MMM o rdel j la prasniko*. UftMd «Uily daj« ud HoHdaja. TA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednllkl le prostori: •MT 8, Undili At» Office sf PabHsstfeai MIT South Lavndals A*i Tclephon«, Ro«kw»U 4S04 Civična zv^foffazila na-I predli jakf med strojniki Glasovanje pokazuje, kako nazadnjaško je še ameriško strokovno organizirano delavstvo. New York, N. Y. — Splošno glasovanje, ki se je vršilo v Mednarodnem društvu strojnikov in ki je končalo 8 porazom za napredni element v tej organizaciji, ki je veljala za napredno, pokasuje, kako nazadnjaško je članstvo ameriških delavskih strokovnih organizacij — Rank and File, kateremu ameriški komunisti pojejo slavo in kade kot naprednjakom, ki jih le voditelji tišče k tlom. Ustava Mednarodnega društva strojnikov je imela določbo, ki se je izrekla proti Civični federaciji, nazadnjaški podjetniški organizaciji. Inicijatiran je bil predlog, da se ta določba črta v ustavi. Za Črtanje te določbe je glasovalo 11,350 članov, da ta določba ostane v ustavi, 'je pa glasovalo samo 2388 članov. Organizacija strojnikov je takrat, ko so organizacija rudarjev in druge napredne delavske strokovne organizacije, sprejela določbo proti Civični federaciji, ker se je izvedelo, da sodnik Elbert H. Gary, predsednik U. S. Steel korporacije subvencijonira z drugimi delavcem sovražnimi Civično federacijo, sprejela to določbo v svoja pravila. Delavski voditelji so bili povabljeni, da se pridružijo tej organizaciji, da se je zapela pesem o pobrati mstvu ali harmoniji med delavstvom in kapita- govoru razredni boj. Napredni element je vedno trdil, da to soglasje med delom in kapitalom služi le za plašč, da so lahko ne-unijski podjetniki vtihotapili v delavsko gibanje toliko ložje nazadnjaške ideje. Narodna civična federacija agitira vztrajno proti vpokojenju starih in izrabljenih delavcev. John Dewey, filozof in pedagog je nedavno obtožil Narodno civično federacijo in njenega predsednika Matthew Wolla, ki se je umaknil kot predseednik fotograflčnlh delavcev, da skušata korumpirati oficijelno delavsko gibanje. Woll v svojem govoru ni branil Narodne civične federacije, ampak je le trdil, da Dewey sim-patizira s komunisti. Strojniška organizacija je prepovedal svojim delegatom glasovati za kandidate v odbor Ameriške delavske federacije, ki so aktivni ali pa častni člani Narodne Civične organizacije. Določba v pravilih rudarske o* ganizacije United Min* Work-ers je bila prelomljena v duhu, ko je Ellis Searlcs, urednik strokovnega glasila rudarjev nagovoril Ameriško delavsko federacijo. Searles ni tehnično odbornik rudarske organizacije, ampak je le uslužbenec rudarske organizacije. Napredni element v Mednarodnem društvu strojnikov dot-ži samega sebe, da je splošno glasovanje tako izpadlo, ker ni dosti odprto in odločno nastopil proti predlogu štev. 28. Napredni element sodi, da bi zm*-gal, ako bi organiziral kampanjo proti temu predlogu. Ameriški jezik! Hnmarek, N. Dak. — V sever-»"dakotaki legisisturi je bila predložena resolucija, ki določa, da se ofkijelni jezik drtave Severne Dakote v bodoče ocnačuje kot "ameriški jezik" in ne več kot '•angleški." (M se v ječi. < hicago. — Bert Clausen se j« v torek obesil v svoji celici v sporih Chicago L*wn poHdjsk* postaje. Clauaen je Ml aretiran % »ohntn radi ropa, ki ga J# »z vrta v Velika tovarniška zdrvii- ttv M Nje namen je boj proti organi- zacijam tekstilnih delavcev. - New Bedford, Maaa. — Tukaj se vrši in priporoča združitev sedemdeset tekstilnih tovaren za fine tkanine z namenom, da se bo toliko laglje bojevati proti organizacijam tekstilnih delavcev. Vodilni tekstilni strokovnja-ški list "American Wool and Cotton Repor|er" pravi v svojih uvodnih čhnkih, da le tako velika združitev lahko zlomi organizacijo tekstilnih delavcev. Delo bi se oddalo v druge tovarne za toliko časa, da so tekstilni delavci v New Bedfordu sestradani in pripravljeni delati v neunijskih razmerah. Urednik meni, da postoje tudi finančni vzroki za tako združitev. Petdeset odstotkov finih tkanin se zdaj izdela v New Bedfordu. In New Bedford se nahaja v desperatnem položaju, ker je slaba delavska situacija v mestu. Tovarne v tem mestu niso popolnoma organizirane. Ampak nekatere kategorije tekstilnih delavcev v mestu so tako dobro organizirane, da je vsa industrija izročena na milost in nemilost delavskim organizacijam, jadikuje urednik. Na to pravi: Vsak prejec v New Bedfordu pazi na 1,500 vreten, zunaj tega mesta pa na 8,000. Ako tekstilni podjetnik želi naprtati prejcem več dela, tedaj "je (j ča prejcem dobiti simpatije po-pravljalcev statev in nato je u-stavljeno vse delo v tovarni. Ampak v resnici so tekstilni delavci v New Bedfordu izpostavljeni' prig^njaškim metodam, ki dostikrat vodijo do hitrih stavk. To priča zadnja šestmesečna stavka tukajšnjih tekstilnih delavcev proti znižanju mezde. Zato se zdaj priporoča združenje, da se polovica ali še vič delavcev naj prvo sestrada in nato le še zniža mezda. Stavkakaški listi izrabljajo čitatalje Unija je pričela Izdajati svoj dnevnik. List postaja večji In večji. AlNuiy. N. Y. — Ravnatelji Hearstovih in Gsnnettovih listov, ki so dne 23. novembra is* prli atrojne stavce, so v skrbeh Pred izporom so računali, da bo igrača ugnati organizirane tipo-grafične delavce, ker so organizirani tiskarji ostali, na delu Zdaj pa prihajajo počasi do spoznanja, da ni tako lahka reč poraziti dobro organizovane delavce. Takrat so raČunili. Zima je tukaj, nekaj dni ali tednov brez dela, pa bodo tipografični delavci ugnani. Ravnatelji obračali in lokalna organizacija je pa obrnila. Izigrala je stransko potezo in pričela izdajati dnevnik #iAlbany Daily Citizen", ki se je nepričakovano izkazal kot uspeh. V začetku je izšel dnevnik samo na štirih straneh in je prinesel samo dnevne novice. Ampak dnevnik se je pričel poveča vat i. Naj prvo na šest, na to na osem straHf, zdaj pa izhaja na dvanajstih do dvajsetih stranerf. Cirkulacije dnevnika se je pomnožila na dvajset tisoč številk in dnevnik je postal največji v Albanyju. To su se Hearstovi in Gannet-tovi ravnatelji za oglašanje ure-zali. Oglaševalne agencije se zelo previdne pri sklepanju pogodb z listi, katerih naklada je v zadnjih treh mesecih. Cirkulacija neunijskih dnevnikov se je znižala, tudi dohodki od oglasov so padli, stavkokazi pa prejemajo večje mezde, kot jo določa mezdna lestvica. Tak" je položaj dnevnikov, ki so iz-prli tipografične delavce. Fl-butara postaja pretežka. S t S Mraz, bida, MM* stradajočih otrok vale v kom. ' Mlhrankee. Wle. — Policaj na motorciklju je v torek našel o-sem lačnih otrok, ki so se v cu-njak stiskali okrog male in zarjavele pečice v leseni baraki v Mfiwaukeeju. Zunaj je bU »ras pod ničlo. Edina oprema v baraki je bila postelja s tremi koci. mizica, pečica in dva stola. Družina šteje deset glav. Oče. Fred Zlegler. Id je že dolgo časa brez dela. je bil nekje pretežka, takrat pridejo tudi skrbi, ki ponoči odganjajo spanec od trudnih oči. Izprti tipografični delavci imajo vsi delo. Ali delajo pri svojem dnevniku kot tipografični delavci, ali so zaposljeni pri cirkulaciji dnevnika ali pa oglaševalnem departmentu. S sestradan jem delavcev ne bo torej nič, kajti tipografični delavci so pokazali, da znajo izdar jati svoj dnevnik, ne samo sta-viti in tiskati ga, ampak tudi voditi upravo in ga urejevati. ZaatavkaR se tadi kkajaki kuN ji na japonskih ladjah. Množica močila Japonca. ii l l . iT T« nnWl sdjenci so v smrtni nevarne Mati je odšla peš 15nul daleč ^ JftpoMe M ki do neke dobrodelne oifesnizacije, da dobi čevlje za otroke. Prehodila je vso daljavo v debelem snegu in mrazu pod ničlo.-Otroci so bili sami doma in čakali in čakali. Ko je prišel policaj mimo in pogledal, če je kako živo bitje v baraki, so bili otroci že napd zmrznjeni. Hitro je alarmiral sosede. ki so vzeli otroke k sebi. daagaj, 16. jan. — Japonski konzul v Nankingu je danes vložil oster protest pri predsedniku kitajske vlade, generalu Clang Kajieku, in zahteval, da kitajske oblasti takoj ustavijo proti-japonsko gibanje v Hankovu. Stavkovno in bojkotno gibanje je že popolnoma paraliziralo japonsko trgovno in japonski naseljenci so v smrtni nevernosti. nakita J- skega kalija, hotel prodreti obroč kitajskih stavkovnih »trat naokrog kolonije, toda Kitajci so ga spoznali, prijeli in obesili za pete ter viaeČega tepli. Kaj tek je odgovoril, da vlada opazuje položaj. On je naročil vojaški policiji v Hankovu. naj prepreči nasilja, toda vsled splošne razburjenosti ljudstva vlada ni v stanu preprečiti stavk In bojkotov. Včeraj so »stavkali kitajski delavci na japonskih ladjah. UPTON SINCLAIR IZZVAL LONELLA GLEIESACCA Ampak stvar Ugleda, da ne bo nobene tožbe zaradi obrekovanj*. — MJax se drznem V**", se je smejal Upton Sinclair v pismu, v katerem je izzval bivšega governerja Ful-lerja in lx>*ella, predsednika harvanH^e univerze, da ga tožita zaradi obrekovanja, ker ju je fotografiral * noveli "Boston". Sinclalrjevo pismo je bilo objavljen* v dnevniku "Bo-ston Tranacript". Dobrosrčne gospe v Black Bayu bi kmalu o-medlele strahu, ko so ga čita-le. Neki kritik, ki je spisal kritiko o noveli "Boston", pravi, da ne pozna vsfc-oka, zakaj bi A. Lawreace Lowell In Alvan T. Fuller ne tožila Upton Sin-clalrja Ukoj, ko je knjiga izšla. Akademični, finančni in socialni vladarji v Bostonu bi radi pozabili delavaka m učen i ka in ignorirali njih biografa, pa ne morejo. Njihova lastna dnevnika "Boeton Transcripf in "Boston Herald" sta pisala polne kolone o Sinclairjevi knjigi kot o povesti Sacco-Vanzettijeve pravde. Posebno "Herald" je prinesel dolgo reoenzuro. Nato so Min objavljana pisma Sacca to Vanzetija, ki o-pominjajo avtokrate v Back Bayju, da a^jlmorjsas delavca Gardner Jackaun v pomolil to knjigo Jiutlerju, ko je sad nji- ŽK TJ doli na bele stopnjlee. Eleganten smehljaj ja izginil z obraza bivšefa governerja. Znova je realiziral da ga bodeta duh prodajiaca rib i» čevljsrskega delavca preganjala do groba. Zdaj je Fuller, prodajalni a-gent in pol, šel v tujezemstvo pod tujim Imenom. Najbrž ne bo vložil nobene tožbe proti Upton Sinclair ju. Pa tudi predsednik Lowell ne bo ogiašal novele "Boston" s svojo akademič-no posomostjo. Sinelalrjeva drznost bo zmsgala zasadi ma-tepMMili Prihodnjič bo Vida D. Scud-der opomnila bostonske vladarje na moža, ki sta bila sešgana z elektriko, ko Objavi Bacco-Vansetlf jeva pisma v mesečni k j Atlantic Monthljr". Zadnji o-|M>min je bil. ko so bili kaznovani delavci, ki so plketirali državno hišo. Tako se bodeta imeni Bncco in Vansettijs klicali vsdno v spomin, ko bodo oni. ki so zakrivili njih smrt, še rdflvnej pozabljeni v zgodovini. Urednik, nasprotnik kukluksov, Muncie, Ind., 16. jan,—Georffs R. Dala, urednik, ki je vodil o-ster boj v svojem listu proti klano vski organizaciji v državi, |e bil včeraj oproščen na sodišču radi obdolžit v« rasžaJjenja sodišča, katero je proti njemu vložil sodnik Ctarence A. IJearth, ki je bil orodje klanovcev. Tožba se je vlekle več let, ker so klanovti skušali na vsa načine poriniti Daia v ječo radi njego vega nenetrnšeoegs boja proti kianovski organizaciji, ki je pred leti štela med svojimi člani pro-minentaa oeebe v javnem življenju Saaai ratificiral Kafer gav praHvaJal pakt Blaine U Wieco«tsiaa edini ftano-val proti. Borah moral pojasniti pogodbo neopisljivim (Waahlngton, D. C. — Po dveh tednih pričkanja in igračkanja s besedami je senat končno odobril KelloggiBriandovo multilateralno mirovno pogodbo v torek popoldne s petino osemdesetimi glasovi proti enemu. Bana-tor Blaine, progresivni republikanec iz Wisconslna, je edini vztrajal v opoziciji do konca in glaaoval je sam proti ratifikaciji. Prodno pa so drugi nasprotni-ki kapitulirali, so prisilili senatni odsek zunanjih zadev, da j« moral podati aov» definicijo pakta. Borah, predsedpk odseka, je tolmačil v formalni izjavi. Rekel je, da vlada Združenih držav o-dobrava pakt v veri. da s tem nI kršena pravica samoobramba in da ima vsaka dežela pravloo od ločiti sama, kaj Je pravica samoobramben Dalje je rekel, da Mon-roeva doktrina ostane v tistemu naše samoobrambe in nobenih obligacij ni. da bi bila Amo-rilca prisiljena udeležiti se kake kazenske vojne proti komurkoli, ki bi kršil pakt.. Na podlagi te definicije ja bU la potem zagotovljena zmaga paktu. Vsi senatorji, razen Blai na. so se zadovoljili. BledUo j« glasovanje z rezultatom soglasne ratifikacija, rasen enega glasu. . Amerika je šesta dežela, ki Je ratificirala protivojni pakt Sovjetska unija ga je prva ratificirala In za njo Avstrija, Afghani-stan. Ethioplja In flan Domingo. Slediti mora še devet ratlOkac predno stopi pakt v veljavo za » ne narode, ki so se Izrekli la po- i it goooo. Pakt se v celoti prlasl: "1. Podpisane vlade slovesno izjavijo v imenu svojih lju4*t«v' da obsojajo vojno kot rašitev u mednsn)dne spore in sa jI • tem klamaclji je*do.^l u» Dunaj londonski finančnik Robert Porter, ki zastopa Rotschil dovo grupo. Rekel je, da opažu je položaj v Jugoslaviji. Porter je dejal da ja zadnja pogodlia za posojilo JtlfosisviJi v vsoti 260 milijonov dolarjev, ki je bila sklanjana v Londonu, padla v vodo is razJoga, ker Je jugoslovanska politika naredila zel slab vtis na mednarodnem denarnem trgu. Mehiški Mežico City, 14. jan. — Pro-vizorični predsednik Pfrrtes Gil je včeraj Izvriil junaški dn. GU je v družbi uradnikov dgtedovai vodno napravo v Cuaatiji, drtave Moralea, ko je neka ženska v bližini po nesreči sdrsniU v glo-bočino vode. Gil je v hipu skočil v vodo in privlekel lansko * na suho. NIZKA MEZDA, TI10 IEL0 V PRISTANIŠČIH Prlntanlščnlm delavcem nI po- atljano na rožicah. — Delavne razmere so pod vsako kritiko. New York, N. Y. — Ako Je prlstaniščni delavec bres dela. se mors puliti in trgati zanj, kot gladen pes za oglodano kost. Delo je težko, trdo, naporno in nevarno. Plača se le M centov na uro. Kdor tega ne verjame, se lahko o tem prepriča v Mornarskem klubu, kjer se slišijo pripovedovanja o zaslužku In delu pri-stanlščnih delavcev. Braspose) nI mornarji in prlstaniščni delavci hodijo gor in dol po pomolih in zaradi tega jim ja znano, kakšne fto razmere u prlstaniš-čne delavce. Najslabše je na pomolih, na katerih razkladajo sadje. Na pomolu štev. 16. preddelavec ni« najema delavcev kot se najemajo delavd, ampak vrže pet čekov med gručo brez|x>selnih delavcev. Temu seveda sledi prerivanje In marsikateri delavec st< pri tem poškoduje. Delavci nosijo baifane skoal devet ur na dan, ne da bi imeli oddih za južino. V bananah tiče tarantele, male kače In drugI strupeni tropičnl žužki. Ako Je delavec pičen ln vpraša sa zdravnika, mu pravijo, da mu ni treba beliti svoja glava, kar je ta fotasen neškodljiva. Trdo dalo je tudi razkladanje kakava In kavinega srna. Vreče pitajo od W do 100 fuatov. ln prav zaaesljivo al zabava, ako delavce ves dan nosi take talke vrsše na svojem hrbtu. Ako si delavec pri delu poškoduje svoj hrbet, mora od Ponelja do Pilata, pa dostikrat šs ne dobi nobene odškodnina. Na pomolih, na katerih delajo organizirani delavci In pri-staoajo' pamiki velikih paro-brodnih družb, je mogoče vse, le razmer ni najti, ki so določene v podpisani pogodbi. Brsaposelnost med neorganiziranimi in pristaaiščnim! detav d Je tako velika, da nI nobene zaščite ta organizirane dela vee. Organizirani pristanišča! delavci zaslužijo povprsčno od (II do 930 dolarjev na teden. Na zapedaem obrežja v Ban Krancista pa stroji risilniaiiR jo pristaniščne delavne. Tlho-leasi la vohuni so vedno na dolu sa izsleditev delavnih delav-v v organizaciji TI pridejo na črno Usto in seveda ne dobe dela. taglail odgovora! za pa- Pariški poslanik dotžt oblastnike v Indiji, d^ so rovarili proti naprednem« monarhu, ker je prijatelj eovjetov. Papeževa država bo bms Kim IS jsn : ročiia glade pakU med Velikanom in Uneeolinljem, na podla, gi katerega bo rešeno šUetno rimsko vprašanje, ee glase, da je papež v sadregi glede pmblval-cev v njegovi novi državi. Beda-nji papež je Izrekel željo, da ne mara podanikov, radi katerih bi moral voditi posebno civilno u-prsvo in sodišče Vsled tega namerava papež premestiti na svo-je osamijo vse cerkvene urade in zsvois. ki so danes rsstreeeni po Rimu; dalj* naprosi tuje vlade. ki Imajo diplomate v Vatikanu. da sgrade svoja poslani-štvs ns njegovih Ueh. Na U na-čin bodo v papeževi državi sami ursdntlt In dlplomatjs. Zračna Iranepertedje ae pa- l^eender, La.—Robert D. Con-dee, v službi neke letaieke transportne družbe, ee je v torek ubil. ko je Iz višine tieoč čevljev padel na semljo v bližini Uga me-sto. Waahington, D. C. — Trans-portadja s immočjo leUJ se hI-tre rasžirjs In zsvzems čim ds-i je večje dimenzija. American Air Transport aeociacijs je Izdale U dni poročilo, v katerem navaja številka, de so letala v pra-uklem letu transportirala «^40-4IM fantov Uže pisem la drugih pošiljat**, kar ja aad poiovleo več kot leta Itn. U. jan. Situacija n Aighanlstanu Je v temi. Poro-čiltf se križaj^. Neka ^est iz Del-hija, Indija, se glasi, da se Je u-bežnl kralj Amanullah ustavil v Kandaharju, kjer bo skušal organizirati novo vlado proti vzta-šem. Druga vest pa sporoča, da vrhovni vodja verske revolte, Baša Sakao, ni zadovoljen s odpovedjo prestola na korist Ama-nullahovemu bratu in nadaljujs napad na Kabul t namenom, da postavi na tron popolnoma novega in vernega vladarja, Park, 1«. jan. — Habibullah Tarnal, afghanski poslanik v Pa-rlsu, Je včeraj lajavll v IntervJu-vu, da so angleške intrige odgovorne sa poraz kralja Amanul-laha in njegov beg Is dešele. Angleški oblastniki v Indiji so so-vražili Amanullaha od prvega dna, ko je zasedel tron. Njegov oče Habibullah Han je bil angin-žkl vazal In sa časa njegovega vladanja Je bila hribovska dežela Afghanistan britska zajesda med Indijo in Rusijo. Amanullah pa nI hotel biti vazal ln leta 1010 je prisilil Angleže, da so priznali Afghanistanu pravico diplomatlčnlh odnošajev i drugimi deželami. Angleži pa niao mirovali. Prilika Ja prišla zadnjo jasen, ko se Je Amanullah vrnil Iz Kvro-pe, kjer j*- l.il ns obisku v Rimu, Parizu, Londona, Berlinu In Moskvi ln ko je takoj po povmtko začel uva» MMW reformi«. Bedaj so aahujsksli proti nJemu Bl^bolj fanatične mohaffisdan-aka hribovce katere so Vsekakor ■RJfV'vi'1 w »w«« založili s orožjem la strelivom. Amanullah ee Je odpoveaal pro. stolu v • po razumu z bratom, s katerim se dobro razumeta. Tarzai J« zaključil, da ja Anglija najtiolj zamerila Amanul-lahu, ker je bil v dobrih *dno-šajlh s sovjetsko vlado v Ru- ■Ul. _ ■mLIMJL m ■asLLsal rraaiaM|i v pratiuvi Hidovl pruhlbicijt v ia4n)ih dr* Waahlngten. D. C. — Kot vse kaše. se bo kongres ob devetlat-nkl, odkar je bila uveljavljena prohiivk-ija, bavil s resuHati. ki jih je prinesla v tam času. V tem času Je administracija potrošila Iristo milijonov dolarjev sa to-siranja Volsteadovega zakona ln zgubila milijarde na davkih, ki Jih Je pred prohlbieljo prejemala od Izdelovalcev In trgovcev opojnih pijač. Senatni razeodiščni odsek bo la dni predložil reeoludjo, v smislu katere predsednik imenuje komisijo, ki bo pregledala sadova, ki jih Je prineela prohlbKijs. na podlagi katerih potem kongres določi, dali ee prohlblcljeki zakon poostri ali omili. Od 16. Jan. 1920. ko sta VoU steedov zakon in osemnajsti a* mendment stopita v veljavo, so samo prohibicljskl agent je areti-raJi nad pol mUljona oeeb redi kršitve prohibicije in ubUi nad dvesto oseb. Načelniki v prohi-bkijskem departmentu so v svoji isjsvi sami priznali, da kljub veem pfiskusom ae Jim ni poere-čiio iiosušiti Združene države. Vtihotapijenje žganja U Kanade narašča In varjenje in kuhanje alkoholnih pijač v privatnih stanovanjih se rasširjs žirom Unije. V pogledu prohibicije je da* ne« slabše kot je Mlo v prvih la-tih po njeni uveljavi. I)«e i k spisal ji v rova; I Rivesvllle, W. Va. — V govniku Bands, ki je lastnina Continental Ceni kom penije, sta bili I6 t. m. kar dve rasatreiM ins Posledica: eden rudar ja ubit. sedem težko ranjenih m 21 je pod satih. V rasšlrja ogenj. £ prorvrti PROSVE GLASILO BLOVKNHKE NARODNI PODPORNE 1EDN0TR LASTNINA BLOVEN8KB NARODNE PODPORNE JEDNOTE On« oflMov po dogovoru, jtokoptil — do vradajo. Naročnina: Zadinjono drtavo (isvan Chicafa) 96.00 m lato. fS.00 S* pol lata; Chlcago in Ckoro $7M na lato, $1.7» as pol UU. Is m looaom- »9.00. w JL _ Naalov ta »na, kar i m* atik s liste« s "PROSVETA" 1657-51 So. Lawa4ala Aranna, Cklcago, IIMaala. -THE ENLIGHTBNMENT' Organ o t Um SIovmm Natloool BemrfU Bodatp. Owme4 bj Ua Kloraoa National Bona/It Rodotj. j « Advartlain« rataa on afraomant. SubaeHptlon: Unitod 8Uto« (asccpt Chleogo) and Con^da fd.OO por raar; Chicgo I7J0, and foraign countriaa 19.00 par jmx. . - KOBHBER OP T8E FEDlfcATED PRES8 188 / patum v oklepaju n. pr. (Dac. 81*192«) polog vatega Imana na naslovu Romani, da va mja a tem dnevom potoki« naročnin«. Ponovita jo pravofeaoo, i« ao vam na uatavj list. ZOPET ENA LA2 URADNO UBITA. Med pametnimi ljudmi je bihi ti Irž it zdtvnej razkrita kot Irž. Senatni preiskovalni odsek je proglasil dokumente, s katerimi se je skušalo dokazati, da sta senatorja Borah in Norris iz Nebraske prejela vsak po sto tisoč dolarjev podkupnine iz Rusije, za falsifikate. «pi Preiskava je trajala eno leto. Preiskavo je vodil ravno tisti odsek, ki je dognal, da so falsificirani dokumenti, ki so imeli dokazati, da so senatorji Borah, Norris, Hef-lin in La Follette prejeli podkupnino od mehifike vlade, t, ' i ■ , ^ /i • i• • i Senator Reed iz Pennsylvanije, ki je vodil preiskavo, je izjavil, da je bila vsaka preiskava nepotrebna, ali senatorja Borah in Norris sta vztrajala, da se preiskava proti njima izvede dosledno. Med temi dokumenti so bili tudi pobotnice s podpisom senatorjev Boraha in Norriia. Te pobotnice so potrdile prejem denarja in so nosile podpis senatorjev Boraha in Norrisa. 2e to dejstvo gdvori samo na sebi, da so vsi dokumenti ponarejeni, ne da bi bilo treba kakine preiskave. Ta fakt obenem tudi pokazuje, kako naivni so sovražniki Sovjetske Unije in senatorjev Boraha in Norrisa, ker sta zavzela pametno stališče za priznanje Sovjetske Unije. Le ljudje s pravo otroško pametjo si morejo zamisliti kaj takega. Ce bi Sovjetska Rusija dajala podkupnine za priznanje Rusije, bi ne izdajala denarja in zahtevala pobotnic od onih, ki sprejemajo podkupnino. Ako bi Rusija podkupovala, bi ne podkupovala ljudi, ki so naprednega mišljenja in delajo za napredek človeške družbe vobče in vidijo v priznanju Sovjetske Rusije le korak naprej k spopolnjevanju razvoja človeške družbe, ampak bi podkupila največje nasprotnike priznanja Rusije« pa ne z denarjem, ampak z raznimi koncesijami za izkoriščanje naravnih zakladov v Sovjetski Uniji. Napredni ljudje vedo in se zavedajo, da priznanje Sovjetske Unije pride, ker to priznanje zahtevajo gospodarski zakoni, ki učinkujejo v sedanjem sistemu blagovne produkcije in distribucije, pa če se vsi nazudnjaki postavijo na glavo ali še tako glasno kriče, da Združene države ne smejo pri-poznati Sovjetske Unije. Sovjetska Unija se tega dejstva tudi dobro zaveda. Zakaj bi torej podkupovala, kjer podkupovati ni treba; a priznanje Sovjetske Unije vseeno pride, ko gospodarske razmere tako dozore, da postane obnovitev diplomatičalh stikov s Sovjetsko Rusijo živa potreba? Moč Sovjetske Unije ni v priznanju ali nepriananju Sovjetske Unije od tujih držav, ampak je v njenem izredno velikem naravnem bogastvu, ogromni armadi in oaem-Iju. Državi, ki ima tako silno moč, ni treba s podkupovanjem doseči priznanja ali obnovitve diplomatičnih stikov. Taka država lahko čaka na ugodne gospodarske razmer*, ki se prejalislej pojavijo Le gospodarski an*lfabeti si domišljajo, da Rusija išče svoje priznanje s ^odkupov* njem naprednega elementa v tujih državah. * Ako napredni elementi v raznih državah in v Sovjetski Uniji žele, da je Sovjetska Unija priznana od vseh držav na svetu, tedaj prihaja ta želja iz hrepenenja po hitrejšem napredku človeštva v razmere, ki bodo človeške in bodo garantirale, da se izplača živeti na svetu. Človeška družba se lahko neovirano razvija navzgor le tedaj, ako se skuša ves svet obdariti s sadovi dela znanosti in človeške ženijal-nosti. Da se to doseže, je pa kot podlaga neobhodno potrebno, da narodi na svetu goje med seboj prijateljske stike in pomagajo driig drugemu po poti napredka naprej v korist vseh živih bitij, katerim pravimo ljudje. In ljudje, ki tako mislijo, ne dele in ne sprejemajo pod kupnin. ~ VESTI IZ NASELBIN Vcofti Iz Prane. Poresl City, Pa. — Ob novem letu si gospodje, za katere gar» edino ubogi delavec, razdeljujejo med seboj mastne dividende. Tako smo tudi mi dobili na starega leta veder svoje dividende, in sicer, piskala nam je sirena dvajset minut. To je bil znak, da smo prekoračili zopet eno leto iz '28 v '29, torej smo eno leto starejši. Take dividend« 1 lahko spravimo, posebno od zadnjega leta, ker smo večinoma "postavali" doma, roke v žepu. brez cvenka. No, pa saj je Se božja volja tako. Spominjam se začetka mojega prvega dela pod zemljo I. 1908 na Westfalskemt jNemčija, v .-t aro« t i 16 let. Moje življenje je bilo: navdušenje, ko smo padali v globočino 600 metrov po vrvi. Seznanil sem se bil takoj s paglavci moje starosti in zmožen Sem bil tudi kmalu v nemškem govoren ju, ker sem te iz doma prinesel nekoliko besedi v nemškem jeziku, kakor mi Slovenci znamo v Ameriki angleščino: "yes", "sure", itd. Življenje s početka se mi je dopadlo, goni) aem konje, za katero delo, sem bil hvaležen. Mislil sem si, da sedaj sem en človek več kot drugi, toda ko smo prišli v- A-meriko, se mi je vse drugače zdelo delo in sistem kot na We«tfalskem. Resnica je, da tu v tej svobodni deželi se je tudi produciralo premog s pridnimi delavskim! rokami kakor drugod, sli kapitalistična sila je zlo-mils proste roke pridnih delavcev in namestila stroje, s katerimi a« producira ceneje iti hitreje premog. Veselil sem se v mladosti biti premogar, in sedaj, kakor kaže, nas ne bodo rabili več. Cim več strojev, toliko manj premogarjev. Torej premogarski poklic izumira iz povfšja tega sveta in tako bodo izumirali drugi delavski poklici, vsaka najmanjša industrija uvaja stroje, ki nadomeščajo delavce. Ako bo tako šlo naprej, nam ne bo treba delati ne jesti in tudi ae piti, samo živeli bomo od nebeške mane. Četudi smo v predpustnl dobit ne vidim in ne slišim, kakor po navadi, ko so stopali v za konski jarem, seveda, razmere so slabe. Fantje in dekleta so pa, mislim, pozabili na predpust-ne krofe, potice itd. Slišal sem, da bo pred pustom na 26. janu arja društvo št. 27 razveselilo vse mlade in stare v dvorani pevskega društva "Zvon". Kakor se sliši, bo obilo zabave, z dvema godcema za ples, in na razpolago bodo prave fine kranjske klobase, seveda ameriškega načina, in veliko drugih stvari. Za žejne bo gotovo pripravljen dober poilrek. Sporočam, kakor Mem slišal, da se tudi društvo št. 124 SNPJ pripravlja na neko veselje, toda Šele ko bo listje n* drevesih zeleno. Upam. ip želim pripravljalnemu odboru veliko uspeha in napredka. Na svidenje v soboto 26. januarja, potem pa zopet na prostem, da pozabimo tu-ge In nadloge v spomladanskem cvetju. — Rotlna. Lapaltoke vesli. La Salle, III. — Rodi zelo redkih dopisov Is naše naselbine, sem se namenil nekoliko »poročiti o naših vsakdanjih dogodkih.—Dne SO. decembra je tukaj preminula mrs. Mary Ber-gles, v starosti 77 let, rojena v Gornjem Gradcu na Štajerskem. Tu zapušča več sinov In hčera in val so Člani Slovenske narodne podporne jednote. Tukajšnja La Salle County premogovna družba je naznanila, ako ne bo več odjemalcev kot sedaj, da bo s prvim marcem u-kinila obrat v svojih rovih. Vzrok pičlim naročilom je, ker tukajšnje prebivalstvo bojkotira omenjeno premogovno družbo, ta ta bojkot pa je tudi znan vzrok, ki Je. da so gotovi premo-garji rebellrali proti United Mine Workers uniji In prestopili k kompanijskl uniji, ki se imenuje Northern unija. Misli-II so. da bo Šlo vse gladko naprej, pokazalo pa se je Jasno, da Imajo veliko coklo ali zavoro na kolesju novopečene unije. Ukalnl Ust toči krokodilove *olse >a da se udeleže mno-tfobrojno, kajti vsestranske zabave bo dovolj. — člen SNPJ. «i-M mil, O delu v rudnikih. Milwaukec, VVis. — Sahti ali rovi, po katerih vlačijo rudo na površje, so navpični in tako izdelani, da je eno tretjino Šahta porabljenega za lestve, po katerih hodijo rudarji v rudnik in is rudnika. Drugi dve tretjini je pa odprtina, po kateri vozijo z dvema dvigaloma rudo na površja. Dvigala sta tako narejena, da gre prazno doli, polno pa gori in obratno. Med leatvami za rudarje in dvigali za rudo ni bilo noč prezid-ka, ali da bi bilo varnostno z deskam u zabito. Vsledtega se je čestokrat pripetilo, da je kepa rude zdrknila s preobloženega dvijMla rudarju za glavo, ga poškodovala ali celo ubila. Sam sem bil nekoč priča, ko ho se štirje rudarji pripeljali v dvigalu na površje. Mesto da bi se dvigalo ustavilo na površini. jih je vleklo tja gori kakih 70 čevljev na vrh šahta, kjer jih je streslo ven in so popadali z glavo naprej Iz dvigala. Sreča je bila le to, da je bil nabiralnik za rudo poln in tako niso padli predaleč ter so se le malo poškodovali. ako pa bi bil nabiralnik prazen, padli bi bili v globočino in se gotovo ubili. Ne vem, če so redarji dali napačne signale operatorju dvigala, ali je on sam napravil pomoto. Nekoč sem bil tudi priča ne-sročl nekega mladega rojaka. Fant je bil šale 24 let star. če se ne motim is Sodraiice doma. Delal Je v dotičnem rudniku preko dve leti in je spadal k društvu KSKJ. Denarja si je bil do takrat še nekaj prihranil in si je mislil, da s4 kmalu povrne v »laro domovino, pa njegov načrt mu Je prekrižala nesreča. V svojem rovu Je namreč nakladal rudo s lopato v voziček. moJne potpore stnv pa niso ladoetovale, rudo pa ao zahtevali na dan s vso hltririT Siromak ni opazil, da mu groi nevarnost, sršpak delal Je hitro, da bi čim veČ rude naložil. Naenkrat se utrga in vili k kamen mu pade na glavo ter ga vrže oneevesčenega na tla. Njegov tovariš se je tako ustrašil, da je vpil kot nor, naj prihitimo na pomoč. Fanta smo našli z razbito glavo v mlaki krvi ležati, njegov tovariš pa je skoro zgubil med tem zavest od strahu. Mladega fanta smo pobrali in ga odnesli k izhodu rova. Vlekli smo ga skozi malo odprtino, revež pa je mučno stokal, kajti glava je bila močno pobita in videli so se možgani. Z dvigalom smo ga spravili na površje. Zuna} je bilo mraz, ker. koledar je kazal mesec februar«^leta 1904. Položlii smo ga na neki voz ter ga odeli s slamo, nakar so stara kjuseta odpeljala mladega fanta v bolnico, ki je bila miljo in pol oddaljena. Mladenič lepega obraza je zgodal naslednjega jutra v bolnici umrl. Umorila ga je kapitalistična brezvestnost za bogastvom. ? V tistih časih je bilo namreč tako pri rovskih družbah, da so navadho rekli v uposlevalnici, če niso potrebovali delavcev, naj yprašalec nekoliko počaka, da koga ubije, nakar bo on dobil njegovo mesto. — Razume se, da sem bil tudi sam že v nevarnosti v rovu. , Nekoč se je pripetilo, ko sem odhajal po lestvi navzgor z dela, da sem si odpočil nekako v sredini šahtne lestve, pri tem £a pomolil glavo v dvigalno luknjo, ker sem videl spodaj brleče lučke. Toliko da sem glavo umaknil, ko je šinilo dvigalo frori in me še obdr-gnilo po laseh. Sele potem sem se zavedel, da sem bil v siln? nevarnosti, kot sem pomolil glavo v dvigalno odprtino, ki bi mi jo lahko . odtrgalo. Obnemogel sem vsled tega in obsedel nezavesten toliko časa, ko so pri šli drugi rudarji in me zdramili, kajti mislili so, da spim. Z njimi sem odšel ven in nihče ni vedel, kaj se mi je pripetilo. Ce je slučajno delavec šel iskat dela na pošten način rovski delodajalnlci, ga ni dobil ,kajti "kapetan" rova je imel sila veliko pa suho gobo, suh človek in dolg, oči je imel temne in velike, globoko udrte pod čelo, lice izmozgano, lasje so mu pa razmršeni padali okrog obraza, vsled česar so ga nazi-vali 'ta lasati". 2e raz obraza mu je bilo čitati, da je v njem nekaj nečloveškega. Ce je opazil, da se bližajo njegovemu u radu delavci, je smuknil pri vratih ven, kajti on ni hotel dela dati v uradu ali izven u-rada, pač pa le v salunu pri bari, prazne prostore pa je hranil za tiste, ki so ga napajali v salunu ves večer in pozno v noč in se zjutraj vračali proti domu iz bordela. Takim delavcem navadno ni bilo treba trdo delati, zaslužili pa so več kot ostali, zlahka so dobili delo tudi tisti, ki so imeli pijačo na domu in jo delili z njim. Njemu je pač vse prAv prišlo.... Joe Ulil Delavčeva bilanca. Sygan, Pa. — Staro leto je šlo v zaton in z nastopom novega se je ponovila stara navada stiskanja rok. Sirene so piska-le in voščila so se * izmenjavala vse križem. rNič ni napačnega v tej tradiciji, pomaga pa prav nič nikomun ;:<><} Ako delavci napravimo letni pregled, bomo videli, da je bil naš napredek le v tem, da smo leto starejši; drugega napredka gotovo ni beležiti med nami. To je vsa naša bilanca in ves naš zaslužek prošlega leta. Teh dobrot je deležnih na stotine delavcev in jih še bo, dokler se ne bo spametovalo ter volilo drugače kot je preteklega novembra, ko je dalo b*ič v roke sovražniku, s katerim smo teoe-ni tudi tisti, ki se upiramo sedanjemu sistemu. Mi vemo kaj zahteva socializem, ne vemo pa kako visoko bo družba pripravljena zanj, to je, da bo temeljno zrela sprejeti ga. Z gotovostjo pa se lahko trdi, da bo socijalisem tak, kakršnega bodo zmožni zgraditi ljudje. Ali se da cilj doseči? Seveda! Zakaj kapitalistični sloji dobe, kar žele? Ker so organizirani. ^ Ako še nimate soc. kluba v vaši naselbini .organizirajte ga in čitajte soc liste. Delavci, pridružit«' se in pomagajte pri delu. ki vodi v bodočnost, ki bo sa ljudstva vseh narodov rešitev is mučne sedanjosti, ker druge remedare al. Ako ne zmagamo v vsakem večjem boju takoj, to za nas ni poraz, ker nimamo kaj zgubiti, ampak je le stopnja naprej v naši borbi. Frank Urilč. I*u Moleli: ČETRTEK, 17. JANUAR^] OPAZOVANJA Ameriške copernice. Ameriška civilizacija, ki ni kulturno nič boljša, v mnogih czirih pa še slabča kot evropska, je dobila te dni veliko frhavko. Trojica moških — eden je komaj 14 let star — v Pennsylva-niji se je zagovarjala pred sodiščem zaradi umora nekega farmarja, ki je bil samotar. Ker je bil samotar, so ga obdolžili, da je "copernik" in ga ubili. Eden obtožencev se je izgovarjal pred sodiščem, da se je kot dober kristjan ravnal po svetem pismu, ki zapoveduje, da moraš čarovnika ali čarovnico ubiti. Obtoženec Wilbert G. Hess je citiral dotični verz iz biblije, ki se glasi: '"Ne pusti copernika (copernice) pri življenju. Exodus: XXII, 18." I Ta slučaj je nov dofepz, kam padejo ljudje, ki se ttrie čiste krščanske ali svetopisemske "izobrazbe" in nič drugega. Ta "izobrazba", ki ni nobena izobrazba, pač pa navadno pobar-barjenje in pozverinjenje, je bila kriva, da je bilo tekom dolgih stoletij na tisoče in tisoče oseb, zlasti starih ženak, grozovito mučenih in utiorjenih na komando biblije, ki še danes veleva: "Ne pusti copernika (copernice) pri življenju t* Sežiganje čarovnic v srednjem in novem veku v krščanski E-vropi in Ameriki je bilo poleg svete inkvizicije (v neštetih slučajih se je to go&lo tudi v zvezi z inkvizicijo) najgorostosnajfte, na£rnejše poglavje v zgodovini človeškega z verstva v okvirju krščanskega verstva. Slovenska ljudska povestnica ima še danes v spominu razne kraje, kjer so zgorele "copernice" — in to je bilo v onih časih, ko so zakoni sloneli na krščanskih načelih in ko ni bilo druge* Šole, raz«, i ščanske kakor včaai rad i*,^ ja "Amerikanski Slovenec^ je bila civilizacija! Komaj dvesto let je te« | so v Salem u, v državi KJ chusetts, ki je bila takrat] gleška kolonija, v enem obesili štiri osebe zaradi ništva." Sodnik, ki je obsodi)" romake v smrt, je kasneje jlv obžaloval ta Čin, toda zlog Cotton Mather, vodilni ^ pastir v Salemu, ki je HH prisilil k barbarskemu činu, izjavil, da je obsodba "pravi in fcogu dopadljiva, zato »ej ra izvršiti, kajti Bor sam veduje v sveti bibliji: "Ne I copernika. (copernice) pri"jI ljenju!" ' Odmevi qne fine "izobrazb iz Matherjeve peklenske puij tanske dobe so v umoru farnu ja v Pennsylvaniji v letu Goip dovem 1928. Ce bi ne bilo v u njih sto letih toliko znanstv nega napredka — napredka pr ve izobrazbe — dasi je k « majhen v zakotjih mase, bi i bili trije morilci obsojeni v i smrtno ječo, temveč bi bili ji no pohvaljeni kot dobri kristj ni, ker so ubili hudiču zapisu ga Čarovnika. Najbrž bi bili bogi farmar javno obešen. B no moderni vedi in pa politični ter socialnim prekucijam, ki razširile vedo, se je treba i hvaliti, da barbarska prazna i ra v coperništvo nima danes ti oficijelnega priznanja in da omenjeni pasus v bfbliji "Ne p sti copernika (copernice) f življenju" le še barbarska lege da poleg drugih grših in lepi biblijskih legend, ki so g. Tri ku "najresnejše historično n zodetje božje", kadar se on kn ga z lastno pametjo. Bono a>» tito! Sodba ameriških listov o Jugoslaviji Kaj piše čikafika "Tribune" o diktaturi. Najbolj razširjen čikaški kapitalistični dnevnik "Chicago Daily Tribune" piše 15. t. m. v uredniškem članku o preobratu v Jugoslaviji sledeče: . "Drugi absolutizem. Kralj Jugoslavije je pokončal reprezentativno vlado svoje de žele. Evropa ima novo absolutistično deželo. Tu je drugi dokaz, če je sploh še treba kakega dokaza, da vladne forme zapadne-ga sveta ne morejo obstati v nazadnjaških (backward) deželah zlasti pa, če so te dežele zgnetene iz nasprotnih si narodnih grup. Jugoslavija je bila stvor jena ob koncu vojne kot perfekten vzgled samoodločbe! Dobila je liberalno ustavo in za one, ki mislijo, da oblika vladavine in abstraktni principi zadostujejo za ustanovitev države, je imela snov stabilnosti jn čvrsto3ti. Fakt pa je, da ni imela nič tega. Mirotvorci so postavili najmanj tri narodnostne grupe v en sam okvir in so smatrali, da z magij parlamentarne vlade se bodon tri ljudstva hitro navadila h operacije za skupno dobro, d« je bilo znano, da nobeno Ul ljudstev ne more trpeti drugeg / poleg sebe. Ako bi bila ta Ij« stva že navajena samovlade iS vsaj opremljena za njo, bi bi poskus morda uspel. Po letih do tranje frikcije se bi morda naih baza za efektivno sodelovanja ampak težave so bile poslabiii vsled moči in ambicij jugosl® vanskega soseda, Italije. N»i manjšega dvoma ne more biti da je Mussolinijeva diplomaciji opogumljala nezadovoljnost t Jugoslaviji. Ako se nova avtokracija iijj lovi, se lahko pričakuje razp« Jugoslavije kot naravna posltf ca. Ce se kralju jtosreči, da iN ri močno vlado, tako močno, I bo tvorila grožnjo Italiji, prtojj Še večje težkoče. Mir, stabiln« in svobodne institucje se ne» rejo ustvarti s formulo, poiefcj pa ne pri nazadnjaških Ij« stvih." v Poročilo priseljeniškega komisarja V fiskalnem letu, ki se je zaključilo dne 30. junija, 1928, se je priseljevanje v Združene države zmanjšalo. Od 1. 1924, ko je stopil v veljavo novi priseljeniški zakon, je bil lani čisti po-lastek prebivalstva vsled priseljevanja najmanjši; znašal je namreč 226,276 oaeb proti 284,-498 v letu 1927. To je preostanek priseljencev odbivši izseljence. Leta 1927 (t. J. fiskalnega leta do 30. junija 1927) je število inozemcev, pripuščenih v Združene drŽave, znašalo 638,001, od katerih je bilo 356,17« priseljencev in 202,828 nepriseljencev. Leta 1928 pa jih Je prišlo 500.-«31, namreč 307,266 priseljencev in 138,876 nepriseljencev. Nepriseljenci so ioozemci, začasno prijHiščeni v Združene države. Istočaano, ko je priseljevanje padlo, se je izseljevanje povečalo. V minulem fiskalnem letu Je odšlo is Združenih držav 274,866 inozemcev napram 263,-608 v fiskalnem letu 1927, t. J. za 20,843 več. ; Največ inoMmcev Je v minulem fiskalnem letu prišlo iz Kanade in Mehike. Kanada je nam poslala 78,164 priseljencev. Mehika fm 69,016. ATI tudi iz t»h dveh držav je prišlo lani mrt ljudi kot leto poprej. Kar ** če Evrope, je prišlo največ P* seljencev po redu iz N«»Jf Irske, Velike Britanije, ItoW In Skandinavskih držav. Po narodnosti so priseljeno' L 19i28 klasificiram sledeče: » ksikancev 67,766, Nemcev » 167, Ircev 88,198, Anglež » 5{£7, Škotov 28,177, Italija"* 18,740, Skandinavcev 18,664 n Francozov 17,963. Teh narodnosti je dalo 86.3 od»» kov vseh priseljencev v laniJ 361 izseljencev in 764 neiz*'/" cev. Čisti primanjkaj Bulgarov, Srbov in Crno*o»tJ prišlo 631 priaeljencev in * nepriseljencev, odšlo pa 1 seljencev in 882 neizseli^ čisti primanjkuj i« torej 1* (Med nepriseljence in n** IJe^oc spadajo tudi gredoči na obisk ? stari krtJJ ziroma povračajofl se iz (Delj« na S. «trmnU ČETRTEK, 17. januarja. ZDRAVStVO Poljudna baaeaa o higi jeni in afcrbl za idr« v je. P R O S V E.T A izstavljanje otrok iz ■pRKVKIJKE 1JIJBEZNI STARŠEV. Tu in tam se sliši o trpinče-ju otrok od strani surovih star-v. Ne slišimo pa tako pogo-to o zlostavljanju otrok od trani občutnih, milosrčnih star-»v. Človek ne ve, kaj je slab&e, ali rvo ali drugo. Ali je slabše, če otrok cele neveleta okrog s krvavimi mericami, za katere se ima zahva-ti brutalnemu očetu ali pa <*e ta celo življenje okoli * napa-ami in boleznimi ter nepravil-ostmi duše in telesa, aa katere mora zahvaliti občutni, milo-rčni materi ali očetu. Kdo trpinči otroka več, ali >rutalni starši ali pa zlati, obut ni starši? Po večini so brezdvomno traj ejše posledice tiste, ki jih po-zroča zlostavljanje otroka iz jubezni staršev. Nekaj živih primerov naj nam K>jasnijo te posledice in naj nas »ouče, kaj delamo napačno. Itarši namreč v svoji nevedno-ti obdolžijo za event. posledice sakogar, samo sebe ne. Oglejmo si, kako to v resnici zgleda! Otrok jetecimo — komaj ne-:aj dni po porodu. Mati je že o-[revala od poroda, hrani otroka )ri prsih in sicer vsak trenotek irez izvestnega reda, tekom Ineva pa tudi ponoči — vse iz 'elike ljubezni, da ne ostane la-en. Otrok, njegov želodec ter ijegovi živci rabijo miru. Mati >a ne da otroku miru, ker mu laje hrano zelo pogopto, tako da e prebavila otroka in njegovi ivci ne morejo odpočiti. Ne dr-i se rednega dojenja oziroma iranjenja. Otrok zbolj, ker prebavila ne prenesejo toliko hrane - kajti med hranitvijo morajo »iti presledki. Otrok joče, ma-;i pa še bolj in še več otroka hra-li. 'Otrok dobiva preveč hrane, le ne odpočije, postaja nervozen, zaostaja v rasti, v razvoju n namesto, da bi po tem času mel primerno višino in težo, ;ehta toliko, kot po porodu in je ikoraj ravnotoliko visok. Mali Jože bo starejši in je rešimo star 3 mesece. Mati otro-ta že pestuje, komaj da drži rlavo pokonci. Otrokove noge n hrbtenica so še slabi, otrok lobi skrivljeno hrbtenico ali no-^e, ker s^ kosti in mišičivje preslabotni in premehki, namesto la bi čakala, dokler otrok ne seli sam. Otrok postane vsled potovanja samo razvajen, nima livčnega miru. In tako gre naprej. Jože j« itar 6 mesecev. Mati žeH, da Jote hodi. iPostavlja ga na noge, »odloži hrbet ali ga drži pod pazduho; Jože pa ne more sedc-;i in se obrne na drugo stran, ker ga mati sili, da hodi in pri tem pritiska na prsni koš in na rame, se pljuča nezadostno zra-Hjo, razvoju prsnega koša to ikoduje, otrok je naklonjen katarjem, kosti koša pod tem trpijo, mehka in slaba hrbtenica ie ukrivi. Ne samo da Jožeta Ičijo hoditi, tako da g* primejo xk! pazduho, ampak pri nekaterih rodbinah dobi Jože v tej dobi itolček, s pomočjo katerega se iči hoditi; krogljati rob je po-»lazinjen, noge stola so na ko-i»Hcih. Otrok se nasloni z roka-ni na rob stolčka, ko se ta, gre stolček naprej. Otrok je : ruden, ne more ae v sesti, prsni toA trpi, ker pritiska stolček lanj in hrbtenica ter noge se u-irivijo. Videl sem celo, da dalo otroku okrog prsnega koša o-)remo,'kakor za malega konjička in ga drže na jermenu, da *če okrog. Otrok nI dovolj ne telesno, ne duševno razvit, jer-neni pritiskajo na prsni koi, Mjuča se ne zračijo, noge pa so Weslabe, da bi prenašale bre-«e, ki ga tvori telo in ae skrivilo. Kaj je posledica? Skrivi jene noge, grba na hrbtu itd. Kdo torej trpinči otroka? Seinočutna mati, ki nI mogla Sočakatl, da otrokove kosti po-itanejo dovolj močne, da nosijo njegovo telo Ur da ae otrok du-kevno dovolj nmrije. Ona ga je l>rerano učila hoditi. PoaMfea »o O-noge, X-noge ali !# druge račje napake, • katerimi s« mu- či otrok celo življenje. Zasleduj mo pa naprej! Jože je sedaj še edini in ostane edini otrok ter je eno leto Mm v > s Oče je čez dan zaposlen v svojem poklicu in pride še-le zvečer domov. • Otrok leži v trdnem snu. Nemudoma teče oče k postelji (da-si ravno mu mati brani) in vpije: "Ja^ moram vendar nekaj imeti od tvojega otroka!" S tirni besedami iztrga otroka i* sna in ga ziblje v svojih rokah tako dolgo, dokler se otrok čisto ne zbudt. Kaj je oče ? On je v slepi ljlibezni in nespameti uničil otrokovo spanje, ki je *a mirni razvoj otroškega organizma največjega pomena. Ali naj se potem čudimo, če tak otrok, kateremu se kaj takega zgodi, postane nervozen in se slabo razvije. In tako j« Jože sedaj 3 do 4 leta star. Mati gre z njim na izprehod v prosto naravo, kjer more lahko skakati okrog in se igrati. Ja, ta revček ne mora priti do prostosti. Mati ostro opazuje vse njegove kretnje in neprenehoma kliče: "Jože ne sedi tja! Ti boš hlačke zamazal! Pojdi sem! In Jple ki si je hotel nekaj, kar ga zanima, bolj natančno gledati, mora stran od tega. Ne pride do notranjega miru, ki nudi igrajočemu se o» troku zaposlitev, ki si jo je spni (zbral. Snaga Jožetovih hlačk ja materi važnejša, nego njegov mir in okrepčan je živcev. Jože sadi pri miai. Mati in oče mu vas čas iz prevelike Jju-bezni in da naj bi bil dobro vzgojen prigovarjata: "Jože, drži se tako! Kaj delaš Jože? Zakaj krožnik ne daš bjtžje? Žlico boli Plimi! Zakaj si zamazal prt itd.? To otroku jemlje apetit* napravi ga nervoznega. Otrok se boji priti k mizi. Otrok potem res ne ve, kdaj je prost, ker je vedno zaposlen. Treba mu reči, če zamaže prt, naj drugič pazi in takoj pozabiti na to ne-priliko. Jože pri mizi — po otroški navadi — mnogo vprašuje. Starši mu ne dajo odgovora, ampak sc rszgovarjajo — recimo o filmuH o tečajih na borzi; ta se je zastrupila, oni pa je avojemu kolegu /azbil uro itd. Jože posluša, premišljuje, zgubi apetit in zdaj premišlja, kako je to in kaj. Potem se mati in oče kregata pri mizi; žena se krega, d* mož nič ne dela, da ja len, da ne skrbi nič za sina;; tako pride prepir. Otrok >vqf razburjen, preneha jeati in postane nervozen. Vsled razburjenja sa zmanjša izločitev, prebavnih sokov, s tem slaba prebava sploh. AH ni to trpinčenje otroka? (Konte Jutri.) 1'OROf"II.O PRISELJENIŠKA GA KOMISARJA. (Nadaljevanj* > 2. strani.) Po spolu je bilo t. 1928 več žensk, kot Maj poprej v tem razmerju, namreč .141,278 žensk število žen in otrok, ki so prišli kot priseljenci isven kvote radi ameriškega državljanatva moža oziroma očeta. Ta vrsta priseljencev silno raat«. Tako jih je bilo 1. lflOt: 7217 Uvankvotnih članov družin, 1. 1926: 11,164, 1. 19627: 18*06 in v minulem fiskalnem letu: 25,700. Deportiranih je bilo 11,625 Inozemcev, največ v avgustu, potem v juniju. Število depor-tlrancev je bilo nekoliko manjše kot v prejšnjem letu. Skoraj polovica vaah oaeb (5867) ja bila deportirana radi nepostavne-ga prihoda, 1168 pa zato. ker to prišli začasno, pa so dalja tukaj ostali. Od ostalih je bilo 1211 deportiranih kot kriminalci. 568 radi nemoralnosti in 67 radi kršitve narkotičnega zakona 96# je bilo* deportiranih radi blacnoati ali slaboumnosti Istočasno se j« l*.ttm ljudem zabrsnil vstop v to detrh, skoraj vsem zato. ker niso imeli pravilne vize. U 2167 teh je poskusilo priti »kozi pristani**!, dočfm ostati so skušali prihajati skoti kanadsko ali mehikansko rim napram 166,977 moškim. To dokazuje, da v^lik del imigracij* obstoja iz žen in otrokov, do* nih od tukaj nastanjenih ind- clja" prihaja iz starogrške beae-zemcev. DrugI dokaz je veliko -de "Polil", kar pomeaja mesto. Odsevi tujih dežel se lshko najdejo v mnogih ameriških mestih, kjer se nafcajajo večj^ "tuje naselbine". Sprehod po1 Mulberry streetu v New York»i nudi spomine na živahnost pre-natrpanih italijanskih mest. Mott street je del Kitajske in Rivingtpn in sosedne ulice spominjajo na življenje v vzhodni Evropi — Židje, Slovani in dru- Si narodi so t^m zastoj^inL Predi mesta okolo Halsted stree-ta v Chicagu, Soho okraj v Pittsburghu, Wall Street v Bos-tonu in neštevilne druge naselbine so v kolikor toliko pridržale slikovitost, jezik in običaje stare domovine. Policijsko nadziranje takih mestnih predelov je vedno nudilo precejšen problem mestnim upravam, dokler se niso odlomile vzeti v policijsko službo člane teh raznih narodnosti, iz katerih obstoja prebivalstvo. Bil je čas, ko je policija vzhodnih in mnogih srednje-za-padnih mest večinoma obstojala od Nemcev in Ircev. Hoteli po imeti za policaje visoke in močne ljudi. Tedaj ni bilo sistema "civii cervice" in telesna kvalifikacija je štela bržkone sa 95 odeto. — Irci in Nemci so baje najbolj odgovarjali tem zahtevkom. , V teh "dobrih starjh časih" bi uspašen "saluner" pisal »vo-1 dodplstev.^ jemu nečaku v starem kraju:' "Pridi sem, Patrick,, uniforma na te čaka." Qovorik> se ja tedaj, da mora človek biti Irec ali pa Nemec, da more nositi plavo uniformo z medenimi gumbi in vihteti "night stick." Seveda še dandanes je mnogo oseb irskega in nemškega izvora v policijski službi ameriških meatf ali te dve narodnosti ne monopolizirajo več policije. Policija je danes kozmopolitanska, kakor j a prebivalstvo velemest. Nemec ali Irec je v zadregi ako vrši službo v predelu mesta, kjer na aaa jezika ljudstva, ki tam *ivi. Irec ali Nemec, ki patru-lita "Malo Italijo", bi bil v istem položaju, ako bi se nšhajal na Kitajakem. - Triindvajset odsto moštva v čikaški policiji se ja rodilo v inozemstvu. Večinoma so Irci, ali 28 drugih narodnosti je zasto* panih po 94 Nemcih, 26 "Avstrijcih" 23 Švedih, 15 Poljakih in manjše število je Italijanov, Grkov, Rusov, Dancev, Madjs-rov, Cehov, Litvincev, Hrvatov, Perzijancev itd. V New Yorku je skoraj 50 črncev v policijski službi. Ti.so večinoma dodeljeni zamorskemu okraju Harlam, takozvani Mali Afriki. Nimamo pocjatkov o številu tujerodnih članov new-yorške policije, ali znano je, da jih Je precej. Potomce skoraj vseh evropskih držav je najti v newyorški policiji. Ko je policaj poklican v hišo, da poravna kak družinski spor, ali da poda avoja mnenje o kakem zakonskem vprašanju, on ja dostikrat v stanju razgovarjati se s strankami v njihovem materinskem jeaiku. Inojezični policaji dopolnjujejo alikovitoet "kolonij" starega mrnji jfrHOhii mBHi _ Pf*IJ» aMurlh časov ia »o-derna polkflaT- HaiMla "Ptoli- flkoraj v vseh državah na svetu ae rabi ta Itra«. da sa označi or-ganizirana eivilns moč, ki ima vzdrtavati red in pagiti, da se zakoni Izvršujejo. V evropaki zgodovini je policija dostikrat dosegla visoko stopnjo izdatnosti, ali skozi dolge dob* so vpo-r s bi j si i policijo v svrho zatiranja kot dal splošnega sistemi špfjonaže. To se j« zgodilo s policijo za časa Vladavine frarv coskegs kralja Ljudavita XIV in s policijskimi sistemi nekaterih evropskih monsrhij. V Združenih državah je Mi prevzet angleški sistem policije, ki smatra policijo M sred-Stvo preprečevanja /ločinstva in zapiranja zločincev. Reguliranj« in nadziranj*' polkije v ameriških mestih Je navadno v rokah izvoljenih občinefclh zastopnikov In stroški za plirijo poravnavajo iz m^taik davkov V ameriških xHeme«tih m dolžnosti poHelJe pogUI«* Uko Komplu i rane. da so biki ustanovljene posebne "policiji* akademije" za treniranje kandidatov za policijske službe. Kandidat-je navadno morajo položiti "ai- vil service" izpit, pi>dvržeui -o telesnemu in umnemu izpitu in so potem Imenovani iz liste u-spelih kandidatov. Vzdrževanje javnega miru, uveljavljanje vseh zakonov in odkrivanje zločinov in zločinca ostanejo glavne naloge policije, ali k tem so dodane še mnogs druge dolžnosti. Redar mora razumevati (Somen in itlasifika cijo zločinov in mora biti sposo ben, kadar nastane potreba, izvesti predhodno kriminalno preiskavo. Ker večkrat nastop* kot priča na sodišču, mora poznati pravniško terminologijo ir. mora znati, kako naj predloži dokaze in obtoži obdolženca. Odkar je reguliranje prometa pc mestnih cestah postalo " eno i*> med važnih 'dolžnosti policije, mora prometni redar natančno poznati vse prometne regulaci-i« V izvrševanju vseh teh dolžnosti je newyorška policija v 1. 1927 iavrtila 890,000 aretacij, od teh čez 200,000 radi nrekrši-tve prometnih pravil. Cikašks policija je v isti dobi aretirals 204,000 oseb in bostonska skoraj 89,000. Od svetovne vojne sem je nastal splošni porast v kriminali« teti. U. 1927 je bilo izvršeno 300 umorov v Chicagu in prekr 4000 ropov (hold-ups) in sličnih nasilnih tatvin. Skupaj 28.200 oaeb je bilo aretiranih radi hu-____ _ Newyorška policija, dasi poroča o splošnem padanju kriminalitete, j« zabeležila 27,-000 zločinov, izvršenih I. 1927, vševii 278 umorov in 6505 na-silstev in ropov. Mnogi redarji so izgubili življenje v spopadih z zločinci. I«. 1927 je bilo nt tak način umorjenih 14 redarjev v Chicagu in sedem v New Vorku. Radar koi mirovni uradnik. Redar nima la pravice rabiti svojo batino ali revolver v izvrševanju avoja dolžnosti, da bra ni sebe in druge pred smrtjo ali resno poškodbo ali da izvrši aretacijo, ako druga sredstva niso zadostna proti osebi, ki je priznan zločinec ali je izvršil zlo činatvo pred očmi redarja, ampak od redarja se tudi pričakuje, da postane nekak mirovni razaodntk v vseh mogočih okol-ščinah, kakor tudi pomočnik za prvo silo« kakor v slučaju nezgode, takojšnje obolelosti itd. On mora poznati pravila prve nujne pomoči, na pr. kako ustavljati krvoproMtje, obvezati rane, oživiti omedlele osebe, kaj storiti v slučaju se4nčariee, zadušitve in opeklin, kako rabiti pulmotor ali oživiti potom umetnega dihanja Leta 1027 je več od 42,000 ljud', nenadno obalellh aH ponesreče nih, prejelo prvo pomoč od po licljskih organov. Izmed redar jev, ki so* bili dekoriranl z medaljami ali drugače, je mnogo slučajev pravcatega Junaštva v reševanju življenja. Otoaag policije v velemestih — New Vork s prebivalstvom od čez 6,000,000 duš ima 16,800 članov policije in od teh le 15,127 moštva, 881 narednikov (ser-geants), 661 poročnikov (lieute-nants), 94 stotnikov (captalns). Nad njimi so inšpektorji in višji inšpektor. Commissloner In njegovi pomočniki so na čelu policijske uprava. V službi je tudi 118 redark. »kupni letni strošek za vzdrževanja mestna policija New Vorka stane nekaj več kot 46 mil Jonov dolarjev. Policijski department Chlca-ga obstoja od 607« ljudi in stane okoli 16 miljonov dolarjev na leto. Policija Phllsdelphlje šteje 5009 ljudi In Bostona 2467 re-darjev. PMH. Siafrid Unfeetova* Greh Ane MalMiit Ana Malleinc ni bilo njeno pravo ime. Krščena Je bila na i-ne Ana Marija Jakobsen. To se i« zgodilo takrat v novi cerkvi v Opstadu, že pred šestdesetimi ieti. Pozneje ni bila ne le|»ša in ne ač zgodilo. V boljši sobi je stala majhna lesena skrinjica, ki A bila tam, odkar se je mogla Ana spominjati. Skrinjica Je bila čudovite oblike z nenavadnimi okraski. Ani je bila vedno zelo všeč iu starka ji je obljubila, da bo njuna, ko je m' bo več med živimi. Ana je venomer mislila na skrinjico. "2e davno bi mogla biti v mojem predalu, ako bi bila vdova le še malo živela," si je mislila. 2elja po skrinjici Jo je vedno bolj mučila. Tako je {tri-šla počasi do prepričanja, da ne more biti prevelik greh, ako Jo vzame in skrije v omari. Zelo previdno je šla v boljšo sobo in vzela skrinjico z mesta, kjer je stala že tako dolgo. Ko Jo Ja skrila v svoj predal, se Ji Ja zdelo, ko da bi nekdo Izgovoril "tatica." Pa saj JI Je ifospodlnja vedno ob-IJubljala to črno stvar! .,, Čeprav se je Ana M^lleiiie skušala znebiti te misli, vendar Ji Je o stal občutek, da Ja tatica. He-slrlčni jr? je prtfifttta -v podkovano hišo In Ana Je morala po svetu, ftla Je k neki šivilji, ki je imela prazno sobico, in ja živel s od malenkosti, ki si Jih Je pri-1 hranila tekom let. Mislila si jr. to bo |MČ dovolj, dokler ne dobi aJužb*. Toda služba ni mogla dobiti. Zmsnjkalo jI je denarja in končni, Je morala v ubožnico. To je bilo ttnjo težko. Bila je vedno marlfva in si je hotela zaslužiti sama. Toda ni bilo človeka, ki b4> mu bila potrebna. Tako 4« minulo več let in ves ta čas je ležala skrinjiva v Anini omari. Skrila jo je prav zadaj n deski zadnjega predala. Niti odpreti se je ni u|>a)a. Ana Malleine pa je zbolela. Sest let po smrti stare vdovu na Hangslnifu. Morala je ležati In v svoji domišljiji se je imela za tatico. Izgubila je mir in morali so poslati (K) župnika. Ana Malleine je staremu gospodu zaui>a-la vse in mu iiovedala vso zgod* Ih» od začetka do konca. Bila je že zelo slaba. O njenem ozdravljenju se ni moglo več govoriti. Ko se je s|K»vedala do kraja, je prosila duhovnika, naj vzame skrinjico iz predala, da jo vidi še enkrat, potem pa naj jo izloči dedinji Hangshofa, čije prava last je skrinjica. Župnik je poiskal skrinjico sredi ostankov stare svile in rajnega sukna, sede) s črno stvarjo na posteljo in odprl umetno izrezljani pokrovček. "Kaj Je to Malleine?" je rekel. "Tu je piamo zate, ki ga Visi niti odprla t" "Pismo?" je Aepetala Ana; "zame?" Župnik ju odprl in Čital pismo. Bilo jo zapisano, da zapušča Karen lian-gos vse svoje Imetje "svoji zvesti in drkgi gospodinji, prijateljici skozi dvajset let, Ani Ja-kobsen."0 "Kaj pravi pismo," je vprašala Ana. Stari župnik se je moral truditi, da je zatajil svoje vznemirjenjem "Tu jo zapisano," Je rekel in se sklonil nad umirajočo, "to skrinjico zapuščam svoji zvesti" In dragi gospodinji, svoji prijateljici skozi dvajset lat, Ani Mariji Jakobsen." Ana Mfilelne je sedla in strmela predse v tiho Izbo. "Z* pridem, gospa," je še|>etala, "In aa-ma se tr bom zahvalila." Brez boja je omahnila nato na blazino ter ae smehljala blaženo, mirno in zadovoljno, Župnik je pokril obraz pokojnlce. Moževa ljubezen vredna en cent! Cfcicago. — M rs. Veronika Stuart je zahtevala $60.000 od svojega soproga za izgubo njegove ljubezni do aje. Sodniku B David« je povedala, da jo ja muž pretepal. "Če Je tako, i)i*l dosti izgubila. Ljubezen moža. ki pretepa svojo ženo, ni vrtdna $50,(HM). Dovolj je, če ti mož plača en cent odškodnine," Je razsodil sodnik. vabilo na domaČo ZABAVO. Ožji prijatelji in znanci so se odločili, da priredijo malo domačo zabavo za našo šele iz stare domovine do*|o rojakinjo M rs. Hostič, to je materi dobroznane-ga Fr. Bostlča, katera Je prišla iz Šenčurja iz Gorenjskega sem k svojemu sinu. Tem potom u-Ijuduo vabimo vse prijatel|e katerih pismo mogli osebno povabiti, d*, naj pridejo v soboto dnu )9. jan. v Masonic Temple na 2800 So. Millard Ave., ob o-smi url zvečer. Torej pridite gotovo, vas uljudno vabi odbor. (Adv.) —Prijatelji. Mr, A. Mervar, Cleveland, Ohlo. Cenjeni;— * Tm hr»ik» «rtlea .kan.liHMi.U »ImI»IIIm>. ki i« »raifia Mm Nufcli>v" .t« V«M tmilH* M»»4m> 9$M Imtm t« Mi T«** 1'Mi, M Mt «•«(•» Ml M <*•»»« PO* dkuštth M. i-rfilKUU. —m» I« .»t, I** tU *•»!*» Ml H-UM «4». t»M'< II« «MM vm- SI Kimh « H» tU, In Ki *4r«*M« m »mm «. O. D MMtll Ako »•*»♦♦!« »mfim* * «•» «> »m tM«l *Oiu M I AS*.I Wlbon naaval sukače hlnsvee. Baltlmort-. Md. — Dr. Hugh Voung, glava tukajšnje Johu Hopklna bolnišnic«, je objavil v torek v "The Baltlmore Bunu" članek, v kaUrem pravi, da je pokojni Woodrow Wilson, ko J« bil prezidaot. imenoval suhače v kongresu "miutrnš hinsvce, kf imajo polne klati pijače in ne ve-rujejo v prohlblrijo, kljub temu pa glasujejo za suluški zak' n liod pritiskom prohiblčnih fanatikov." Wilsofi J* izgovoril U Usede leta 1919, ko js bil bo lan in dr. Young Je bil njeg^! zdravnik. Takrst Je Wllson v tiral prohibični zakon, toda kongres j« o\r»el njegov vtOt. naroČite hi knjigo mamkriaki slovbucl** VELIKI VEUKONOČNIjIZLET V JUGOSLAVIJO Kakor prejšnja leta, tako tudi letos priredimo izlet v staro domovino, katerega bo vodil v potovanju izkušen uslužbenec Cunard linija.. On bo skrbel sa potniško prtljago, kakor I udi za druge stvari na potovanju. Popularen hitri pamlk BERENGARIA odplijj« Iz N*w Yorka v Cherbourg v patak & marca Ppfniki bodo pravafasno drnJte na kateregakoli lokalnegs ra«topnlks Cunurti linije, ali pa pišite naravnost na t CUNARD LINE *4« M. MlCtlM«AN AVK. ifllCAOd II4J I« PR08VETA ČETRTEK, 17. JANlABjj Janko Telbsn: Saajs gotpoiM r Poklskarja "Vidiš, konec jI porine* v u-•U . . . "Stoj!" bo padlo v kanal. "Kaj še, saj je »podaj skleda. Takole malo zaropota in tu odprem vratca ,evo tp ima* narezane koščke. To so pa sedaj moderne Benetke." "Poviila sta božji dar." "Dosti imam, pojdiva." Zavila sU zopet na trg in gospod Pok lak ar je izrazil željo, da bi se malo peljala po vodi. Hitro je bila gondola pri roki in šlo je po zeleni cesti iz kanala v kanal, mimo palač in umazanih hi*. Eno uro so se že vozili z beneškim tramvajem in bili so ravno sredi največje gneče "ca-nale grand", kar se je nekaj prigodilo, kar se tudi na suhem večkrat zgodi, privozil je motorni čoln, katerega niso videli. "Tresk —M in gospod Poklu-kar se je lovil po zraku, potem pa je plusknila voda visoko in staromodni slamnik, ponos časti in slave, je plaval sam brez gospodarja po vodi. Prihitela je beneška požarna braraba, reči moramo, da je bila trenutno na mestu, ter z dolgimi kljunači izvlekla nenavadnega kopalca, ki je že na dnu kanala lovil rake. Nezavestnega gospoda Poklu-karja so polotili na hodnik in ker je bila sila nujna in umet- no dihanje potrebne, so priklo-pili tok in električni motor, kateri je vzdignil in spustil njegove roke 6000krat v minuti, čez četrt ure se je naš pacijent zavedel in prvo vprašanje je bilo; "Kje je moj slamnik T _ Ko je ta zopet tičal na simetrični glavi, nehvaležna stvar, ki ni hotela z zadnjim potomcem na dno, se je naš junak vzdignil, prijazno stisnil gasilcem roke in z An toni jem sta se podala na Markov trg in to po suhem. Na kamnitem hodniku koder je hodil naš nesrečni mokri prijatelj se je poznala dolga črta, ker je še vedno curljalo od njega. Na Markovem trgu je prijel Antonijo "bakšiš" in prisrčno sta se poslovila sorodnika davnih pradedov. Letalo je bilo še vedno privezano za strelovod zvonika in mož postave je svečano zatrdil, da ni nikogar pustil na stolp. Ko je tudi on dobil svoj "bak-šU" se je gospod Poklukar podal k letalu, kjer je pognal motor in si posušil obleko. Se enkrat je njegov pogled splaval po zgodovinskem mestu in po slani vodi. ki pač ni imela preveč dobrega okusa našega junaka, potem pa je potegnil za vzvod in veliki ptič je nadaljeval svojo pot. "Adijo serenissima. Z bogom Venezzia." i * Dolga ravnina se je razprostirala spodaj In veliki ptič jo je hitro meril, kakor bi požiral ki- lometre. Pod njim se je prikazalo mesto Padova. ki leti popolnoma na ravnini komaj 10 m nad morjem. Mesto ima okrog 60,000 prebivalcev in je že staro še za časa Rimljanov. Mesto samo je bolj mrtvo, znamenita je cerkev Sv. Antona Pado-vanakega, čez katero ravno sedaj leti letalo. Toda naprej^ Spodaj teče železna cesta in na obeh straneh se razprostirajo nepregledni vinogradi. Kmalu se začno ved igo vati griči,, z vedno zelenimi oljkovimi gozdovi in tam v ozadju se blišče nebo-tični tirolski snežniki. Kakor srebrn paa se vije tam doli Adi-ža io iz ozračja stopajo obrisi starodavne trdnjave Verone. Letalo takroži in se spušča navzdol počasi nad mesto ter pristane v fortu "Brocolo", kjer je tudi ve, lika brezžična postaja. Dvorišče se napolni z vojaki in mal častnik z veliko kapo, ki mu visi na všesih, prileti na tenkih nožicah, k letalu in začudeno gleda mednarodni znak, zastavo vseh zastav, centralni prapor ženske republike. "Odkod in kam, Mio caro?" "Iz dežele svobode ln davkov, v Ameriko." "Brftvfssimo!" Kmalu so bile diplomatične zadeve urejene in Častnik, ki se je ves blestel od samih odlikovanj, ki Jih je dobil v svetovni vojni, ker je prvi pribežal od Soče do Verone, ter sedanji poveljnik forta "Brocolo", je povabil na*ega Junaka na zakusko. Belokoži, svetlolasi divjaki, ki so ustvarili tisti strašni panteon, so bili iz iste korenine kot on. O lahkožlvosti smeh ljubečih Latin-cev ni pri njem niti sledu. Kadar se smeje, se smeje Is nekega razpoloženja, ki nI drugega kot divje. Smeje pa se redko; prečesto je otožen. In ta otožnoet Je tako globoka, kot korenine' njegovega naroda. Plemenska ded*čl-na je otožnost, ki je naredila njegov narod trezno misleč, čistega življenja ln fanatično moralen. Glavni izvor te prvotne otožnosti je bistveno bila vera. Toda Wolf Larsen vere ne pozna. Njegov brutalni materlailzem je ne pri-pušča. Zaradi tega mu ne preostaja drugega kot da je kakor od zlodja, ksdar ga prime slaba volja. Da ne bi bil tako strašen človek, bi ga včasih pomiloval, kakor n. pr. pred tremi dnevi, ko sem bil tel v njegovo sobo, da mu napolnim vodno steklenico; nepričakovano sem nameril nanj. Glavo je držal v rokah In rame so se mu krčevito dvigale kot bi bil ihtel. Videti je bilo, da ga tlači neka mogočna žalost. Ko sem natlhem odšel, sem ga slllal stokati: "Bog! Bog! Bog!" To ne, da bi bil klical Boga. Bilo je sgolj neko vskllkanje brez pomena, a,prihajalo mu je is dute. Pri obedu je prosil lovce, naj mu povedo kako zdravilo zoper glavobol, in zvečer je bil malone slep in se je majal po kabini, dasi je bil tak hrust. "Vse svoje iive dni nisem bil bolan, KI*, da," je dejal, ko sem ga spremljal v njegovo sobo. 'Tudi glava me nikdar nI bolela, rasen takrat, ko se mi je glava celila, ki mi jo je bil rasčesnil vitel za sidro." Ta glavobol, ki mu Je jemal vid, je trajal tri dni. Larsen je trpel, kot bi trpele divje živali, brez tožbe, brez sočutja, popolnoma sem,--— ——-—-—~——___. Ko pa sem davi stopil v njegovo sobo, da bi mu postlal posteljo in uredil druge reči, sem ga nate! zdravega In pri delu. Miza in postelje sta bili polni papirja s črteži in računi. V ro-ki je držal testilo ln ogelno črtalo in je risal na veliki {proeojni poli papirja nekaj, kar je bilo isjdobno nekaki tehtnici. "Hej. Klada!" me je poadravll. "Pravkar dcvršujem zadnje malenkosti. Ali hočeš videti, kako bo to delovalo?" "Kaj pa je tisto T" sem vprašal. "Priprava, ki prihrani mornarjem mnogo dela in ki naredi navigacijo preprosto kot otroški vrtec." je radostno odvrnil. "Odslej bo vsak otrok lahko vodil ladijo. Nobenih dolgoveznih račnov ne bo več treba. Samo eno zvezdo ns nebu ti bo treba, pa boš na mah vedel, kje se nahajaš. . Poglej Y Sedaj položim pro-rorno merilo na ta zvezdni zemljevid ter sučem merilo na severnem tečaju. Na merilu sem izdelal višinske kroge ln smernice. Treba mi "je samo polotiti ga na tvetdo, zaaukall merilo dokler ne leti tistim številkam spodaj na sem* Ijevidu nasproti in evo. takoj imaš lego ladije." Is njegovega glasu je zvenela zmagovest-nost in oči, to jutro čisto modre kot morje, so se mu iskrile. \ "Dober matematik morale biti," sem dejal. "Kje pa ste hodili v šolo?" "Nikdar nisem videl nobene od znotraj." je bil odgovor. "Kam sem «e moral dokopati do ttur -In zakaj misli*, da »em to reč naredil?" Je nenadoma vprašal. -Meni*, da sanjarim, da bi zapustil za seboj odtise svojih stopinj na pesku časa?** In tšarohotsl se je strašno, po. »ogljivo, kot te večkrat Tega pa ne Ampak, da to reč patentiram da si naredim de- narja iz nje, da bi vžlval na veo moč svinjarijo, dočim bi drugi delali. To Je moj namen. Ampak ko sem delal to pripravo, sem imel tudi užitek." 7 "Veselje ustvarjanja," sem zamrmral. 'Tako nekako, mislim, bi se moralo reči. Kar pa je samo drug način, da se izrazi veselje življenja v tem, V mali dvorani, ki ni bila pobeljena že S00 let in ki je bila rujava kakor Poklukarjev klobuk, se je zbrala družba častnikov in bivtih "infanteristov". Bilo je veselo, mnogo se je govorilo in napitnice mili domovini ter "duceju" so se vrstile, da je na* heroj strahotna gledal ako ne stoji v kakem kotu detektiv, da ne bo nazadnje obtožen veleizdaje. Tudi to je minulo in solnce se je zmislilo, da bo *lo za tirolske hribe spat. Družba se je podala na najvišje obzidje, ker škoda bi bilo zamuditi razgled na Verono ob solnčnem zatonu. Verona leži sredi cvetočih goric, ki se razprostirajo krog in krog ter rode znamenito kapljico "vino veroneee". Mesto ima krasno lego na obeh bregovih Adiže, ki ga v velikem oboku deli na dva dela. Proti oboku te-petajo na zelenih gričih oljkovi gozdovi večno lepo pesem o davno minulih dneh, vrste se vitke ciprese, granate ln cvetoča figova drevesa. Tam od daleč pihlja sveži planinski zrak od ne-botičnih snežnikov ter se igra z velikimi belimi cvetovi, ki se zde, da so pripeti, kakor lasto-vičja gnezda na belih zidovih razkošnih vil. Na nasprotni strani pa čepijo starodavne palače in male hi*ice, prav.tja do nepregledne ravnine posejane z vinogradll. Bele ceste, ravne, z jagnetovimi drevoredi se kri žajo na vse vetrove. Cez vso to južno krasoto pa 'plavajo poslavljajoči se solnčni žarki igrajoči se z valčki Adiže. "Krasno", je vzkliknil gospod Poklukar, koliko let more biti staro to mesto. "To vam pa jaz pojasnim "fratelo mio"," se Je oglasil star "capitano" z rudečim nosom znamke "vino veronose". "V mladih letih sem študiral zgodovino in ker me niso veselili prašni arhivi, sem pero zamenjal s sabljo in Črnilo z vinom, vendar mi je ostalo te nekaj v glavi od istega časa " "Mesto je staro že nad 2000 et, torej je že obstojalo pred Kristusovim rojstvom. Bilo je rojstno mesto več znamenitih Rimljanov,^ kakor Plinija II. Korozija Nepota in te več drugim. Skozj Verono se je od pradavna lgtekal ves promet ln rečem, da je bila glavna žila vse gorenje Italije, za to se ji reki Rimljani "*ugusta," zvitena. Tam kjer je sedaj grad sv Petra ("Castel san Pietro") je stal nekdaj kapitol ln te sedaj se vidijo ostanki starorim skega gledališča. Priča takratnega razko*ja pa je te danes razvalina !"amfiteatra", katero vam pokažem pozneje." "Tu okrog so se vrftili velik boji. L. 488. je kralj vzhodnih Gotov, Teodorik premagal rim skega vladarja Odoakerja. Za časa rimsko-nemikih cesarjev se je me*čanstvo udeleževalo bojev med Hohenataufl ln Welfl, po porazu prvih se je mesto razvilo v meščansko republiko. Prv predsednik je bil 1. 1620. Martin della Scala, ki je dobro vladal ter Verono povzdignil do vi*ave{ ki jo ni praJe ne paenejte imela, zato ga je mestni svet 1. 1262 imenoval aa stalnega vladarja Dvanajst vladarjev iz te hite je vladalo celih 126 let. Za časa vlade Cangrande della Scala je prlbežal v mesto pesnik "Nebe-Ake komedije". Dante, kjer je bil prijazno sprejet in užival gostoljubje od I. 1816—-1320. Koncem 14. stoletja je zavladal vojvoda Viscoiiti in 1. 1406. so podjarmile Benetke, Verono in skupaj so potem pri*le 1. 1797. pod Avstrijsko tezlo. Po nesrečni vojni za Avstrijo 1. 1866. je bilo celo lombardsko-beneško kraljstvo priklopljeno združeni Italiji." •Tam doli je glavni trg: "Piasza d' Erbe" (trg telišč), s starim vodnjakom, na katerem je kip od I. S80, ki drti v rokah napis: "Pravici sluti to mesto in ljubi hvalo". Da je bilo mesto vedno telo bogaboječe pričajo številne cerkve. Evo vam tam najlepšo cerkev Sv. Anastazije in tam Sv. Zena. Tam najstarejša "San Fermo Mag-glore'\ in druge kapele, katerih imen vam ne bom razlagal." 'Toda moja goepoda. moje grlo Je suho, kakor zemlja meneča h v gu*ta. zato predlagam, da se podamo v mesto, kjer je ladoatl dobre kapljice." Predlog je bil s odobravanjem sprejet in cela družba se je po-dala po griču navzdol tez most Adlte v mesto. < ,DaUs pHkoSaJit.) ITALIJANSKE HARMONIKE m tafe- mU. D*. Mt I S t D O jamstvo. NUa mi J« niijn O« V** draarik isdalavslesv. Bmpldnl pouk na karmontk* aaftlai k up"«. PUM* po branpladni katak* BUATTA SBSBNBLLI a CO. 1«I4 Btoa Utond Avs. Dspt. 1«. CMnp, DL Olajša glavobol in želodčni nered. V ranici j« čudovito, kako Nuca-Ton« hitro olajia glavobol, t*tod«ni nered, »»peko, vftetje ledvic ln mehurja. Ur soak« bolesnl, ki iivirajo v«led slabe prebave. Nupa-Tone o jata oslabele ilvas in oriiM| pogrne idr« v okrepiujo* spanec In povsda te*o oslabelim IJudam. Ur. WUUmm Galer pravit Predno asm jemal Nuga-Tone. sem trpel ritko no« na glavobolu. bolečinah v teladcu to moje lice ja imelo slabo barvo. Sedaj ja iagtall glavobol tt tudi isioddns bolečine; moje lice Ja 4leto in Urare barva." Nuga-Tone uctvarja taka čudovito uspehe, da bl ga morali poskusiti vsi. Iri niso dobrega sdravja, so I »mučeni in nrrvocni. Nuga-Tone aa Sobi v vseh prodajalnah sdravil, ako na. ga vam val trgovec s adrovili naroči od Mlagatalja a sdra-vilL <**>"•> Izredna ponudba vsakomur! Nove vrste Artone fo*i $35.00 vrednosti. Po poaebni ceni sedaj za sy 9k AKTONK KONOGRAKO To is it vratna dobrg. as* narejen Hi drnsada« M vadnib fonografov. Ne da bodato iks^i' »kavo do- tačkl sabo ju. ki as In Velikost ja ltsll visok, ima proaiora ta It plotč in | "HKINEMAN" motor in igra več komadov g aa vi t jem. ter jamčea velik (onogvnf, ia j« J2r-Jtrii.il Kil in • Poleg damo tudi « sbranik pk*č in 100 | Vaa pripravljena M in vsa tO danio po sniteni ceni m svoto «0.0«. Pilite ia šmmm, Ns odlkiajte, iasMso Jih samo 2000 in u prodani v kratkem. Ko bodo U rasprodani. pa takoj vrne m staro eeno, ki je velik« PeAUita nam vala ime in naslov ia 11,00 kot M jamstvo, oataio pn plačate potem pu« ko vam princes blago na dom in t« par centov podtalna, ko aa vam prinese fonu«raf. ( in 100 igel. Zadovoljstvo jam tono ali val denar vam damo naaaj. pilit« aa: 2148 W. Chieago Are. UNION TRADiNG OO. Dspi. 195 (Hambaldt Patfc Statlan.) Chi«« SEST DNI PREKO OCEANA Majfcrajfta Ia Mjbrif PARIŠ, 25. 15. M. (Ob lli di Fraaoi, V tak; [• t, nirea (Ob pMM4L) Najkrajftn pot po t^mmUi. Vsakdo je kabini n vsemi ■ — Pijitg to slavna ska k Maja. laradna slaka FRENCH LINE ns N. Mkkifsa Ave. Chieago, IB. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije in *e posebno list Proaveta sa koristi, ter potrebno agitacijo svojih drultSv in članstva in sa propagando svojih idej. Nikakor pa ne sa propagando dragih podpornih organizacij. Vsaka organizacija ima običajno svoje glasilo. Torej agitatortčal dopisi in naznanila dragih podpornih organizacij in njih društev naj se ne podil ja jo listu Prosveta. IZVRSTNA PRILIKA Člani in Bailice S. N. P. J. Sedaj lahko dobite list Prosveta vsak dan sa eno leto in knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00—ako nam poftljete brez odbitka sroto «6.80. Ali pa tri kajige: SLOV.-ANGLEŠKA SLOVNICA, vredna $2.*0, ZAKON BIOGE-NEZIJE, vredna $1 JO, In PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1J0, sknpaj vrednost $5.00 In dnevnik Prosveta za eno leto ss evoto $8.30. To velja sa Osne S.N.PJ. za rm stare in nove naročnike. Ne člani pla čajo $7J0. Lahko dobite ^ol leta dnevnik Prosveta In skupne | vrednosti za $2M knjig, n. pr. JIMMY HI60INS, ZA-KON BIOGENEZUE, ali pa ZAJEDALCE in HRBTENICO In INFORMATOR ako nam potljete svoto $3.90. Nečlani poiljejo $4.50. Ali pa za $2.90 pol leta list Prosveta in knjigo JIMMY HIGGINS. Nečlani $3.60. Vsak mora in naročila To vse velja sa stare in nove naročnike, poslati celo sroto brez odbitka. Denar poiljlte na upravnlitvo na naslov: PROSVETA, 2657 So. Lawndale Ave„ Chieago, I1L Pošiljam $. Ime Naslov DrŽflVfl. . ......... s . »s s ••• s» .....••• e. .......... • Cl. društva.. NAROČITE SI KNJIGO "AMERIŠKI SLOVENC ••••••••••••s •••••09••••••••••••••••g••••asssssssssees••••••p* ••••••••••*•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••,••»»••••••••••••••••• ' '.J^llll^liLliLji"'^" Znižan cena knjig Književne Matiee S.N.P.J. Sedaj js prilika, bratje tat sestre, da si vsakdo lahko naroči eno ali več knjig po zelo nizki ceni. Knjige so dobre, poučne in morali bi jih imeti v vsaki hiši. AMERIŠKI SLOVENCI—ta knjiga obsega 682 strani in mnogo krasnih zgodovinskih slik, je prijazna za čitanje in vam daje veliko pouka o zgodovini Amerike, ameriških Slovencev in naše S. N. P. Jednote. vredna $6.00-sedaj ........................................................................... Knjiga ...41.50 SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga za učenje angleščine In rasnimi drugimi pojasnili, vredna $2.00—sedaj..............50c ZAKON BIOGENEZUE—U knjiga pojasnjuje splošni razvoj in naravne zakona, vsebuje veliko poučnega sa vsakega človeka, vredna $1.69— ssdaj ...................."V.........................M.............................................50c PATER MALAVENTURA V KABARETU—povest iz življenja ameriških frančiškanov in dollvijaji rojaka, vsebuje precej slik, vredna $L60— ...............................................................................................................50c ZAJRDALCf—povest te slika skritega Življenja slovenskih delavcev v j^eriki, vredna $1.75-ssdaj..............................................................50e JIMMIE BIGOmS—zanimiva in krasna povest, spisal dobroznani pisatelj Uptoa Sinclair, poslovenil I. Molek, vredna $1.00—sedaj........................50c HRBTKflCA"—drama v treh dejanjih s prologom in epilogom-^nehko vezana, stane samo................................................................................. i ••••••••••••••a • .. • sgasssssss I i vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—zelo priporočljiva ss člane—stane samo-----------------------------------------------------lOc js veljavna od 1. novembra 1928 pa do 1. aprila 1929. Odtrgajte ta listek, priložite potrebno svoto v pismo in pošljite na Prosveto. v * . . v PROSVETA, 2667 S. Lawndale Ave., Chieago, m. ' Priloženo vam pošiljam svoto $................kot naročilo za sledeče knjige: W.IM«M«|||(«Mlll»IHHM«H.IIMIIMM»«„1„mMmM,M<„ iwmiB.mMWM,wm...M.^..m...----.—t................. >H.HMHHHM.M. ..................................... Knjige pošljite na naslov: ................................. ......... Nsslov ...................... »»#•—# #>seeeese Prfloieno vam pošljem tudi naročnino za list Prosveta svoto $._________ ClsnlIfiL N. P / plačajo za celo leto $4JO, za pol leta $2.40 in ne člani to to^5iedrtara'r " BaroiniB°' (To ^ Chieago, Oicero asm SI SEZSl WhkA