Ljubljana, nedelja 30. januarja 1944 t- !> Upravmfcvo : Ljubi tana, Pucctmjera oUca 5. Telefon h. 31-22. 31-23 51-24_ Inceratili oddelek: Liubliana, Puccini jeva ali» ca 5 — feietoo «. 31-25. 51-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Ukliučno tastopstvc ta ogla«« a hali je io inozemstvo : UPI S. A- MILANO_ Računi: za Liublianskc pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu it. 17.749, za ostate kraje Italije Servizio Conti. Con Post. No 11-3118 isbsia ritk d• a omo ponedeljka N a r o.é a i a a znala m e » e t o o Lit 18-—» vključno * »Ponedeljskin» I» Lil 36.50. erbitterte Ringen im Osten Vor Leningrad bis jetzt 510 Feind panzer vernichtet — Allein am Freitag 223 Panzer an der Ostfront abgeschossen — Bei erneutem Terrorangriii au! Berlin 43 Feindbomber abgeschossen Ans dem Führerhauptquartier, 29. Jan. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Bei Kertsch und südwestlich Tscherkas-sy wurden starke feindliche Angriffe ab-^ewicsen. In einer Einbruchsstelle wird noch erbittert gekämpft. Während östlich Bela ja Zerkow stärke- - ■ feindliche Angriffe abgewehrt wurden, nd südöstlich der Stadt schwere Kämpfe mit vordringenden feindlichen Kampfgruppen im Gange. Südlich Fosrebischtsche hatten unsere Angriffe weiter guten Erfolg. Stärkere feindliche Kräfte wurden vernichtet und ;m Bere ch eines Armeekorps 73 sowjetische Panzer und 64 Geschütze zerstört fxier erbeutet. Der Oberjäger Butz in einem Jägerregiment schoss hier am 26. Januar mit "inem Geschütz zehn feindliche Panzer ah. Westlich Polonnoje warf eine Panzerdivision die vorgedrungenen Sowjets im Gernangriff zurück und eroberte e-ne wich-fige Ortschaft wieder. Zwischen Pripjet und Beresina zcrschlu-rren unsere Truppen wiederholte Angriffe ".er Bolschewisten in schweren Kämpfen. Nordwestlich des Ilmensees und im U.uim sücll ch Leningrad stehen unsere IKvisionen we'ter in schweren Abwehren püen gegen wedt überlegene feindliche Gräfte. Bei tiner p'anmässigen aurüek-•lahme unserer Linien wurden die Orte no und Gattsehina aufgegeben. Seit Beginn der Winterschlacht vor Le-i ngrad wurde» in diesem Frontabschnitt ich bisherigen Meldungen 510 feindliche anzer vernichtet. Die rheiniseh-westfäli- - he 126. Infanteriedivision hat sich nn-er Führung des Oberst Fischer bei die-• n Kämpfen besonders ausgezeichnet. An der Ostfront wurden gestern insge-r t 223 feindliche Panzer vernichtet. Im Weatabsehnitt der süclütaiienischen 5'ront griff der Feind nordöstlich Castel-rte n-ch heiliger Artillerievorbereitung i. In schweren wechselvollen Kämpfen liing es ihm, den Monte Rotondo hi Be-tz zu nehmen. Wiederholte Angriffe wei-rr nordöstlich und im Abschnitt von S. ~A':a wurden unter hohen Verlusten für ; n Feind abgewiesen. Auch mehrere Angriffe, die der Feind an dem Landekopf KSESSKSSSD von Nettuno mit Panzeruntersttttznng führte, blieben ohne Erfolg. Vor Anzäo bekämpften deutsche Schlachtflugzeuge die feindliche Transportflotte sowie grössere Ausladungen des Feindes. Vier Frachter mit 14.000 BRT und drei grössere Lan-dungsf ahrzeuge» wurden zum Teil schwer beschädigt. In Hafenanlagen und Ansammlungen von Landungsbooten wurden Volltreffer erzielt. In den frühen Morgenstunden des 2». Januar setzten britische Terrorflieger ihre schweren Angriffe auf die Iteichshaupt-stadt fort. Zahlreiche feindliche Flugzeuge warfen im Schutz der Wolken eine grosse Anzahl von Minen, Spreng-, Brand- und Phosphorbrandbomben ab. In verschiedenen Stadtteilen entstanden Schäden. Betroffen wurden wiederum vor allem Wohnviertel, Kirchen, Krankenhäuser and Kulturstätten. Die Bevölkerung hatte Verluste Nach bisher vorliegenden unvollständigen Meldungen wurden 43 feindliche Bomber abgeschossen. Die Zahl der in der Nacht zum 28. Januar abgeschossenen feindlichen Flugzeuge hat sich auf 32 erhöht. Damit verlor der Feind bei seinen beiden letzten Angriffen auf Berlin mindestens 75 viermotorige Bomber. Ausserdem wurden über den besetzten Westgebieten neun weitere feindliche Flugzeuge abgeschossen. Deutsche Flugzeuge griffen in der vergangenen Nacht Ziele im Südostengland, an. Im Wehrmachtsbericht vom 26. d. M., veröffentlicht in der Nummer vom 27. d. M., entschlüpfte uns ein unliebsamer Druckfehler, wodurch der Sinn eines ganzen Satzes verloren ging. Der betreffende Satz muss lauten: »Bei den schweren Abwehrkämpfen der letzten Tage hat sich die 15. Panzergrenadier-Division unter Führung des Generalmajors Rodt bei der Abwehr aller Durchbruchversuche des Feindes durch beispielhafte Standhaftigkeit hervorragend bewährt.« , Wir berichtigen hiemlt den Fehler und bemerken, dass der slowenische Text dieser Stelle richtig wiedergegeben worden ist, so dass unsere Leser den Fehler sofort berichtigen konnten. Nova ameriška Izsiljevanja v Argentini Vigo, 28. jan. V Zedinjenih državah in vngiaji so z zadovoljstvom sprejeli na an j e. prelom odnosov med Argentino in. .i mi silami, izvršen pod anglcameriškim tiskom, istočasno pa dajejo vedeti ar-. intinsika vladi, da smatrajo ta prelom : olj kot pivi korale, ki mu morajo sleali še drugi. Tako javlja Reuter iz Wa-r.gtona. da so diplomatski krogi poudari. da je morala Argentina kapitulirati - red enotno fronto«. V W&shmgtonu pri-kujejo, da bo Argentina izpolnila sterne na'.oge, ki so ji bile pred dvema le_ .orna na panameriški konferenci dodelje-ne. še bolj jasen je »Exchange« v nekem ročiiu iz Londona, v katerem piše, da čakujejo zavezniki več kakor samo formalen prelom političnih odnoiov z osnimi .ami, preci en bo Jo prepričani o dobri volji iamirezove vlade. Po nekem komentarju »New York Time-je razvidno, da se ne bodo v Washing-onu zadovoljili zgolj s prelomom odno-sajev Argentine z osnim silami, kajti, ugotavlja. »New York Ttimes^, lodpošiljatev oce v Berlin še ne izpremeni ničesar na ižaju. Ameriški list se spušča celo dalje n meni, da je edino sreistvo, M bi pre-'ornilo žarek odnose z osjo, olstop Rami-rezove vlade. Iz vsega tega je razviino, da bo argentinska vlada navzlic svoji Ameriki po-'ušni politik; imela malo prijateljev. Zato ne bo popustil pritisk iz Wash'ngtona in Londona. Posebno Zedinjene države bodo ;x> svoji stari taktiki nadaljevale izsilje- vanja in zahtevale od Argentine vedno nova priznanja. VJgo, 28. jan. Po objavi preloma Argentine z osjo, je javil Reuter odstop argentinskega pravosodnega, notranjega in poljedelskega ministra. Primerom ministrov so sledili trije visoki uradniki. Ta vladna kriza v Buenos Airesu dopušča sklep, da ni obstojalo v Ramirezovi vladi soglasje glede preloma Argentine z osjo. Zelo dvomljivo je, ali odobrava argentinski narod diplomatsko dejanje svoje vlade. Tako poudarja n. pr. švicarski list »Bund«, da se Ramirez ne more opirati na sklep argentinskega parlamenta in se bo šele videlo, ali bo to služilo notranjemu miru. List »Berner Tagwacht« pa opozarja, da so veliki delj argentinskega naroda še danes naklonjeni Nemcem. Vigo, 29. jan. Argentinski državni oddajnik je razširil poročilo, da je na osnovi sklepa vlade prekinjena vsaka radio-telsfonska in radictelegrafska zveza med Argentino ter Nemčijo in Japonsko in po teh dveh državah zasedenimi ozemlji. Vigo, 29. jan. Argentinski veleposlanik v Riu de Janeiro general Arturo Rauzon je odstop"-l. Buenos Aires, 29. jan. že v oktobru ime-J novani novi argentinski poslanik za Washington je v četrtek odpotoval z letalom v Zedinjene države. Stockholm, 28. jan. Uradno objavljajo, da je švedska vlada sklenila ugoditi prošnji argentinske vlade in prevzela zaščito njenih interesov v Nemčiji in Japonski. Mlllja žrtev na Balkanu Beograd, 28. jan. O novem redu v jugovzhodni Evropi piše Calin Ross v »Donauzeitung«: Od sporov in vojn med majhnimi gr-žkimi mestnimi državami do današnjega dne se pojavlja tu najbolj očitno razdvojenost evropskega prostora. Dolga stoletja e bil Baikan pozorišče tujih »napadalcev«. Carjevina je poizkušala zakriti svoje osvojevalne načrte za plaščem vseslo-vanske misli, v resnici pa je bila to zgolj fikcija. Sedaj poizkuša boljševizem doseči s komunistično agitacijo isti cilj. Zategadelj sta si posebno Anglija in Amerika naprtila nepopravljivo največjo krivdo, ker sta še pred Sovjetsko zvezo zanetili na Balkanu nov požar, ki naj bi se seveda razplamtel proti Nemčiji. V resnici pa je vsa škoda, vse gorje in vsa beda prizadela v prvi vrsti naščuvane in zapeljane balkanske države. Okoli milijon ljudi je že padlo v tej državljanski in tolovajski vojni. Balkanski Slovani, končuje Colin Ross, imajo s Slovani iz evrazijske stepe skupno samo še ime in predvsem niso komunisti. Tako preveva danes ves Balkan protiko-munističen pokret, ki je izzval v zavezniškem taboru presenečenje in zmedo. Balkan ne spada k evrazijski stepi, najsi vlada v tej sedaj carističen ali komunističen diktator, še manj pa k angleškemu ali ameriškemu življenjskemu prostoru, temveč edino in popolnoma jasno k Evropi Rešitev balkanskega problema je torej možna zgolj v okviru celotnega evrop- skega novega reda in v tem je dolžnost Nemčije kot poštene posredovalke. Tudi Tito fcoše fest! zastopan v zavezniškem posvetovalnem odbofu Ženeva, 29. jan. Tito je sedaj vložil prošnjo, kakor poroča »Dailv Sketch«, da bi smel tudi on poslati svojega zastopnika v tako ur.enovan: zavezniški posvetovalni odbor za Sredozemlje, toda s tem se začenja kočljivo vprašanje, ker je jugoslovanska izseljenska vlada v Kairu že imenovala zastopnika v ta odbor. Vprašanje je še bolj zapletene», ker so v odboru lahko zastopane samo diplomatsko priznane vlade ali odbori, medtem ko je priznan Tito edino »vojaško in ne diplomatsko«. Stockholm, 29. jan. Jugoslovanska begunska vlada v Kairu je nedavne, kakr/r poroča londonski dopisnik l-'sta »Morgentidningen«. predložila sovjetski vladi sklenitev sovjetsko-jugo-slovanske pogocibe po zgledu češko-sovjetskega pakta. Ta predlog pa je sprejel sovjetski zunanji komisarijat tako hladno, da je treba zadevo v sedanjih okoliščinah smatrati za opravljeno. Prsi Ficeard 60 let star Bern, 28. jan. Znani raziskovalec stratosfere profesor Avgust Piccard praznuje danes 60. rojstni dan. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! Ogorčen! bog na vzhodu Pred Leningradom doslej uničenjih slo sovražnikovih oklopnikov — Zgolj v petek sestreljenih na vzhsdnem bojišču 223 oklepnikov — Pii ponovnem terorističnem napadu na Berlin sestreljenih 43 sovražnih bombnikov v odseku S. Elia so bili » hudimi izgubami za sovražnika odbiti. Todi več napadov sovražnika na mostišča Nettuna s podporo oklopnikov je ostalo brez uspeha. Pred Anziom so nemška bojna letala napadala sovražnikovo prevozno mornarico in večja sovražnikova izkrca vanja. Štirje tovorni parniki s 14.000 brt. in tri velike izkrcevalne ladje so bili deloma težko poškodovani. Na pristaniških napravah in zbirališčih izkrcevalnih čolnov so bili doseženi zadetki v pclno. V ranih jutranjih urah 29. januarja so nadaljevali angleški teroristični letalci svoje težke napade na prestolnico. Številna sovražnikova letala so v zaščiti oblakov odvrgla veliko število min. rušilnih, zaži-galnih in fosfornih bomb. V raznih mestnih okrajih je nastala škoda. Ponovno so biti zadeti predvsem stanovanjski okraji, cerkve, bolnišnice in kulturni spomeniki. Prebivalstvo je imelo izgube. Po dosedanjih še nepopolnih vesteh je bilo sestreljenih 43 sovražnikovih bombnikov. Število v noči na 28. januarja sestreljenih sovražnikovih letal se je zvišalo na 32. S tem je izgubil sovražnik pri svojih zadnjih dveh napadih na Berlin najmanj 75 štirimotornih bombnikov. Poleg tega je bilo nad zasedenimi za-padnimi ozemlji sestreljenih 9 nadaljnjih sovražnikovih letal. Nemška letala so v pretekli noči napadla cilje v južnovzbodni Angliji. Finska vojno poročilo Helsinki, 29. jan. DNB- Finsko vojno poročilo pravi: Na srednjem delu Karelske ožine je prodrl naš napadalni oddelek v sovražne postojanke, uarčil dve odporni gnezdi in velik del posadk. Na Maaselkaeski ožini ^e bilo izviefoiško delovanje živahnejše kakor običajno. Z drugih bojišč ni nčesar poročati. Fiihrerjev glavni stan, 29. jan. DNB. Vrhovno poveijništvo oboroženih sil objavlja: Pri Kerčn in južnozapadno od čer k asov so bili močni sovražnikovi napadi zavrnjeni. Na enem vdoru se še srdito bojujejo. Medtem ko so bili močnejši sovražnikovi napadi vzhodno od Bele cerkve odhiti, so južnovzhKino od mesta težki boji z napredujočimi sovražnikovimi bojnimi skupi .limi. Južno od Pogrebišča so imeli naši napadi zopet dober uspeh. Močnejše sovražnikove sile so bile uničene in na področju nekega armadnega zbora je bilo razrušenih ali zaplenjenih 73 sovjetskih oklopnikov in 64 topov. Višji lovec Butz v nekem lovskem polku je tukaj dne 26. januarja sestrelil s svojim topem 10 sovražnikovih oklopnikov. Zapadno od Polonega je neka oklopna divizija vrgla nazaj v protinapadu prodrle boljševike in zopet osvojila važen kraj. Med Pripjetom in Berezino so naše čete v težkih bojih razbile ponovne boljševiške napade. Severnozapadno od Hmenskega jezera In na področju južno od Leningrada so naše divizije še vedno v težkih obrambnih bojih proti mnogo nadmočnim sovražnikovim silam. Pri nekem načrtnem umiku naših linij sta bila izpraznjena kraja Tosno in Gačina. Od pričetka zimske bitke pred Leningradom je bilo po dosedanjih vesteh v tem odseku fronte uničenih 510 sovražnikovih oklopnikov. Rensko-westfalska 126. pehotna divizija se je pod poveljstvom polkovnika Fischerja posebno odlikovala v teh bojih. Na vzhodnem bojišču je bilo včeraj skupno uničenih 223 sovražnikovih oklopnikov. V zapadnem odseku južnoitalijanskega bojišča je sovražnik po siloviti topniški pripravi napade! severnovzhodno od Ca-stelforta. V hudih izprememb polnih bojih mu je uspelo zavzeti Monte Rotondo. Ponovni napadi dalje severnovzhodno In bitka na vzhodu se novim viškom Berlin, 28. jan. DNB. Celokupii položaj na vzhodnoevropskem bojišču najbolj označujejo valovi sovjetskih napadov na severu in nemške akcije na jugu bojišča. Jasno se raz v'di sovjetska namera, da s podaljšanjem težišča svojih ofenzivnih naporov v severnem odseku ne odstrani samo stalnega ogražanja s strani nemškega severnega krila, temveč istočasno in sploh šele s tem končno da svojim težko prizadetim divizijam v južnem in srednjem odseku potrebni odpočitek in osvežitev ter jih tako usposobi za nadaljevanje ofenzive proti sredšču nemške vojske. Vsekakor je treba računati z obnovo boljševi&ih poizkusov prodora v ©Tedanjem odseku bojišča. Vsi znaki govorijo pač za to. Možno pa je, da je napredovanje nemškega napada na področju Pogrebišče—Žaikov občutno zavrlo sovjetski urnik in bo učinkovalo na podaljšanje roka obnove boljševiških akcij. Novi boji južno od Čerkasov in južnovzhcdno Bele cerkve vsekakor kažejo, da je nem-'ka akcija vsaj vznemirila sovjetsko vodstvo. Pogled na zemljevid zadostuje, da spoznamo nevarnosti, ki nastajajo na tem področju za iolj-ešviške armade. Tu se komaj ubranimo občut- ka. da je bila sov jetska akcija od končane jesenske ofenzive prav površna, gibčnost Nemcev pa je nasprotno presenetljiva. Značilno je dogajanje, ki se sedaj odig-ava na severu, kjer so boljševiki sicer pridobili ozemlje, ne pa bitke v klasčnem pomenu zmage v bitki in so pri tem dosegli izrabo lastnih sil namestu izrabe sovražnikovih. Pri tem jim ni nič drugega preostajalo, kakor da so dovedlj brez dvoma za druge frontne odseke določene rezerve in s tem ojačili tudi one svoje d.vzije, ki pritiskajo s področja Leningrada proti jugu. Da pa istočasno nadaljujejo svoje sunke proti Novgorodu, dokazuje njihovo ne;zpremenjeno voljo, da si od dveh strani izsilijo prodor skozi nemiko fronto. Vendar pa že sedanji nemški protimanevri kažejo,'da je bila sovjetska volja za prodor samo čista špekulacija. Takisto laliko tudi sovjetske namene prodora med Pripjetom :n Berezino imenujemo špekulacijo. Na tem bojišču številka 2., na področju zapadno od Rečice, se obojestranske akcije dotikajo druga druge. Nemci so tukaj tako zelo trdovratni, da morajo boljševiki plačevati svoje poizkuse z izredno visokimi izgubami. J za 200.000 ton angleških ladij Miičenih pri Anziju Energičen nastop nemških letalcev proti anglo-ameriski izkrcevalni mornarici Berlin, 29. jsn. DNB. V teku 27. januarja in noči na 28. januarja je b:lo aaigleško iz-krcavanje pri Anziju z večkratnim energičnim nastopom nemških vojnih letal ponovno občutno ovirano. Ves dan so nemška letala ne glede na močno sovražno lovsko in protiletalsko obrambo napadala zbirališča ladij v luki ter skladišča materiala in municiije kakor tudi izkrcanjq čet in mo-torn-h prevoznih sredstev. Nemška letala so odvrgla svoje bombe po večini v n z-kem poletu ter povzročila požare in eksplozije na pristaniških napravah. Pri poizkusu, da bi ovirali nemška letala in jih odrinili cd cilja, so b!la sestreljena 3 angleška letala. Težka bojna letala so se v noči na dan 28. januaria ponovno dvignila s težkim tovorom bomb proti angleški prevozni mornarici. Kakor poroča nemško vojno poročilo, so do vedi i ti napadi do izločitve nadaljnjih 6 prevoznih ladij s skupaj 34.000 tonam; za tekoče operac je, s čemer so se skupne izgube sovražnika na tonaži močno približale številki 200.000 brt. Dodatno k že javljenim ladijskim izgubam Angležev dne 26. januarja so nemška izvidn ška ie-tala ugotovila, da sta se meitem od poškodovanih tovarnih ladij potopila nadsljnji parnik s 3000 brt. ter dve izkrcevalni ladji. Madrid, 29. jan. V Gibraltar sta pripluli dve veliki angleški bolničarski ladji, ki bosta odpluli po ranjence na italijanskem bojišču in pri Nettunu. Zaupanja polno razpoloženje v Rimu Rim, 28. jan. Navzlic dogodkom na net-tunski fronti se ni kaj posebno izpreme-nilo življenje v Rimu. Prebivalstvo se komaj še zanima za živahno letalsko delovanje, ki se odigrava v okolici Rima Šole so v zadnjih dneh zopet odprte. Malo otežkočena je bila zaradi dogodkov, ki se odigravajo na področju Pontinskih močvirij, preskrba z živili. Tisk se omejuje na priobčevanje nemških vesti ter vesti italijanskega radija in v glavnem povzdiguje obrambne uspehe nemških čet Rim- Uredailtro: Lfabtiana. Puccmijeva ulica feev. 9. telefon feev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi te ne rrafa.io. Potopljen angleški rušUec Amsterdam, 27. jan. Britanska poročevalska dužba javlja, da je britanska admiraliteta objavila izgubo britanskega rušilca »Holcombec. Angleške letalske izgube nad Berlinom Berlin, 29. jan. DNB. V opoldanskih urah 28. januarja sta bili sestreljeni od protiletalskega topništva dve angleški letali, ki sta leteli v nizkem poletu. Berlin, 29. jan. DNB. Angleško letalstvo je v noči na 28. januarja ^zgubilo na osnovi nemškega vojnega poročila 23 bombnikov. Po najnovejših ugotovitvah pa se je to število zvišalo za 10, da znaša število štirimotornih bombnikov, ki so j"'h sestrelili nemški lovci in protiletalsko topništvo sedaj 33. Stockholm, 29. januarja. Posebnemu dopisniku Reuterja je izjavU očividec enega izar.ed zadnjih terorističnih napadov na Berlin: »Bombniki so oči vi dno imeli namen zažgati cele mestne okraje«. Tudi ta izjava pomeni zavrnitev lažnivih trditev Sinclaira. ska gledališča so še vedno zaprta. Kinematografi igrajo deloma ob 10. dopoldne. Splošna napetost prvih dni je popustila in nastopilo je mirno, zaupanja polno razpoloženje. Prve po sovražnikovem izkrcanju razširjene vesti so se izkazale kot neresnične in razpravlja sedaj prebivalstvo v svojih razgovorih zgolj o časopisnih objavah o poteku bojev. Preskrba Rima z »vili Rim, 29. jan. Za zagotovitev preskrbe Rima z živili je po poročilu rimskega radia pozval mestni guverner prebivalstvo, naj da vsa motorna voz-la mestu na razpolago. Guverner Vat kanskega mesta je gled» na ta poziv dal veliko število tovornih avtomobilov in drugih vozil na razpolago italijanskim oblastem. Teroristični letalski napadi na italijanska mesta Rim, 29. jan. DNB. Tudi v petek so an-<*loameriški bombniki usmerili teroristične napade na italijansko podeželsko prebivalstvo. Leteli so nad va,stm; v Umbriji, La ciju in Toscani ter jih v nizkem poletu obmetavali z razstrelilnimi in zažigalnimi bombam', številne hiše so bile uničene, civilno prebivalstvo pa je imelo deloma znatne izgube. Aretacija izdajalskih badoglijevih generalov Rim, 29. jan. Pod obtožbo, da so s svojim zadržanjem po objavi premirja s strani Badogl'a pripomogli k izdaji italijanske armade in italijanske mornarice je bla vrsta generalov in admiralov prejšnje ta-lijanske oborožene sile aretirana. Med njimi so generala Robotti, Vercellino. Carac-ciola, Gariboldi, Vicchierelli, Rossi ter admirali Campione, Pavesi in Leonardi. Stockholm, 29. jan^ Kakor poroča Reu ter «z južne Italije, je »antifašistični kongres«, ki se je v petek sestal v Bariju, odposlal kot eno svojih prvih dejanj poslanico 'Stalinu. Nesramna bzljševiška laž o Katinu Helsinki, 28. jan. Finski list »Ajan Su-unta« se peča v uvodniku z najnovejšimi boljševiškimi zatrjevanji glede Katina. po katerih so nemške čete umoril-? poljske častnike. V Finski že preveč dobro poznajo lažnivost in krvoločnost kremeljskih mogotcev, piše finski list, m se r.e Dustijo več slepiti s takšnimi sredstvi, višek pa je, da se je celo Anglija pustila zapečati in razširja boljševiške laži o množičnih grobovih pri Katinu. Malo svetovnozgodovinsk-'h dejanj je bilo tako brezdvomno prikazanih svetovni javnosti, kakor boljševiški množični umoi pri Katinu. Res je potrebna prava boljševiška nesramnost, če si kdo spričo dopiinešenih pretresljivih dokazov vedno znova upa drzno izjavljati, da so bili Nemci tisti, ki so v Katinu postrelili poljske častnike, toda moskovskim proizvajalcem laži ne bo uspelo z drzno nesramnostjo in lažjo zatajiti zgodovinsko že davno ugotovljenega dejstva. Anglsško-ameriško nasilstvo prsti Španiji Pariz. 29. jan. Angloameriški pritisk na Španijo je. kakor ugotavlja »Petit Parisien«, stopil v štad:j enostranskih nasilnih ukrepov. Prekinitev dobave goriva za deželo, ki je glede svojih potreb petroleja popolnoma odvisna od uvoza, je sovražno dejanje. Španija se je vedno točno držala svojih nevtralnostih obveznosti. Angleži in Američani, ki so se pravkar podjarmili Aigentino, hočejo uspeh svojega zastraševanja izkoristiti za to, da bi Španija ugodila njihovim željam. T>ka politika pa ima lahko nevarne posledice. kajti nikoli ni dobro preveč žaliti nacionalnih čustev kakšnega naroda, posebno ne takega, Id je tako ponosen na svoje tradicije in 'jubosumen na svojo neodvisnost kakor špan-ski. Madrid, 29. jan. Ameriško zunanje ministrstvo objavlja, da je na osnovi sklepa ameriške vlade ustavljen prevoz petroleja v Španijo. Napad na japonsko bolniško ladja Tokio, 28. jan. Z nekega jugopacifiške-ga oporišča javljajo o novem protipravnem napadu na japonsko bolniško ladjo »Yoshing Maru«. Dne 26. januarja je neko sovražno letalo v ranih urah bombardiralo ladjo, čeprav je bila dovolj označena in je bila vidljivost dobra. K sreči ni nastala nobena škoda. To ie " 19 napad sovražnih letal in podnv ponslie bolniške ladje. Komunisti uctsrili grškega ministra Atene, 28. jan. Včeraj zjutraj so trije mladi možje ustrelili grškega ministra za delo Nikolaja Kalivasa, ko je odhajal iz svoje hiše, da se odpelje z avtomobilom v ministrstvo. Kakor je bilo ugotovljeno, so ta atentat organizirali komunisti, kar je izzvalo med grškimi delavci tem večje ogorčenje, posebno, ker izhaja delovni minister sam iz delavskih krogov in je bil zelo priljubljen pri delavcih, za katere se je vedno z največjo vnemo zavzemal. Ka-livas je podlegel poškodbam na prevozu v bolnišnico. Odpor prsti Hooseveltovi poslanici kongresu ženeva, 28. jan. Spor v ameriškem kongresu o volivni pravici vojakov je po vesteh iz Washingtona izzval v torek novo razburjenje, ko je Roosevelt naslovil kongresu izredno ostro pisano poslanico. Roosevelt zahteva primerno zakonodajo glede volivne pravice vojakov in označuje senatov predlog, ki prepušča odločitev glede vojaške glasovalne pravice posameznim državam, kot »nesmiseln« in kot »prevaro«. Po prečitanju poslanice v senatu se je ogorčen dvignil senator Taftal. Izjavil je, da označbo »prevara« za senatov predlog odločno odklanja. Predsednik je »naravnost žalil« senat, čitanje poslanice v reprezen-tantski zbornici so republikanci večkrat prekinili z ironičnim smehom, ki je bil zvezan z raznimi vzkliki. ženeva, 28. jan. »New York Daily News« prinaša za Ameriko značilen članek o bližnjih predsedniških volitvah. Ker bodo igrale pri bližnjih volitvah veliko vlogo ženske volilke, meni list, da bo imel največ uspeha republikanski kandidat Tom Dewey, ki je »tako lep, da njegova lepota kar sapo zapira«. Clan reprezentanske zbornice Walter Lynch je že ironično pripomnil, da bodo predsedniške volitve postale lepotno tekmovanje. List nato še opozarja, da je bil Dewey najprej operna zvezda. Možno je, da si bo priboril pot v Belo hišo. Poravnajte naročnino; Useda meščanstva v komunistični družbi Vse delovanje OF je že davno postalo najčistejši komunizem O tem ne more dvomiti nihče več. Dejstva so pokazala, da nima »osvo-bojevanje« OF najmanjšega optavka z narodnim vprašanjem in celo ne z obstankom slovenskega naroda. Medtem pa. ko je to spoznala in uvidela že ogromna večina vsega slovenskega naroda, se dobe med našimi meščani še vedno taki, ki so ali tako brezmejno na:vni, ali pa tako udarjeni s slepoto, da se ne zavedajo, kaj bi zanje v resnici pomenila zmaga komunizma na Slovenskem. Tem veljajo naslednje ugotovitve. Kakor je bila francoska meščanska revolucija načelno usmerjena proti aristokraciji 'n sploh fevdalni gospodi, v kateri je v'dela element, katerega je treba odstraniti, tako je ko>-miurstična revolucija načelno usmerjena proti vsem slojem naroda> tedaj tudi proti meščanstvu. Če se je pa francoska merčanska revolucija zadovoljila s tem. da je sloju, proti kateremu se je borila, t. j. fevdalnemu razredu, odvzela samo njegove privilegije, gre komunistična v svojem boju proti meščanstvu mnogo dalje: njen cilj je nič več in nič manj kakor popolno iztrebljenje meščanstva. in to dobesedno in stvarno, ne samo teoretično Prva parola boljševizma je: meščanstvo mora izginiti! Da pa izg'ne meščanstvo, morajo najprej izginiti t:stì ki ga ustvarjajo, t. j. meščani. V SSSR se je to že izvršilo Tam ne obstoje več niti meščanstvo n'ti meščani. Po ogromni več:ni so jih bolj^eviki kratko in malo »likvidirali«, fotim na. ki &o po kakršnem koli naključju ušli »likvidacij'«, ie bi'a namenjena na i strašne i ša usoda, ki sploh more zadeti človeka v življenju: oropani n''Sr> bili samo vsega kar so imeli, ampak so bili tudi pcn'zani v sužnje in odgnani na p-isilno delo pod nagajko politkomisarjev in boljševiške polici ie. Nastane pa vprašanje: kdo je po komu-n:stičnem pojmovanju mehčan? Zdi ss, da del slovenskega meščanstva tega še ni do konca doumel in živi še vedno v usodni zmoti. Po komunističnih pojmih je meščan vsak človek, ki si ne služi kruha dobesedno z delom svojih rek, t. j. s fizičnim delom, in samo s tem. Me?5an je. kar je samo po sebi razumljivo, vsak tovarnar, trgovec in bančnik tei tud: obrtnik, k: zaposluje pon>očn:ke in delavce. Meščan je da'je vsak državni in zasebni uradnik, a potem sploh vsak nameščenec, ki ni aktiven borec komunizma in z njim do temelja pre-kvašen. Meščan je prav tako vsak pripadn:k svobodnih poklicev: zdravnik, odvehrk, inže-njer, lekarnar, živinozdravnik, geodet, šumar, novinar, umetnik, pisatelj itd Meččan pa je nazadnje tudi vK°k trgovski nameščenec in po-močn:k, vsak obrtniški pomočnik, vsak pred-delavec in naposled tudi ročni delavec, če ga iz meščanstva ne izključuje d'rek'r.a in priznana pripadnost h komunistični partiji. Pojem meščana, dasi je za sooologa zelo jasen, za komunista torej ni tako preprost, kajti ta dovoljuje nekaterim kategorijam meščanstva prehod iz meščanstva v Proletariat in v komunistično družbo. Tako neha na primer profesor, zdravnik, inženjer, uradnik, nameščenec itd. biti meščan, če se sam priznava k komunizmu m mu komunizem to pripadnost prizna. Ni torej dovolj, da se kdo smatra sam za komunista ali celo same za simpatizerja s komunizmom! Imeti mora predvsem potrd'Io, da ga je komunisrična stranka kot takega spre-je'a in priznala. Te prehode pa priznava komunizem samo zato. da oprav'či na zunaj dejstvo, da komunizma dejansko nikjer ne vodijo pravi nil-ni delavci in rojeni proletarci. amnak vedno k »bivša« gospoda, ki ni nikoli okusila ročnega dela in resničnega življenja delavca. Medtem pa, ko pridejo tovarnarji, bančniki, trgovci, hišni poscshvki. vsi najemniki itd takoj pod udar »likvidacije«, osebne in premo- ženjske, t j .da se razlaste in pobijejo in že načeloma ne morejo biti prevedeni v novi komunistični družabni red. je ostalim meščanom kakor smo videli, dana pogojna možnost včleni-tve v ta novi sistem. Tako morajo: 1.) odreči Se svojemu premoženju; 2.) sprejeti delo in položaj, ki jim ga komunizem dodeli; 3.) odreči se vsem državljanskim pravicam, ne da b se s tem otresl; tud-; državljanskih dolžni^ti; 4.) odreči se vsakemu poskusu meščanske miselnosti; 5.) biti priplavljeni na to. da bedo morali č'm hitreje izginit-" s sveta, da izgine na ta način z njimi tudi še zadnji spomin na nekdanjo meščansko družbo. To velja seveda samo1 za tiste pripadnike meščanskih kategorij, ki so se komunizmu brezpogojno uklonili in so v komunistični družbi dobili posebno milost. bod:si ker so si pri-dob li za komunizem zasluge, bodisi ker so komunisteni družbi e svojim znanjem (zlasti zdravniki, inženjerji itd.) neogibno potrebni, dokler si sama ne vzgoji iz svoj h vrst naraščaja, ki jih moTe zamenjati. Č:m ee to zgodi« pridejo tud: oni na vrsto kot nepotreben ma-terial in nevaren preostanek bivše meščanske družbe m pod udar »likvidacije«. Ta likvidacija se izvrši potem navadno na tele naóine: 1.) naprti se mu proces zaradi te ali one krivde. najčešče zaradi »delovanja v škodo komunističnega reda«, in se obsodi ter ustreli; 2.) deportira se in vtakne v taborišče za prisilno delo, kjer kmalu shra; 3.) izloči se 'Z delovne skupnosti in s tem 'zroči smrti zaradi lakote. Celo tisti pripadnik- bivšega meščanstva, ki so bili že pred zmago koumn zma včlanjeni v komunistični stranki (če ni&c sami med vcdlnimi revolucionarji), padejo prej al' slej v nemilost in izginejo, kajti komunizem strem' po tem da prenese čimprej vse na tiste komuniste ki So zrasli in bili vzgojeni že v komunistični družbi in torej niso obremenjen s sporn n; na kakršno koli prejšnjo meščansko ureditev. V komunisteni družbi ni zasebnega tovarnarja, trgovca ali obrtnika (v kolikor ne dela sam s svojimi iastn'mi rokami), ni h:"inega po-sestn'ka k: bi oddajal stanovanja (le komunist sme imeti enodružinsko hišo. katere pa njegovi otroci ne morejo podedovati!) ni advokata (ta stan je sploh odpravljen), ni sploh nobenega svobodnega pckl'ca niti ne pisatelja in slikarja in naposled ni sploh nobenega človeka, kj bi mogel zaposlovati druge, ker je edini delodajalec izključno samo država Vsakdo mora de'ati tisto, kar mu določijo in kjer mu delo določijo. V SSSR je b:lo meščanstvo (v kolikor ni pobegnilo v emigracijo') po omenjen h načelih in postopkih do konca likvidirano, in do pike enako bi bilo tudi pri nas. če bi zmagal komunizem OF. Kar bi ne bilo meščanov takoj pobitih. bi bili obsojeni na počasno »likvidacijo«. Samo idi jot se more slepiti z upanjem, da bo zato. ker je daroval nekaj tisočakov za OFt sli ker odobrava njeno početje, ali ker si ne upa ganiti s prstom proti komunizmu, v primeru uvedbe komunističnega reda mogel ohraniti tudi samo le del svojega premoženja, svojih podjetij, stanovanjskih hiš, delavnic itd., ah da bo motel kakor koli nadaljevati svoje dosedanje življenje. Meščanstvo je prvi sloj, ki ga mora in hoče komunizem uničiti do temeljev, če hoče ostati dosleden svoji ideologiji. Med komunizmom in meščanstvom ni kompromisa, ga ni bilo v SSSR in ga ne bi bilo pti nas ne kjer koli. Zato je skrajni čas. da se neha tudi še zadnji idiotizem drugačnih upov Stvarno obstoji sa-mO ena parola boja: g/i pade komunizem, ali pade meščanstvo! Slovenski kmet, ki je bil postavljen pred enako odločitev, se je odločil v strnjenih vrstah. Med kmeti ni več pristršev OF. Al; se bodo med meščani še vedno dobili ljudje, ki so manj razumni in bclj kratkovidni? P. K. »Pester večer« za nemške vojake Večkrat smo že zabeležili, kako veliko in skrbno pažnjo posvečata nemška voja-Ska in civilna uprava tudi duSevni hrani pripadnikov nemške oborožene sile, kjer koli so, od globokega zaledja pa prav tja do prvih borben h postojank. V okv ru tega do potankosti izdelanega skrbstva se prirejajo kakor drugod tudi v Ljubljani za pripadnike nemške vojske in oborožene SS razne prireditve, namenjene razvedrilu in duševnemu užitku. Ena teh lepih pr red tev je bila zopet v petek zvečer v opernem gledališču. Pod naslovom »Za vsakega nekaj«, se je razvrstil pester glasbeni in baletni spored, v katerega so bile vpletene številne posrečene zabavne točke. Sodelovali so orkester -n balet ljubljanske opere, iz radia znani »Fantje na vasi«, moderni orkester »Zla-ta tr najstor ca«, baletna solista G. Brav-n č rjeva in D. Pogačar, akrobat na violino R. Ravnikar in kabaretni mejster L. Schafranek. Vse točke je spretno vezal v enotni šopek konferansje Klaus Behrendt, operni orkester pa sta vodila kapelnika S. Hubad in D. žebre. Tako je bilo za cbi-j skovalce, ki so gledal šC-e popolnoma na-poln 11, res »za vsakega nekaj« in vsi sodeluj :či so bili deležni toplega in močnega aplavza. Edsšl fcsSž za vc§»e ujetnike m civilne intenalrance ženeva, 29. jan. Mednarodni odbor Rdečega križa objavlja: Mednarodni odbor Rdečega križa se trudi stoiiti vse, kar je v njegovih močeh, da se razširi in poglobi njegova akcija v korist vojnih ujetnikov in civilnih inter-nir2ncev vseh vojujočih se držav. Na drugi strani se trudi, da deluje z czirom na sporne stranke z brezpogojno neprstra-nostjo. V tem smislu in glede na pomen naloge, ki io ima v okvirju vojne na Daljnem vzhodu, je vladama v Wash'lngtonu in Toki ju izrazil namero, odposlati z njuno soglasnostjo istočasno posebni misiji v Zc-dinjene države in na Japonsko. Mednarodni odbor Rdečega križa skuša s tem istočasno stopiti v stik z vladami in poglobiti odnošaje z nacionalnimi odbori Rdečega krža, kakor tudi povečati delovanje svojih stalnih delegacij. Aif^leika hinavš&ina Berlin, 27. jan. Ce bodo kdaj nagrajevali hnavce, potlej bodo Anglež' imeli najlepše spričevalo za prvo nagrado. Resnico vedno za obračajo ali pa jo ponarejajo po svojih vsakokratnih političnih interesih. / Mojstrovino hinavstva je v sredo pokazal m'n strski podpredsednik Attlee. Pred spodnjo zbcrn'co je izjavil, da je vlada priznala temeljno načelo mednarodnega Rdečega križa, da naj bojujoče se stranke opustijo brezciljno bombardiranje, s kater m so ed no pirizadeti ljudje in premoženje, ki nima vojaškega pomena. Attlee pa se ni omejil zgolj na zaobrnitev že tisočkrat dokazanega dejstva, da si namreč Angleži namerno, zavestno in po povelju izb'rajo prav nevojaške cilje, temveč je b'l celo lol ko drzen, da je odbil obdolževanja brezciljnega bombardiranja. Anglešk; poizkusi, da bi se oprali, so zaman. Angleži niso pričeli zgolj letalske vojne preti civlnemu prebivalstvu, temveč so jo tudi si stema,tsko zaostrili, sedaj pa bi se r3di delali nedolžne in se zabari-kadirali za načeli mednarodnega Rdečega križa, toda to je že prepozno. Sp?ei£!efftba v serijski upravi Sofija, 28. jan. Po ukazu regentov Je bil odstavljen dosedanji sofijski načelnik general Gerdžlskov. Na njegovo mesto je bil imenovan aivetoäc n b'vSi generalni tajnik trgovinskega ministrstva Sokolov. SamAamba beloruskega navoja Minsk, 28. jan. Na področju Minska so posamezne vasi že ustanovile svoje prve lastne zaščitne straže. Kmetom teh krajev je bilo že izročeno potrebno orožje. Pri svečanosti v eni teh vasi je zastopnik beloruskega naroda izrazil dolžnost, da narod brani z mečem in plugom domovino, ki mu jo je vrnila nemška vojska, ter pomaga nemškemu narodu urediti novo Evropo. Okrožni komisar je spomnil narod na strašno zasužnjenje beloruskega kmeta, ko je nastopil boljševizem. Nadalje je izjavil, da je temu zločinskemu počenjanju napravil konec Adolf Hitler. Nemška civilna uprava je vrnila beloruskim kmetom njihove domačije. Ker pa to ni prijalo boljševikom, so poslali roparje in tolovaje, da razrušijo kmetsko lastnino ter uničijo njihovo delo in sadove tega dela. Da se to prepreči, je dala nemška uprava kmetom orožje, da se sedaj lahko sami branijo proti boljševizmu. V resoluciji so vsi zborovalci protestirali proti obnovi židovsko-boljševlškega go-spodstva in prisegli, da se bodo nemoteno ramo ob rami z nemškim narodom borili za osvoboditev svoje domovine. Bolgarski parlament cd'kava vlatfsao politiko Sofija, 28. jan. O zasedanju bolgarskega parlamenta je bilo izdano uradno poročilo, v katerem čil amo, da so vsi poslanci, ki so se priglasili k besedi, odobrili državno zunanjo politiko glede bolgarskih narodnih idealov in pravic. Sofija, 28. jan. Pod naslovom »Brezko-ristne nade« piše »Zora«, da Angloameri-čani zaman pričakujejo bolgarske kapitulacije zaradi terorističnih napadov. Bolgarija si je že večkrat v zgodovini izbojevala svojo svobodo in neodvisnost ter prestala še mnogo drugih težkih preizkušenj. Spoznanje angioameriške »morale«, ki prav pri terorističnih napadih kaže svoj pravi obraz in se jo lahko označuje le kot največje barbarstvo. Je po terorističnem napadu na Sofijo zgrozila ljudstvo. Bolgar pa se je hitro vrnil v realnost, ker se je zavedal, da mora sleherni narod za svobodo, neodvisnost in narodno zedinjenje domovine plačati težke žrtve. V tej zavesti bo Bolgarija tudi v bodoče prestajala angioameriške teroristične napade. Tudi Liberila napoveduje vejno Amsterdam, 27, jan. Reuter javlja, da j« vlada Liberije napovedala osi vojno. Zimska psm&š Na nekaj m smemo pozabiti! Zimska pomoč ne sme pri svojem delu spustiti glavnih rib. ko lovi male. Naj ne pozabi na špekulante z zemljišči. Ali je že kaj mislila nanje. Sicer je o tem bila že kratka notica v časopisih, a potem »vse tiho je bilo«. Fiazumemo. da cb velikem obsežnem delu. ki ga im3. ne more misliti na vse. Če so. prispevali po svojem ključu vsi člani Zveze delodajalcev, potem re vidimo vzroka, zakaj naj bi bili pozabljeni izraziti vojni dobičkarji — spe-ku'antje z zemljšči in stavbami. če hoče Zimska pomoč, da se naše simpatije do nje še povečajo, potem ie eno izmed sredslev, da primora zemljiške in stavbne špekulante, da tudi oni po svojih močeh prispevajo za Zinrrko pomoč. Naj poizve za vse te verižnike in jih primerno obdavči ter denar obrne v p"id octrebnim Ni -vseeno, kako so oskrbljeni benmci. Ljubljana nima samo pravice sprejeti jih in jim nuditi streho, temveč ima dolžnost, da žrtvam komunizma napravi življenje znosnejše. Eden izmed načinov, da pridejo do potrebnih sredstev, jr> nasilno obdavčenje soekulantov z zemliišči in ^avb^mi. Nai Zimska pomoč ne lovi malih rib. da ji ne bodo ušle velike! —min. * Neodgovorni elementi šušljajo o po-greških pri Zimski pomoči. Izjavljam, da smo bili na to in tako šušljanje temeljito pripravljeni. Laži bomo neusmiljeno in brezobzirno preganjali ter vsakemu laž-niku brez izjeme dali priliko, da dokaže svojo trditev pred sodiščem. Narte Velikonja. O IV. simfoničnega kosscerta dne 31. januarja ob 18. uri v veliki uni-onskl dvorani. jV. Beethovnova simfonija. Je peslorka med Beethovnovimi simfcn'jami. Njena partitura v knjižnicah zarae'i relke izvedbe nosi najmanj značilnih študijskih orazk dirigentov. Ti se raje odločijo za pompoznejše HI. V. IX., med tem ko eVzijski n. ti VI. prideta do izvajan a le re kok-1.?j. Saj po stilu v Beethovnovem delu res p. ed. stavljata korak nazaj a'i navzlol. Dr Je po »Ercilü« kompcmlral to Ig lično, ved o in živahno £imfcni;'o bo menda vendar le resničen razlog, da bajè d- tir jo sce za to simfonijo že iz prejšnjrga črs->, ko je Mozaitov in Haydnov vpliv bil pri BeJ.hov-nu še zelo čuten. Ustvarjanje simfonije sovpsda s prvimi osnutki »Fideilla«. Mračen začetek spominja na začetek tretje (Leonoiine) over-ture Iz »Fidelis.«. Vendar se ta m ečnest kmalu razjasni in vse tri teme prv:ga stavka tekmujejo z scherzom in za Inj m stavkom razigranosti. Tudi drugi stavek nima nič turobnega. Lahna melanholija in zam šljcngst, ki veje iz tega prelep g.\ Adaggia nas racvetLi in kljub občutni dolžini nam je na koncu vedno žal, da je že konec. Zadnji stavek, ki ga dirigenti imenujejo »Peipetuum m ob. le«, je različen cd vseh zadnjih stavkov ostalih Beethovnovih simfonij, samo »Allegro non troppo«, torej ne prehitro. Precizno zaigran pa delu.e kot briljanten, virtuozen komad in zanoj-no zaključi to božansko siruomjo. Novakova slovaška sala je bi\a v Ljubljani že izvajana, in je nae-ala iz klavirska suite. Novak se je p-sužil zelo majh.ega orkestivinega aparata, v zadnjem stav..u se odreče celo kontrabasu. Tr'je počasni stavki (»V cerkvi«, »Zaljubljenca« in »No2«) se izmenjujejo z dvema veselima, to je »Igia otrok« in »Na plesu«. Brezhibna oblika, sončna melod-ka naslonjera na slovaške narodne n.o'ive, tuien tempe ament v pledu in sija.na njšUumentacija odliKu-jejo to prelepo kompozicijo češkega mojstra. Dvofakova »Karnevalska uvertura«, trd oreh simfon čnih orkestrov je bila pr-nas javno izvajana na prvem koncertu ljubljanske Filharmonije pod vodstvom Va clava Tallcha. Pravo karnevalsko razpoloženje nam pričara ta razposajena skladba, ki je kar prepolna veselih glasbenih domlslekov. Srednji stavek nam pokaže zaljubljeno dvojico, ki je za nekaj trenutkov ubežala plesnemu vrfiču v tih kotiček. D ven solo v flavti in v violini nas odpočije od šumnih začetkov, dokler nas spet prva téma ne pritegne v rajanje karnevalsko razpoloženih parcv. Za koncert, ki ga bo pod vodstvom opernega dirigenta gospoda dr. Danila Svare Izvajal vel ki orkester ljubljanske radijske postaje (Sendergruppe Adriat:-sches Küstenland, Sender La bach — Ra-d o LJubljana) vlada veliko zanimanje pri našem glasbenem občinstvu. Nekaj vstopnic Je še na razpolago v knjigarni Glasbene Matice, cd ponedeljka opoldne pa pri blagajni k'na Union. Koncert se bo končal ob 19.15 ur?, pričetek pa bo točno ob I 18. url, na kar obiskovalce Se posebej j opozarjamo. Delitev racioiiiraiiih živil za februar v mesecu februarju bodo dem trgovci v Ljublj ni in v oatal h oskrbovalnih občinah rac ton. rana živila samo svojim rtaJnim odjemalcem na aledečl način: 1. Na osnovno živilsko nakaznico: 225 g kruha aM 188 g kruSne moke ali 337 5 e koruzne mOKe dnevno. Pri nakupu moke n mesto kniha jel i na prvih 5 dnevmh odrezkov 1.687 kg keruzne moke. na ostalih 24 odrezkov pa 4.464 kg krušne moke. tivil za juho, in s cer 1.200 g testenin in 0 80 kg riža; 2 del olja na odrezke za maščobe od l. do 15. februarja. Delitev ostale količne maSčcb bo objavljena n-knadno; 500 g sdii; 100 g pralnega mila; 100 g toaletnega mila i» odrezek štev. »F-7«. (Delitev sladkorja bo objavljena naknadno). 2. Na dodatno živilsko nakaznico za ročne delavce (UD)! 100 g kruha ali 8Z.6 g krušne moke dnevno (t. j. za ves mesec 2.395kg moke). 8. Na dodatno živilsko nakaznico za d e -lavce, ki opravljaj« težka dela (TD): 200 g kruha ali 165.3 g krušne moke dnevno (t. J. 4.793 kg moke za ves meseci; 600 g živa za Juho mesečno, in s cer 300 gramov riža in 200 g testenin. Na vsax od-rezek za živila za juho pr pada 50 g riža in 50 g testenin. 4. Na dodatno živilsko nakaznico z? delavce. ki opravljajo najtežja dela (NTD) : 300 g kruha ali 248 g krušne moke dnevno (t. j. za ves mesec 7.192 kg moke; 600 g živil za juho mesečno ln sicer 300 g riža in 300 g testenin. Na vsak odrezsk za živ la za juho pripada 50 g riža in 50 g testen". 5. Na dodatno živilsko nakaznico za otroke do 3 let starosti (Do.Ma) : 500 g riža mesečno; 509 g testenin mesečno. Delitev sladkorja bo objavljena naknadno. 6 Na posebno dodatno živilsko nakaznico za k-uh (za zavodarje in noseče žene): 1"0 g kiulia ali 124 g krušne m »k e dnevno (t. j. za ves mesec 3.596kg moke). 7. Na dodatno nakaznico za krompir: 1 kg graha na odrezke št. 8, 9, 10, 11 in 12 samo v mestu Ljubljana. 8. Na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike: 100 g kruha ali 82 g krušne molte dnevno (t. j. za ves mesec 2 395 kg moke). 9. Na dodatno živilsko nakaznico za meso za bolnike: 100 g mesa dnevno pri mesarjih, ki so coločeni za delitev bolnjšklih dc-datkov mesa. 10- Na »Posebno nakazilo« ln »JNak"zMo za bolnike«, izdano od Prevoda ali Mest- Razvoj zadruge »Hrvatski Radiša« Hrvatsko kulturno društvo »Hrvatski Radiša«, ki skrbi zi vzgojo rokodelskega in trgovskega naraščaja in pomaga bivšim gojencem pri ustanovitvi samostojne eksistence. je leta 1928 zarad' ficaie ranja društvenih n log in pospeševanja obrti, trgovine in industrije ustanovilo Hranil.? o. kreditno in zavarovalno zadrugo »Hrvatski Rad ša«. Ta zadruga se je morala v pečetku boriti z vel kimi težkočami, ki pa jih -'e prebrodila in t k.o se je leta 1934 pr-čel ' n?.gel TCizvoj zadružnega poslovanja-Danes Uma zadruga že 50 000 zadružnikov ter 11 podružnic in ekspozitur odnosno zastopstev v vseh večjih krajih. Iz letnega poroč la za leto 1942 je r -zvidno, da je za-eruga v tem letu dosegla promet 15.9 mil -j arde kun. Hran i1 ne vloge so se dvignile že na 250 m'lljocov kun. Z državno monopolio upravo "'e zadruga sklenila ro-godlbo, po kateri je prevzela 67 velepro.1 j monopolsk'Jh predmetov (tob"ka, vžig" lic, soli 'td.). Važna v'.oga je b la dodeljena zadrugi v zvezi z nacionalizacijo ždovske-ga in drugega podržavljenega premožm a. Te posle vrši na z padnem področju države, medtem ko vrši i^te pcs'e v Bosm zadruga »Napredak«. Podržavljena podja ja prodaja zadruga najspesobnejš m in najvrednejšim reflektantom, ;n s:cer na podlagi mnenj- posebnega oibora, sestoječe-ga iz zastopnikov trgovinske zbornice, obrtne zbornice, gospodarskega sveta n nemške narodnostne skupine na Hrvatskem. Kupci morajo plačati najmanj 25"S kupn ne v gotovi, ostanek pa v dveh do pet:h letih. Za kreditir ni znesek morijo nuditi potrebna stoodstotna jamstva. V teku enera leta je zadruga na tej osnovi prodala 1000 obratov. Zavarovalni odsek zadruge je b'1 ust novi jen šele leta 1937 in se bav' predvsem z elementarno panogo zavarov&n'a. Ciste prem je so znašale v letu 1942 12 milijonov kun. Poleg tega je zadruga ustanovila vrsto lastnih iniustrij-»k:h obratov. Tako im1 v Zagrebu tvorn:eo sede, mila, lošč la za čevlje 'n za park-ite. V Zemunu je zgrad la največjo tvorn co kleja na Balkanu. Posebno pozornost .e posvetila predelavi kmetijskih proizvodov. Precejšen del hrvatske letine sliv odkupi z "druga preko svojih nakupovaln'c in blago v surovem ali predelanem stanju izvozi. Za predelavo kmetijskih proizvodov si je zadruga v šidu zgrafdla veMko industrijsko podjetje. Tu obratuje vel ka sužibvca za koruzo, poleg nedavno zgrajene tvor-nice za sadne in druge konzerve. Obrat mesarske industrije pa bo v kratkem moderniziran. V letu 1942 je zadruga zabeležka 60 m lijonov kun čistega dobička, od tega je uporabila 36 milijonov kun za dobrodelne, kulturne in podobne svrhe. Rastlinski kavčuk Se pred približno poldrugim desetletjem so imeli tropski kraji izključni monopol za pridobivanje kavčuka.. Zdelo se je, da ni mogoče na tem dejstvu ničesar spreminjati in da bo Evropa ostala vedno odvisna od uvoza kavčuka. V zadnjih desetih letih pa se jo — tem pogledu macslkaj spremenilo. Predvsem se je Nemčija z velikim uspehom lotila proizvodnje sintetičnega kavčuka. V kratkem času je zgradila velika nova podjetja za proizvodnjo te važne surovine. Danes gradijo tvornice umetnega kavčuka tudi v Zedinjenih državah in v, Angliji, kjer so Se pred leti zatrjevali, da proizvodnja umetnega kavčuka ne pride v poStev, ker Je n<2 razpolago dovolj cenenega naravnega kovčlika iz tropskih dežel. y Zedinjenih dräavah in nega preskrbovatnega urada smejo i«da-iaU trgovci r^cicnirana živila — razen sladkorja - v kol č ni, ki je na nakaz lu vpisana Delitev sladkorja bo objavljena naknadno. , . 1L Na družinsko nakaznico »A«: 5 škntllc vžigalic na odrezek »A2«. 12 Na družinsko nakaznico »B«: 10 škatlic vžigalic na odrezek »B2«. 13. Na družinsko nakaznico »C«: 15 škatlic vžigalic na ogrezek »C2«. 14. Dodatne nakaznice za mladino od S. do 18. leta »Do.Mb« in »Do.Mc« naj potrošniki v L'ubijani skrbno čuvajo zaradi morebitne delitve marmelade ali kakih drugih dodatkov v mesecu februarju ali v prihodnjih mcsecih, ker se za mesec marec te nakaznice ne bodo več izdajale. Razdeljevanje mleka v februarju V mesecu februarju bodo prejemali sveže mleko: 1. otroci do 1 leta vsak dan 1 liter, 2. otroci od začetega 2. do izpolnjenega 3. leta vsak dan pol litra, 3. otroci od začetega 4. do izpolnjenega 10. leta vsak dan 2 del, 4. noseče žene vsak dan pol litra. 5. starostni upravičenci, rojeni pred 31. 3. 1S69, vsak dan 1 del, c-ziroma vsak drugi dan 2 del, 6. boln ki z zdravniškim spričevalom po možnosti vsak dan 2 del. Ostali upravičenci bodo dobili kondenzi-r?no mleko. Kdaj in kako se bo delilo, bo pravočasno objavljeno. Vsem potrošnikom sporočamo, da imajo mlekarne nalog, razdeljevati sveže mleko le 3 ure po dostavi. KonderzT?no mleko Vse osebe, rojene pred 31. 3. 18S4, ki še nimajo mlečnih nakaznic z oznako skupine 66—80. naj predlože svoje starostne dodatne zvitke nakaznice DoSt dne 1. in 2. februarja, točno izpoljene z vsem' podatki, v tisti mlekarni, kateri p« svojem sedanjem bivališču pripadajo. Kdor se je po 30. septembru 1943 preselil, naj na hrbtu nakazn'ce napiše prejšnje bivališče. Dne 8. in 9. februarja naj stranke nakazn ce spet dvignejo v isti mlekarni, kjer so jih oddale. Osebe, rojene med 1 12. 1883 in 31. 3. 1881, ki novembra 1943 nakaznxe DoSt še n;so imele pravice dvigniti, naj «e prijavijo pri odseku za mleko, Maistrova ul. 10. dne 4. februarja od 8.—11.30 jn 14.30 do 17 z uradnim dokumentom o rojstvu in bivališču ter s februarsko ž vilsko nakazn :co. To obvesti'o velja le m. tiste, ki bivajo v bloku in n -o rejci krav. Črke T—Z letnikov 1926 do 1933 naj se prijavijo za kondenzirano mleko 4. februarja in ne 2., kot je bilo objavljeno. ne s tem, da bo prišlo do izravnava mei proizvajalnimi stroški naravnega in umetnega kavčuka. Težnja po 3-m~osk_ bi s kavčukom pa je dove Ola tuli do tega, da se danes na evropskih tleh p idobva t-di rastlinski kavčuk iz nov h kovčuk^vih rastlin. Proizvodnja rastlinskega kavčuka se je v nekaterih evropskih d.žavah iz razvila preko poizkusiiega stadija. Že p: e d desetletji ja bilo ugc-tovlj no, da vsebujejo neicatere rasiline v soku kavčuk in da je treba le preiskati, k. -.t er e od njih so za pridobivanje rastlinskega kavčuka najbolj primerne. V Sovjetski R siji so pričeli s poizkusi pridelovanja po-eb-nih vrst regrata ;,sagls«, ki vse'-uje v ko-ren n"h precej kavčuka. Prvotni poizk-isi z vrsto tau _ sagis, Id izvira iz Turkmeni je, in kram-sagis, ki izvira iz južnih predelov Krima, so spočetka p:k;z:di lepe uspehe, pozneje pa so bili še b."ljši uspehi doseženi z vrsto kok-sagis, ki je enoletna rastlina in ki vzdrži tudi nizke tempe-roiture ter je odporno, pioti boleznim. Tako so pričeli v znatnem obsegu gojiti rastlino kok-sagis. Sovjetski obdelovalni rtač.t za leto 1941. je predvideval 300.000 ha takih nasadov. Koliko so merili dejansko ti nasadi, ni znano. Po zavzetju Ukrajine so imeli nemški strokovnjaki priliko spoznati to novo rastlino in so sami pričeli s poizkusi. Tako je bila ustanovljena družba Ostgesellschaft für Pflanzenkautschuk, ki je vršila poizkuse v zasedenem ozemlju, in družba Pliloazenkptutschuk-Vlarschungs G- an. b. H., ki je pričela preizkušati kavčukaste rastline v Nemčiji sami in jih poizkusilo gojiti. Sredi leta 1942. je pridelovanje kok-3:igiar\ v Nemčiji sami že tako napredovalo. da je bila določena posebna tarifna postavka v žsleznlški tarifi za prevoz korenin te rastline. V Poljski generalni guberniji so poizkusi pokazali, da se pridobi na hektar 20 do 60 metrskih stotov korenin, iz katerih se pridobi 150 do 250 kg kavčuka. Po priključitvi Galicije so bile posajene s to rastlino znatne površine. V Rumuniji so pričeli s poizkusu mi nasadi že leta 1938. Zlasti primerna za gojitev te rastline je Besarahija. Donos pa je še zelo različen in se pridobi na hektar od 50 do 150 kilogramov surovega kavčuka. Rumunska oblastva so mnego storila, da se pridelovanje rastlinskega kavčuka poveča. Tudi v Bolgariji so po neuspelih poizkusil z čLuglmi rastlinami počeli gojiti rastlino kok-sagis, zlasti v severnem delu države. Poskusi so pokazali, da so talne in podobne razmere zelo ugodne za gojitev te rastline. Podobni poizkusi so bili izvršeni tudi na Madžarskem in na Danskem, kjer se tudi pečajo z mislijo, pridelovati to rastlino. Celo na švedskem bodo po prvih neuspehih nadaljevali poizkuse ter pričakujejo, da se bo rastTna aklimatizirala. E lino v Letonski so sa odločili za dvoletno rastlino krrm-sagis in so s to rastlino dosegli pridelek 100 do 180 kilogramov surovega kavčuka na hektar. Zaplemba imovine upornika Službeni list šefa pokrajinske uprave v LJubljani objavlja odločbo o zaplembi imovine upornika Modica Lea, akademika, stanujočega v Ljubljan1, Cojzova cesta St. 9/TI., in imovine njegovih rodbinskih članov. i »trn wtnnfnmni »mint v'TTntìlitnrinTmnimtftmm'mTTmtimmrmiTq m.wwiHUwnwiiiBmnwKmHln D/trufte za Zimsko poss^č! > • T '-.....?! J* v gozdu Na si rek e pasove so naravni mešanj gozd posekali. Tam so drevesa s tako gostim listjem, da je videti, kakor bi valoval zelen zastor od vrhov do tal. Izletn k ki je prečil toge, molčeče smrekove gozdove, zadržuje tu nehote svoje korake -n zadiha polnih pljuč. Tu ne manjka niti rdeče gozdne mravlje, ki daje naravnemu gozdu prednost pred vsakim drugim bivališčem V takšnem gozdu razvija v polnem obsegu svoje koristno delo. ki so niesov pomen doumeli v celot' šele tedaj, ko so ga proučili z umetnimi gnezdišči in ugotovili. da znaša dnevni plen ene same naselb ne teh mravelj približno sto rteč gozdu nevanrh žuželk, kakor borovih prelcev. lubadarjev. za-vijaéev in podobnega. V temnejš' gozdni notranjščini se dviga mogočna. strma zgradba. k; razpošilja velikanske vojske delavk v gozd Njih odhaianje in pri-^airnje povzroča v trajni suši neko šelestenje, k ca čuješ kaker rahlo kapljanje enakomernega dežja. Mimo te zgradbe ne gTe noben prijatelj narav'; brez zanimanja Kakor cerkveni stolp nad prometno vrvenje veFkega mesta se dviga njegova oblika nad množestvenc gomazen.ie malih žuželk, (n ta zgradba se ti zdaj lahko zazd k.1'-or pravo mesto, me^to mraveljskega rodu prha ja jo skozi njegova številna temna vrata ni e sovi meščani in spet izginjajo vanj Nekje v g!ob:ni mraveljskega mesta z neštetimi nidstropji in sobanami tiči »kraljica«, iz katere izvira vse življenje. !/ njenega telesa polž? neprestano jajčece za . jčecem. Iz vsakega jajčeca nastane ličinka. - vsake ličinke buba. iz vs'ke bube mravlja In ':o spravi ena «ama mati v nekoliko letih -v: isga življenja celo' ljudstvo na svet- ki šteje set tisoče in sto tisoče c'anov. V gnezdiščih ■"ih gozdnih mravelj, ki ležijo ob svetlejših ?dnih robeh. nahajamo dyajset do sb- matic, da v gnezdih v temnejši gozdni notranjosti ;e izvir življenja vedno ena sama samica Število samic, ki jih žene nagon ustvarjati ve naselbine, in samcev, ki so ustvar-ei ' mravljinčje bube, ki jih je bil prej vzel iz mravljišča Mravlje, ki so dospeie do roba steklene skledice, so stegovale tipalke in skušale doseči bube Spočetka je bilo njihovo prizadevanje neuspešno, zaman so ponavljale svoje poskuse znova in znova. Čim so segle s sprednjimi nožicami v vodo. so se morale obrniti. Nenadno pa je ubrala ena izmed mravelj novo pot: donašati je začela kepice zemlje koščke lesa, mraveljska trupla in druge trde predmete ter jih metala v vodo. Druge mravlje so sledile njenemu zgledu in prav kmalu so na ta način zgradile most do otoka Eno uro po začetku eksperimenta so odnesle že vse bube preko tega plavajočega mostu v mravljišče. Pri svojem gradbenem delu kažejo mravlje sploh mnogo skušenj, kar se tiče borbe z mokrim elementom. Če vdre voda na kakšnem mestu v mravljišče, zajezijo nje dotok s trdim gradivom, pri čemer uporabljajo posebno rade koščke smole. Ko gradijo ceste, morajo pogosto premostiti mokra tla. V podobnem položaju so tedaj, kadar jih pri vzponu na drevesna debia zadrže lepilni trakovi, kakršne uporabljaj« nalašč za ta namen sadjarji. V takšnem primeru pa si mravlje pomagajo s tem. da si zgradijo suho, nelepljivo stezo s peščenimi zrnci. Iz živalskih poskusov, najsi gre za višje ah nižje organizirane obi ke, vemo da se živali iste vrste v enakih primerih vedejo pogosto zelo različno. Navzlic temu vedenja poechne mravlje, kakor smo ga razvidelj iz Wasmanno-vega poskusa ne smemo ceniti prenizko Kaže nam, da se pojavljajo v množicah mravelj individualne pobude, kadar gre za to da b: sp!o&-nosti pomagali preko kakšne ovire Takrat stopi ta ali ona pcrsainezn ca naprej in pokaže, kako je treba naredti. posamezna brez nunska junakinja, ki se takoj spet izgubi v množici odbor izvoljeni v glavnem iati odborniku Poleg že omenjenih gospodov so v odboru: dr. Bcžo Skerlj, načelnik odseka za znanstvena predavanja, nadalje člani gg ing. Fr.tice Premrl, dr. Valter Bohiaec, dr. Srečko Brodar in dr. ing. Dušan Av-sec. V odbor ao b li keoptirani g. Rafael Bačar, dr. Jovan Hadž , tir. ing. Alojzij Kral in dr ing. Janko Kavčič. i Zbornik-t se ;ie spomnil s članki in ne-krclogi mnogih' zasluin h priiouoslovcev ki so v slovenskem znanstvenem svetu ora- b ledino prlrodopisne znanosti. Končno je občni zbor izr-eil zahvalo načelniku prosv. oddelka dr. Suénku, ki je društvu izposlo- val podporo. Novi o-bor ima težko nalogo, da tudi » prihodnjem poslovnem letu rešuje zanimiva vprašanja iz znanstvenega sveta in Jin v poljudno znanstveni obliki pr bliža pojmovanju vseh- ki se zanini >jo za skr vnosu življenja iz narave, želimo, da bi oilo njegovo nadaljnje delo tako uspešno m bogato, kakor je bilo dosedanje. »Deutsche Adria-Zeitung« posveča potrebno pozornost pokrajmm v Jadranskem Primorju. Preteklo sredo je Ust objavil naslednjo sličico današnjega potovanja po Istri: Kadar čujemo ime Puij, imamo pred očmi staro pristaniško mesto, sedež fo ne mornarice avstrijske monarhije, K mestu tran doli na južnem rtu polotoka Istre drži lepa avtomobilska cesta iz Trsta, ki nam odpira obilje pokrajinskih lepc-t. Cesta teče najprej ob morju, potem pa zavije v notranjost Istre. Hit' ob gorskih pobočjih na diligi strani pa se otipi rajo doline in kot: nje, v katerih se majhni travniki, polja in sadovnjaki kakor oaze, skrbno obdane s kamenjem, bore za svoj obstanek-Rjava zemlja se menja z zelenjem I stov-cev, samo tu in tam je kakšno iglasto drevo, drugače pa samo kamenje- Avto se vzpenja proti mestecu Bujam, k prvemu več emu naselju v severnem predelu Istre- Mestece je podobno trdnjavici ...-no za kratko življenjsko pijanost, »pričo ! Hiše so zgrajene iz kraških skladov. Majh- rcmne množice brezposelnih delavk narav-,st ;zginia Te delavke so tiste, ki so zgradile -avl j išče in ga vzdržu jejo v redu, pribavl ja jo hrano in vzrejajo zarod, ki temelji na njegovem uspevanju uspevanje celotnega občestva. Če je prijatelj narave odkril takšno lepo. gnezdo rdečih mravelj in vse to premisi:!, sc he čutil pač dolžnega, da bi občudoval skrivnost smotrnega sodelovanja mraveljskega občestva. Teda to opravlja večinoma z istim trezn'm, stvarnim zanimanjem, ki b' g:? posvetil po nekem določenem s'stemu delujočemu ko'esju kakšnega delovnega stroja In kar ve o mravljah ter s svojimi očmi opazi, bi mu na videz ,';: !o prav Ali ni kraljica globoko pod zem-'-:•.'.':■: ;r s'roj za leganje jajc in ali nso de-ki ' rakajo pred svojim znezdom sem ;n tj"? z vtomatsko enakomernostjo svcj'h • ' ik c'eni neke verige na tekočem traku obratu ••-.česa stroja? Mesto mravelj mu torej posreduje vtis nekega mehanskega delovnega dogajanja. Toda kdor si prizadene, da bi globlje po-clsdal v življenje mravelj, bo kmalu spoznal, 'n n'kakor ne poteka mehansko. Smotrno so-' vanje teh ž;va!ic temelji vse prej na živah-direvrn prožnosti, na nadarjenosti za dojenje in u nora bo vseh opazovanj v splošno ' / :nio Mravlje dokazujejo to z v i sni: o raz-ifc »govorico kretenj«, ki so z njo med seboj tesno povezane. Kadar začuti mravlja glad. obdelava z rah-:mi, naglimi udare' glavo svoje vrstnice, ki 'ma s hrano napolnjeno golšo, in tovarišica razume takoj njeno željo ter jo nahrani. Z udarci • tipalkami sporoči mravlja svojim tovarišcam, ia je nekje cdkrila nekaj, kar bi lahko rabilo kot hrana, in jih pripravi do tega, da j' slede. Z močnejšimi udarci sporočajo stražarke ob hodih v mravljišče ostalim mravljam, da so odkrile kakšnega sovražnika, a udarci s ti pai-vami rab"'jo tudi za pomiritev razburjenih so-i.bčank. Na ta nac'n se določena duševna stanja prenarajo od nosameznice do posamezn'ce i i v skladu s temi stanji so udarci močnejši ali rahli, dolgi ali kratki, obračajo se proti čelu a': proti stranem glave ali tud' proti tipalkam. Povprečna nadarjenost mravlje pa se stopnjuje še do individualnih storitev, kakor je pokazal lep! Wasmannov poskus V sredo površine poskusnega mravljišča v vel'ki kristalizacijski posodi je postavil Was-mann z vodo napolnjeno stekleno skledico sredi nje je bil nekakšen ctok na njem pa na cerkev z nizkim stolpom nudi nenavaden razgled. Prebivale se razlikujejo po italijanskem in slovanskem govoru, plemensko pc so zelo pomešani. Skromni na-čn življenja je v skladu z značajem pokrajine. Globlje v srcu Istre živi hrvatsko prebivalstvo, pr; katerem ima tudi vinogradništvo večjo vlogo. Ljubijo skopa tla in ne štedijo s trudom, da j!m izvijejo vse tisto, kar terja življenje. Ob naseljih in mestec'h, ki so si vsa podobno., hiti avtomobilska cesta dalje. Po več urah vožnje se ti naenkrat zazdi, da si se znašel v kakšnem norveškem fjordu. Zaton se je globoko zarezal v notranjost Istre. Tu je glooo-ka dolina z nj'vrini in travniki, sadovnjaki in vnogradi. Cesta se spet vzpne na višino planete in se potem potegne ravno Kakor trak preti Pulju. Pred nami leži Pulj, staro rimsko naselje, ki nam z dobro ohranjeno areno in rimskimi mestnimi vrati izdaja svojo zgodovino. V muzeju so shranjene zgodovinske najdbe. Ceste spominjajo na pokrajinsko mestece, ki bi ležalo kjer koli v srcu Neničije. Imena tvr:k so delno nemška, delno italijanska, delno slovanska, starejši ljudje, ki so zrasli v Pulju. še vedno govore nemško, tudi mfdžarsko. V njih živi spom n na dobo, ko so pomorski častniki in mornarji stare monarh je s svojim pestrim vrvežem napolnjevali mesto. O lepi in brezskrbni dobi Pulja, o kateri vé starejši rod tol ko pripovedovat' pričuje otok Bricni s svojim krasnim parkom. Danes daje nemški vojak temu staremu pristaniškemu mestu svoj pečat: nemške pesmi odmevajo po cestah in ul cah. Tudi v Pulju je stop'1 na stražo nemški vojak, kakor njegovi tovariš; v mnogih delih Evrope. Pladn-o delo Prirodoslovssega društva Včeraj ob 17. uri je 'melo Prirodoslcvno društvo v mineraloški predavalnici ljubljanske univerze X. redni letni občni zbor, i na katerem je polagalo obračun svojega i dela v preteklem poslovnem letu. Sestava i društvenega odbora s predsednikom dr. j Ali jo Koširjem na čelu, podipr edsedn ' kom : dr. ing. Antonom Kuhljem in tajnikom dr. j Maksom Wraberjem je članom porok, da j j e delo društva, ki ga vodi jo ugledni zna.i-j st veni ki, zgrajeno na trdnih temeljih 'n i da uživa tudi bogate sadove svojih priza-j devanj. Predsednik dir. Alija Košir je v svojem govoru pozdravil posebno gospoda rektorja un'verze in med drug m omenil, da šteje društvo 237 članov, od teh 224 rednih, 1 častnega in 12 ustanovnih, v preteklem letu pa je pristopilo k društvu 5 novih članov. Občni zbor je enoglasno osvojil predlog g. predsednika za določitev cen nekaterim društvenim pubrkacij:im. h katerim spadata tudi popularni »Proteus« in »Zbornik«, ki bo v tekočem letu izšel že v HI izdan ju. Obe publikaciji sta prinesli mnogo nov;h prispevkov k raziskovanju naše faune, folklore in odkrili prenekatere skriv nosti 4z tajinstvenega m neraloškega sveti, za kar je treba pohvalno omeniti delo redakcijskega odbora, kateremu načeluie urednik »Zbcrnka« dr. Marij Rebek. Izda-n'a Prirodoslovnega društva ne vsebujejo suhoparnih teoretičnih razprav, temveč vseskozi zan'mive izsledke, izbrane iz sveta narave in sp sane v poljudnem tonu. da jim more slediti z zanimanjem prav vsak čitatelj. Da je bila posebno v »Zborniku« terminologija domač'h izrazov tako posrečeno odbrana, gre zahvala predvsem prof dr: Rudolfu Kolarču. Za njegovo nesebično de.lo mu je občni zbor izrekel toplo zahvalo. Poročilo blagajnika in gospodarja dr. Simona Dolarja omenja 84.599 lir prometa Društvo je z izdajo »ZbonVka« oživelo Premoženje znaša 52.955 lir. dohodki članarine so v preteklem letu znašali 1414 lir. darila 3000 lir. Doilžniki še vedno dolguje- jo društvu 16 494 lir. Občni zbor je ugotovi. da znaša društvena zaloga, t. j. vrednost publikacij 30.888 lir in zato sme društvo z optimizmom, zreti v bodoče čas«5, črlanarina je ostala ista ko doslej, t. J. 10 lir od člana. Tajniško poročilo je podal dr. Maks Wra-ber 'n je bilo soglasno sprejeto. Odbor je prejel od občnega zbor3 zahvalo in priznanje za uspešno delo. Volitve odbora za tekoče poslovno leto niso pr nesle bistvenih sprememb ln so bili v ožji Ne&sssil pojavi v februarju Februarja iahlco še uživamo del k.ose te, ki nam jo je naklon la leiošaje januarsko nebo in ki smo jo doživijau v minulem letu. Ne bomo govoru! danes o splojiam staničnem nebu, temveč sa hočemo omejiti le na spremenljivi del neba, namreč na planetno nebo, ki je p.av saJ£j v večernih urah na višku svoje lepote. Jupiter 2e v novoletni številki našega lista smo zappali, ia U) dosegel Jupiter v februarju svojo največjo svetlost: v tem mesecu bo namreč v opoziciji s Soncem in bo za.o v biiž.ni Zemlje. Februarja lahko opazujemo tega največjega Zemljinega brata že oi 7. ure zvečer na severovzhodnem nebu v oz.ezdju Leva. S svojo močno svetiobo bo opozoril nase tudi običajnega opazovalca vznod-.ega. neba. Pod tem nebesnim draguljem, lei stoji zdaj na pragu zvezdne dtžele Leva, zaglo '.amo mnogo cmanj svetlo zvezdico stalnico, ki se imenuje Rcgul in je glavna zvezda v omenjenem ozvezdju. V ttku letošnjega leta bo Jupiter p.-ehoddl to ozvezdje in se že v prihodnjem letu vselil v ozvezde Device, kjer se bo srečal s stalnico Spiko ali Kiasom. Jup.ter in Zemlja sla se približevala že vso dingo poiovico m-nultgj. leta m tto-pita ta mesec v najmanjšo mede bj.no oddaljenost, žal, ca je Jupiter ob .ea>-šnjem srečanju v b.ižni svojega afel ja. to se pravi, da in-a skoraj največjo mcž.io oddaljenost od Sonca. Tudi decani r-ka opoz-c-ja Marsa s Soncem je bila opozxija te vrste. Kdor ima manjši daljnogled, bo videl pil opazovanju Jupitra še tri ali ceio š.Li majhne zvezde, njegove Lune, ki kioüijo oko. i njega tako kakor naša Luna ckoli Zemlje. Vse te štiri Lune je odkril zn ni italijanski astronomom Galileo Galilei, ko je nameril svoj novo Izumljeni daljn g.ed na Jupitra. 30. januarja 1610 je pisal prijatelju Belizarju Vinti, da se ta. majhna telesca gibljejo okrog velikega Jupitra, prav tako kakor krožijo Merkur, Venera, Zemlja in drugI planeti okoli S:nca. Nekateri pravijo, da je malo pred Gallile jem odkril te Jupitrove lune neki Ma iius, ki nam prvi. natančneje poroča o veliki megleniici v Andromedi, to je ogromnem zvezdnem sestavu, ki je oddaljen od Zemlje milijon svetlobnih .let. Danes poznamo enajst Jupitrovih lun. Največja luna je približno tako velika kakor naša Luna. Ceti ti trabamt K list je celo večji ol najmanjšega planeta, Merkurja. Za enkratno obkrožanje svojega Meso, Jabolka, cvetača na živilskem tegu Ljubljana, 29. januarja. Zdaj ne prihaja med tednom mnogo gospodinj na trg. Nekatere kupujejo na trgu samo k:s!o zelje in repo, a to blago je naprodaj tudi v trgovinah. Gospodinje obiskujejo trg v glavnem zaradi zelenjave, ki je pa seveda ni na izbiro. Januar in februar sta najslabša meseca, ko je najmanj domače zelenjave Povitn.ne lan:kega prideka je čedalje manj in pridelovalci, ki so jo vz'mili. je navadno ne ponujajo na trgu Zimske zelenjave, ki ostaja tud1 pozimi na vrtovih, je pa prav tako malo Pridelovalcem sc menda zdi zdaj še škoda nabirati večje količine motovilca ki ga bodo lahko prodali v pomladnih mesccih ko bo večji. Nekoliko bolj živahno je na trgu ob sobotah. pac zaradi tega ker prihajajo gospodinje zaradi nakupa mesa v tržna V splošnem pa tudi ob sobotah m mnogo več zelenjave naprodaj, vendar prihajajo na trg nekatere prodajalke, ki jih med tednom ni. % V zadnjih tednih nadomestuje domačo zelenjavo v največji meri uvoženo blago. Na trgu bi vladalo skoTa i popolno mrtvilo, ko bi ne bilo naprodaj uvožene cvetače in ohrovta Danes je bilo ohrovta na izbiro Prodajah so ga v tržni lopi mestnega tržnega urada in gospodinje so se lahko zalaga'e z nj-m poljubno, ne da b'i se jim bilo treba izkazati s knj'ži- cami za meso. Ohrovt ni najlepši res lepa pa je cvetača. ki jo prodaja več branjevcev. Danes je bilo na trgu pri branjeveh največ jabolk. V splošnem so jabolka tudi zdaj lepa. kakor &o bila zadnj'č. in že zaradi tega jih ljudle radi kupujejo. Menda se noče' jabolkom nihče odpovedati, čeprav jih nekateri težko kupijo Branjevci so staine dobro založeni s čebulo, ki pa zadnje čase ni posebno lepa, najbrž zaradi mile zme; začela je mnogo prej odganjati kakor navadno pozimi Posamezni branjevci so tudi precej dobro založeni z repo. — Razen pri branjevcih ki so prodajali cvctačo in jabo'ka je bilo dane* zelo ž'vahno tudi pri prodajalcih kislega zelja in repe Pri mizah zeljarjev je vedno tudi med tednom, huda gneča Zelje in repa spadata zadnje čast med najpomembnejše jedi. ker sta skoraj vsak dan na mizi. Pn prodaja'cih mlečnih 'zdelkov se zadnje čase gospodinje zopet raj;i ustavljajo, menda zaradi kendenziranega mleka. Mislite na tiste, hi se lim godi slabše ko vem! — Pri-svevajte za Zimsko pomoči velikega očeta Jupitra potrebuje >-a tra-bant skoraj pol meseca. Od njega je oddaljen 1,8 milijonov kilometrov. Dne 8. popoldne bo ta največja luna našega os~n-cja potovala pred Jupitrovo pl-ščo, kar imedujenio prehod. Ista igra se bo ponovila 25. februarja dopoldne. T-et ji sateLt Ganimcd je le za sposnrnje manjši od četrtega satelita in se v dobrem tedni» oDrne enkrat okoli svojega mogočnega gospodarja. Od njega je oddaljen p.i-lžno 1 mil jon kilometrov, torej malone trikrat več kakor naSa Luna od ZemljČ. Ganimed bo potoval 7. februarja popoldne p.ed Jupitrovo ploščo, dalje 14. v zgodnjem večeru, 21. zvečer in 29. malo po polnoči. Kakor torej vi i imo, bo ravno Jupiter s svojim močnim sijajem in s svojimi majhnimi podaniki nudil pozornim Zemljanom, mnogo užitka in bo dostojno okrasil zvezdno deželo Leva, katero je prišel pred 11. leti obiskat. Mars se pripravlja za pot proti vzhodu Dolgo časa se je ta rdeča zvezda sukala v ozvezdju Bilia in zaigrala marj-k^tero lepo nebesno igro. Sedaj se skoraj za dono uveli let poslavlja od njega. M-^s se ol-pravlja na pot preko ozvezdja Dvojčkov, ttaka. Leva, Device, Tehtnice in £ K arpiona. V tem času se še g-bije zelo leno, vendar se spusti že v prihodnjem m es cu v poln dir. Dne 10. februarja se s. eòa Mars z Aidebaranom ln 7. marca bomo lanko videli Saturna in Marsa skup;j, ker 00 medsebojna konjunkeija. Mei z.Jiinn-vostmt letošnjega februarskega neba je tudä Lunino potovanje v ozvezdje B.ka, kjer bo 4.—6. februarji. Dne 10. februarja bomo lahko zopet videli skoraj polno Luno v bližini Jupitra in Regula. Danica se poslavlja Od septembra minulega leta smo Lahko videli Danico lesketati se n.a jat. annera nebu. Gilü so Danici dali ime Phosp_ros, po slovensko »noekelj svetle be«; saj nam Dan.ca v resnici naznanja piihod sv etLbe, Sonca. Podobno se imenuje tudi znani kemijski element, (fosfor), ki ga je oi-kril Brand leta 1669. Danica se sedaj od nas poslavlja. Polagoma se bo začela utap.jaU v svetlobi Sonca ln bo postala nevucina, V tem mesecu Jo lahko opazujemo še prav aoi.ro nekaj časa pred sončnim vzhodom. Dne 22. do 23. priide t en-k Lunh srp ebix-at ta nebesni biser in bo v omenjenem času visel v bližini Danice. Ako pogledamo Venero skozi daljno-glel, spoznamo, da spremiin,a svoj obraz prav tako koKor Luna. Prav v februarju bo imela Venera tako meno, kakor Luna nekaj dni pred ščipom. V njeni bližini bo v začetku februarja viden planet Me.kur. Na jutranjem nebu ga bomo lahko videli prihodnjič šele v drugi polovici maja. V marcu pa pojde Merkur mimo Sonca, in sicer južno od njega. V marcu in v prvi polovici aprila bo planet Merkur večerna zvezda. Sonce brez peg Skoraj gotovo so či.tatelju znane sončne pege, tiste velike razžaljene mase, ki jih meče Sonce iz svoje notranj :st na površje in se dvigajo v neverjetne višave. Prav sedaj je prišlo Sonce v tako stanje, da ni na njem trenutno nikakih peg: to imenujemo veliki minimum. Zadnjič je bilo Sonce v takem stanju leta 19311-32 in prihodnjič bo, kakor predvidevamo, okoli leta 1955. * Tako smo si ogledali le del tiste lepote, ki nam jo nudi februarsko nebo. Omeniti bi bilo treba še nekatere krasne stalnice, ki se začno v tem mesecu pojavljati prvič na večernem nebu. Tako bomo ug edall že po 8. zvečer nizko na severovzholnem nebu rumenega Arkturja v ozvezdju Bootes». Arktur bo krasil vso noč naše nebo. O tej lepi zvezdi in o njenem nenavadno hitrem potovanju po vsemirskem prostoru se bomo pogovorili o priliki v posebnem članku. M. B. KULTURNI PEEGLED iteltoSov zadnp smehljaj Malo je posmrtnih mask, ki bi nosile tako nežen pečat smrtnega poljuba v svojem izrazu, kakor — štritofova. In kadar keli jo bom ugledal, se bom spomnil blaženega smehljaja one lepe »Pariške neznanke«, ki so jo v meglenem, deževnem jutru utopljeno potegnili z Seine. Legenda trdi, da se je mimoidoči umetnik strme zaljubil v krasno lice, ji posnel »renesančni smehljaj«, ki ga je spominjal na- smeška zagonetne Lionardove Mone Lise, in je s tem uvrstil mrtvo devo v vel častno galerijo zagrebnih obrazov. Kakor je ležala lepa neznanka z mehkim smehljajem na bregu Seine, tako je ležal spokojno slovenski glasbenik na svojem poslednjem ležišču: nem, z značilnim življenjskim nasmehom, kakor da so ga prevzeli skrivnostno čarobni zvoki on-stranskh melodij v trenutku poslednjega slovesa, ko se je pogrezal v globoki mrak smrti. Spokojna maska tega nadarjenega glasbenika nam je krasen primer čistega izraza v svojem polnem valu ostro poudarjenih črt in pravilno risan h potez, ki jih navadno dahne narava le redkim izvoljencem božanske botrine. štritefov poslednj1 izraz je res čist, mehak, kar nežno ubran, kakor bi ga to poslednje slovo ovilo v tančice zadovoljstva v spokojnem snu. In kljub trpljenju ob zavratni bolezni, kd se mu je pred smrtjo urezavalo preko senca, lic in trudnih vek, nam je vsem v pozdrav dal še »svoj poslednji smehljaj«, zelo značilen zanj, takega, kakršnega je nosil v svojem plodonosnem stvarjalnem delu na licu in ga imel vedno za vsakogar. Tisti, ki pozna ustroj tehničnega dela — posnemanje smrtne maske — vè dobro: le malo trši prijem ali kak neoprezen sunek, pa bi se lahko ta »Stntofcv smehljaj« Izgubil za vedno. Prav tega s* je predobro zavedal mladi — vendar že uve m vi jeni kipar in medaljer Stane Dremelj, absolvent zagrebške akademije, ko je sprejel od uprave Opernega gledal šča poverjeno mu nalogo. V pozni popoldanski uri pretekle sobote je pričel posnemati ètritofo-vo masko med pol 17 m pol 19. uro v družbi pokojnikovega sin3 — med'cinca med zidovi žalske kapelice Sv. Jurija. Svoje delikatno delo je Dremelj izvršil brezhibno, kar nam zgovorno dokazuje prav ta drobni sivkasto beli obraz iz otrdele spojine, sadrene moke ln moče. Dobro vemo, da tako delo ni lahko ln da je treba imeti poleg krepkih živcev še m r-no roko in gibke prste. In kakor nam Je v vsej svoji ljubeznivosti zapustil Stritof svoj zadnji nasmeh, tako nam ga je neokrnjenega in res dovršeno posnetega ohranil mladi umetnik Stane Dremelj. Sadreno obličje se dobrohotno smehlja kar naprej, kakor takrat, ko je ßtr'tofu v razgreti družbi učeni prijatelj — anatom Plečnik poudarjal veselo željo, da bi zelo rad po smrti pron.'knil v njegove »čudovito muz kalne možgane«. Res, čudovito nadarjenega štritofa, onega polno-krvnega »fanta, muzika-umetnika« žal nI več med nami. Ostal nam je topel spo-m'n na njegovo delo, pa tale bledi odlomek smehljajočega se Uca, ki naj nas bodri in spominja na onega gibkega, vedno v črno opravljenega gospoda z aktovko pod pazduho, ki je v toplem pogrkavanju, prav s svojim nasmehom povedal mnogo n marsikaj, ne da bi govoril. Se več in še lepše pa se nam je izpovedal s svojo umetniško zapuščino, saj je t njo Izpel dovršena poglavja slovenske melod ke. »Stritofovi akordi« b? » Kronika * Bfllrothove svečanosti na Dunaju. Ob priliki 50. smrtnega dneva slovitega kirurga B llrotha priredi, dunajska akademija za izobraževanje zdravnikov na dan 5. februarja slavnostno zborovanje kirurgov. Na zborovanju bodo sodelovali predavatelji z vseuč lišč v Berlinu, na Dunaju, v Keteorajnu, Gradcu, Heidelbergu ter Ino-mcstu. Vršila se bodo predavanja iz vseh strok kirurškega področja. Med predavatelji bo tud" znani kirurg prof. S:• t« tO.— D ß V A PREMOG G O M B A Č Gledališka M S T E N O T I P 1 S T K O, mlajšo moč. veščo nemškega in po možnosti italijanskega jezika — IŠČEMO za uradno mesto v Trstu. — Predstaviti se v ponedeljek, dne 31. januarja 1944 od 14. do 15. ure popoldne v hotelu Miklič, soba štev. 230. ŽELJNA DELA 171etm, z m lo maturo in t: gorskim tečajem, bi šla p aktcirut v pisarno ali trgovino. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra- d od značko »Poštena 1944^. 1909-1 SLUŽBO SKLADIŠNIK.A ali kaj sličnega išče trg. pomočnik mešane strok.-, daj reč let nameščen kot Skladiščnik. Naslov v osi. odd. Jutra. 2337-1 SLUŽBO IŠČE gospodinjska pomočnica, vajena samostojne kuhe in drugih gospodinjskih del. Ponudbe na oel. odd. Ultra pod »Središče«. 2133-1 SAMOSTOJNA GOSPA, ve^ča dobre kuhe in vseh hišnih de!, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutta pod »Samostojna«. 2145.i VDOVA BREZ OTROK išče mesto hišnice. Nastop s 1. februarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišnica«. 2084-1 SLUŽKINJO za vsa hišna dela. iščem. Hrana in plača dobra Naslov v ogl. odd. Jutra 2009-la DEKLE veščo vsaj malo kuhanja, sp ejrr.em takoj v gostilniško kuhinjo na Sv. Jakoba trgu štev. 5 2058-la ASISTENTKA, vajena del v zobni ordì naciii, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Instrumentarii«. 2i69-la POSTREŽNICO 2—3-krat tedensko dop. rabim takoj. Naslov r ogl. odd. Jutra. 3340-la GOSI". POMOČNICO pndno m pošteno, iè'em za dvočlansko družino Lep:, plača ln oskrba Naslov v ogl. odd. Ju tra 2087-la GOSP. POMOČNICO iščem za takoj N .slov v ogl. odd. Jut a 1921-la SLUŽK NJO aa vsa li šna dela sprejme Javorn k. Wolfo a 12 1912-la K DVELETNEMU ,troku sprc;mcm za čez dan zanesljivo osebo, ki bi polagala tudi v gospodini-tvu. Plača dobra. Naslov v ogl. oc.d. Jutra. 2346-la GOSPOD. POMOČNICO za nekoliko ur predpoldne, pridno, pošteno in zvesto. :'-čem za takoi. Naslov v oel. odd li'fra. 2321-la GOSPODINJO samosto no. k boljši tročlon-ski družini, sprejmem takoj ali pozneje za I-. p? plačo in dobro nra.no. Naslov v ogl. otid Jutra. 2039-la KRO.I. POMOČNIKA za mešana delti, spr J me ta-kr>: Sod a Lovro Tržaška e. 28.' * 2331-la POSTREŽNICO za vsak dan ali parkrat tedensko od Vs8. do 14. ure, iščem za takoj Jurjevčlč — Muze.ska ul. 3-1. 2300-la PRIDNO DEKLE, pošteno, vajeno gospodini-skih del, sprejme štiričlanska rodbina. Služba bi bila stalna. Hrana in plača dobra, po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridno dekle«. 2277-la POSTREŽNICO. polteno in pridnei, iščemo za ves dan ali event. za poi dneva. Plača dobra, po oogovoru. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Zanesljiva postrežnica«. 2278-ta Nekaj MIZARSKIH pomočnikov sprejmem takoj v zaposlitev. Ljubljana, Pni!» 16. 2267-la SLUŽKINJO za kuhinjo, z •lobro plačo, sprejme takoj gostilna Lovšin, Gradišči 13. 5272-la GOSP. POMOČNICO «pre-mera tako'. Ploča in hra na dobra. Cankarjevo nabrežje 9-1. 2240-1* SLUŽKINJO za vsa hišna dela. pridno in pošteno iščem. Naslov v ogl. odi. Jutra. 23:7-1« LESNEGA strokovnjaka za nakup 1« in eksploatacijo. išče vel'ko domače industrijsko podjetje. Samo resne pom,dbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen«. 2176-la 'il 1*-' » »«i-.H,- KINO VIA rit"A IVIeton i'i-4 1 Toliko zaželjeni in do sedaj še ne videni film najvišje umetniške vrednosti rMajnovejši film Žarah Leandrove! — Severnonemško mesto, klinika v Švici, kabaret v Lisaboni in pristaniško mesto v Južni Ameriki so postaje pustolovskega življenje i.eke žene Ostali soigralci: Hans Stüvve, Rossano Brazzi, Juta v. Alpen i. t. d. Predstave ob nedeljah in praznikih ob 10., 13.30, 15.30 in 17.30 uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Senzacija! Napet francoski kriminalni film s presenetljivim koncem BILO JIH JE ŠEST V nemškem jeziku! V glavnih vlogah: Michèle Alfa, Pierre Fresnay, Suzy Delair Predstave ob delavnik:h: ob 15. in 17.; ob nedeljah in praznikih: ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30 uri ZA VEČJO GRADNJO NA ŠTAJERSKEM pri Ptuju se išče nujno večje število zidarjev, J tesarjev, železokrivcev, ključavničarjev, kovačev, elektrikarjev, mizarjev, šoferjev, mehanikarjev in polirjev. Ugodni plačilni pogoji in obilna oskrba. — Pojasnila in prijave pri Borzi dela v Ljubljani. J-274-I. KINO UNION Telefon £2-21 Kako se je premeteno kmetsko dekle odkrižalo neljubega ženina, ki je hrepenel le po njeni bogati doti K2h2hleselsvi hčerki Sijajna kmetska burka duhovitih potegavščin — Eli Finkenzeller, Oskar Sima, Erika Thellmann, Josef Eichhelm, Paul Richter i. t. d. Predstave ob nedeljah in praznikih: ob 10.30 13.30, 15.30 in 17.30 uri. KINO MOSTE Velefilm v barvah LAŽNIVI KLJUKEC Predstave: ob delavnikih ob 17. uri; v nedeljo in na Svečnico ob 10., 14.30 STROKOVNJAKA ■a izdelovanj: m»tel in krač. -'■cm. Event, pris'cp'm kol rtižabnik. Lastni lokali. Dolse na ogl. odd. Jutra pol •Metla«. 2233-la POSTREŽNICO spieimem za št:rikrat tedensko od 7.30 do 16. Kosilo in 250 lir. Naslov v ogl. odd. Tutra. 2233-ln TEKAČA, poštenega in urnega, sprei-mem takoj. Naslov v ogl nrld. Tutra. 2.70S-1.1 ZDRAVO. POŠTENO dekle k desetmesečnemu otroku in v pomoč pri po-spodinistvu iščem. N-s'ov v orM 1-.'- 2190-1J POSTItESNCO tedensko enkrat, sprejme upravite'J v Slomškovi ulic! štev 14 2100-la GOSPODINJO samostojno, k' zna dob-o kuhati n pr^n v a d-utra dela pri gori-jarskn re-T;viio. 38904 PRODAM: Stružnico (d-ehbank) z 2 amerikanarjema in planšlibo. 1 m do'g komplet. z elektr. moto je-n, oena 25.000. — Veliki stoječi vrtalni stroj za vitati do 20 mm. cena 12.000. — 1 prešo (s kombinirano 5t:noo), cena 50C0. — 2 elektr. ročna vrt Ina stroja, popoln-ma nova. cena 1300. — 1 kompre-ror do 8 ti., komplet, z elektr. motorjem, cena 12.000 — 1 bene njflll moto- 5 Ks. noponoma nov öena 12.001. Ponudbe na ogl- odd Juta pod r.Izredna prilika« . R\D!0 aparat ftnner nov zelo pri- jetnega gl wo prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 2-Ì06-G OTROŠKO peSTEUO z or*"Tnc. p-olnm. — Kopal no pei pa kirfim. Ogled od •0. ure -tnlii. ZanoJkar. Vikt Emanuela 15-1. tekač 'A stopnice, dobro oh-anten. --o blfl;jo. uy Ino p-o'am. Naflov r ogl. odi. Jutra. 35:0-6 ROČNI VOZ štirikolesni i direc do 400 kg nwilnosti. nov. ogolno prodam. Trnovika nI 2". fl-P 6 RJUH, i SERVIS m pivo ornäen'i steklo, 1 par damòkih čevljev, št. 37, prodam v trafiki, poleg pekarn* Bizjak na Gospnsv teki certi. 2308-6 STENO Z OGLEDALOM -re c-. ver.tilnto- in več drttrih stvari, prodam. Toma. čevska certa 9. 2307-6 MO.-KO OBLEKO novo. angleško blago in snk niič ra srednjo postavo ter škornje št. 41. prodam. Ogo. relec, S'rofsmayerjjva 4*1. 230S-6 RADIO 4-otvni, zeTo dober, prodam. Natlov T ogl. odd. Jutra, 2261-6 »MMIMMMMMM»»» PREMOG L Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 ČEVLJE št. 42 moške, na bol še vrste fn izdelave, zamenjam za dobro ohranjene čevlje št. 41. oz. 5t. iS'h. Naslov v ogl. o'd. Jti'ra. ^01-6 OTROŠKI KOŽUŠČEK nošen za 1—6 let starosti, prodam. Nartov r ogl. odd. Jutra. 3281-6 I iSALNI STROl znamke »Oliver«, t dolgim vozom, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2322-6 ZTMSKT SKO"NTT naprodaj. Vprašati od 9 do 11 in od 14 do 16: Šiška, Galetova 10. 2286-b GLOBOK VOZIČEK, lerv predvoini, avto-model, prodam, kupim pa športnega. Naslov v ogl. odd. Jutra. 223'26-b MOnutNH OPREME za kuhinie in spalnice nudi najrencie mizarstvo Vidmar, Vodnikovi 31. 2288-6 ŠPORTNI VOZIČEK, otroški, prodam. Aleševče-va 38. . 2287-0 ÜAMSKO in MOŠKO kolo, 2namke Torpedo in Puch, v odličnem stanju, ztlo ugodno naprodai. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2297-6 KRASNO SPALNICO Ì2 rožastega jesena prodam. Istotam naprodaj palisan-der kavč z omarico. Mizir-stvo Filip, Vodnikova cesta, nasproti nove šole v Zg. Šiški (še znotraj bloka). 2273-6 ZLOŽLJIVO POSTELJO, železno, in otroško poste-Ilico ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2268-6 VIOLINO s škatlo in dvema lokoma ter pisalno mizo iz trdega lesa ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2263-6 ZIMSKO SUKNJO novo, iz tem nos i v "ga snkna. za pri » Vf tria«. GRAMOFON prvovrstni, z nekaj pl sčami. prodam. Tržeškn 1:1, I'ol "ec. 1.32-6 RADIO. petcevni. super, štiri valovne dolžine, skoraj nov, pro-cam. Pogačnik, Gregorčičeva 7 a. 2256-6 GOTZERJE. predvojn' materi'al. ?t. 44. p-o>iam. MelredOva 4. tik gor. koloivora. ž .12-0 G. BRIVCI. POZOR! »Original« priora t za trajno ondula/ i o, zOp t nap-o-laj. Franc Wüdman. Ljublana. Nafioleonov trg 3. 2211-6 PuHiSiVO tmxliéno, pro-lam. Prervlwiče-vft 'il. 2. poleg roaln» gimn. Ueiigtad. 2ÜJ-0 MLINE na električni pogon, za šro-tanje ln mletje lažnih surovin (SeMctidermuhlen), dobite na zalogi pri Ker um LiOn Stupica Zeicznina Ljubljana. Gradišče 2. 3200-6 ELEKTROMOTORJI (d nami), istoememi tok, vsi novi, S-Jho ch, 220 V, 0.135 Kff, 1440 O, zaprt, 2000 lir; rabljen AEG. 150 V, 1.5 KS, 1:80 O, 2000 lir; rablj in dnmsfce čevlje št. 37. prodam Naslov v vseh poslovalnicah »Jut-a'. 2395-6 PIANINO izbo-no ohranjen, prvovrstne znamk.*?, naprodaj. Og'ed med 15. in 17. u o v ponedeli^k. torek in s-ed-> na Miklošičevi oesti 61 — levo 2131-6 MOŠKO OBLEKO novo. za vrčio post vo p od im. Flor jansv-a nI. št. 19 rr, desno. 2183 3 ŠVICARSKO KOZO snnPke pfl'me. Tilatìi'ro. brejo. proda Kerše- n. Lavričev i 15. Eež:" rd 2185-6 KRATEK K07UH usnjen, za soednio postavo, predam. Naslov v oglas, odd ?lku »Jutra«. B 2093 6 ŠKORNJE ST. 42 p-od m ali z3i-renj m za št 43. Smartinska c. 107 2007 6 OT"0'KO RTA TlCO BkoraJ novo, prodi S-v-Sek, T'd'H"Va nI. 6 PKUUAM .. ^ večjo količino krogli,'nh. va_ IjiMtih m hronovinastili 1;«^. raznih d'menzij, tjr stijkal-nieo za čevljarje. Rebolj. Vegova 8. Ž178-G jiiDILNI SERVIS ta.' 6 osib. češki porcelan, p-o-iam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2Vsl-6 O i "OSKI VOZIČEK, globok, predvojni, prodam. — Naslov' v ogl. odd. Jut a. 2127-6 Postelina GARNITURA, popolnoma nova, ngo'no na-prrxlaj. Naslov v cgl. old. Jutra. 2129-6 FLANELO bplo roza in 6vet! modro nekaj met-ov belega plkeja, nogavice — damske in moške volnene za oumparce. d-m-(■ke hlačke in bsl? P-ke bluze, (p odam. Naslov T ogl. odd. Jutra. ^ UR A-ZApFSTNiCA. zTa'a. a.am sica, se p-oda. Na-slov r ogl. old. Jutra. 2138-6 MORSKE PRAŠIČKE predam al! zamenjam za kokoši. Florijanska 22-1. 2130-6 ŠiVALNI STROJ nrO'lam zn 350 lir Smartinska C. 16. Ž140-6 PIANINO, i^obro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2115-6 NOVE VOI NENE nogavičJce s Mačkami in jopice, vd'kocti o«J 1—5 leta v roza sve'JomO'lr' in beli barvi, garnitunce ali fiosamezn? komada. prolam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2113-6 PPODAM: porcelanasta krožnike in razno Stekleno posodo ter blago za nam'zne prte. p-tdvojno. Naslov v odd. Jutra, 2141-0 KOVAŠKI MEH. vd:k. raljl en, prolam. Poljanska c. 55. 2110-6 KUHINJSKE OPREME, moderne oblike, ugodno proda mizarstvo Potočnik. Gni-dovčeva ul. 5. pri šoli na Šmartinski c.. tramvajska portal sv. Križ. 2094-6 TRIFAZNI MOTOR 66n/280 V. 7.5 in 11 Ks.. prodam. Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »11 Ks.« 1904-6 PRITLIKAVEGA PSA-pinča m breje kozo. dobro mli.karico. prodam. Mala Čol-na-ska št. 17 2148-6 ŠPORTNE ČEVLJE, št. 38.5—39, moder ženski , opič in še nekaj — prodam. Ogled vsa* dan od 9 30 do 10.30. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 2170-6 GLOBOK VOZIČEK, dobro ohranjen, prodan». Ogled od 9 do 11. Novak. žTbjak 7/1. 2171-6 BKEJO KOZO crodam. Tržaška cesta 88. il (A4 MOŠKO BLAGO, sivo, Teokarevičevo, prodam ali zamenjam za enakovredno pomladansko. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2166-6 KUHINJSKO OPREMO, novo, moderno, prodam. Na ogled pri hišniku. Medvedova 5 a. 2167-6 VOI VENO PREP"" '>. bosansko, malo rabljeno, 3*0X2.60, usnjene moške ?aorase. roizerice in skoraj nove škornje, oboje St. 45, prodam. Ogled od 11 'o 15. Erjavčeva 3'pritličie. levo. 2159-6 ZBIRKO ZNAMK Slovenije, pretežno nerab-liene, ure'eno po katalogu Michel 1943 in ocenjeno po „strokovnjaku, v vrednosti nad 2500 P.M, ugodno pro-dam Naslov v ogl. odd. Tutra. 2158-6 OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohranjen, prodam — kupim ali zamenjam za športnega. Sta-"-etova 26, dvorišče, levo. 2157-b BESSA VOITGLANDER nov, z optiko Skaper, 3.5 m z merilcem daljine, prodam za 4000 lir. — Imam Ic-pe. temnorjave ženske nove čevlje, predvojne, št. 3S, scvro, z visoko peto. Bi iih kdo 2amenial za it. 39? Naslov v ogl. odd. Jutra. 2130-t» PRODAM JAJCA in pitane kokoši ali zamenjam Naslov v ogl. odd. Jutra. 2135-6 JEDILNICA, elegantna, in kompletna samska spalnica z rjuhami naprodaj. Naslov v oglas, odd. Jutra. 2137-6 RAD'O EUMIG 1934. 6 + 1 cevni, prodam za lir 1500. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2142-6 10 VOZ GNOJA, SENA in «lame prodam. Poizve se v brivnici Breg l !. 2150-6 MODNO OBLEKO, moško, popolnoma novo, temno, prvovrsten materi-isi, najnove:ši kroi, prodam za 2500 lir. Mirje 25. 2. zvonec spodaj. 2152-6 FOTO-A PARAT s povečevalnikom in kompletno amatersko pripravo se ugodno proda ali zamenja za ' radio-aparat. Prav tako se proda gramofon, znamke »Hismasters« s 40 ploščami. aSmuli Loiz, Zaloška 34. 1983-6 TRIFAZNI MOTOR, 380 V. 0.5.1 in 3 KS, prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3 KS«. 1995-6 PIANINO, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1987-6 VOZ NA GUMAH naprodai. Rimska cesta 21. 1878-6 KLAVIR. HARMONIKO 96 basov, kupim ali zamenjam SObasno za 96 basno proti doplačilu. Poizvedbe od 12 do 14.30 r Škofia ulica 13'oritf.. desno. 2018-7 TFGOVSKO OPREMO, obstoječo iz pulta in ste-laže, vitrine, prirravno za galanterijo ali slično. prodam. Ogled od 10 do 12 in od 16 do 13 pri AER. Novi trg '/priti. 1968-6 PLENICE. STAJICO in preprogo-tekač prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2*16-6 SERVIS za črno kavo. servis za kompot in dva namizna prta poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. " 2007-« OTROŠKI VOZIČEK, globok, predvoini. prodam. Moste, Zaloška 209/1, v bližini mitnice. 2011-5 KAUČ iz orehove korenine, dobro ohranien, ugodno prodam. Kocenova 12. 2022-6 I.FPO KP AVO s tret:im teličkom nrodam. Brezovica pri Ljubljani St. 74 2032-6 2 TRICIKLA. rrtočne konstrukcije, nosilnost do 500 kg, ugodno proda mehanik AmbroS, Ciril-Metodova (prej Tvr-seva) 71. 2038-6 OTROŠKI VOZIČEK, globok, krem barve, prodam za 1700 lir. Triglavska 9'priti. 2037-6 SPALNICA, orehova korenina, politira-na, izdelava prvovrstna, naprodai pri mizarstvu Jože Boštjančič, Studenec št. 32, nasproti umobolnice. 2053-6 i Nakup surovih kož ^ivjsane ? usic, kun, dihurjev, jazbecev, veverc, vider, polhov in domačih mačk. f Plačani najvišjo ceno Sprejemam krzno v strojenje in barvanje Zaloga vsakovrstnega krzna. Kožuhovina - V. ŠINKOVEC, Mestni trg 11 Harry Hoff: ci.} ImJ- 18 Kriminalni roman »Tu na desni je Mendasova koliba,« Je rekel Torney in'zadržal korake, »bodiva za vsak slučaj skrajno previdna- Od časa do časa prihaja namreč neka Indijanka, ki mu druguje. Sicer ne verjamem, da bi bila nocoj v kol bi, zlasti ker imajo Baka-irci spet eneara svoj h mnogih praznikov. S j d.šie brčsnie njihovih bobnov, čeprav le tiho in od daleč?« Braun je napeto prisluhnil, toda slišal ni nič. Njegovo uho še ni bilo vajeno rahlih šumov. Tako sta nazadnje prišla do kolibe, ki se -'e kot temna sencu dvignila pred njima. Neovirano sta stop:la vanjo, šele zdaj je Braun posvetil s svojo žepno svetilko. Oprava revnega b vališča je v svcjà preprostosti n li kovala tisti, ki jo je bil ko-ni'sar že vidal. TuJi v tem edinem prostoru si videl samo rajpotrebnejše predmete. Braun si 'e vse natančno ogledal. Vsako reč je spet tako piatavi ali položil, kakor jo je bil naäel. Nikomur, ksiior ni vedel. d-> je bila tu preiskava, ne bi prišlo kaj takega na m'sel. Ediino, kar se je zdelo komisarju po-raembno, je bila majhna zapisnica, ki jo je je. takoj vestno pregledovati. Vendar ni našel v nji ničesar, kar bi se mu bilo zdelo nenavadno. O zlatu ni bilo ne duha ne sluha. Ali ga je bil Mendas že spravil k Lob tu, ali pa ga je bil v bližini kje zakopal — po stari, preškušeni navadi ljudi, ki nikomur dovolj ne zaupajo, da bi mu dali svoje zaklade v varstvo. Preiskava je estala torej povsem- orez uspeha. * Okrog devetih se je vrnil Braun k Lo-batovi hiši, potem ko je bil spetomg še enkrat stopil v policijsko poslopje, da vidi, ali je vse v redu, in razporedi straže. Obiskal je tudi čuvaja, ki sta mcrnla nenehoma vs~k- v drugem pravcu korakati okrog hiše. šele nato je pozvonil. Eliza mu je odprla. »Ste vendar prišli?« je rekla in se od-dabn-'la. »V skrbeh sem že b la zaradi vas « Braun je čvrsto prijel z- nežno ročico, ki mu -'o je bila pomolila. »Eliza!« je Šepnil — bilo je prvič, da jo je tako imenoval -— »res va.3 je skrbelo zaradi mene? Zakaj le? Saj sem bil v vrnem spremstvu.« »To vem, ali —« Preknila se je in sunkoma vrgla glavo nazaj, kakor da 9p hoče odtrgati od neke misli, ter g-a oclvedl- v sobo kjer ga je tudi oče ž s pričakoval. L/obato ga je povabil, na' še nekoliko sede in srkne z njun požireli žganja. Ste- klenka in kozarci so bili že pripravljeni na kadi.'ai mizici. »Nu — aü je bilo kaj uspeha, gospod komisar?« je vprašal Lobato in ponudil gostu smotko. ko sta b la kozarc3 nai ta Eliza mu je dala ognja in mu veselo poltl-mala. »Na žalost ne,« je Braun odgovoril, »a ju to ni velikega pemena.« »Torej imate moža še nadalje za sumljivega ?« »Da.« »Katerega dejanja ga sumite? Umora — sli tatvine? Ali celo obojega?« »O tem si še n'sem na jasnem. Pred Vsem mi je bilo kakopak do tega. da bi našel sled za morilcem. Ker delam tu v razmerah- ki so mi bile do nedavna pevsem hezn-ne, je moja naloga dokaj težavna. Toda naj se ne p'šem B^aun, če mi ne bo nazadnje vendarle uspelo, da pojasnim vso stvar. — K'e sta vaša uslužbenca, senhor Lcb~to?« »Za vKako cero sta hotela večerjati v Ralvovi restavrac j!. da se takoj seznanita s ttikajänümi r amerami. Naprosil sem ju, da bosta ob desetih snet tu « »Prav. Spala 1-osta blagajniškega prostora, kaj ne?« »D". Tn v blagajniškem prostoru ste hoteli ncccj sami prenoviti Moja hC vam 'e tam že prpravlb posteljo. Je s^cer snmo zasilna — pa nekako bo menda že šlo.-s i Braun se je n'smehnil. »Nisem razvajen, cavalheiro.« Obrnil se je k Eli zi: »In vam, menina, najlepša hvala za trud.« »Ni za kaj- gospod komisar. Up-m, da ne boste preslabo spali — zraven tolikšnega kupa zlata.« »Vobče ne mislim spati,« je Braun odvrnil, »to bi b:lo v mojih očeh kazniva lahkomiselnost.« »Z drugimi besedami — kaj milsite vso noč bedeti?« »Vsaj toliko časa, dokler me ne zame- nijo.« »Kdo vas bo pa zamer.11?« je vprašal Lobato. »Isk lec zlata z imenom Torney, docela zanesljiv človek. Morda ste že slišali to ime _ prav tisti je, ki je odkril zlato goro Isti, ki je prejle pršel 9emkaj pome.« »Oh, ta?« je vzkliknila Eliza. »Nihöe mu ne bi pr'soiäl.« Moža sta se zasmejala. Eliza, nekoliko v zadregi, je vstala in jela Sarti okrog jedilne omare Tudi Braun je vstal. »Cas je, d j grem na svoje mesto.« je rekel, »ona dva sta getovo že trudna in želita iti počivat.* Bankir je mahnil z roko. »Ni tako hudo.« je odvrnil, »le ostan te še malce. Ob tej uri tatovi in razbojniki gotovo Se ne boto prišli. In razen tega sta tu čuvaja. Eli za/daj, sed" tudi ti. Popi mo ga še po- j ž rek.« Lobato je znova nalil. »Na zdrav- [ je, gospod komisar. Da ostanemo dobri prij: tel ji.« Braun in Eliza sta oloboko pogledala drug drugemu v oči, preden sta trčila. Lobato je opazil ta pogled in se nehote zdrznil. Videl je, kako je Eliza z: rdela in z negotovo roko postavila svoj kozarec na mizo. Tudi komisar se je zdajci zavedel, da ju je cče opazoval. Odkršljal se je. Nihče ni izpregovoril. Mahoma pa je vpraša> Lobato: »O;!kod ste prav za prav prišli, gospod komisar? Ako se ne motim, še niste dolgo tu.« »Ne. šele pred nek3j dnevi so me na mojo lastno željo premestili iz Sao Paula v Cuyabo- ker sem se hotel seznaniti tudi z razmerami v drugih Dökraj nah. Senhor Orechas — če se ne mo m, vaš svnk, sen-her Lobato? — me je ta, o j po prihodu poslal semkaj, ker se je bi, tu pravkar zgodil hud 2lcčin.« »Torej ste se v P p Pr-r.lu lz?oiaii rn krimin: lista?« »Tako je. V Sr.o Puit!u ir fl u i: er som bil takisto dalj ga Ia »Ali ste ed!r svoj?h roditeljev?« »Ne- nas je. Moj ptrrr brat je občii®k uradnik v Riu. MlajSi s'uJTa v Sao Paulu medicino in živi še dema on očetu in mate.rf, tak sto kakor mlajši dve sestri. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA PUPILARNO VARNA IZPLAČUJE >A VISTA VLOGE« VSAK CAS, »NAVADNE« IN »VEZANE« PO UREDBI. — SODNO DEPOZITNI ODDELEK, HRANILNIKI, TEKOČI RAČUNI. — ZA VSE VLOGE IN OBVEZE HRANILNICE JAMČI MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ŽELEZEN ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, naprodaj. Zaloška 121. 2047-6 ELEKTR. GRAMOFON s ploščami naprodaj. Na-ilov v ogl. odd. Jutra. 2054-6 JEDILNI PRIBOR, srebrn, za šest oseb, ne-rablien, prodam. Ogled pri juvelirju A. Fuchsu, Šelen-fcjrgova. 2058-6 fìVAINI STROJ, nov, pogrezljiv, šiva nafte' in nazaj, prodam. — lanska 67. 2060-6 ŠTEDILNIK, majhen, železen, rabljen, prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra. 2066-6 NAMIZNI ŠTEDILNIK, železen, se proda. Poizve se pri hišniku v šoli na Pru-lah. 2074-6 FOTO-APARAT Velta F 4.5. 2 kaseti, ena lilmpah kaseta, proda Šuštar Vodnikova 115. 2073-6 MOŠKO KOLO, športni model Bianchi, popolnoma novo. prodam za 2900 lir Naslov v oglas, odd. J urrà. 2072-6 PRODAM : radio aparat, šestcevni, kov-čee (baterija), 2 vrtalna ročna stroja (namizna), brusilni in polirni stroi, 0.75 KS proizvajalec p!ina rn autogenski rezilec. ni stroj »Singer« (dola čolniček 4 okna. korrr letna, rabljena. 165X165. ena vrata, kompletna, rabljena. Ogled v nedelio dopoldne in ob delavnikih od 15 naprej Poljanska cesta 46. 2071-6 KRZNENA JOPA je naprodaj. Ogled v trgo-T;n: »Sik«, Miklošičeva 18. 2083-6 OTROŠKO KOLO z a do desetletnega, prodam ali zameniam za protivrednost. Hišnik, Privoz 4. PIANINO vzamem v najem, event. po- zueje kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2247-7 1000 kg KRMILNE PESR kupim. Ponudbe na Staacer, Tyrseva e. 10. - 2252-7 ZNAMKE EVROPE kupujem, najraje celotne genij. Ponudbe z navedbo dr-živ na ogl. odd. Jutra pod »Filatelist». 2351-7 KRZNEN PLAŠČEK za 2 leti starega, kupim. — Gradišče 7-II. Bürget. 2349-7 PARNI KOTEL cca 200 1, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod :Do-bro ohranjen«. 2226-7 KNJIGO dr. inž. Vidmar*! ArorlP. S. 1340«. 2116-7 D/.MSKO KOT.O le dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod 2 Brezhibno«. 2118-7 ŠPORTNI VOZIČEK, lep. predvojni, kupim takoj ali zamenjam z globokim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2143-7 STROJ ZA STRIŽFNJE las, električni, dobro ohranjen, kupi salon »Frank«, Ljubliana. Kresiia. 2147-7 V KOMISIJ. PRODAJO sprejemamo in fiksno kupujemo fotoaparate, um et-nine, antikvitete in druge bo':še porabne in luksuzne predmete. Parfumerija »Venus«, palača Bata. 2153-7 ŠPORTNI VOZIČEK, malo rabljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Predvojni«. 2Ó26-7 OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe s ceno in točnim naslovom na ogl. odd. "utra pod »Globok in ohranjen«. 2030-7 KNJIGE, ki jih najdete pri pospravljanju na podstrešju, odkupim po ugodni ceni. Ponudbe ali naslov v o®'as. odd. Jutra pod »Ljubitelj knjig«. 2027-7 PSA-ŠPICA, čistokrvnega, kupim. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Špic«. 2048-7 SREBRNO TISICO, , dobro ohrinieno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi '0«. 2050-7 KUHINJ. POSODO, novo, tudi posamezne komade, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posoda«. 2059-7 »ZEPHTP« PEČ kupim. Ponudbe na Jaka Gorjanc, F-ankopanska 5. Sp. Šiška. 2065-7 PREDVOJNO BLAGO za površnik kuoim. Ponudbe na ogl. odd. Tutra r>od »Površnik«. 2079-7 ASTRAHANSKI MUF, veiik, dobro ohranjen, srednje loknie 2 bleskom, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Muf«. .2081-7 FT EKTROMOTOR od 2—3.5 KS in od 1 do 1.5 KS za trofazni tok ku-nim Ponudbe na oel odd. t,,.-. -4 pi-i.... .. -ncr. - IMAM VELIKE LOKALE za vsako ohrt ali industrijo. Pristopim k solidnem« podjetju « primernim zneskom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodelovanje«. 2234-17 Posest SKOPAJ POPOLNOMA nove vilo z lepo gojenim vrtom prodam takoj samo neposrednemu kupcu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena po dogovoru«. 2316-20 V SREDIŠČU MESTA prodam donosno dvonadstropno hišo z lepimi poslovnimi lokali v pritličju za 1,700.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod : »Izredna prilika«. 2319-20 LEPO PARCELO na krasni sončni legi v neposredni bližini glavne pošte, prodam po zelo ugodni ceni, ker nujno potrebujem gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Proti takojšnji gotovini«. 2318-20 NA KODELJEVEM prodam parcelo v izmeri 700 kv. m, oddaljeno eno minuto od tramvajske postaje. Takoj. Idealna lega. Ponudbe ra ogl. odd. Jutra pod »Poceni — Kodeljevo«. 2317-20 KER RAZPOLAGAM z večjim kapitalom za nakup nepremičnin, in to naj-sibo zemljišča, parcele, vile, stanovanjske hiše ali pa tudi trgovsko-stanovanjske hiše, javite naslov, ako prodajate, na ogl. odd. Jutra pod »Kupim nepremičnine«. 2320-20 NAPRODAJ: trinadstropna nova hiša, tik središča ; dvonadstropna hiša za Bežigradom ; pritličn i hiša ob Celovški cesti ; enonadstropna dvodružinska vila s komfortom ; obrtna poslopja z 2000 in 600 kv. m v središču mesta. Rea-litetna pisarna Tavčarjeva ulica 10. 2324-20 HISO dvostanovaijsko, blizu tram. vala, kupim. Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »Majhen vrt«. 2388-20 Prodam PARCELE v bližini cerkve sv. Jakoba, v Šiški, za Bežigradom in - Mostah. Nekaj parcel naprodaj po 50.000 lir. Travnik v Rožni dolini in pri of-ekami na Brdu. Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10. 2325-20 VEČ STAVBISČ krasnih, v centru, stanovanjski objekt, enodružinsko vilo, ^©stanovanjsko hišo in več drugih objektov ugodno prodamo. 2204-20 VEČ TO HIŠO. stanovanjsko, v Ljubljani, s soležečimi skladišči in prostori, primernimi za obrt ali industriio, v skupni izmeri Ca 1500 kv. m, prodam neposrednemu kupcu. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Bodočnost«. 224S-20 2 PARCELI za Bežigradom ugodno proda Franjo Pristavec. real, pisarna, Gosposvetska 3'T. 2245-20 PARCELO ali NJIVO kupim za 50 do 60 tisoč lir. Pisati na ogl. odd. Jutra pod »Najraje« v bloku«. 2215-20 PRODAM PARCELO in manjšo hišo v lepi legi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutna« pod šifro »35 do 160.000«. 2102-20 ENOSTANOVANJSKO hišo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2155-20 VZAMEM NJIVO v najem, znotraj bloka. Poljanska c. 51. 2131-20 ŠTIRISTANOVANJSKO hišo pri dolenjskem kolodvoru takoj ugodno proda Tanko, Kapiteljska ui. 3. 2017-20 KMETSKO POSESTVO 7 Horjulu, Brezovici, proti St. Vidu ali ob cesti Ljubliana—Vrhnika, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gozd zaželjen«. 2064-20 NOVO VILO, tristanovanisko, 2 dvema komfortnima stanovanjema in vrtom, ležečo za Bežigradom, zamenjam za enodružinsko vilo, po možnosti na Miriu, pod Rožnikom, Sp. šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutt3 pod: »Blizu mesta ali tramvaja«. 2063-20 REALITETNA PISARNA Habijan Miro, Cigaletova 1 p. proda več lepih stavbnih parcel v vseh delih mesta po zelo ugodnih cenah. Parcelo v izmeri ca. 'S00 kv. m dobite že za ca. 45.000 lir. Pohitite, dokler je še prilika! 2062-20 DVOSTANOVAN1SKO hišo, delno nedovršeno, prodam za 80.000 lir. Možna takojšnja vselitev. Poizve se- gostilna Toni, Dolenjska cesta. 2077-20 PAPIRNICO ali obrtno podjetje papirne stroke kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V Ljubljani«. 2092-20 ' NOVANJSKO hišico na Viču prodam. Posredovalci izključeni. Na slov v ogl. odd. Jutra. 2271-20 PARCELO kupim. Ponudbe z natančnim opisom in navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Notranjost bloka». 2269-20 PRODAMO • del hiše z lepim donosom, hišo z lepim vrtom, večstanovanjski objekt, parreele v mestu in na periferiji in industrijski kompleks. — »Realiteta«, Prešernova ulica 54/1. 2205-20 Stanovanje 5-SOBNO stanovanje, v središču — zamenjam za istofcako manjše (2—3-sob no). — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjam«. 1901-21 DVOSOBNO stanovanje elegantno opremljeno odstopim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sporazumno«. 2335-21 ZAMENJAM enosobno stanovanje, lepo, sončno, pod Rožnikom, za enako ali večje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Enosobno«. 2191-21 TRISOBNO stanovanje 2 vsemi prit'kli-nami in nekaj vrta v Rož. dolini, zamenjam za dvosobno. Ponudbi na ogl. odd. Jutra pod »Preprosto« 2131-21 ZAMENJAM enosobno stanovanje na Vi-ču za istotako ali dvosobno na Mirju ali v Rožni dolini. Naslov v ogl. odd. Jutra. m?-21 Stanovanja STANOVANJE 1 do 2-sobno, čisto in v mirni hiši. išče mlT-na in čista stranka za takoj ali za febr., marec ali maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam sigurno, pošteno in naprej«. 1974-21a STANOVANJE lepo, dvo- ali večsobno, iščem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1965-21a KOMFORTNO 4—osobno stanovanje, v centru išče družina od raslih oeeb, event. proti nagradi. Točni plačniki. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Res dobra stranka«. 1480-21» SOSTANOVALCA z vso oskrbo, sprijmem. Elo-rijanska 19-11, desno. 22B9-23a DO 4000 lir NAGRADE dam onemu, ki mi preskrbi ali odstopi garsoniero ali malo stanovanje v strogem središču. Dopisi na ogl.- odd. Jutra pod »Po možnosti takoi«. 2296-21a KATERA SAMSKA ženska bi hotela vzeti na stanovanje in hrano obrtnika z enim otrokom? Ostalo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod : Skupno gospodinjstvo«. 2243-21a STANOVANJE, 1—3 sobno za takoi ali pozneje, išče zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Proti dobri nagradi«. 2239-21 a LEPO ENOSOBNO stanovanje zamenjam z eno-ali dvosobnim v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enosobno 42«. 2024-21 a ENOSOBNO stanovanje iščeta zakonca brez otrok, najraje v trnovskem okraju. Ponudb; na ogl. odd. Tutra r>od »Ms-rec-april«. 205". 71a ELEGANTNO SOBO v strogi sredini ro-.-sta, prepustim sMaostomi osebi — najftjä,; vdnvi brez otrok — prrol pospravljanju malega stanovanja. Ponudbe na ogles. odd. Jut-a pod »Bretspbčna »ouporaba DVE VELIKI opremljeni sobi « telefonom. LASTNIKI GLASOVnUEV I ZAMENJAM I kokošjo hrano ITEL.I za pisarno, odiam. Naslov v Poslužujte «e moje te- nudbe na ogl. odd. Jutra ogl. odd. Jutra. 2125-23 OPREMLJENO SOBO pOrebn m vhodom, oddam solidni osebi. Naslov v ogl. odd. Jutra. lefonske št- 39-23. ki Je v novem, -avnokar iz-iàlem imeniku. Uglaše-valec glasovirjev Jui&sek LEPO OPREMLJENO sobo, s pceebnim vhodom in souporabo kopalnice, takoj 2126-23 — Zrinjskega 7-II. Ljub- ljana. J-337-37 SREBRNINO kovance, žlice, verižice. oddam boljšemu gospodu. Mal-1 prstane, zapestni.ee na- ga jeva 8, Erjavjc MALA SOBICA se odda solidni osebi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2117-23 LEPO SOBO oddam zanesljivi, snažni osebi. Drenikovi ulica 35. 2165-23 SOSTANOVALEC se takoj sprejme. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2156-23 OPREMLJENO SOBO, lepo, sončno, odda Kutin, Lavričeva 9. SOBICO. opremljeno, s posebnim vhodom in z možnostjo kuhanja, oddam redni osebi. Vodnikova 165T. 2162-23 Boljšo SOSTANOVALKO z vso oskrbo sprejmem. — Borštnikov trg l/II, desno. 2136-23 VES DAN SONČNO, krasno opremljeno sobo, s souporabo kopalnice, oddam solidni osebi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2023-23 OPREMLJENO SOBO oddam gospodu. Poljanska cesta 18/11, levo. 2034-23 JUGO-KREDIT. 2057-37 ODDAM dve prazni sobi za lokal ali opremljeni za ordinacijo. Strogo središče, vhod s stopnišča, plin, topla in mrzla voda, telefon. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi II«. 2056-23 KOT SOSTANOVALKO sprejmem žensko. Izlakar, Vikt. Eman. (bivša Blei-weisova) 15/111, XV. 2061-23 Sobe išče PRAZNO SOBO iščem kjer koli. Naslov od- 2128-23 mizno orodje, vaze ter druge dragocenosti, kupimo po najvišjih cenah. Takojšnja gotovina. Rudolf Zore. LJubljana — Gledališka ul. 12. 1424-37 Pozor! ZNANSTVENIK psiholog — Moder — se nahaja v Ljubljani. Tr-stenjakova ulica št. l/I, levo — poleg kavarne Maj/sen Iz pisave vam 2160-23 i pove značaj in prihod-njofit Razloži vam astro- l^Xbn in h ir/vm «nfrlr« loška in hiromantska vprašanja. — Pišite mu, ali pa se oeebno Javite dnevno od 14. do 17. ure; ob nedeljah tudi od 10- do 12. ure. M.—336-37 FINA SITA. režeta in rete, prodala Gospodarska zveza, Blei-weisova 29 1832-37 MAJ AR O N O VE PLEVI CE nudi Sever & Komp. — Gosposvetska cesta 5. 1981-37 SENO — SLAMA Prosimo, da se interesenti za vagonske količine govejega kot konjskega sena ter slame zglase pri Gospodarski zvezi. Bleiweisova 29. 1874-37 G. BRIVCI POZOR! Posertove brivske britve. Tenis Dovo, Veaso ter razne étoserice št. 28, prvovrstne, ima na zalogi »n prodaja Popit Viktor, frizer. Cankarjevo nabrežje St. 3. 1692-37 KROJNI TEČAJ za vso daimsko garderobo priredi Jožica Rus- dati na ogL *id. Juto pod pečete* tečaja »Tako, 76«. ^S*3 ^ februarja. Informacije SOBO e posebnim vhodom ln po možnosti s kopalnico in v središča, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plažam«. 2279-23a DO 4000 lir NAGRADE dam onemu, ki mi preskrbi ali odstopi garsoniero ali malo stanovanje v strogem središču. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po možnosti takoj«. 2295-23a PRAZNO SOBO event. s kabinetom za 1. april — išče gospodična. Plača tudi nekaj mesecev vnaprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno in čisto«. 321-23a SOBO ali KABINET opremljeno, iščem. Poundbe na o»l. odd. Jutra pod »So-tporaba kopalnice«. 2270-20» OPREMLJENO SOBO s souporabo kuhinje, iSče mlajši zakonski par brez otrok za 1. februar. Prvenstvo Zg. Šiška. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 2229-03a GOSPOD. srednjih let, dobro situ ir an, ves dan odsoten, išče takoj sobo f kopalnico pri manjši družini ali gospe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam zelo dobro«. 2232-23a OPREMLJENO SOBO pri samostojni gospe išče uradnik. Ponudbe do 12. ure v ponedeljek na oglas, odd. Jutra pod »Poldan«. 2206-23a OPREMT tttvo SOBO z dvema posteljama, iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sestri«. 2186-2Ja SOBICO z dvema posteljama «H otomano iščeta za takoj dva brata kjer koli v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnika«. 2189-23a SOBO opremljeno ali prazno, s souporabo kuhinje — v Pucinijevi nlicl 4H — levo. 1966-37 MAVRIC ANTON stavbenik t Ljubljani, Bežigrad 1, telefon 33-86, Vam nudi ln dostavlja kamor koli gramoz, enkrat in dvakrat sejan pesek, podee, savsko mivko tx razni posipal ni ma-terijal, gafeno in negašeno apno, fresejanu in nepresejano zemljo (vrtno). Kot novost Vam dostavi vse vrste že iz. gotovljeno malto r vsaki množini. Naročila se iz prijaznosti tndi lahko oddajo v drogeriji »Danica«, nasproti kavarni Evropa. 2SS&SI PES OVČAR svetlo rjave barve, bra ovratnice e« je izgubil v mesto. Sliši n« ime Rigo N'adii-1 se naproša, da gs prod nagradi izroči Razna dol., C. O, št. 15. 2341-37 DAMSKA URA zapestna, crom, e* je izgubila. Pošten najditelj naj jo odda r »pravi Jutra proti na. gradi. 334537 KOKOS ee je zatekla v Muzejsko ulico 5. Dobi ee isto tam pri Jurjevčič. 2301-37 ZLATEGA FAZANA, krasnega samca, zamenjam za mlado kokoš. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2323-37 DOBRA VLOŽITEV denarja pri dobroidočem podjetju. Vrednost podjetja 1 milijon. Potreben kapital 150.000 lir. Pri sodelovanju fiksni mesečni zaslužek 12.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrija z veliko bodočnostjo«. 2291-37 G. SEBENIK JOŠKO se naj oglasi radi dogovora harmonik. Prime, Poljanski nasip 32. 2282-37 ZAKLONIŠČA delam solidno io poceni, les preskrb im sam. Naslov pustite v ogl. odd. Jutra pod »Pridem u dom«. 2285-37 GALOŠE, SNEŽKE! Vljudno prosim vse tiste. štedilnika«. 2082-23 PRAZNA SOÜ1CA, lepa, parketirana. s souporabo konalnice, se takoj od-da za B-žioradom simo eni osebi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2347-23 SOSTANOVALCA pprejmiTn v sredini mesta. — Načlov v ogl. odd. Jutra. 2273-2S SOBO v --»fi hiši, za BeJiirradom. oóism 2 osebama. Oglid od S do 3. ure Naslov v ogl. odd. Jut-p' 9214-23 SOBO ODDAM dvema bolišima osebama, olin, kopalnica. Ogled 11 do 12 Naslon v ogl odd Tut". S7TPAEIP.ANO SOBO s sou-norabo kopi In ice. brez perila in oskrb® od-d->m. Poizve se v Flori-innski ulici 19TT, d-sno. 2182-23 MAJHNO SOBICO ier>o oprem! 1»no, oddam takoi v Tr'tenj&kov; ril št. ITI. levo. 2108-23 OpnrM! TFNO «ORO s posebnim vbodom. odd : »Domačin« 20f»0-2*a Dobra KUHARICA in gospodinja želi spoznati gospoda, 40—50 let starega, s stalno službo, zaradi ženitve. Najrajši ločenca ali vdovca. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vdovec«. 2312-25 STAREJSI FANT, lepe preteklosti in r*~ danjosti, želi poznanstvo v svrho ženitve, z vdovo, staro 35—40 let — brez družine. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Fant« 2194-25 w^wrm BRÌZGALNE za protiletasko zaščito, dobite pri Ileršič. Rimska 13. 1950 37 KOLESARJI, lakiram kolesa f ognju » vseh barvah. tudi še s predvojnimi laki. Horvat, Poljanska c. 69 (pri klavnici). M-346-37 7A«E ROKAVICE in usnjene čevlje, vse usnjene- izdelke, barvamo in semiš čevlje, čistimo po najnižji ceni. Dzemal Hairula. Mestni trg 11. J-340-M-37 galoše in snežke, da jih popravljene vzamejo, 5car sem prenehal s popravili. Mehanik Ambrož, Ciril-Me-todova (prej Dunajska) cesta 71. 2257-37 OSEBNO IZKAZNICO na ime Gregor? Ana, izdano od občine Mokronog, sem izgubila 23. januarja. Naiditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v trgovini foto-turist Lojze Smuc, Aleksandrova 7. 2235-37 DENARNICO s 120 lirami sem izgubila v Četrtek, 27. januarja. Ker sem težko zaslužila, prosim za vrnitev. Naslov v oglas, odd. Intra. 2210 37 NEMŠČINO, italijanščino, francoščino in angleščino poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ulica 11, pritličje. — Informacijp dopoldne. 2104-37 O POSOJILIH ns hiše in posestva dobite informaciie: Liubljana, Beethovnova ivn, !e"o, p-; SAMOSTOJNO DAMO sredniih let iščem za nemško konverzacijo. Dopisi ni ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«. 2075-37 POZOR! Vaše perilo let», htfro ln poceni zakrmmn! Popravljal i:ca nogavic. Kojtftarevn 1. '2179-37 TZGUBTI SFM osebno legitimacijo, Ausweis in železniško v vlak" T.iub!:ana—Posto:na. Naid-tel' nai iste odda ▼ kuril-n«-"! Ljubliana glavni kolodvor ali v kurilnici Poštnina. 2144-37 PASJI OVRAT'VTK, verižica z znamVo št. 436 s» :e izmbil. Oddati: Ko' Domobranska 1. 2149-V KTAVTRIE stroVevrViiSko popravlja in "plaJnle WarbineV R1H0K "rivoz 10, telefon ?V40 1H4S-V KONVFRZATOP 7 A-fcr »1 nemščino rSfem. Pomid be » ceno in podatki o h obri7b; na «xrl odd. Tntr-i nod *A1r«.Je»1970-ic DŽTT 7-DŽTTSU. l^rezoro'ni samoobramba — ob torkih in četrtkih. O'1 16 do 19 • Muzeiska 3'p'-'♦, 2021-*-ROČNO VERIŽICO talisman ki dokaznno «r, naša drugim nesrečo » meniaiočimi z^'enimi kro Micara? in rdečimi oVvir ?ki, nai pošten na i dite'■ odda » orf. odd. Tut" lr'er rreime visoko naera^o Verižica Je zelo markin» na Pred nakupom svarim •re» io i?fem tudi potom. 2043 37 pod »Dobro blago«. 2045-37 ZAMENJAM 40 kg kokošie krme Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Predvoino blago«. 2046-37 Nov -ìaslov: Frančiškanska uL 3. Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije »SERVIS BIRO«, Selen burgova nI. 4 tel. St. 2109 2 9 51 in Frasičišlianska VSAK naS naročnik ie zavarovan ALI ste poravnali naročnino? ^aiillBKtlli™^ Kupujte svoje potrebščine pri naših oglaševalcih ! KUPIM RABLJENE STROJE za kartonažs 1 ROČNO STISKALNICO 1 STISKALNICO ZA POZLATENJE.. 1 TIGEL Po V poštev pridejo tudi stari modeli, nudbe na oglasni oddelek a Jutra« pod šifro: »STROJI ZA KARTONAŽOc. J-269-I. • Va--' A-t h** t Prezgodaj nas je zapustila naša preljuba žena, mama, tašča in stara mama, gospa Kristina Legiša roj, Urdih Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek ob pol 5. uri popoldne z žal, kapelice sv. Petra, na pokopališče. Ljubljana, 29. januarja 1944. žalujoči: Hinko, šolski upravitelj, soprog; prof. dr. Lino, sin; Vera Plesnl-čar in Delka Žiberna, hčerki; Stojan Plesničar in Joško žiberna, zeta; Rastko in Vanja, vnuka. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je po kratki, mučni bolezni preminul naš dobri soprog, nadvse skrbni oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Jakob Milavcc posestnik v Ivanjem selu Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 30. t. m. ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Hieronimu. Ivanje selo, Laze, Planina, dne 29. januarja 1944. Globoko žalujoči: Ivana, soproga; Janez, sin; Ivana por. Komovec, Marija por, Urbas, Tončka, Fani por. šeb«»nik, otroci; Andrej, brat; Komove" Franc, Urbas Vinko, Šebenik Franc, zet je; Ivanka, Vkla, Južica, Franci in Vinko, vnukinje in vnuki ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega ljubljenega očeta, gospoda Petriča Ivana UČITELJA V POKOJU ga spremili na njegovi poti k večnemu počitku, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica za blago-pokojn'.m se bo brala v torek 1. februarja 1944 ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda Ljubljana, 29. januarja 1944. ŽALUJOČI ZAHVALA Vsem, ki ste nam na katerikoli način izrazili sožalje ob težki izgubi našega ljubega moža, očeta in starega očeta, gospoda Gerbeca Aiüjzlja izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Posebno za zahvaljujemo vser. darovalcem krasnega cvetja, sosedom in vsem onim, ki so blagega pokojnika v tako lepem številu spremili na njegovi poslednji poti k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 31. t. m. ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. V Ljubljani, 29. januarja 1944. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje ob težki Lzgubi naše predrage mame EUZE MATKO izrekamo najtoplejšo zahvalo, isto tudi vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji darovali toliko vencev in cvetja. Posebej se zahvaljujemo pre-častiti duhovščini cerkve Marijinega Oznanjenja za obiske in zadnje spremstvo ter pevskemu društvu »Sava« za ganljivo petje. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 31. t. m. ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, 29. januarja 1944. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega dragega NIKA ŠTMT3FA in okrasili njegovo krsto z venci in cvetjem, se najlepše zahvaljujemo. Naša posebna zahvala pa naj velja opernemu zboru in orkestru ter dirigentoma gg. žebretu in Hubadu, nadalje g. direktorju Vilku Ukmarju in g. predsedniku Drenovcu za ganljiva govora. Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 1. februarja 1944 ob %S. uri v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 29. januarja 1944. ŠTRITOF PETER, sin ; JELKA CANKAR, hči in ostalo «orodstve Vsem, ki so ob bridki izgubi našega STANKOTA [ARJA M fiR 1 i id z nami sočustvovali, poklonili dragemu pokojniku cvetja, ga spremili na njegovi zadnji poti ali se ga na drug način spominjali, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. g. župniku Arnejcu za njegove tolažilne in prisrčne poslovilne besede ob odprtem grobu. Ljubljana, 30. januarja 1944. HEEVRIHARJEVI Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravljen. — Für das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Vlrant. — Kür <>Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle - Za »Narodno tiskarno >K. d,« kot tiskaraarja: Fran Jeran. — Für de« Inseratenteil verantwortlich - Za inseratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič