo prične senat razpravo o deželnem statutu V sredo bo komisija za notranja vprašanja senata na poroče-valnem zasedanju pričela razpravljati o zakonskem osnutku za u-stanovitev dežele Furlanija-Julij-s’ka krajina s posebnim statutom. Predvidevajo, da bodo zaključili proučevanje osnutka do konca tedna. V sredo splavitev ladje «Palatino», v četrtek pa postavitev gredlja 30.000-tonske ladje za razsuti tovor Ravnateljstvo CRDA je podpisalo pomembno pogodbo z Italsider za gradnjo močnih plinskih turbin in to za dve milijardi lir. Te posehne vrste turbine bodo gradili v Tovarni strojev Sv. Andreja, za katero to naročilo predstavlja pomembno novost, saj do sedaj takih pogonskih strojev še niso gradili, kot jih tudi še niso gradili v nobenem drugem podjetju IRI. Istočasno je CRDA potrdila, da bodo v sredo splavili v ladjedelnici CRDA v Tržiču 10.000-tonsko motorno tovorno ladjo «Palatino», katero so zgradili za potrebe pomorske družbe Tržaški Lloyd, ki bo novo ladjo uporabila za progo proti Južni in Vzhodni Aziji, skupno s tremi sličnimi ladjami, ki jih grade v drugih pristaniščih. V isti ladjedelnici pa bodo v četrtek postavili gredelj 30.000-tonske ladje za prevoz tovora v razsutem stanju. Končno bodo v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu oktobra splavili 48.000-tonsko petrolejsko cister- no, katero grade za pomorsko družbo Grimaldi. Podjetje Marchioro odpustilo 100 delavcev Sindikat gradbenih delavcev Delavske zbornice sporoča, da so v soboto 15. avgusta odpustili brez odpovednega roka 100 delavcev v podjetju Marchioro, ki gradi krožni železniški predor pod Greto. Včeraj zjutraj so sindikalni zastopniki intervenirali glede tega na uradu za delo, da bi proučili vso zadevo. Podjetje ni le odpustilo vsega osebja ter prekinilo dela, ki so v teku, marveč tudi ni izplačalo salda prejemkov za avgust in prvo polovico septembra. Drevi ob 18.. uri bo na sindikatu v Ul. Duca d’Aosta 12 skupščina prizadetih delavcev. MNOGO NEPOTREBNEGA IIRUPA Resnica o dogodku pred Rovinjem V zvezi z ustavitvijo ladje «Gen-tile da Fabriano» v rovinjskem pristanišču smo zvedeli naslednje podrobnosti: Ladja, ki je zjutraj izplula iz tržaškega pristanišča s približno 250 potniki na krovu, je okoli 15. ure priplula do rovinjskega pristanišča. Ladja je ves čas vozila nedaleč od obale v jugoslovanskih teritorialnih vodah, pri Rovinju pa je iz teritorialnih voda zaplula v notranje obalne pristaniške vode, kar je razvidno iz tega, da je zmanjšala brzino na minimum ter zaplula v samo pristanišče med pomolom in otokom Sv. Katarine, t.j. okrog 150 metrov od obale. Ladja ni z ničimer pokazala, kakšne namene ima, niti ni predčasno najavila svojega prihoda. Ker je bila že skoraj ustavljena, so pomorske oblasti poslale na ladjo svojega predstavnika, da u-gotovi, če hoče ladja pristati v pristanišču. Zanimivo je, da ladja ni izvesila jugoslovanske zastave, kot zahtevajo osnovna pravila plov- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,i,i,|,|„,,,||,|l,|,||l||lt||l„„|l,ll|llllllltlllll,ll|ll|l)l)llllllllllllinM,lll|lmilMIIHIIII|||||||||||||n|||||l||||||ll|||||||||t|||||m(|t(||||||||||||||||||||||||||||||||||t|| VČERAJ OPOLDNE NA «RA VBARK0MANDI> PRI POSTOJNI Avtobus zgrmel v s 16 danskimi globoko kraško potniki vrtačo 14 potnikov ranjenih, med njimi pa sta dva, ki se v ljubljanski bolnišnici borita s smrtjo - Prevelika brzina in spolzka cesta glavna vzroka nesreči Včeraj ob 11.50 se je na «Rau-barkomandi« pri Postojni zgodila huda prometna nesreča, pri kateri je bilo ranjenih 14 danskih, turistov, ki so se vračali iz Opatije skozi Koper in Postojno v Ljubljano. Avtobus znamke «Bedford» z evidenčno tablico KA 79046 je vozil po mokri cesti iz Postojne proti Ljubljani. Približno tri kilometre od Postojne pa je šofer zaradi prevelike hitrosti in spolzke ceste izgubil oblast nad vozilom, tako da je avtobus na enem izmed ovinkov zaneslo najprej na levo stran cestišča, kjer je odbil nekaj robnikov, potem ga je neslo kakih 40 metrov naprej proti desni strani in že skoraj na koncu ovinka se je zgodila katastrofa: avtobus je podrl še dva robnika na desni strani cestišča potem pa je zgrmel v globino. Prav na tem mestu je namreč pod cesto globoka kraška vrtača, ki se s ceste ne vidi, saj molijo iz nje le vrhovi visokih smrek Avtobus je najprej padel s stre. ho navzdol., nji tpribližno šest metrov globoko zemeljsko ploščad t.u se je. odbil, se zopet obrnil in’ IfrileVel s kolesi' na dno vrtače, kjer se je zaril v zemljo. Sreča je bila, da je prvi sunek ublažila debela smreka, ki jo je avtobus izrul s koreninami vred in pa to, da je avtobus grajen iz dobrega materiala. Kljub temu pa se je reševalcem, ki so bili kmalu na kraju nesreče, nudil grozovit prizor; potniki so ležali vsevprek po avtobusu, nekateri so bili v nezavesti, medtem ko so drugi vpili na pomoč. Milico v Postojni je o nesreči obvestil neki nemški avtomobilist, ki je prav tedaj privozil mimo. Na kraj nesreče je takoj pohitel poveljnik Ljudske milice v Postojni s prometnimi miličniki, istočasno pa so poklicali še rešilne avte in zdravnika. Reševanje potnikov je bilo zelo težavno, saj je bil prednji del avtobusa popolnoma zmečkan in so morali reševalci razbijati in žagati kose avtobusa, da so lahko prišli do ponesrečencev. Kot smo že rekli, je bil pri- _ _ _ 4-,« 1 rl : ra n — — J : i ra n lr ra M zor grozovit tudi zaradi tega, ker eli in so ranjenci močno krvaveli in se je prvi trenutek zdelo, da je vsaj polovica danskih turistov našla smrt v avtobusu. Z rešilnimi avti postojnskega Rdečega križa so ranjence odpeljali v Ljubljano, kjer so jih najprej sprejeli na nezgodni oddelek klinike, toda ko je tam zmanjkalo Zborovanje KPI pri Sv. Jakobu V nedeljo je bilo na Šentjakobskem trgu zborovanje KPI, na katerem je poslanec in član centralnega komiteja KPI Alessandro Nat-ta govoril o političnem položaju v državi. Najprej Je omenil teze za deseti kongres stranke, nato pa je pri oceni političnega položaja predvsem poudaril protislovlja, v katere je zabredla vlada levega centra. Vlada ne more uresničiti niti svojega programa glede gospodarskega načrtovanja, agrarne reforme, nacionalizacije, ustanovitve dežel, reforme šolstva. Vlada tudi ni sposobna voditi demokratične zunanje politike ter se upreti politiki atlantskih skrajnežev. Govornik Je dejal, da se hoče Krščanska demokracija okoristiti z vlado levega centra, da bi ohranila nedotaknjen sedanji gospodar ski in družbeni ustroj, svojo oblast, razbila enotnost delavskega razreda ter osamila komuniste, medtem ko je potrebna najširša enotnost naprednih sil, da se uresniči program levega centra, kakršnega so vsaj na zunaj proglasili. Poslanec Natta je tudi dejal, da preti nevarnost, da se odloži ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina, da skušajo določeni krogi KD doseči, da se predčasno razpustili parlament ter da pritiskajo na socialiste, da bi razbili sindil sindikalno enotnost in se odrekli sodelovanju s KPI, v raznih krajevnih ustanovah. PSI bi namreč hoteli ujeti v centristično past. Zaradi tega se KPI bori, da bi vlada in vladne stranke spoštovale sprejete obveznosti v skladu s politiko levega centra. V ta namen zbira ljudske sil in jih vodi v boj za bolj široko demokracijo v perspektivi poti v socializem. prostora, so zanje uredili posebno sobo na kirurškem oddelku splošne bolnišnice. V Ljubljano so odpeljali deset ponesrečencev, od katerih je šest teže ranjenih, medtem ko se dva borita za življenje. Štiri ranjence so odpeljali v bol. nišnico na Reko, in sicer zaradi tega, ke? je prav tedaj privozil mimo avto Rdečega križa z Reke, ki je s ponesrečenci odbrzel najprej v Postojno in potem na Reko. Ne ve se, kako je z njihovim zdravstvenim stanjem. V avtobusu je bilo skupaj 16 ljudi, od katerih sta se praktično brez poškodb rešila le šofer in e-na potnica. Toda šofer, ki je ostal pri zavesti in je še govoril z reševalci, je nenadoma dobil šok ter se je nezavesten zgrudil na tla, tako da so ga morali odpeljati v Postojno. Prtljago danskih turistov so miličniki nato odpeljali v Postojno, potem pa so začeli pripravljati teren, da bi avtobus izvlekli iz globine. V ta namen so morali najprej posekati nekaj smrek, potem pa so s posebnim traktorjem na gosenice in z vitlom potegnili avtobus iz vrtače. Sele tedaj je bilo jasno videti, kako močno je avtobus poškodovan. Preiskava o vzrokih nesreče še traja, kajti prometniki še niso zaslišali šoferja, ki je še pod vplivom šoka. Vsekakor pa je ugotovljeno, da je glavni vzrok nesreče prevelika brzina in nekateri celo pravijo, da je šofer med potjo za-užil prevelike količine alkohola. Avtobus je zgrmel po strmem po. bočju 35 m niže od ceste, medtem ko znaša višinska razlika med cesto in dnom vrtače 10 do 12 metrov. Vest o nesreči se je hitro raznesla po Postojni, tako da so ljudje v zgodnjih popoldanskih urah trumoma prihajali na mesto nesreče in je imela milica polne roke dela, da se je promet po cesti lahko nemoteno odvijal. Zvedeli smo tudi, da je omenjeni ovinek izredno nevaren, saj se tu kar naprej vrstijo prometne nesreče, vendar ni bilo še nobene tako hude, kot je doletela prav danske turiste. Z motorjem v avto Ko se je včeraj dopoldne 33-letni Oliviero Morello s Scale Sante št. 31 peljal z motorjem po Ul. Palestrina proti Ul. Battisti je trčil ob avto, ki ga je privozil 29-letni Sergio Novelli iz Boršta št. 67. Motorist je zletel na tla. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii VOLILNA KAMPANJA TRŽAŠKEGA ŽUPANA Drugo poročilo je posvetil prebivalcem na Pončani Za razliko z Opčinami ni župan tokrat nič obljubljal Tržaški župan dr. Mario Franzil, ki se pripravlja na to, da ponovno za štiri leta zasede županski stol, je v nedeljo drugič poročal o preteklem štiriletnem delovanju sedanjih občinskih mož z njim na. čelu. 'tokrat si je za volilno propagando izbral Pončano, da bi se v tamkajšnjem kinu «Astoria» po-razgovoril s svojimi volivci s Pon-čane, Kjarbole in od Sv. Jakoba. Pri tem pa ga je spremljal skoraj ves demokristjanski »štab«, od tajnika in podtajnika pokrajinske KD do predsednika pokrajine dr. Deliseja, številnih aktivistov in de-mokristjanskih občinskih svetovalcev in odbornikov. Poslanec Natta je tudi poudaril važnost občinskih volitev v trstu, ki bodo važne za vso državo, kaj- . tt razvoj Trsta je odvisen od miru hodkov. Zato ne zadostujejo niti Za razliko od Opčin pa ni na Pončani ničesar obetal temveč napravil samo obračun pretekle dejavnosti. V začetku je govoril o splošnem gospodarskem položaju, ki nima neposredne zveze z občinsko dejavnostjo, pač pa vpliva na občinske dohodke, saj če je narasla proizvodnja bi morali narasti sorazmerno tudi ti dohodki. Zupan je govoril o povečani zaposlitvi, o znižanju brezposelnosti, o povečanju gradnje v ladjedelnicah za 36 odstotkov v primerjavi z letonj 1958, o razširitvi železarne Fjnsider v Skednju, o delovanju krožnega posojevalnega sklada in polemiziral z nekim levičarskim listom, ki je zgrešil račun ilede cene, po kateri je občina prodala 751 tisoč kv. m zemljišča pri Orehu industrijskemu pristanišču. Značilno za županovo poročilo je, da se je najbrž/ v nasprotju s- svojim mirnim značajem precej razgrel ter se je v določenih trenutkih zdelo, kakor da se prereka z nekim nevidnim poslušalcem, kar pa res ni bilo potrebno, saj so mu njegovi privrženci večkrat ploskali, zlasti ko je polemiziral s komunisti. Morda pa so ga razburili letaki, ki so jih le-ti delili pred vhodom v kino, ali pa edina prekinitev koj v začetku govora, ko ga je neki neznani poslušalec vprašal, kako pa je z dvema milijardama dolga, ki si ga je občina v teh štirih letih nakopala s posojili. Ko je župan govoril o samem de. lu občine, čemur je posvetil pa le malo časa, je odgovoril omenjenemu poslušalcu, da se je občina pač morala zadolžiti, če je hotela opraviti razna javna dela, kot so popravilo cest, gradnja šol, širjenje cestne razsvetljave itd. Redni občinski dohodki namreč ne zadostujejo niti za plače občinskemu osebju, saj znašajo izdatki zanj kar 101 odstotka rednih do- ----- -----„„ ...................v, ..ra ...____________--.-.ra ..... peljal neki zasebni avtomobilist. ter od napredovanja demokratičnih sredstva iz gospodarskih nartov Ozdravel o v enem mesecu in milijonov lir. Velike odstotke izdatkov za osebje je župan upravičil z nizkimi dohodki in tudi z velikim številom osebja, ki ga pač ne more odpustiti. V teh trditvah pa je malce protislovja s prejšnjimi trditvami, saj bi morali biti občinski dohodki vendar večji, če se je res tako popravil gospodarski položaj, kot je župan sam trdil. Razen tega pa mora občina — je dejal župan — skrbeti tudi za dopolnilo pokojnin INPS osebju, ki so prenizke. Samo v ta namen porabi 900 milijonov lir na leto. Zupan je naštel tudi razna cestna in druga dela v tem mestnem predelu in omenil zgraditev nekaj šol in popravilo predora Sv. Vida. Cisto pa je pozabil na staro zahtevo Sentjakobčanov, to je na zgraditev pokrite tržnice na Trgu Giuliani. Morda se ni hotel prenagliti z obljubami. Oddaja del na avtostradi Včeraj so oddali dvema podjetjema dela za zgraditev mostov av-tostrade Trst-Benetke čez Sočo in sicer za 1.200.000.000 lir. Danes pa bodo oddali tudi gradnjo mostu čez Tilment, in sicer za 1 milijardo lir. Počila jima je guma Včeraj nekoliko po 13. uri se je 06-letna Doroty Ciolina vd. Molnar iz Rima peljala po obalni cesti proti Sesljanu z avtom, ki ga je vozila 39-letna Elda di Biasi iz Ronk, pri kateri stanuje. Imeli sta smolo, ker je nenadoma počila sprednja desna guma. Avto je zaradi tega zaneslo in je trčil v skalo ob cesti, vendar'sta obe ženski imeli precej sreče. Pri vsem tem se j® namreč le gostinja iz Rima pobila po bokih in si verjetno nalomila kosti, Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na, ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala tri tedne. Z motorjem v pločnik PredV£;araŠra31Km, *J«raj se je precej hudo pobil na obalni cesti v bližini Križa 60-letni Giuseppe Hofer iz Ul. Cancellieri 2 Bilo ie ”k0li 12.30, ko se je Hofer peljal z motorjem v smeri proti Trstu Z neznanih razlogov je izgubil oblast nad vozilom ter padel na tla in nato na pločnik ob desni strani ceste. Pri padcu si je zlomil desno ključnico ter e pobu po glavi in nogah. V bolnišnico Ra je pre-_„Hjil neki zasebni i-iVL.. sil v Italiji. niti državni prispevek okrog 1.300 pol. Pobil in ranil se je po glavi ter je dobil rahel pretres možganov. Avtomobilist mu je takoj priskočil na pomoč in ga s svojim avtom odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden. Zadremala je pri oknu in se hudo udarila v teme Na III. medicinski oddelek so včeraj dopoldne sprejeli s pridržano prognozo 90-letno Pio Blar-zino vd. De Biasio iz Ul. Vecel-lio 24. Zenska je zadremala na naslanjaču blizu okna, pa je z glavo udarila ob rob okna, ker se je zlomilo naslanjalo. Pri tem se je udarila v desne teme in je zgubila zavest. Neprevidna dečka sta se oparila Na dermatološki oddelek so včeraj med 12. iri 13. uro sprejeli na zdravljenje dva neprevidna otroka, ki sta se oparila z vrelo juho. Najprej je bil na vrsti 4-letni Mau-rizio Urbinelli iz Ul. Negrelli 32. V kuhinji je prevrnil krožnik vrele juhe, ki mu je povzročila opekline druge in tretje stopnje po prsih in trebuhu. Drugi pa je bil tudi 4-letni Um-berto Violin iz Ulice Ghirlandaio 13. Tudi Umberto je v kuhinji prevrnil krožnik vrele juhe, ki mu je povzročila opekline prve in druge stopnje po levi roki in desni nogi. Dečka se bosta morala zdraviti tri tedne. Delovanje policije v preteklem mesecu Agenti kvesture raznih komisariatov javne varnosti so v avgu-stu aretirali, oziroma prijavili sodišču med drugim eno osebo zaradi žalitve ital. naroda, 1 zaradi groženj ^ javnemu funkcionarju, 1 zaradi žalitve javnega funkcionarja, 3 zaradi žalitve javnega uradnika, 1 zaradi obrekovanja, 1 zaradi posiljevanja, 3 zaradi spolzkih dejanj, 2 zaradi prešuštvovanja, 14 zaradi kršitve predpisov za oskrbo družine, 4 zaradi slabega ravnanja z družino, 18 zaradi povzročitve telesnih poškodb, 2 zaradi povzročtive hudih telesnih poškodb, 2 zaradi nenamernega u-mora, 7 zaradi nenamernih povzročitev telesnih poškodb, 17 zaradi žalitve, 9 zaradi groženj, 28 zaradi tatvine, 1 zaradi sleparije, 3 zaradi prosjačenja, 20 zaradi vinjenosti itd. Naložili so 1606 glob in našli ukradenega blaga v skupni vrednosti 3.885.000 lir. be v obalnih vodah. Predstavnik rovinjskih pomorskih oblasti je na ladji zahteval — po predpisih, ki so enaki v vseh državah — ladijske dokumente in listo potnikov. Kljub temu, da je bilo na ladji kakih 250 potnikov, pa je bila lista potnikov sestavljena le iz nekaj imen, kar se je predstavniku pomorskih oblasti zdelo ne- malo čudno, saj tudi to ni običaj na praksa, ki velja za take primere. Pomorske oblasti v Rovinju so se torej znašle pred neobičajnim dejstvom, ki ga same niso mogle rešiti. Zato so se povezale z višjimi pristojnimi oblastmi, toda zaradi prazničnega dne je bilo treba nekaj časa, preden so dobili ljudi v pristojnih uradih. Da čakanje ne bi bilo predolgo, so rovinjske pomorske oblasti ponudile potnikom, da se izkrcajo in si ogledajo mesto. Znano je namreč, da lahko potniki, ki pri-pluiejo z ladjo v kakršnokoli jugoslovansko pristanišče, dobijo posebno propustnico bodisi za ogled mesta bodisi za tridnevno bivanje, čeprav nimajo potnega lista. Zadostuje kakršen koli osebni dokument (osebna izkaznica, paten-tin itd.), na osnovi katerega se potem izda propustnica. Toda pot: niki so to odklonili. Okoli 20. ure so pristojne jugoslovanske oblasti končale formalnosti in dovolile ladji prost odhod. Čeprav nismo mogli dobiti nika-kega uradnega sporočila, pa smo zvedeli, da ladja ni imela potrebnih dokumentov za prihod v rovinjsko pristanišče, za kar bi morala tudi zahtevati pilota, kar pa komandant ladje ni storil. Pismo generalnega konzula Italije v Kopru, češ da ladja ne potrebuje nikakršnih dokumentov za prehod skozi teritorialne vode pa za jugoslovanske oblasti nima nobene veljave, saj po drugi strani ladje tudi ni nihče ustavil, ko je plula v teritorialnih vodah in je bila ustavljena šele takrat, ko je zaplula v obalne vode oziroma v pristanišče samo. Italijanski generalni konzul v Kopru dr, Guido Zecchin, na katerega smo se včeraj obrnili, pa nam je dejal, da mu je bilo dvakrat odgovorjeno, da lahko ladja nemoteno pluje skozi jugoslovanske vode, Po njegovem mnenju so včerajšnji tržaški listi zadevo močno napihnili. Dejal je, da ne more dati nobene uradne izjave, toda po njegovem osebnem mnenju, ki se — tako je poudaril — opira na izjave jugoslovanskih oblasti o dogodku, ni šlo za nič drugega, kot za birokratičen postopek, ki se je zaradi prazničnega dne zavlekel. Dr. Zecchin je izrazil prepričanje, da bi formalnosti bile mnogo hitreje opravljene, če bi se ista zadeva zgodila na primer včeraj, ko je bil ponedeljek. Agencija Ansa pa Je objavila vest iz Beograda, da je predstavnik jugoslovanske vlade izjavil naslednje: ♦ Včeraj je prišla približno 200 metrov od rovinjskega pristanišča neka ladja. Ker prihod ladje ni bil predčasno najavljen, so pristojni jugoslovanski organi — v skladu z mednarodnimi predpisi — ugotovili identiteto omenjene ladje. Po končanem postopku je lahko ladja — ne da bi bila pridržana — nadaljevala svoje potovanje«. Pripominjamo, da so bili med voditelji »izleta« tudi tržaški škof Santin, demokristjanski poslanec prof. N. Sciolis in bivši tržaški župan G. Bartoli; namen «izleta» in prihod ladje v rovinjsko pristanišče dovolj zgovorno pojasnjuje, posebno pa spričo dejstva, da bi vsi trije z ostalimi izletniki vred lahko obiskali Rovinj s tistimi avtobusi, katerih vozni red objavlja goriška «Arena di Pola«, tednik julijskega in dalmatinskega iredentizma, na zadnji strani. Saj so si na podoben način ogledali prejšnjo nedeljo 8. t.m. Pulj izletniki s tremi avtobusi, ki jih je organizirala «Unione degli Istriani«. Tako pa so okoreli nasprotniki dobrih jugoslovansko-italijanskih odnosov povzročili — »mnogo hrupa za nič«. «Lucja Mery» še ni najdena Nič se še ne ve o dveh brodolomcih motorne barke «Lucia Mery», ki se je pred dnevi potopila pri izlivu Pada v morje. Se tekom zadnjih dni so nadaljevali z iskanjem, celo z letali, toda vsak napor je bil brezuspešen. Predvčerajšnjim so prepeljali v Trst truplo motorista Giovannija Bosaza, ki so ga našli na obali blizu kraja, kjer se je *Lucia Me-ry» potopila. Včeraj popoldne so nesrečneža pokopali. Edini preživeli član ponesrečena motorne ladje, 47-letni Giovan-ni Mendella, se še vedno nahaja v Chioggi, kjer ga zaslišujejo tamkajšnje luške oblasti. Včeraj sta odpotovali iz Trsta v Chioggio njegova žena in njegova hčerka. Na komisariatu javne varnosti je Gregorio Monteria s Katinare št. 4 prijavil, da so mu neznanci ukradli iz avtomobila magnetofon znamke Geloso. Denis Demon-te s Furlanske ceste št. 56 pa se je pritožil, da mu je nekdo ukradel lambreto, ki jo je parkiral na cesti blizu svojega doma. VAL UTE v TRSTU aolar švicarski frank funt šterllng francoski frank marka šiling pezeta dinar marengo zla^o 619.70 143.40 1736,— 126.02 155.— 24.— 10.42 —.70 5700,— 710,— SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Angele Sancin daruje Lojze Hoban 2000 lir za Dijaško Matico. Prireditve in I Simfonični koncert v Avditoriju ^ Danes se prične prodaj3 ^ n nic za simfonični konce lJ v petek ob 21 v Avditt™^«* rigent Erminia Romano,„ ujpiC-harfistka Alba Novella 9 Rascel v Verdiju Od četrtka nastopa ,■■■ M Verdiju v glasbeni k?mf. 0^ rico 61», ki sta jo nap'sal in Giovannini, Slikarska razstavo na Konkonelu i" Slikarska razstava j}fL re» — Nagrada Konkorie ki je bila odprta preP'« g Ijo v gostilni M antovan j prr. konelu, bo trajala še nje nedelje, 23. t.m. n . fi nih je 45 slik slikarjev jj|i deset, ki so prejele nagri* /VI JU, I Nazionale 16.00 ((Nevidni krenil. Mabusa« (Gli artigli J9 iul®*j dr. Mabuse). Prepovedano^ v Fenice 15.30 »Mož, ki Je ty Valance« (L’uomo °'^ayiie'f berty Valance). John " S» povedano mladini. Excelsior 16.00 «Kakor (Come in uno specchlo L,,] Bergmanov film. prepove 1? t 0 Grattacieio 16.00 ((PovelJnLjJ^ (Ponte dl comando). ba> jj , Alec Guinness, Dirk ° Arcobaleno 16.00 ((Inšpektor ^ tore). Teohnicolor. •— r ,j mladini. . pA (v, Supercinema 16.00 ((Te16(re II erlinui) (Totb e ločena v Berlinu« (*“nroti, 1 no divlsi a Berlino). 1 ^ no De Fllippo. I Alabarda 16.00 »Čudežna )o(. k ( Mnlncira minico N TCCl** . ■ ji* (Malesia magica). Tecn-- ^ Prepovedano mladini, ^ (rfrlJ Aurora 15.30 «Grof Mont* conte di Monte-crlsto) Garibaldi 16.00 «PotoPlte^.F ' (Affondate la Bismarkb A ^ Cristallo 15.30 21.30 «EI ^ tt* nicolor. Oharlton HeS 1 Loren. ,0 Capitol 17.00 «Ne ubijal« . Mit dere). Laurervt Terzieff- • jt ,, li Impero 16.30 »Toti) Dia9" .JI' assimo 15.45 ((Vulkan, , (Vulcano figlio di Gl° ,, t Massimo 15.45 ((Vulkan, "p«*"// .n color. Miohel Gordon. .p Moderno 16.00 ((Grešni K<» pr ,;(s; Aieo Sij' A, pro espiatorio). Bette Davis. Astoria 16.45 »Malaga«- „[>< j/D'1 Astra 16.30 »Peklenska p/1' squadra infernale). —' ‘ mladini. aodlp ;<:i Vittorio Veneto 17.00 P A C' posodo, blazine, ),* >p1p umfim mtfllO ” ali " i cenah. Obiščite naši PLASTIKA za pokrivanj' yI* l> Ur kv. m, preproge vš* 1 Razna obvestila SKUD «MISEL IN DELO« vabi na predavanje tov. Staneta Bidovca, člana vodstva, ki bo v sredo 19. t. m. ob 20.30 uri v Prosvetnem domu na Opčinah o temi ((Socialistična misel in Slovenci«. Vstop prost vsem! Odbor VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče ..............— 235 — limone .............. 165 235 212 smokve.................59 83 65 jabolka .............. 29 153 83 hruške ............... 24 165 83 breskve .............. 41 165 83 slive ................ 71 94 77 grozdje................59 153 106 pesa ................ 100 200 150 kumarice.............. 40 120 80 čebula ............... 24 45 41 stročji fižol.........141 212 188 stročje ............. 212 282 259 solate ...............150 250 200 melancane............. 71 106 94 krompir .............. 41 71 51 paprika .............. 36 94 47 paradižnik............ 24 83 41 zeleni radič 1....... 250 450 300 zeleni radič II....... 60 200 150 budite .............. 212 294 271 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec) _ vse euin'; 9 j Si be in hodnike, pode 12 vrt*'? 1*5 ja, cevi iz plastike t a ' hišno uporabo, torbice. * ju v ostale predmete iz gume ^ dobite pri ITALPLA9’ Ospedale št. 6. ROJSTVA, SMRTI ^L,r»V Dne 16 in 17. septem? * Dne 16. i„ 17. } je v Trstu rodilo U 0 (Pp N je 14 oseb. < UMRLI SO: 62-letni }I, W 1 40-letna Diomira Mar*9' ji, K ; ,v ■ * O rartil I 'Ji I t, ■»u-icura uiuiiiiid CrU*| 7' pv k sr sffjgfoi [i Antonio Ferluga, 6*"18 V«W ■ daha-sso. 65-1 etn a AdUa Ainionio rermgd> m' dabasso, 65-let-na Ath>» ptVf N Coretti, 60-letni Carl« n* » M letni Eliseo Fabro. rita Pampagnin por. na Maria Ribaričih vd r p« j* na Maria Cociancic P 0 V1 ni, 80-letni MassimU>3"sfc*< berto Vidall, star NOČNA SLUŽBA pr e'°/ IWUNA —:1n 'ji INAM Al Cammeli°^rg septembra 4; Godin#*^^*' ^ til. Mon^o; Vernari, Trg Vatmau ti, Borzni trg 12. zahva^ Toplo se zahvalju^j^pU so spremili našo drago IM Adrijano CijaK',, k zad Posebna zahvala• j^ev domači godbi id JAa vS # s Proseka - KontoveW.jp o j valcem cvetja ter„,.„\i i9 Al'11 so z nami sočustvova SFji koli način počastili u Žalujoče drU2*n„ jg62' Trst - Kontovel. I8 " ^ 5% IoRSKI dnevnik — 5 — 18. septembra 1962 IZ SODNIH DVORAN potrjena razsodba tatu Ki je Izvršil 36 tatvin ^red sodniki zaradi 160 zavojčkov ameriških cigaret - Nezakonito je prešel mejo ta. Jrizivnim sodiščem (pred-tir v"°atti, tožilec Marši, zapisat iaTon- obramba P. P. Poil->>r|ai "Toodeo) sta se včeraj za-Sita P°n°vno 26-letni zoboteh-S j i'° Mill° iz ui. Della For-l d»i ‘S ‘0-letni Livio Perentin iz Šale 2. se gotovo še dobro fl^Wi^„ako -i® “ Januarju leji, v}, ■ja aretirala oba mlade-Jttr,..,a aretacija je povzroči-1 !lr»rr . veliko senzacijo, poseb-<1'iii J?1, tatinske dejavnosti Silvia '(OT»a v8 sani ali v družbi s paj-trfT1! rno!aBf,eši- v nekaj več kot % tatVjnecih 36 tatvin, ali posku- KiUetos so sodniki kazen-? za vllrta spoznali oba mlade-N !»t *rtva ter obsodili Milla na juh "OK-cga socusca. rru sPrejeli to zahtevo. 1 R» skupa)je dolžila Milla, d; Ista Pe;“ fapora in 120.000 lir glo-I na Pa rta eno leto in i. esece zapora ter 80.000 lir 1 s^jj,Snjt razpravi pred pri-J®Mem je javni tožilec i. aaj sodniki potrdijo raz-; “ženskega sodišča. Prizivni zahtevo. Milla, da Je . zagrešil 31 tatvin an v tatvin. Navajamo le ne-I hi. trgovini Radio Franco Ha, ,ael deset radijskih spre t,»„ ®kupni vrednosti 300.000 .-toi V n» Radio Icara osem iJt tr„sPfeiemnikov za 280.000 Av»h0vine z optičnimi pred-'.Lipll i!lnzo v Cavani je izginilo fjtolo .A.“ veletrgovini Coin pa " teru*radel 140.000 lir v go;o-raznega blaga v skupni £ vrednosti 642.00C lir. In tako se vrstijo tatvine: bencinska črpalka AGIP pri vseučilišču, tobakarna Ge-rin pri Sv. Soboti, gostišče Tenda Rossa, neka trgovina v Ul. Pon-chielli, neka druga trgovina v isti ulici, trgovina Pitassi, knjigarna Zigiotti, Upim, Kerže, itd. Značilen je bil poskus tatvine v stanovanju Giuseppa Zorzeta, ravnatelja trgovine Coin. Pri njem je Millo skušal ukrasti ključe, da bi tako lahko prišel v trgovino. Perentin pa je skupaj z Millom zagrešil pet tatvin ali poskusov tatvin. Zadnji poskus sta nepridiprava zagrešila v goriški trgovini Ros-soni, in sicer v Ul. Oberdan 9. Podvig pa se jima je ponesrečil, ker so ju policisti začeli zasledovati. Prijeli so Perentina, ki je kaj kmalu povedal za ime svojega pajdaša. Policijski organi so ju aretirali 13. januarja letos. 2e na razpravi pred kazenskim sodiščem je Millo izjavil, da ni kradel iz potrebe, saj je kot zobo-tehnik zaslužil okoli sto tisoč lir mesečno. Nekaj ukradenega blaga je pometal v vodo, a nekaj so ga policijski organi našli ter ga vrnili lastnikom. Na včerajšnji razpravi je Millov zagovornik trdil, da so kazenski sodniki obsodili njegovega varovanca na prehudo kazen. Poleg tega je poudaril, da ni Millo imel od tatvin nobene koristi. Vso njegovo tatinsko dejavnost si lahko razlagamo — Je dejal — samo če pomislimo, da gre za človeka z neuravnovešeno duševnostjo, ki se je moral že večkrat zdraviti zaradi ............................... m iiiitaiiMiMiiiiin PO PODflTKIH TRGOVINSKE ZBORNICE Zfl JULIJ »čutno povečanje ničnih protestov cafije vlog in znižanje izdanih kreditov na nepremičnine (i B? ,slno že o nekaterih \ trjjgh°bjavlj^redn^vsak A ' »ržni!; DDJavlJa redno vsaK \ a trgovinska zborni- {?°kra m 6°sP0• i|^|u IU(J; anJe števila (1.5 odst.) prednosti zastavljenih tako da je bilo 31. ju-»22.07i ®a »eta v zastavljal-iV Vrni zastavljenih predmeti,. 339 milijonov lir, “ti v “vpade 70.486 na drago- o* v “rednosti 615 milijonov r $ >lLP,?štnih hranilnih knji-J> ?!» in h 2-12B milijonov lir, iSj, *} s° njih vloge znašale r Jv lip anskega leta 1.907 mi-, J l j Pihi • ofie v poštne vred-P rj.?..so dosegle 31. ju-W ' t tha»rn,1'1i°nov lir, medtem >!> !V6n tPttijonov. lir ^toj« ia ln ’l’'376 milijonov EtajL.'anskega leta. Na te- > livnih Pa i» bilo '2.054 mi- , lir""111 Pa je bilo'2.654 mi-1 medtem ko je bilo ju-r »*ti ?rt'jo‘nov in julija lan-l»kvi' 3'47li milijonov. Aijnr.u Vdanih kreditov na l>iilTe so zabeležili julija fehs z? 1.924.472.166 lir, med-raf°v i;Un'ja 71 posojil za 850 jj* ra Z- Qd tega odpade 16 ist„i 151 milijonov lir na tli’11 ri<.° t*8 na okolico. Odo-Posojil v okviru Lf*)) 0. 0 za 28 milijonov lir. °'sv-iru je m«secih J | J C° do b°r e n i h P F 5 90 j)^ »^ilronov lir (lani i ^iliift!l0^ju 706 posojil za 1^1'iu 0V lir>. j^aiJ0 vplafai; tržaški dav-k taljg ® milijonov lir dav-V «is na, naslovni promet atiP “štete davšč!ne, ki Cn0 ola^oin za rlnln- v;u° • . mesecu Plačajo Milanu). za dolo-medtem lanskega MSi" K* W trotes‘ov r A ) tfij _ skupr v, H -•* rj!' 16 £«b 2.472 meničnih »Jtem feih 1 48,t milijonov lir. •'23 Protestov je bilo iu-;*ej skupni vrednosti ž junijem pove-,°Astotkov. njih vred. tov. .Tuliis . --- ..„s meničnih N^l'9 j- 5-370.779 lir. Čekov / ^ bHo 24 za 7.4 mi- i \ mm-m ko 'e bil° la* ftliMC,.»'.mnov lir. Končno tti 'i>0vre,’.etih trat 2.291 za ■*[/. 'toi 1 L't- medtem ko iih t, 'J. v z-86^ za 99.9 milijont J v jj.u.jph at"1 mesecih so za- Ta I vo jezo. K temu je verjetno pripomoglo tudi dejstvo, da se je Perentin sam porezal po desnem kazalcu. V gostilni je nastal preplah. Nekateri klienti so stekli do kvesture, ki je v bližini ter poklicali na pomoč policijske agente. Tile so prepeljali ranjenca v splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da sta bila oba vinjena. Angeli bo ozdravel v 7 dneh, a Perentin v 10. Nadzoroval je delo in se ponesrečil z vespo Ko je včeraj popoldne 23-(etn! Sergio Paschini iz Rocola št. 1661 nadzoroval delo po Furlanski cesti, se je peljal z vespo, pa je padel in se pobil po levi roki, '«i si jo je verjemo tudi nalomil. Sam se je odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski odelek. /Zdraviti se bo moral od 6 do 20 dni. Nerodno je skočil Na delu v Javnih skladiščih se je včeraj opoldne ponesrečil 42-letni Marino Merlak iz Ul. Orlan-dini 24. Skočil je pred skladiščem št. ti iz višine 1 m, pa se mu je spotaknilo in je nerodno padel. Pobil in ranil se je po levem stopalu in si ga verjetno tudi nalomil. Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč, nato pa so ga s taksijem odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral tri tedne. duševnih bolezni. Zagovornik je še pripomnil, da je njegova babica P° materi umrla v psihiatrični bolnišnici. Ista usoda je doletela tudi dva njegova strica. Zato je odvetnik Poillucc; zahteval naj obtoženca še enkrai pregledajo zdravniški izvedenci. Perentinov zagovornik pa je s svoje strani zahteval, naj se njegovemu varovancu priznajo splošne olajševalne okoliščine. Perentin je na razpravi prosil sodnike, naj mu oprostijo in skoraj na enak način se je izrazil tudi Millo. Pred kazenskim sodiščem (predsednik ildel, tožilec De Franco, zapisnikar Strippoli, obramDa Stereo in Balestra) bi se morai.i zagovarjati včeraj 43-letni Mar-ceuo r-ettarin iz Ul. DelTAbro 3 in 41-letni Ruggero Moratto iz Uh S. Lazzaro 5. Bilo je 25. 7. lani, ko je neki financar ustavil oba moška na pomolu .Fratelli Bandiera». Pri preiskavi je ugotovil, da je imei vsak s seboj 80 škatlic ameriških cigaret ter deset kosov rdečila ,.r ustnice. Takoj po preiskavi je financar izročil Pettarina in Morat-ta agentu javne varnosti, ki je bil z njim v službi ter je odšel na neki bližnji urad, da bi telefoniral svojim predstojnikom. Ko se je vrnil nazaj, je bil Moratto že izginil. Nekoliko pozneje sta agenta spet zasledila ubežnika (ali vsaj neko osebo, ki je bila pedobna ubežniku) ter sta ga priprla. Na včerajšnji razpravi, kateri je Moratto prisostvoval, medtem ko je bil Pettarin odsoten, je Morattova obramba zahtevala, da se zaslišijo še štiri priče. Na podlagi njihovega pričevanja bi sodniki sploh morali ugotoviti, da je šlo za neko drugo osebo in ne za Moratta. Sodniki so odložili razpravo. Pred sodnikom Vuerlchem se Je zagovarjal včeraj 22-letni Gero-lamo Chirico iz vasi Gallico blizu Reggio Calabrie, ki je bil obtežen, da je na nezakonit način prešel državno mejo na repenta-borskem področju. Chirico je prišel k nam iz svojega rodnega kraja 12. februarja letos. V Trstu se je nastanil za dva dneva pri nekem svojem prijatelju. 14. februarja pa je okoli 12.30 prešel državno mejo ter nato iskal dela pri kmetih na jugoslovanskem ozemlju. Jugoslovanski obmejni organi so ga prijeli ter ga priprli. 11. marca letos so ga vrnili italijanskim oblastem. Sodnik ga je spoznal za krivega ter ga obsodil na en mesec pripora ter 10.000 lir denarne kazni. Pred sodnikom bi se moral zagovarjati tudi 31-letni Paolo Paschini, ki se nahaja v zaporu v Piacenzi. Paschinija so obdolžili. da je prekršil čl. 163 enotnega besedila zakona a javni varnosM, in sicer zato, ker se ni v določenem roku prijavil tržaškim policijskim oblastem, potem ko so ga izgnali iz Ventimiglie. 5. aprila letos so policijske oblasti v Ventimigli izročile Paschiniju l*. gonski list. Ker se dva dneva pozneje še ni prijavil policiisklm oblastem v Trstu, so ga poiskali a-genti javne varnosti iz Ul. Ca-Drin, med drugim tudi zato. ker bi moral v zapor za dve leti in devet mesecev. Kazensko sodišče ga je bilo namreč nekoliko orej obsodilo na to kazen in poleg tega tudi na 39.000 lir globe zaradi tatvine. Včeraj so kazenski sodniki odložili razpravo, ker obtoženec ni dobil poziva pravočasno. ii litini umi miiiiiii miiimiii minil iimiiii n iiiiitiiiiiinfiiiiiiiim im, mi,,, iimu,l|t,|„|a|l|,||||ll||l(U||||||||||||| Izidi popravnih izpitov na slovenskih šolah ček'n. m:li.i°nov lir). 154 »n ar\ n __:u:_ n "» 7, 69 9 milijonov A %mllii°nov lir) JF, \ lir n n,h trat za 964.7 0vy, V lirj ar>i 12.855 za 693.2 % Nv» >< /J ': ■'k°b S V« ■fi>r-tak* * paeinotti 5 in 52-AnSeli iz ul. Cau p™ >1 kar jim je raz-v,SaV?tUM''^ ?lere. da sta se p s,..)e p0Po*teno sporekla. 'if» i«ba terre?tin izgubil pri- j f C rezil° ter za- ^ kknWomlell3evem obrazu. pS?1(?V,Ua raniencai aiadilo Perentinije- Na oglasnih deskah v raznih šolah so na vpogled seznami dijakov slovenskih srednjih šol v Trstu, ki so uspešno opravili popravne izpite. KLASIČNI LICEJ V I. razredu klasičnega liceja je 1 dijak imel popravne izpite, a je padel. 2. razred Izdelali so: Janko Ban, Sergij Iskra, Maja Okorn, Marina Per-tot, dva dijaka sta padla. Sprejemni izpit v I. klasični licej Maja Daneu, Nadja Malalan, Mi-lena Šušteršič, en dijak je padel. ZNANSTVENI LICEJ I. razred Aleksander Canciani, Stojan Colja, Igor Dolenc, Uroš Koren, i.ndivcj Pečar, Zvonimir Simo-neta. Pavel Strani, Viljem Volpi, Davorin Žerjal, dva dijaka sta padla. II. razred Sergij Pelosa; — dva dijaka sta padla, III. razred Miran Kafol, Radoš Možina, A-leksander Pertot, Silverij Pizzi-ga, Aleksander Žgur; en dijak je padel. IV. razred Maksimilijan Antonini, Marino Kokorovec, Aleksander Korošic, Pavel Morelj, Ivan Sirca; en dijak je padel. Vstopni izpit v II. razred znanstvenega liceja: Aleksandra Riva-roli. Vstopni izpit v III. razred znanstvenega liceja: Jurij Sorč, Lada Rivaroli. / | ig j m z zagetkom ob 18. url policijski film: TAJNI AGENT (Lary 1'agente segreto) hirajo: EDDIE CONSTANTIN in DOWE ADAM TRGOVSKA AKADEMIJA I. A razred Darko Kožuta, Edvard Crapesi, BoriR Debeljak, Peter Hočevar, Nedeljko Hrovatin, Ljubomil Majcen, Karel Rolih, Boris Sancin, Adrijan Tavčar; 1 dijak je padel. I. B razred Ivanka Blazina, Nataša Bole, Slobodanka Djordjevič, Marica Bruna Frandolič, Majda Lupine, Majda Mahnič; dva dijaka se nista javila. II. A razred- Sergij Canciani, Vojko Canziani, Vojko Colja, Janko Hrovatin, Iztok Peric, Pavel Sarazin, Nikolaj Sirk; 1 dijak je padel. II. B razred Neva Ferluga, Luiza Lenassi, Mihela Offizia, Marija Pieri, Desi Prašelj, Sonja Viller; 1 dijak se ni javil. III. razred Dimitrij Antoni, Josip Ažman. Aleksij Cok, Eleonora Krivičič, Silvana Dietz, Almira Gombač, Stanislava Šinigoj, Stojan Spetič, Milena Volpi; 2 dijaka se nista javila, 1 pa je pad‘el. IV. razred Ivo Adamič, Ana Roža Babuder, Sonja Bais, Miranda Berdon, Filip Fischer, Bruna Nemec, Josip Pahor, Damijan Pertot, Jurij Žerjal; 1 dijak se ni javil, 7 pa jih je padlo. MALA MATURA NA NIŽJI GIMNAZIJI Izdelali so; Livij Hervatin, Vladimir Coretti, Boris Emili, Sergej Ferluga, Branko Grahonja, Dušan Grgič, Dušan Mauri, Igor Orel, Bruno Pisani, Sergej Suman, Gabrijela Abrami, Sonja Ban, Arijana Berdon, Sonja Božič, Nadja Buzzi, Di-na Dobrila, Lucija Falletig, Marta Gombač, Stanislava Gregori, Judita Hervatič, Darja Milkovič, Majla Sirk, Marija Sturman, Sonja Vatta, Miranda Vodopivec, Gabrijela Žerjal, Boris Hervatin, Robert Slavec, Božič Šemi, Stojan Sosič, Pavel Švara, Igor Zobec, Stojan Glavina, Darko Ban, Radlvoj Cač, Ivan Fer-foglia, Danilo Gerdol, Ivo Petkovšek, 2arko Race, Ivan Radovič, Livij Sosič, Jadran Zeriall, 2arko So-sič, Lucija Barei, Ema Križmančič, Magda Sosič, Nadja Udovič, Sonja Umarl, Ana Devotl, Neva Drožlna, Nadja Filippi, Sonja Kosmina, Au-relija Micottis, Franka Moser, Nadja 'Sancin, Neva Suman; osem dijakov je padlo. POMEMBEN DAN ZA ODDALJENO, TODA PRIJETNO BENEŠKO VAS šagra sv. Mariina v rialacu je združila SMuence izBefleii|e,zliQrišliega inlrž^kega Na plesu je igral orkester iz Ljubljane ■ Obisk pevcev iz Soriške Letošnja šagra sv. Martina, ki jo vsako leto praznujejo 16. sep. tembra v vasi Platac, bo še dolgo let ostala v spominu prebivalcev te hribovske vasi v Beneški Sloveniji, zakaj v gosteh so imeli izredne godce, orkestraše ljubljan. ske radio-televizije, ki jih vodi beneški Slovenec Birtič, harmonikar. Pomembnost tega dne bo ostala v spominu tudi zaradi tega, ker je bila ta dan neuradna otvoritev ceste, ki se vije nad pobočjem Klodiča. Zgrajena je bila z namenom, da bi se vas na višini nekaj nad 600 metrov z okoli 350 prebivalcev končno povezala s cesto, po kateri je mogoč promet z vozovi in avtomobili. Dokler je niso imeli, so ljudje znosili vsa bremena v strmi dohodni stezi v pletenih koših. Sagro so naznanjali veliki lepaki, ki so jih razobesili po beneških dolinah in tudi v Čedadu. Zato je bilo popolnoma naravno, da so se vabilu odzvali poleg vseh domačinov tudi številni prebivalci okoliških vasi, predvsem iz doline. Slovenska prbsvetna zveza je poslala na izlet tudi goriške pevce s tremi pevovodji. Ker je bila cesta preozka za avtobus, so Krošnjar je kar v košu razstavil slaščice, ki so bile največja privlačnost za otroke jo peš mahnili navkreber. Neka-teri so prišli v vas poprej, toda povečini so hodili vsaj 50 minut. Z vasi se je nudil lep razgled po dolini in bližnjih hribih tja do Kolovrata in Dreke. «Brjar» so postavili poleg nove šole, ki je prva hiša v vasi. Okoli njega se je kmalu zbralo kakšnih ,~šf§ Pogled na «brjar», okoli katerega se je zbralo nekaj stotin oseb, ki so z velikim zanimanjem poslušale orkester in pevca NA POBUDO OBČINSKEGA ŽIVINOZDRAVNIKA Štiridnevni izlet po Sloveniji kmetovalcev s področja okrog Tržiča Ogledali si bodo kmetijska posestva, razne kmetijske naprave in velesejem v Zagrebu V nedeljo se je z avtobusom odpeljalo na obisk v Slovenijo kakih 50 kmetovalcev s tržiškega področja. Izlet, ki je zabavnega in poučnega značaja, je organiziral občinski živinozdravniški urad v Tržiču, ki ga vodi dr. Vinicio Depollo, kot zaključek zimskih in spomladanskih kmetijskih tečajev, ki so jih na tem področju tudi letos organizirali s pomočjo pokrajinskega kmetijskega nadzorništva. Podobne izlete so organizirali tudi druga leta ob zaključku takih tečajev, vendar je letos prvič, da so za cilj izbrali Slovenijo in tamkajšnje kmetijske zanimivosti. Izletniki bodo zunaj štiri dni, saj se bodo vrnili domov šele v sredo. V spremstvu izvedencev in tehnikov kmetijske fakultete ljubljanske univerze, si bodo tržiški kmetje ob tej priliki ogledali nekatera posestva in kmetijske ustanove v Sloveniji ter tudi zagreb- 200 oseb, ki so z velikim zanimanjem poslušale lepe pesmi ljubljanskih godcev. Medtem ko so starejši raje poslušali so mlajše srbele pete, ker bi se radi zavrteli ob taktih twista in drugih modernih ritmov. Nekoliko vstran, ob poti, ki se končuje kmalu za šolo, so postavili točilno mizo, kjfr so prodajali tudi značilno domačo guba-nico, zares okusno jed. Seveda ni manjkal običajni kranlar, ki prodaja slaščice, pobarvane srčke in podobno blago, ki , je najbolj pogodu otrokom. V vaški gostilni, novi zgradbi ob koncu poti, pa se je zbralo polno žejnih in pa veselih praznovalcev sv. Martina, ki so že v poznih popoldanskih urah precej dvignili svoj glas. Ples je trajal čez polnoč. Toda goriški pevci in številni zastopniki slovenske manjšine s Tržaškega in Goriškega so se odpravili z zabavišča že pred koncem. Pevci so se ustavili v Lesah, vasici blizu Klodiča, kjer so pod vodstvom svojih pevovodij lepo zapeli nekaj pesmi, ki so jih posneli na magnetofonski trak in ni izključeno, da jih bomo kdaj slišali po radiu, Ker je bilo lepo vreme, je izlet lepo potekal in se je tudi zaključil v zadovoljstvo vseh, ki so se ga udeležili, in sicer tudi zaradi tega so bili pevci vzgiedno točni na zbirnih mestih. Okrog 16.30 včeraj se je zatekel v bolnišnico po pomoč 14-letni Lul-gi Pamparotti Iz Ločnika Ul. Ve-nier 6. Ko Je doma zapiral okno, se je premočno naslonil z levo roko na šipo, ki se je razbila ter ga ranila na palcu. V bolninšicl so mu nudili prvo pomoč. Ozdravel pa bo v 10 dneh. »Beneški fantje* so zaigrali za ples .............................................. PRI AGRARNEM KONZORCIJU V ŠTANDREŽU Razdeljevanje krmilne moke zn občino Sovodnje Viak upravičenec lahko dobi po 50 kg na govedo Sovodenjsko županstvo obvešča vse prizadete živinorejce iz sovo-denjske občine, da bodo jutri, 19. t.m. začeli razdeljevati koruzno krmilno moko za živino, kateri je primešanih 20 odst. proteinskih snovi. Moko bodo prodajali v podružnici agrarnega konzorcija v Standrežu, kamor naj se obrnejo nemudoma vsi tisti, ki so se prijavili na županstvu. Na vsako gla. vo živine se dobi največ do 50 kg moke, kar bi moralo zadostovati za nekaj tednov. Medtem je bil preteklo soboto zvečer v osnovni šoli v Sovod-njah sestanek živinorejcev in drugih kmetov, na katerem je izvedenec s kmetijskega nadzorništva v Gorici govoril o nadomestni krmi za živino, ki naj odpomore velikemu pomanjkanju sena in kako se ta poklada živini. Govora je bilo tudi o drugih ukrepih v prid kmetom, ki so bili najbolj oškodovani po suši. Izpiti za bolničarke v pokrajinski umobolnici Pred dnevi so bili na sedežu pokrajinske uprave v Gorici izpiti za bolničarke pokrajinske umobolnice. V izpitni komisiji so bili: pokrajinski odbornik dr. Marche-sini, ki je predsedoval, dalje pokrajinski zdravnik dr. Montagna ter ravnatelj umobolnice dr. Ba-seglia. Izpite so uspešno napravili naslednji kandidati (največ dosegljivih točk je 30); Sestra Adolfea 30 točk, Epifa-nia 30, Filippina 30, Sandrina 27, Saula 27, Secondiana 30, Elena Blasig 24, Elisabetta Battistutta, Giuseppe Byrgnich, Gisella Cas-sani, Ana Klančič, Marija Keber, Lino Delle Vedove, Francesco For-nasir, Maria Gallo, Luigi Godeas, Eugenio Maniacco, Maria Petrovi, Alfonso Pizzul, Marija Rutar in Giovanna Toros. Člani komisije so čestitali te- ... IM III MIH II111 11M II IM IIIIII Hilli II1 IIIIIIII HUM ,| | II 1 MII MII 111 ■ 1111 ■ ■ 111 ■ 11 ■ 1111111 ■ 11.11II11111 IIIM 11«| 1111,| 11| ||« 11| ||,|| ||||||l IIII tlll Najlepša s plesa v Rupi Vračamo se k plesni zabavi, ki so jo priredili rupenski fantje. Povedati moramo še nekaj besed o zadnjem plesnem večeru, ki se je zaključil z izvolitvijo najlepše mladenke. Izbirna komisija je imela precej preglavic, za katero naj se odloči, ker je bilo na plesišču toliko lepih in simpatičnih mladenk, iz Rupe, pa tudi ostalih slovenskih vasi na Goriškem, da je bila izbira zares težavna. Končno se j® opredelila za mladenko iz Rupe, her se je izkazalo, da je najbolj Prav, če se da prednost domačim dekletom. Tako se je večina opredelila za Ido Pavletič, tekstilno delavko iz Rupe, staro 19 let, ki J® imela vse «adute» (tudi mladost), da se je uveljavila v tekmovanju. Zanjo so poleg tolikih močno navijali tudi godci iz Doli-n®. ki so po izvolitvi na vsak način hoteli, da se slikajo z njo; zaigrali so ji tudi valček, namenjen samo njej in pa številnim fantom, ki so se hoteli zavrteti. Podarili so ji tudi lep šop rož in pa priložnostno darilo. Ples se je zaključil z željo organizatorjev, da bi se ponovno srečali tudi prihodnje in vsa nadaljnja poletja. S tem bi se obnovila tradicija, ki se je pretrgala v vasi pred 25 leti, ko so se zaključile plesne zabave pri Ožbotovi gostilni. Na prireditvi v Rupi so izvolili tudi najlepšo mladenko. Izbrali so lepo Ido Pavletič, 19-letno tekstilno delavko. Na sliki je med dolinskimi godci čajnikom za dobro pripravo na tečaju, ki sta ga vodila dr. Vit-torio Ali in dr. Jožef Vrtovec. Nogo si je zlomjla Včeraj okrog 15.30 so pripeljali v gorlško bolnišnico 60-let.no Delt-no Marega iz Gradiške Ul. Čampi št. 6. Ko Je doma nesla posodo z mlekom, ji je spodrsnilo, da Je padla. Zdravniki so mnenja, da si je verjetno zlomila desno stegnenico ter so jo pridržali za 50 dni na zdravljenju. Otrok prišel pod skuter Preteklo nedeljo je proti večeru prišlo v Drevoredu 20. septembra do cestne nesreče, pri kateri je bil precej hudo ranjen triletni Peter Klanjšček iz Gorice, Drevored 20. septembra 85. Otrok je bil na cesti v bližini svojega doma, ko se je pripeljal mimo na svojem skuterju 40-letni Isidoro Dogliani iz Gorice. Skute- ški velesejem. Ustavili se bodo tudi v Ormožu na Štajerskem, kjer si bodo ogledali sadjarsko zadrugo, dalje si bodo ogledali ko-košerejske naprave v Ptuju, v Mariboru pa jim bodo razkazali tamkajšnje znane in moderne vinske kleti ter kmetijsko šolo. Ogledali »i bodo tudi Savinjsko dolino in sušilnice ter silose za hmelj v Žalcu. V Domžalah pa vzrejališče telet. Od tod bodo krenili v Ljubljano ter si tam ogledali veterinarsko bolnišnico. Kot vidimo, imajo izletniki zanimiv program, da bi čimbolje izkoristili ta štiridnevni izlet, ki bo poleg drugega pripomogel k nadaljnjemu boljšemu medsebojnemu spoznavanju ljudi z obeh strani meje. Zato moramo priznati, da je bila pobuda za tak izlet res dobra in prav bi bilo, če bi jo tudi v Gorici posnemali. Vpisovanje v slovenske osnovne šole Državno didaktično ravnateljstvo osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici sporoča, da bo vpisovanje na teh šolah od 17. do 29. septembra. K vpisu otrok naj pridejo starši da bodo dvignili nakazilo za brezplačno dodelitev knjig. Vpisovanje v otroške vrtce ONAIRC Državna ustanova za otroške vrtce v obmejnih deželah (ONAIRC) sporoča prizadetim družinam, da se bo vršilo vpisovanje otrok v njene otroške vrtce danes 18. in jutri 19. septembra t. 1. od 9. do 12 in od 15. do 17. ure. Za slovensk«- otroke se vrši vpisovanje v naslednjih otroških vrtcih te ustanove; v Standrežu, v Podgori, v Pevml, v Sovodnjah in v Rupi. Vojak umrl zaradi strelov Včeraj ponoči je umrl v bolnišnici v Gorici vojak 21-letni Giuseppe La Rocca. Podlegel je hudim telesnim poškodbam, povzročenim z dvema streloma v trebuh in desno nogo. V teku je preiskava, da ugotovi vzroke nesreče, vendar za sedaj o dogodku še rist je verjetno opazil otroka ko | nismo prejeli nikakega obvestila je bilo že prepozno’ jn je zavozil vanj. Pri tem je mali Peter tako r.erodfio padel, da si je zlomil stegnenico, dobil več ran na lasišču in pretres možganov. Otroka so takoj odpeljali v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. Pri nesreči je padel tudi Dogliani, ki se je laže pobil na nosu, po rokah in na levem kolenu ter bo ozdravel v 15 dneh. in se zaradi tega ne more z gotovostjo vedeti, če se je zgodila nesreča ali pa je bilo nad vojakom izvršeno nasilno dejanje. V operacijski sobi civilne bolnišnice je bil dve uri. Zdravniki so izvršili težavno operacijo, ki pa ni uspela mladeniču rešiti življenje. Njegovo zdravstveno stanje se je čez noč poslabšalo in do jutra, ko je umrl, sploh ni prišel do zavesti. liiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiHiiKiiimiiiiiiiimiiiuMiiiiiiii Nevaren ovinek na vpadnici Ker je postala preozka zahodna vpadnica, po kateri se odvija ves promet med Gorico in Furlanijo, je občinska uprava povsem spremenila promet v tem delu mesta. Predvsem je uvedla po Ul. Aquileia, ki je postala preozka, enosmeren promet za vozila, ki sc namenjena proti mostu IX. avgusta. Za vozila, ki so z mosta namenjena v mesto, pa je uvedla obvezno vožnjo po Ul, della Ba> ca, ki zavije pri mostu na desno in »e Priključi Ul. Aquileia neposredno pred športnim igriščem. Dovolj velika prometna znamenja opozarjajo voznika, po katerih poteh mora voziti, da se pripelje v mesto. Pri tem pa so nehote ustvarili v Ul. della Barca kritično točko za promet, ker je ovinek v tej ulici preoster tudi za voznike, ki vozijo s predpisano brzino 50 km na uro. Doslej se je že več avtomobilov in motociklov zaletelo v ud, ki j« na ovinku, pa tudi v betonski električni nosilec. Zadnja nesreča se je zgodila družini Di Basso, ko se je vračala s hribov, kjer se ji je sin smrt-no ponesrečil. Po trčenju avtomobila z nesrečno družino je občinski tehnični urad sklenil, da bodo ovinek pregledali in ga spremenili, ker je tako napravljen, da voznika zlahka vrže s ceste. Nevarnost je mogoče odpraviti z razširitvijo ovinka na notranjo stran, da bi postala cesta preglednejša. Na zunanji strani pa naj jo nekoliko dvignejo, da bi sredobežna sila ne.im.el,a tolikšnega učinka; zlasti to velja za deževne dneve, ko postane cesta zdrsljiva. Nezgoda kmeta iz Doberdoba V petek, 14. t.m. se je močno urezal v levo roko 33-letni Karel Lavrenčič, doma iz Doberdoba Ul. Lago 18. Pri izpiranju steklenega balona, katerega je nameraval pripraviti za bližnjo trgatev, je zadel ob sod in razbil balon. Pri tem se je tako močno urezal v roko, da je bilo videti žile. Ves krvav se je zatekel do ograje in poklical soseda na pomoč. Takoj so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, in ga pridržali na zdravljenju. Rana je bila zelo globoka, zaradi tega so mu napravili več šivov. Dali so mu tudi roko v mavec, da ne bi prišlo do krčenja žil. Zahvaliti se mora sosedom in vaščanom, ki so ga takoj z avtom odpeljali v bolnišnico, sicer bi izkrvavel. Okreval bo približno v 20 dneh. Nezgoda žene iz Doberdoba Včeraj popoldne, ko Je hotela v klet, se je na stopnicah spodrsnila 67-letna Roza Ferletič iz Doberdoba Ul. Vallone 24. Da bi ne padla, se je skušala ujeti z desno roko, ki si jo je pri tem verjetno zlomila v zapestju. Domačini so Jo odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju. S senika je padel Včeraj dopoldne okrog 10. ure je šel 49-letni Vlado Maraž, ki stanuje v Gorici, Ul. Tronco 15, po lestvi t>a senik nad hlevom poleg hiše. Pri tem pa se mu je spodrsnilo, da je padel precej trdo na tla. Domači so poklicali avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v civilno bolnišnico. Tu so zdravniki ugotovili, da si je Maraž pri padcu zlomil levo roko ter so ga pridržali na zdravljenju. IIIIIIIIMIII||||||||||||||||||||||||H||||||||||||||||||||||||||t VERDI. Zaprto CORSO. 17.00: »Štirje konjeniki A-pokalipse« (l quattro cavalieri delFapocalisse). G. Ford in X. Thulin. Ameriški panoramski film v barvah. VITTOR1A. 17 00: »Vlom v zapadni četrti* (Rapina al quartiere O-vest), L. Montaigne in M. Fie. Cmobeli francoski film; mladini pod 16. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Na mejah divjega zapadan (Alle frontiere del Far West), J. Davia in M. Castle. Ameriški črnobeli film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTOM-BASSI, v Raštelu št. 26. tel. 33-4». TEMPER41URA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 22.2 stopinje ob 14.50 in najnižjo 16 stopinj ob 5. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 78 odstotkov. Dežja je padlo 36.2 mm. PRIMORSKI DNEVNIK PRVO KOLO ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA REZULTATI 'Atalanta-Sampdoria 1-1 Bologna-L. Vicenza 2-1 Modena-*Fiorentina M •Genoa-Juventus 0-0 •Mantova-Inter 0-0 •Milan-Venezia 3-3 Spal-‘Palermo 1-0 •Roma-Napoli 3-0 •Torino-Catania 1-1 LESTVICA Spal 1 10 0 1 0 S Modena 1 10 0 2 1 S' Roma 1 10 0 3 0 2 Bologna 1 10 0 2 1 2 Inter 1 0 10 0 0 1 Juventus 1 0 10 0 0 1 Catania 1 0 10 1 1 1 Sampdoria 1 0 10 1 1 1 Venezia 1 0 10 3 3 1 Genoa 1 0 10 0 0 1 Mantova 1 0 10 0 0 1 Atalanta 1 0 10 1 1 1 Torino 1 0 10 1 1 1 Milan 1 0 10 3 3 1 Vicenza 1 0 0 1 1 2 0 Napoli 1 0 0 1 0 3 0 Palermo 1 0 0 1 0 1 0 Florentina 1 0 0 1 1 2 0 Tekme 23.IX.1962. Inter-L. Vicenza; Juventus-Ata-lanta; Mantova-Roma; Modena-Genoa; Napoli-Milan; Palermo-Torino; Sampdoria - Florentina; Spal-Catania; Venezia-Bologna. REZULTATI •Aiessandria-Lazio 2-2 •Bari-Catanzaro 2-0 •Brescia-Lucchese 2-1 •Cagliari-Messina 1-1 •Como-Sambenedettese 1-1 •Cosenza-Udinese 1-0 •Foggia-Lecco 2-2 Padova-‘Parma 1-0 •Pro Patria-Verona 2-0 •Simmonza-Triestlna 2-2 LESTVICA Padova 1 100 1 0 2 Bari 1 100 2 0 2 Pro Patria 1 100 2 0 2 Cosenza 1 100 1 0 2 Brescia 1 1 0 0 2 1 2 Lazio 1 010 2 2 1 Lecco 1 010 2 2 1 Triestina 1 010 2 2 1 Messina 1 010 1 1 1 Sambenedettese 1 010 1 1 1 Simmonza 1 010 2 2 1 Alessandria X 010 2 2 1 Foggia 1 010 2 2 1 Cagiiari 1 010 1 1 1 Como 1 010 1 1 1 Udinese 1 001 0 1 0 Lucchese 1 001 1 2 0 Catanzaro 1 001 0 2 0 Verona 1 001 0 2 0 Parma 1 001 0 1 0 Tekme 23.IX.196Z. V znamenju presenečenj Poraz Fiorentine na lastnih tleh - Milan moral prepustiti točko Veneziji, Inter Mantovi, Juven-tus Genoi in Sampdoria Alessandriji - Miren začetek v B ligi z edino zunanjo zmago Padove Nogometno prvenstvo 1962-63 se je začelo v znamenju presenečenj, saj sta od velikih favoritov zmagala na svojih tleh le dva: Bologna in Roma, pa še od teh samo Roma s prepričljivim rezultatom in zares dobro igro. Nasprotno pa sta na tujih tleh zmagali dve enaj-storici, na kateri nihče ni računal. To ne velja toliko za Spal, ki je po zaslugi Masseija prinesel dve točki iz Palerma, kot za Modeno, ki je sredi Firenc premagala Fioren-tino, t.j. enega izmed potencialnih kandidatov za prvo mesto. Ce sta zmagi Spala in Modene res veliki presenečenji, pa tudi neodločen izid Venezie z Milanom v Milanu ni dosti manjše. Milan je bil absolutni favorit, toda Ve-nezia je znala izkoristiti njegove številne naivnosti in'potem, ko je prva dosegla vodstvo, znala še dvakrat izenačiti rezultat. Med presenečenja je treba končno uvrstiti tudi samo polovičen uspeh Interja v Mantovi, Sampdo-rie v Bergamu, Juventusa v Genovi in Torina doma proti Cata-niji. Na splošno velja po tem prvem kolu ugotovitev, da znatne okrepitve vodilnih enajstoric niso imele zaželenega učinka. Napadi so v juje tudi dejstvo, da se nobena ni zaključila brez gola in da je bilo skupno realiziranih 25 golov, kar nikakor ni maol, če jih primerjamo z 20 goli v A ligi. MEDNARODNI NOGOMET ČSSR-Avstrija 6:0 glavnem ostali sterilni, če izvza- Alessandria - Sambenedettese; Bari-Brescia; Cagltari - Cosenza; Catanzaro-Lecco; Lazio-S. Monza; Lucchese-Como; Messina-Udlnese; Padova-Foggia; Parma - Verona; Triestina-Pro Patria. Atalanta-Sampdoria Bologna-L. R. Vicenza Fiorentina-Modena Genoa-Juventus Mantova-Inter Milan-Venezia Palermo-Spal Roma-Napoli Torina-Catania Bari-Catanzaro Brescia-Lucche.se Cagliari-Messina Parma-Padova X 1 2 X X X 2 1 X 1 1 X 2 KVOTE 13 točk — 64.791.000 lir 12 točk — 925.000 lir memo napade Rome, Milana in Venezie, ki so bili uspešni po trikrat in še to bolj po individualni zaslugi posameznikov, kot pa po zaslugi kolektivov. Tako je kot realizator izstopil pri Milanu črnec Germano, pri Romi Šved Johnsson, pri Veneziji pa Tesconi, vsak z dvema goloma. Tudi igra je bila pri večini enajstoric še neizdelana, nedognana v taktičnem in tehničnem smislu, kar pa je seveda vsakokratni pojav na začetku prvenstva. Zato je treba pričakovati, da bodo favoriti na papirju v prihodnjih kolih popravili slab začetni vtis in da bo prvenstvo kmalu steklo po predvidenih tirnicah. Nasprotno od A lige, so se srečanja v B ligi končala brez večjih presenečenj in zapletljajev in če bi že hoteli izvzeti kak bolj ali manj nepredviden rezultat, potem bi lahko omenili morda le poraz Udinese v Cosenzi in samo neod- DUNAJ, 17. — Nogometna reprezentanca Češkoslovaške je včeraj, na Dunaju pregazila reprezentan-! nega vojaškega prvenstva je Grči-co Avstrije z rezultatom 6:0 (3:0). ja premagala Južno Korejo s 3:1. Tekmi je prisostvovalo 70.000 gle-|Ko dalcev. Avstrijska reprezentanca je igrala popolnoma brezglavo in ni ustvarila niti ene priložnosti za gol. Gole za Češkoslovaško so dosegli: Masopust 2, Kučera 2, Se-rer in Kadrabaž pa po enega. OSLO, 17. — Norveška - Švedska 2:1. HELSINKI, 17. — Danska . Finska 6:1. DUBLIN, 17. — Irska - Anglija (amaterji) 2:2. SEUL, 17. — V finalu mednarod- PO PETIH DNEH KRASNIH BORB IN IZREDNIH REZULTATOV rekordom^ \ Z dvema evropskima zaključeno prvenstvo v Beogradu \ • 1 • _|; J— I Bilanca: trije izenačeni svetovni rekordi, 4 novi evropski rekordi in trije izenačeni - Trije italijanski in 5 novih jugoslovanskih rekordov BEOGRAD, 17. — Kot začetek, tako je bil tudi zaključek letošnjega uspeha In nadvse uspešnega prvenstva Evrope v atletiki koreografsko izredno posrečen. Po zaključnem govoru predsednika IAAF Angleža markiza Exterja, ki se je poslovil z «dovidjenjem», so dekleta v narodnih nošah podarile dvema predstavnikoma udeleženih držav cvetje in spominsko plaketo. Medtem ko so odjeknile note evropske kantate in se je na semaforu pojavil «pozdrav evropski mladini« ter čestitke najboljšim udeležencem za njihove nepozabne borbe na stadionu JLA, so rakete zarisale na nebu fantastične več spreminjajoče barvne risbe. Prizor nepozaben za vse gledalce, ki so s tisočero bakel še bolj obogatili okvir, je dosegel višek z zaključnim mimohodom zastav. Beograjsko tekmovanje Je rodilo celo vrsto izrednih rezultatov. ...............................................................................................iiiiiaiiiiiiiimiiiiiiiiiitiHiuiiiiiiiimiuii"ii*i(iiii|llllllllll|l,imiMllllimi11 TRIESTINA JE DOBRO ZAČELA V B LIGI V zadnji minuti je Simmenthal izenačiI proti Triestini (2:2) Santelli in Trevisan strelca golov . Odličen četverokotnik in Merkuza - Vit poškodovan STRELCI: v prvem polčasu v 25’ Santelli (T); v drugem polčasu v 36’ Traspedini (S), v 37’ Trevisan (T), v 45’ Stefanini (S). SIMMONZA: Rigamonti; Bacis, Gianesello; Ferrero, Cantarelli, Stefanini; Dal Molin, Gotti, Traspedini, Campagnoli, Baruffo. TRIESTINA: Toros; Frigerl, VItali; Dalio, Merkuza, Sadar; Santel-li, Trevisan, Vit, Secchi, Risos. Sodnik: Soravia (Ancona). Koti 4:3 za Simmonzo. Gledalcev 3-4000. rije' Alessandriji. Zmaga Padove in Parmi kaže, da bo padovanska e-najstorica pač igrala vidno vlogo v prvenstvu in da se bo resno borilo za povratek v. elitni razjed. Podobne obete dajejo tudi zmage Barija nad Catanzarom, Pro Pa-trie nad Verono in Brescie nad Lucchese. Tudi neodločen rezultat Triestine v Monzi kaže na to, da bo tudi Triestina, ki je še bolj kot s rezultatom zadovoljila s prikazano igro, imela letos v B ligi precej besede, vendar bi bilo še prezgodaj misliti na to, da bi lahko avtoritativno posegla v boj za prvo mesto. Na splošno so bile tekme v prvem kolu zelo borbene, kar potr- 1. — 1. Viminale X 2. Cartage X 2. — 1- Quoziente 1 2. Ariel 2 S. — 1. Veggiano X 2. Insidiosa 2 4. — 1- Olmeno X 2. Etude 2 5. — 1- Susans 1 2. Copanello 2 6. — 1- Pieris 2 2. kvote Bronza Coverta 1 12 točk - - 904.789 Ur 11 točk - - 31.354 lir 10 točk - - 4.120 lir Točka, dobljena na tujih tleh, je vedno dobrodošla, toda Triestina se lahko upravičeno pritožuje nad smolo in nesrečno usodo. Voditi do zadnje minute in nato prejeti gol takorekoč v zadnji sekundi igre, je vsekakor smola, da je ni večje. Po otvoritveni igri letošnjega prvenstva, je treba ugotoviti, da je tržaška enajstorica ne samo izpolnila, temveč tudi presegla pričakovanja. Njena kondicija sicer še ni popolna, je pa že na zavidljivem nivoju in bo prav gotovo še napredovala, ko se bodo vsi igralci ambientirali v novem okolju in prilagodili novim zahtevam v prvenstvu. Trenutno je moč Triestine v četverokotniku z Merkuzo na centru. Dalio, Sadar, Trevisan in Secchi so igralci, ki znajo igro graditi in po potrebi tudi zavirati. Merkuza je skoraj nepremagljiv v svoji coni in tudi oba branilca, predvsem Frigeri, sta povsem zanesljiva. Nekoliko manj je prepričal Toros, ki je osebno odgovoren za zadnji gol, ki pa je pred tem izvedel nekaj zares mojstrskih parad. O napadu bi utegnila biti vsaka sodba preuranjena. Vit ni mogel pokazati vsega kar zna in zmore, ker je bil že v prvih minutah poškodovan in je ves čas nato igral z bolečinami. Zaradi tega je manjkala Triestini prva konica v ofenzivnih posegih, ki so jo morali nadomestovati zdaj Trevisan, zdaj Risos, predvsem pa Santelli, ki ima tudi največ neposrednih zaslug za oba gola. V primerjavi s Triestino je bil Simmenthal vsekakor precej slabši nasprotnik, ki je moral pobudo razen v samem začetku prepustiti Triestini. Ce bo hotel igrati pomembnejšo vlogo v prvenstvu, bo moral temeljito popraviti svojo kolektivno in individualno zasnovo in tehniko. Igra se je začela z napadi domačinov in že v 3’ je imel Toros priložnost za izredno parado. Takoj nato je še enkrat odlično interveniral, v 8’ pa je Secchi streljal nad prečko. Polagoma je Triestina prevzela pobudo in Vit je kljub poškodbi po lepem prodoru imel dve zaporedni priložnosti za dosego vodstva: prvič je njegov strel odbil vratar, dru- gič pa branilec. Toda v 26’ je premoč gostov vendarle dozorela v gol po zaslugi Santellija, ki je prestregel Trevisanov predlo-žek in brez oklevanja zatresel mrežo. Do konca polčasa se rezultat ni spremenil, čeprav so napadalci Triestine imeli še nekaj priložnosti, domačini pa tudi eno neposredno pred sodnikovim žvižgom. V drugem polčasu je Simmon-za zaigrala nekoliko boljše na sredini igrišča, vendar je Triestina bila še vedno bolj nevarna. V 36’ pa so domačini izene čili po prostem strelu. Žogo je z glavo prestregel Traspedini in jo poslal v mrežo. Reakcija gostov je bila ' silovita. Santelli je prodrl skozi vso polovico igrišča in centriral. Neki branilec je žogo odbil do Trevisana, ta pa jo je kar iz voleya poslal v mrežo. Triestina je bila znova v vodstvu. Morda je poslej zagrešila tudi taktično napako, da je igro zavlačevala, morda se je tudi nekoliko preveč zanašala na svojo obrambo. Dejstvo je, da so zadnje minute spet pripadle domačinom, ki so izvedli več napadov. V zadnji minuti igre je sodnik dosodil prosti strel proti Triestini. Ferrerovo bombo je Toros samo odbil, namesto da bi jo ulovil. Žogo sta prestregla dva napadalca gostov, toda zaključni strel v prazna vrata je izvedel Stefanini in postavil končni izid. Poraz mladih Jugoslovanov V Tuzli 2:1 za vzh. Nemce TUZLA, 17. — V Tuzli sta pomerili mladi reprezentanci Jugoslavije in Vzhodne Nemčije. Zmagali so nemški nogometaši z rezultatom 2:1, ki je bil dosežen že v prvem polčasu. Gole so dosegli Lisevitsch v 28’ in 73’ za Nemčijo in Lukarič v 37’ za Jugoslavijo. Tekma je imela dva različna polčasa. V prvem je bilo izrazito boljše moštvo Jugoslavije, drugem polčasu pa so prevla- vlč, Braun; Belin (Vratnjan), Sekič (Brnčič), Dakič; Lukarič, Smailovič, Osim, Bego, Lukačevič. DR NEMČIJA: Weiss; Knoblack, Begerat; Hergessel, Schmidt, Hoff-mann; Gesserich, Lisevitsch, Stein, Neldner, Vogel JUTRI, 19. t. m. ob 20. BO V BARKOVLJ AH notranje namiznoteniško prvenstvo Bora za ženske Vpisovanje turnirja pred pričetkom Naštevanje raznih državnih rekordov bi zahtevalo precej prostora. Med prvimi rekordi je treba omeniti letos najboljši čas na svetu Holandke Kraanove, ki je pretekla progo 800 m v 2’02’’8 in izboljšala uradno priznan evropski in svetovni rekord Rusinje Sevcove iz 1960. leta (2’04”3). Tu pa je treba dodati, da najboljši čas pripada, pa čeprav tega še niso uradno priznali, Avstralki VVillisovi z 2’01’’2. Atleti so nadalje izenačili tri svetovne rekorde. Morale na 400 m zapreke, ki je brez resne konkurence dosegel čas Američana Glen-na Daviesa iz 1958. leta (49”2), Itkina (SZ) na 400 m s 53”4 ter Tamara Press (SZ) v metu krogle z 18,55 m. Tudi Madžar Zsivoczki je v metu kladiva z 69,64 m dosegel nov evropski rekord (prejšnji uradni rekord istega atleta je bil 69,53 iz 1960. leta. Tega je v soboto med pripravljalnim mitingom za PEA izboljšal za 5 cm). Angležinja Hy-man in Nemka Heine sta z 11’3 izenačili najboljši evropski čas na 100 m, kar so storile tudi Poljakinje v štafeti 4x100 m, katero so pretekle s 44”5 Vsekakor zavidljiv obračun prvenstva, ki je potekal v znamenju odlične organizacije. Ce bi potegnili račun nad dosežki lahko rečemo, da je Sovjetska zveza v Evropi še vedno velesila. Za rdečo zastavo so nastopili in predvsem izstopili BrumeJ, ki za las ni prišel do novega rekorda v skoku v višino, Ter-Ovanesjan, ki je izenačil lastni evropski rekord, odlični in silni Lusis v kopju, ki ima bodočnost še pred seboj, Bolotnikov na daljših progah v teku ter Mi-hajlov na zaprekah. To med moškimi. Se večji uspeh je Sovjetska zveza dosegla v ženski konkurenci, kjer Tamara Press v krogli in disku, ščelkanova v skoku v daljino, Itkina na 400 m ter Osolina v kopju trenutno nimajo resnih tekmic, pa čeprav so se že začele pojavljati atletinje, drugih držav, MEDNARODNI NOGOMET Finalisti ki bi jim znale v bližnji prihodnosti ogrožati sedanjo nadvlado. V zadnjem dnevu tekmovanja so vsi več ali manj prišli do zadoščenja. Angleži s Kilbyjem v maratonu, Švedi z Jonssonom v teku na 200 m, Holandci s Kraanovo na 800 m, Belgijci z Roelantsom na 3000 m ovire, Madžari z Zsivoczki-jem v kladivu. Francozi z Jazyjem na 1.500 m, Nemci z moškima štafetama 4x100 m in 4x400 m, Poljaki s Cieplovo na 80 m zapreke in z žensko štafeto 4x100 m ter končno tudi Rusi z Mihajlovom na 110 m zapreke in Brumelom v skoku v višino. H IH*-mmmm 110 m z ovirami na cilju: prvi je MihaJ*0 ' Cornacchia, zadnji pa Lorger ,,1 cour (Fr) 21,0, 5. Jones 6. Schumann (N) 21,2. DR Nemčija-Jugoslavija 2:2 Jugoslovani so vodili že z 2:0 - V Tuzli mladi nemški reprezentanti premagali jugoslovanske z 2:1 dovali bolj borbeni Nemci. JUGOSLAVIJA: Radovič; Mihajlo- STRELCI: V I. polčasu v 20’ Zanihata (J). V 43’ Jerkovič (J), v 45’ VVirth (N). V II. polčasa v 12 minuti Schroeder (N). JUGOSLAVIJA: šoškič; Durkovič, Jusufi; Ivož, Markovič, Vasovič; Če-blnac (Samardžič), Jerkovič, šeku-larac (Matuš), Skoblar (Melič). DR NEMČIJA: Fritsche; Urbat-schik, Maschke: Krampe, Heine, Koerner; VVirth, Mille, Frentzei, Ei-ler, Ducke. Sodnik Korelus (CSR). Gledalcev 60.000. LEIPZIG, 17. — V prvi mednarodni nogometni tekmi nove sezone je jugoslovanska reprezentanca zaigrala dokaj slabo. Res je, da je jugoslovanske nogometaše močno oviralo spolzko igrišče, vendar pa to ne more biti opravičilo niti za rezultat in še manj za prikazano igro proti reprezentanci V. Nemčije, ki ne sodi v višji evropski razred. Jugoslovani so igrali boljše v prvem polčasu, predvsem po zaslugi Ivoša in Vasoviča, medtem sta obe krili Cebinac in Skoblar j še ni gledal. igrala pod vsako kritiko. Najboljša v raprezentanci sta bila izkušena reprezentanta šekularac in vratar šoškič. Ko je jugoslovanska reprezentanca prejela oba gola in ko je sodnik razveljavil regularni gol, ki ga je dosegel Zam-bata v 67’ je jugoslovansko enaj-storico zajelo precejšnje malodušje. Ce niso v tem razdobju Nemci dosegli visoko zmago, je to samo zasluga izrednega vratarja So-škiča. Jugoslovani so dosegli prvi gol v 20’ po Zambati. Po tem odsežku je jugoslovanska enajstorica zaigrala boljše in iz lepe kombinacije se je rodil tudi drugi gol. Zambata je močno streljal, vratar je žogo samo odbil in Jerkovič jo je poslal v prazna vrata. Tik pred zaključkom polčasa so Nemci zmanjšali po zaslugi Wirtha iz gneče. V drugem polčasu so Nemci igrali izredno borbeno in v 57’ izenačili. Trener jugoslovanske reprezentance Čirič je po tekmi dejal^ da tako slabe tekme svojega moštva Sovjetska himna, ki je že v sredo otvorila vrsto podelitev zlatih kolajn z nagraditvijo Bolotnikova za zmago na 10 000 m je imela tudi izredno čast zaključiti prvenstvo z Brumelom na zmagovalnem odru. Kladivo: to 1. Zsivoczki (M) 69,64, K, 6 ski (SZ) 66,93, 3. Bakari» dj"»» 66,57, 4. Thun (Av) 65,2-1, jjf (P) 64.34, Rudenkov 4x100 m ženske: go 1. Poljska (PiatkoWSk*£r} Szyroka, Ciepla) 44,5 ropski rekord), 2. Nern Velika Britanija 44,9, ,1nC®r’ Simič, V" j ja (Stamejčič, skovac) 46,4. _ pili11 štafeti SZ in Italije st® kvalificirani. Prvenstvo, ki je potekalo ves čas ob lepem vremenu, je rodilo sadove, ki jih nihče ni pričakoval. To je nov dokaz da je Beograd privabil v svojo sredo najvidnejše in najboljše poslance «kraljice športov«. REZULTATI 80 m ovire — ženske: 1. Ciepla (P) 10,6, 2. Balzer (N) 10,6, 3. do 4. Piatkowska (P) in Fisch (N) 10,6, 5. Košeleva (SZ) 10,8, 6. Bistrova (SZ) 10,8. 100 m ovire: 1. Mihajlov (SZ) 13,8, 2. Comac-chia (It) 14,0, 3. Berezuchi (SZ) 14.2, Chardel (Fr.) 14,2, Mazza (It) 14.3, Cistjakov (SZ) 14,4, Lorger (J) 14,7. 800 m ženske: 1. Kraan (N) 2:02,8, 2. Kaufman (N) 2:05,0, 3. Kazi (M) 2:05,0, 4. Jordan (VB) 2:05,5, 5. Nowakowska (P) 2:05,8, 6. Muhanova (SZ) 2:07,2. 3000 m ovire: 1. Roelants (Bel) 8:32,6, 2. Va-mos (R) 8:37,6, 3 Sokolov (SZt 8:40,6, 4. Buhi (N) 8:47,2, 5. Simon (M) 8:49,4, 6.- Jevdokimov (SZ) 8:50,0, 9. Špan (J) 8:57,2. 200 m moški : 1. Jonnson (Sv) 20,7, 2. Foik (P) 20,8, 3 Ottolina (It.) 20,8, 4. Dele- 4x100 m moški: 1. Nemčija 39,5, „„_____„„ 2. 3. Velika Britanija 39,9. '(Ir ja 40,0, 5. Italija 40,3, ska 40,5. ...... (f 1500 m: „ 1 1. Jazy (Fr) 3:40,9, £• f 3.^1 3:42,1, 3. Salinger (CSSW^ Bethling (N) 3:42,7, ,5-(SZ/ 3:43.8, 6. Savikov d 4x400 m: 1. Nemčija 3:05,8, 2.-tani ja 3:05,9, 3. Švica 3V'- j. ska 3:07,7, 5. Italija 3:07. cija 3:08,9. Višina — moški: pettje r. polnjene želje, neke podzavestne seksualne želje. .{!W «že Kretschmer je razdelil vse ljudi v tri nike in leptosomnike. Njegova razdelitev ie bila 9 ■ in se v čisti obliki doslej ni mar1'’--'1—’• Kretschmer pravilno predvideval Vedel je, igova razaem-ev je ie ni manifestirala. Vendaf JjloLdj; Ivideval, kam pelje razvoj ne i lludie sDričo Dodobnib,„ pf®' da bodo postali ljudje spričo podobnih ............ slej razmer in spričo dirigirane duhovne vzgoje slej ‘M zirani. Njegova razdelitev v tri velikanske razred®^ se . j nja postaja na razvojni poti človeštva. V nekaj ‘el, ne bo razlikoval od človeka niti toliko kot ja.ice wJ,, Psihiater je zabeležil: Očitno gre za OjdiP^t bo prav tak V rani mladosti so ga strašili, da berač, če ne bo jedel žgancev. Ta pretnja v podzavest in sedaj sili v zavest. 0riS®L{»U «Upravičeno me boste vprašali, kako sem jaZJjn ga epohalnega odkritja. Reke! sem vam že: P°y* pf Najprej sem na cesti ustavljal tuje ljudi in tj t da so bili pred leti moji prijatelji ali sošolci jVV 'i Mnf^Rfprema VsTOlir “SolIfna^OO^r -^LR^Vfelnu 2 dSf^eseč^ «*0 d? - ^edel^p^amez^a SPIm^tno'mn-^oftn^teŽo« ra^un^^oin.šfvo' mi se mi je to večkrat pripetilo, na kar vas jam, ker domnevam, da bodo ženske prej kot - , svojo individualnost. Dogodek, ki me ie preprlc“ 'p®1, motim, se je zgodil že dolgo tega Dvajset let se tem času sem, to mi lahko verjamete, dodobra “jgsP- ' ženo. Torej lahko si mislite, kako sem bil Pre.s.eIL videl svojo boljšo polovico oziroma osebo, ki jL^t^VV -<« podobna, v sosednjem mestu v družbi nekega f j t, zori] sem ji imeniten škandal, pozneje pa se J -jj PL y k. sem se zmotil. Slučajna podobnost, so mi rekh p®9/ se usedel na vlak in jo mahnil domov, ženo se f0 rj stelji, kot sem pričakoval. Tedajci sem postal n / NadnWva // -----------------------------------------r;^W pzS' y pri ■ Tel. it. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir- ' tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD Mali oglasi 80 lir beseda. — Vsi oglasi se naroča)