Bomo ostali brez vode
Stanje komunalnih objektov in naprav v Ljubljani je takšno, da bo brez novih energetskih zmog-ljivosti že v sezoni 1977/78 mo<5 zagotovibi normalno ogrevanje le do 9 stopinj C, pri nadaljnjem padcu temperature pa sedanje 2imogljivosti niso sposobne pro-izvesti in dobavljati zadostnih ko-ličin toplote.
Brez novih vodnih virov in iz-gradnje prlmarnega vodovodnega omrežja bo redna oskrba prebi-valstva in gospodarstva ogrožena v tolikšni meri, da bo komunal-na delovna organizacija prisilje-na omejiti porabo vode. Enaki problemi se pojavljajo tudi pri analizi stanja kanalnega omrežja, ki je v vedno večjem razkoraku z razvodnim vodovodniin omrež-jem. Brez že več let programd-rane centralne kurišone naprave bo dokončno uničeno povodje Sa-ve   na območju  Ljubljane.
Komunalne delovne organizacije so imele lastne srednjeročne pla-ne 1971—1975, v katerih je bil vgrajen  in družbeno potrjen tudi
model financiranja. V tem mode-lu so t. i. »programske cene«, ki so komunalnim delovnim or-ganizacijam zagotovile kreditno sposohnost za najemanje dolgo-ročnili posojil z adplačiinim ro-kom 20 let, s katerimi naj bi ure-sničile plaiiske naloge. Plan iz-gradnje komunalne infrastruktur-re je bil zasnovan predvsem na načrtu stanovanjske graditve, nje-gova neuresniftitev in spreminja-nje pa sta povzročila, da je bilo potrebno spreminjati tudi plane komunalnih   delovnih   organizacij.
Čimprej komunalne SIS
Na ta način je bila iz planov komunalnih delovnih organizacij črtana predvsem vrsta planskih nalog s področja primarnih komu-nalnih objektov in naprav. Neneh-no spreminjanje generalnega ur-banističnega plana — tudi pod vplivom rajrazličnejših lokalistič-nih vplivov — je povzročilo spre-membe tudi že sprejetih letnih planov, zaradi vsega tega pa kon-cept sistematične in organske iz-gradnje komunalne infrastruktu-re ni bil uresničen.
V Ljubljani  je  zato treba dim-
prej ustanoviti samoupravne ko-munalne interesne skupnosti, ki bodo lahko prevzele nase naloge, pravice in dolžnosti, ki jih ima-jo po ustavi in zakonu. Prav tako se bo potrebno na vseh ravneh dogovoriti, da je izgradnja ko-munalne infrastrukture neločljiv in pomemben činitelj urejanja ce-lovitega ljubljaraskega prostora in pomemben instramemt smotrnejše in družbeno usmerjene urbanjiza-cije. Danes sistema financiranja ni, komunalne delovne organiza-cijeipa nimajo niti zakonskih pra-vic, niti realne kapitalne moči, da bi programske naloge uresničile z lastnimi silami. Preuoiti in dru-žbeino potrditi bo treba tudi si-stem cen v komunalnem gospo-darstvu in komunalnim delovnim organizacijam zagotovlti takšno materialno osnovo, ki bo omogo-čala uresničitev nalog s področ-ja enostavne reprodukcije. Ce vse-ga tega, kakor tudi modela finan-oiranja v letošnjem in v srednje-ročnem obdobju ne boino uresnd-čili, bomo kaj kmalu lahko ugo-tavljali na tein podrooju v Ljub-ljani   še  večje   probleme.
S. Drlje