■
^jSSKSSSr Cena 150 lir	Leto XXXII. Št. 278 (9583)	TRST, nedelja, 28. novembra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Odgovornost
Volitve 20, junija so odpravile dosedanja ravnotežja, ki jih je KD izkoriščala v svojo korist, da je lahko ohranjala 80 odstotkov oblasti predvsem m račun koncesij manjšim in podrejenim zaveznikom. Ti Pa so sodelovanje v vladi ocenjevali. kot edino možnost «popravljanja» vodilne demokrščanske strategije, saj niso videli drugih alternativ. Po 20. juniju sta se dejansko oblikovala dva «privlačna pota», od katerih pa . nima noben možnosti, da bi sam prevladal. Potrebno je bilo zato najti «modus vivendi» med tema dvema poloma, od katerih je KD predstavljala šibkejšega in vendar odločujočega. S tem, da je vztrajno odklanjala politične predloge levice (vlado demokratične enotnosti, zasilno koalicijo za izredne ukrepe) si je namreč zagotovila možnost, da o-brani v lastnih rokah vlado, vendar pod jasno določenimi pogoji in točno izračunano ceno: sprejemati je morala predloge in zahteve levi-ee, brez katere v Italiji ni mogoče Piadati.
V teh pogojih je nastala enobarvna in manjšinska Andreottijeva Piada. Komunisti in socialisti so v samem začetku poudarili, da s to formulo niso zadovoljni in jim ne ustreza v celoti, so jo pa sprejeli kot «prehodno formulo» predvsem
V ponedeljek bodo v okviru splošne stavke delavcev industrijskega sektorja stavkali tudi tiskarji vseh dnevnikov. Zato naš dnevnik v torek ne bo izšel. Prihodnja številka «Primorskega dnevnika» bo izšla v sredo, 1. decembra.
zaradi odgovornega zadržanja do gospodarske in družbene krize. Italija je potrebovala vlado, ki vlada in parlament, ki izdaja v teh izjemnih časih nujne zakonske ukrepe za premostitev krize. Vsi so vedeli, da stvari ne bodo šle gladko, toda upali so, da bo zavest skupne odgovornosti prevladala pred težnjami zgolj strankarskega in o-blastiželjnega značaja.
Krščanska demokracija je obdržala tako vlado v svojih rokah, ni Pa bila sposobna prebaviti «va-ruštva» levice nad parlamentarno dejavnostjo. Delala je, kakor če bi Se v družbi ne spremenilo nič in hlinila celo, da je pustila komuniste p opoziciji. V njenih vrstah je bilo òutiti negodovanje, češ da je z An-dreottijevo dolžnostno «odprtostjo» do levice izdala svoje volivce, ki m je 20. junija zbrala (ne poza-lrao toga!) pod geslom «ali KD, a~i komunisti» in v vzdušju psihološkega ustrahovanja.
Upanja na «revanšo» so naraščala sProti z naraščanjem negodovanja zaradi varčevalnih ukrepov in odpovedi. ki jih je vlada terjala od ljudstva in so dejansko prhi pogoj za izhod iz krize. Z levice so se več krat oglašali očitki, da je KD << rezbrižna» do krize in upa, da o levica šla zanjo «po kostanj v erjavico», po možnosti pa naj se Pri tem še krepko opeče. Račun je « preprost: varčevanje in odpovedi naj italijansko ljudstvo sprej-J18 z negodovanjem, toda odgovor-ost za to naj nosijo levičarske s ranke, sindikati in druge napred-Ve sile. Ko bi bili vsi ukrepi spre-jeti m bi morala vlada začeti z n ustrijsko obnovo, delitvijo iztisnjenega denarja v obliki investicij VJpP°dpor, pa bi KD potisnila vsaj spe tv opozicijo, pustila, naj se r?..1 nfej usmeri razdraženost naj-[zjih slojev prebivalstva. KD naj J,v s staro klientelarno poli-• Pridobila zase srednji sloj n meščanstvo, z njim oblikovala «^Perni blok» in se vrnila k stari Politiki desnice ob določeni ljudski
darujte
ZA ŽRTVE POTRESA!
V okviru naše nabiralne ak-jelp 23 žrtve P°tresa smo pre-
44.470.584 lir in 25.000 N-din
Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu, Ul. Montecchi 6 od 8. do 19. ure, v irzaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20, v Gorici, Ul. 24. maja 1 in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki.
podpori in morebitnih posojilih «a-tlantskih zaveznikov».
Da bi ji to uspelo, je potrebovala dsnica KD dvoje: čimveč je morala «kompromitirati» levičarske stranke v jazi sprejemanja varčevalnih ukrepov, sama pa stati kar se da ob strani, nato pa sprožiti ob pravem trenutku ofenzivo, zrušiti Andreottijevo vlado (in Zac-cagninija) in oblikovati novo vladno koalicijo.
Toda KD sama ne more sestaviti večine, na levici pa je proces dogovarjanja med KPI, PSI, PSDI in PRI rodil že stvarne rezultate, čeprav se te stranke med seboj razhajajo, ko gre za politično perspektivo, KPI in. PSI z različnimi akcenti podpirata zamisel o «vladi demokratične enotnosti», republikanci so neodločeni, vendar La Malfa govori o «neizbežnosti zgodovinskega kompromisa», socialdemokrati pa pihajo na dušo socialistom, naj bi se oboji zoperstavili tako KPI, kakor KD in oba pogojevali.
Na desnici pa nima KD bogve kaj iskati. Liberalcev je za peščico, proces razkrajanja MSI in oblikovanja «poštene desnice» okoli Nencionija in De Marzia se še ni zaključil. Z obojimi pa KD še ne doseže večine. Tako je desnica KD razumela, da lahko potisne komuniste v opozicijo in oblikuje vlado samo, če ji bo uspelo prisiliti, zlepa ali zgrda, socialiste, naj se vrnejo v vlado. Kako? Socialisti so že večkrat ponovili, da se v vlado z demokristjani nočejo vrniti, vsaj sami ne, ali točneje, ne brez komunistov. Tega pa demokristjani nočejo sprejeti, če ne gre zlepa, naj bi šlo zgrda. Pred 12 leti je Moru uspelo po grožnjah generala De Lorenza («načrt Solo») prisiliti Nen-nija, da se je vrnil v vlado pod težkimi pogoji. Nekateri v KD mislijo. da je to mogoče tudi danes.
Tako je Fanfani začel groziti socialistom z novim razpustom parlamenta, če bi se v primeru nove vladne krize ne vrnili v večino. «Paglavec» milanske desnice, Massimo De Carolis, pa riše bodočnost Italije v krvavih barvah: «Neizbežno bo v kratkem prišlo do krutega spopada s komunisti in se mora KD pripraviti nanj».
Ima ofenziva desnice KD kakšno možnost uspeha? Predvsem se moramo vprašati, kakšne cilje zasledujejo ljudje, ki to ofenzivo manevrirajo. So poleg izrečenih tudi skriti cilji, ki jih ne poznamo, a jih lahko slutimo. Najbližji cilj bi verjetno lahko bil razkroj sedanje vodilne skupine okoli Zaccagni-nija in oblikovanje novega ravnovesja v KD, kjer bi desnica imela večjo težo in torej možnost «trše oblike pogajanj» z levico. Če bi pri tem žrtvovali tudi Andreottija, spada pač to v okvir maščevanja nad človekom, ki je še pomladi skupaj s Fanjanijem vodil kongresno ofenzivo proti Zac-cagniniju, danes pa je z njim sklenil «jekleno zavezništvo».
Znakov razkroja vodilne skupine v KD ne manjka. Donat Cattin, De Mita, Vittorino Colombo so se že oddaljili, bivši Zaccagninijev tekmec Forlani pa znova postavlja svojo kandidaturo (za vlado ali za tajniško mesto, to se ne ve).
Kaj dela pri vsem tem levica? Očitno noče nasedati najbolj grobim izzivanjem «milanskegd paglavca», istočasno pa pritiska na vodilno skupino KD, naj se vendarle odloči za obračun z lastno desnico. Ta možnost se kaže v skorajšnjem zasedanju vsedržavnega sveta KD, ki bo 12. decembra v Rimu. Odkritega spopada, v katerem bi lahko pogorela tildi šibka Andreottijeva vlada, pa levica noče sprejeti sedaj, spričo izredno resnega gospodarskega položaja in tudi zato ker poteka v parlamentu pomembna razprava o reviziji konkordata in ratifikaciji osimskega sporazuma. Levica, bodisi KPI kot PSI, kaže v teh dneh največjo možno mero odgovornosti in s tem tudi dokazuje, da ima polno pravico, da sodeluje z vso svojo težo pri usmerjanju države. Notranji spor v demokrščan-skih vrstah pa samo dokazuje, da je sedanji krizni trenutek preresen in mu KD ne more biti kos sama. Italija potrebuje, ko bodo časi dozoreli, novo vlado demokratične e-notnosti, ki naj prav zaradi udeležbe levice uživa široko podporo med ljudstvom. Predvsem zato, ker je sedaj čas velike odgovornosti in resnih skupnih naporov, ne pa zaletavih pustolovščin.
STOJAfl SPETIČ
ČEDALJE BOLJ ZAPLETENI ODNOSI V VLADAJOČI STRANKI
Socialisti očitajo Moru, da s svojim molkom dopušča izbruhe desnice v KO
Notranji minister Cossiga za srečanje med KD in KPI pri izgradnji bodočnosti Italije - Oster protikomunistični nastop Flaminia Piccolija
SKLEP ZVEZE ZALOŽNIKOV FIEG
Časniki bodo znova v običajnem obsegu
Do zadevnega sklepa CIP bo državna ustanova dobavljala časopisni papir po stari ceni
RIM, 27. — Mnogo je demokristjanov, ki bi radi potisnili komuniste v opozicijo in prisilili socialiste, naj se vrnejo v vlado. Toda ne strinjajo se glede taktike, kako to izvesti, zato pa so hočeš nočeš prisiljeni «prenašati» Andreottijevo vlado, tako kot je in počakati na boljše čase, vsaj do seje osrednjega organa KD.
Tako je lahko tajništvo KD izdalo sporočilo, ki velja kot nekak kategorični ukaz vsem pristašem stranke: «Enobarvna vlada, ki ji predseduje Andreotti, predstavlja, danes najvišjo stopnjo soodgovornosti na parlamentarni ravni. Težko je premostiti sedanji položaj, ne da bi pri tem tvegali razkol s silami, ki s svojo direktno podporo ali vzdržanjem omogočajo obstoj vlade tudi po 20. juniju.» O izjavi ni razpravljal nihče, napisal jo je Zaccagnini in velja kot smernica vsem članom stranke, točneje — kot opozorilo.
Kako so v resnici sedaj demokristjani notranje razrvani dokazuje potek shoda «hiltonovcev»
Protest v Vidmu zaradi zamud pri postavljanju montažnih hiš
VIDEM. 27.	— Prebivalci
skoraj vseh krajev Furlanije, ki jih je prizadel potres, so se danes zbrali na manifestaciji v Vidmu, da bi odločno, pa čeprav zelo omikano, izrazili svoj protest zaradi zamud pri postavljanju montažnih hiš. Manifestacijo, ki se je je udeležilo več kot tisoč oseb, je priredil koordinacijski odbor rr.'l občinami, ki jih je prizadel potres. Manifestanti so se zbrali v središču Vidma ter se nato v sprevodu po mestnih ulicah podali do prefekture, kjer so zahtevali sprejem pri izrednem vladnem komisarju Zamberlettfju. Tu so morali precej dolgo čakati (prišlo je tudi do nekakšnega poskusa mirne zasedbe poslopja), ker je bil komisar odsoten in se je vrnil šele prot. večeru. Tudi promet je bil zaradi navzočnosti demonstrantov pred prefekturo več časa ustavljen.
Kot so povedali predstavniki koordinacijskega odbora, so doslej postavili samo 20 odstotkov od predvidenega števila montažnih hiš. Zaradi te zamude je okrog 35 tisoč oseb primoranih živeti pod šotori, v prikolicah ali v zasilnih barakah, drugih 30 tisoč pa se je moralo začasno izseliti v obmorske kraje.
Po podatkih deželne uprave pa so doslej montirali 803 montažne hiše, v katerih je našlo zatočišče 8.150 oseb.
BERLIN, 27. — Vzhodnonemške oblasti le s težavo nadzorujejo val protestov zaradi nezaslišanega ukrepa proti pevcu Wolfu Bier-manu in filozofu ter znanstveniku Robertu Havemannu. Ta je sedaj v hišnem arestu, ker je kritiziral ukrep vlade NDR s katerim so odvzeli Biermanu državljanstvo in ga tako prisilili, da je ostal v Zahodni Nemčiji.
Bierman je priljubljen pesnik in pevec, ki je pri 17. letu starosti zapustil rodnih Hamburg in se preselil v Vzhodno Nemčijo. To je storil zaradi svoje predanosti idealom socializma, za katere je njegov oče žrtvoval v uničevalnem taborišču svoje življenje. V svojih socialno angažiranih pesmih je Bierman govoril o tegobah vsakdanjosti in velikih idealih naprednega človeštva. Po potrebi je tudi kritiziral. Vzhodnonemška vlada mu je pred kratkim dovolila, da je odpotoval v
(Jmberta Agnellija. Tu sta, med drugimi, spregovorila Flaminio Piccoli in Francesco Cossiga.
Piccoli se je komaj zaznavno ločeval od De Carolisa, katerega ni imenoval, je pa do KPI uporabil vse argumente «bavarskega» kova. Govoril je o tem, da je Italijo «težko braniti na strateškem planu», poudaril nato, da je «evrokomunizem poskus vključevanja brez jamstev» in dodal, da nikakor ne more verjeti Berli n-guerju, ko govori o «lojalnosti do zahodnega sveta». Skratka, je zaključil Piccoli, «Evropo moramo zaščititi pred ekspanzijo komunizma».
Franz Josef. Strauss bi mu verjetno navdušeno zaploskal. Pač pa ni niti Piccoli zaploskal notranjemu ministru Cossigi, ki je odgovarjal Nemcu Waltherju Kiepu, da so «napori KPI iskreni in ne taktični, pač pa idejni in strateškega značaja». KD si želi «trdne Evrope, da bi se v njej lahko soočala s komunisti in dala KPI možnost, da uresniči zgodovinsko evolucijo sodobnega marksizma», in s tem «spremeni komuniste v silo. ki bo samostojno služila Italiji in Evropi». Razvojni proces v KPI «zanima KD, ne zato, ker bi to rada instrumentalizirala, pač pa zaradi nujnega srečanja dveh ljudskih strank, ki vsaka z lastnimi značilnostmi prispevata k izgradnji bodočnosti Italije».
Dejansko gre desnica KD v različne smeri. Agnelli si želi «laično -tehnokratske» stranke, De Carolis pa «laično - reakcionarne». Toda taka stranka, po mnenju levičan skih «bazistov», lahko «tudi obstaja v Italiji, toda ne bo imela ne simbola, niti ljudi sedanje krščanske demokracije». Odkrit poziv De Carolisu, naj se pobere iz stranke, torej.
Resneje jemlje pustolovske poskuse in pobude desnice KD mladi poslanec Fracanzani, ki meni, da je De Carolis samo «vrh ledene gore, ki obstaja v KD», ki bi pa morala poiskati «svoje ljudske in napredne prvine».
Na homatije v vrstah KD odgovarjajo tokrat socialisti, ki preko stolpcev svojega glasila očitajo predvsem Aldu Moru, da vztrajno molči. Tako pušča Zaccagninija in Andreottija sama, da branita proti nekdanjim zaveznikom potapljajočo se barko vlade. «Naj Moro vendar pove, če sploh še verjame v kaj», ga iziva glasilo PSI in pomenljivo poudarja, da v teh trenutkih «velja molk več kot izrečene izjave».
CANDIDA CURZI
ZDA podpirajo neodvisnost in neuvrščenost SFRJ
BEOGRAD, 26. - Amerika je danes podprla neodvisnost in neuvrščeno politiko Jugoslavije in poudarila, da to predstavlja važen
Kiiln, kjer je pel na koncertu kovinarskega sindikata. Tedaj so iz vzhodnega Berlina sporočili, da so mu odvzeli državljanstvo, češ da je «kritiziral NDR». Proti temu ukrepu je reagiral znanstvenik in znani marksist Havemann, ki je pozval vzhodnonemško vlado, naj prekliče ukrep. Podobno so protestirali italijanski komunisti, francoski pisatelj Luis Ara-gon in mnogi drugi Havemannovi prijatelji. Med temi je tudi predsednik toskanske levičarske deželne vlade, socialist Lelio Lago-rio.
Sedaj pa so se v sami Vzhodni Nemčiji oglasili bivši deportiranci v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Tajnika SED Honecker-ja spominjajo, da je spoznal Ha-vfmanna že v taborišču v Brandenburgu v letih nacizma in bi moral vedeti, da so njegove misli poštene.
faktor za mir in stabilnost v Evropi. To je, po oceni opazovalcev, toliko pomembnejše, ker je dal tako izjavo ob koncu obiska v Beogradu ameriški sekretar za trgovino El-liott Richardson. za katerega trdijo, da bo eden od vodilnih ljudi v administraciji novoizvoljenega ameriškega predsednika Carterja.
Richardson je dejal, da je zadovoljen z rezultati razgovorov v Beogradu, kjer sta ga včeraj sprejela tudi predsednik jugoslovanske vlade Bijedič in zunanji minister Minic, m v izjavi za tisk dodal, da je prišel v Jugoslavijo tudi zato, da ponovno potrdi podporo jugoslovanski politični in gospodarski neodvisnosti ter teritorialni enotnosti in celovitosti. Dejal je tudi, da so ZDA zelo zainteresirane za čim širšo gospodarske in druge oblike sodelovanja z Jugoslavijo.
MOSKVA. 27. — Generalni tajnik KP SZ Brežnjev je danes sprejel venezuelskega predsednika Pereza.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Vsa Jugoslavija živi v znamenju dneva republike, 29. decembra. Praznik pričakuje v znamenju novega mejnika v razvoju socialističnega samoupravljanja — zakona o združenem delu, sprejetega v četrtek v jugoslovanski skupščini, in — kakor je to že navada — v znamenju številnih novih delovnih zmag in uspehov, odpiranja novih javnih objektov in industrijskih obratov, medtem ko predsednik Tito iz vseh krajev Jugoslavije in od mnogih tujih državnih poglavarjev dobiva iskrene čestitke in želje za nadaljnji uspeh jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Slovenija je, tako kot drugi kraji po vsej Jugoslaviji, tudi pred letošnjim praznikom republike slavila nove delovne zmage. Najve-čja slovesnost bo jutri, ko bodo v jeseniški železarni odprli novo valjarno in ko bo, kot se je zvedelo, na zborovanju govoril tajnik partijskega izvršnega komiteja Stane Dolanc.
V Postojni so danes odprli novo tovarno plastičnega okovja tovarne «Liv». Ta nova pridobitev napoveduje tudi konec prostorske stiske v obratu podjetja v Hru-ševju. V Krškem so ob dnevu republike odprli novo tovarno ma-gnefitne celuloze. Pri njeni graditvi je sodelovala tudi Madžarska, tako da se je današnje slovesnosti poleg vidnih slovenskih funkcionarjev Rudija Čačinoviča, Franca Šetinca in drugih, udeležil tudi madžarski finančni minister Lajos Faluvegy. Pri Arehu na Pohorju so odprli nov hotel s prenočišči, dvema restavracijama in lepimi smučarskimi tereni, saj so uredili kar 50 km smučarskih prog m ,250 hektarov rekreacijskih površin. V Rušah pri Mariboru so odprli novo tovarno granuliranih kompleksnih gnojil, metlika je dobila nove prostore zdravstvenega doma, v občini Žalec so asfaltirali nekaj krajevnih cest v Cerknem so odprli velik delavski dom z delavsko restavracijo, trgovino, kegljiščem, samskimi in turističnimi sobami in klubskimi prostori.
Podobne slovesnosti so bile tudi v drugih krajih Slovenije in po vsej Jugoslaviji. Ponekod so delavcem izročili tudi ključe novih stanovanj, k' so jih sezidali s solidarnostnimi sredstvi ali z denarjem delovnih organizacij. Tako se bo na primer samo v Beogradu in njenih predmestjih po praznikih vselilo v nova stanovanja kar 1.600 ljudi.
V. B.
RIM. 27. — Malteški predsednik Dom Mintoff se je ob povratku iz Ženeve, kjer se je udeležil zasedanja socialistične internacionale, v domovino, ustavil v Rimu, kjer je bil gost na kosilu predsednika vlade Andreottija.
RIM, 27. — Po srečanju med zastopniki industrije papirja, ravnateljstvom državne ustanove za celulozo in papir, založniki, sindikati tiskarskih delavcev in vodstvom časnikarskega združenja, je zveza založnikov FIEG sklenila prekiniti s samoomejevanjem obsega listov, ki bodo od jutri dalje izhajali znova z običajnim številom strani. Kot je sporočilo vodstvo FIEG je podtajnik pri predsedstvu vlade Arnaud, ki je izrecno zadolžen za sredstva javnega obveščanja, jamčil, da bo ustanovo za celulozo in papir dobavljala listom časopisni papir po stari ceni 350 lir za kilogram, dokler ne bo medministrski odbor za cene CIP določil nove cene.
Po predsedniku zveze založnikov Giovanniniju, ki je že včeraj negativno ocenil vladne ukrepe v korist dnevnikom, sta do tega vprašanja zavzela stališče tudi časnikarski sindikat in sindikalna federacija tiskarskih delavcev FULPC. časnikarsko združenje FNSI ima za umesten in pravilen sklep vlade, da v tem trenutku ne podraži
RIM, 27. — Skupina komunističnih senatorjev s tržaške senatorko Jelko Gerbec na čelu. je 25. t m. vložila v senatu zakonski o-snutek za «Finančni prispevek države društvu Stalno slovensko gledališče v Trstu». Podoben zagonski osnutek sta vložila v zbornici posl. Belci (KD) 19. avgusta 1976 in posl. Fortuna (PSI) 10. novembra 1976.
Komunistični zakonski osnutek obsega 5 članov in predvideva za Stalno slovensko gledališče v Trstu letni prispevek 430 milijonov lir začenši od 1. januarja 1977, za leto 1976 prispevek 330 milijonov lir, za poravnavo dolgov SSG pred predlaganim zakonom pa prispevek 472 milijonov lir.
Komunistični zakonski osnutek govori nadalje o tem. da se mora redni letni prispevek nakazovati v višini 8/10. na začetku pošlov-
časnikov, pač pa nudi založniškim hišam nekatere storitve po nižjih tarifah, kar naj bi jih razbremenilo v isti meri kot podražitev listov. «Tako namreč — poudarja sindikat časnikarjev — ni v nevarnosti število prodanih izvodov, ki bi se s podražitvijo najbrž znatno skrčilo in bi zato založniki od lega ne imeli nobene koristi».
«Nujno pa je vsekakor — dodaja FNSI — da vlada uresniči svoje sklepe č; m prej in da prepreči vsakršno špekulacijo. Poudariti gre nadalje, da so ti ukrepi začasni in ne smejo postati pretveza za nadaljnje odlašanje s celovito reformo tiska, časnikarski sindikat pozitivno ocenjuje tudi upravno nadzorstvo nad ceno časopisnega papirja, saj naj bi bil to prvi korak organskega posega na to področje, kjer nastajajo oligopoli-stične skupine».
Tudi sindikat tiskarskih delavcev je pozitivno ocenil včerajšnje vladne sklepe, ker so tarifne o-lajšave in preosnova dajatev e-den od nosilnih stebrov osnutka reforme.
nega finančnega leta in ostali 2/10 ob koncu poslovne dobe tako, da se zagotovita reden začetek in reden potek vsake gledališke sezone.
Zakonski osnutek KPI spremlja daljša obrazložitev, v kateri predlagatelji podajajo zgodovinski prerez slovenskega gledališča v Trstu, njegove nezamenljivo vlogo za kulturni razvoj Slovencev v I-taliji, razloge, ki so privedli gledališče v nevzdržen finančni položaj ter vse ukrepe, ki so bili doslej sprejeti za publicizacijo gledališča. Ko predlagajo sprejem svojega zakonskega osnutka, se predlagatelji sklicujejo na čl. 6 republiške ustave in na čl. 3 posebnega statuta dežele Furlani-je-Julijske krajine, na sporazum v Osimu med Italijo in Jugoslavijo ter še na vrsto sindikalnih, pokrajinskih in deželnih sklepov.
iniiiiHumuiiiiiiiiiiiimmiimHiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiimimuiiui)
PO IZGONU PRILJUBLJENEGA PEVCA
Val protestov v NDR zaradi preganjanja Biermana in Havemanna
PRED DRŽAVNIM PRAZNIKOM 29. NOVEMBRA
Vsa Jugoslavija živi v znamenju novih delovnih zmag in uspehov
V '	...	.C
Številne proslave v Sloveniji in drugih republikah
Ob letošnjem državnem prazniku SFRJ, 29. novembru, sta generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko in soproga priredila sinoči tradicionalni sprejem v prostorih hotela Jolly v Trstu. Sprejema, ki je potekel v prijetnem razpoloženju in že prislovični gostoljubnosti gost.teljev, so prisostvovali parlamentarni predstavniki iz naše dežele, visoki predstavniki deželnih, pokrajinskih in občinskih oblasti, predstavniki vojske in cerkveni dostojanstveniki, predstavniki konzularnega zbora, predstavniki mestnega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Številno so bili zastopani predstavniki slovenskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, kakor tudi predstavniki javnega življenja iz obmejnih primorskih kraško-obalnih občin
m im n iniiiiiii min mi im n unni m m m ii umi iiniiiiiiimiiifiiiiiiimiiiiii m i/iiiiiiiiitiiuuiii umi umilili»
PREDLOŽEN 25. T. M. V SENATU
Zakonski osnutek KPI za finansiranje SSG
Osnutek predvideva 430 milijonov lir letnega prispevka od 1.1.1977 dalje, kritje izdatkov za 1976 ter sanacijo dosedanjih dolgov ■ Podobna osnutka sta vložila že prej Corrado Belci (KD) in Loris Fortuna (PSI)
Pred dnevom SFR Jugoslavije
(Komentar našega dopisnika)
Te dni, neposredno pred dnevom republike, je bilo pomembno zasedanje jugoslovanske skupščine. Čeravno je bilo izjemno pomembno predvsem za jugoslovanski notranji samoupravni socialistični razvoj, saj so delegati sprejeli zakon o združenem delu, ki odpira nove perspektive za poglabljanje samoupravljanja, pa je bilo mogoče iz govora predsednika Tita in iz besed nekaterih razpravljavcev, zlasti tajnika partijskega izvršnega komiteja Staneta Dolanca, razbrati tudi pomembna sporočila o poglavitnih vprašanjih jugoslovanske ne. uvrščene zunanje politike. Celotno zasedanje je znova potrdilo tesno povezanost jugoslovanskega notranjega in zunanjepolitičnega življenja, povezanost, ki jo je predsednik Tito povzel z besedami, da «k stalni krepitvi mednarodnega položaja in varnosti naše države prispevajo kohezija naše družbe, enotnost naših narodov in trdnost naše skupnosti».
Skratka, brez takšnega notranjega razvoja — torej brez socialističnega samoupravljanja — tudi jugoslovanski mednarodni položaj ne bi bil takšen, kakršen je. Jugoslavija si je kot neodvisna, neuvrščena in socialistična država, ki samostojno, po svoji lastni poti gradi socialistično družbo, pridobila v minulih 33 letih — po zgodovinskem drugem zasedanju Avnoja v Jajcu, ko so bili postavljeni temelji sodobne jugoslovanske državnosti —• velik ugled v svetu in pomembno vlogo v mednarodnih odnosih. Čeravno je čas pred praznikom priložnost za slavnostne besede, pa je v Jugoslaviji pogled uprt naprej, k novim nalogam. Kajti vsi se zavedajo: kolikor bolj bomo krepili socialistične samoupravne odnose, toliko bolj bomo sposobni uspešno posegati v mednarodna dogajanja, pomagati pri reševanju zapletenih problemov današnjega sveta, krepiti sodelovanje z drugimi neuvrščenimi in deželami v razvoju ter tako prispevati, da bodo tudi drugi — tisti, ki so bili tako kot jugoslovanski narodi dolga leta izkoriščani in zatirani — lahko stopili na pot hitrejšega napredka, v boljši jutrišnji dan. ko bo na svetu več miru, več pravice, več varnosti in več blaginje za prav vse ljudi.
To in takšno poslanstvo Jugoslavije je brez dvoma njena osrednja naloga tudi v prihodnje, dosedanji uspehi (ki jih ni malo) pa so lahko zgolj spodbuda za še večja prizadevanja.
In pri vsem tem delovanju gre predvsem za Jugoslavijo samo. Kajti še tesnejše in plodnejše povezovanje z neuvrščenimi državami in vsemi drugimi silami družbenega napredka utrjuje tudi jugoslovanski položaj in varnost. Odprtost navzven je naravna posledica odprtosti doma, posledica torej takšnega in tolikšnega razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, kakor ga ugotavljajo tudi zdaj, v teh predprazničnih dneh.
Še eno pomembno sporočilo je prineslo skupščinsko zasedanje pred dnevom republike — 29. novembrom. Pravzaprav ne gre za nič novega, a kot kaže, mednarodne okoliščine terjajo, da je Jugoslavija še enkrat jasno in glasno povedala, da je njena prihodnost edvisna predvsem in samo od njenih delovnih ljudi in občanov, od njenih narodov in narodnosti, da je nihče — pa naj uporabi še tako nizkotna sredstva najrazličnejših pritiskov — ne bo odvrnil s poti, ki sta ji jo začrtala Tito in partija, torej s poti socialističnega samoupravljanja in neuvrščenosti. Stane Dolanc je razpoloženje prav vse Jugoslavije strnil z besedami: «Nikomur se ni treba bati za socialistično federativno republiko Jugoslavijo, za prihodnost naših samoupravljavcev.»
Jasen in odločen je bil tudi odgovor na vsakršna namigovanja, kako da se Jugoslavija vrača v sovjetski tabor. Dolanc je v podkrepitev tega odgovora navedel Titove besede iz pogovora s sovjetskim partijskim voditeljem Brež-njevom — besede, ki nikomur ne dajejo niti trohice možnosti za vnovično spletkarjenje.
Da bi bile stvari glede podtikanj o tem, češ da Jugoslavija zapušča svojo mednarodno usmeritev, popolnoma jasne in razčiščene, je sekretar ZKJ Dolanc Titovim besedam dodal odločne besede, da je Jugoslavija v neuvrščenem gibanju in da je nihče ne more potegniti v kako institucionalizirano obliko politične vojaške ali državne skupnosti, torej v kak vojaško - politični blok.
Jugoslovanska poslanica prijate-teljem in tudi nasprotnikom po svetu, pred letošnjim praznikom republike, pa so lahko besede Staneta Dolanca: «Komunisti in delovni ljudje, vsi narodi in narodnosti Jugoslavije so čvrsto ob ZKJ in tovarišu Titu, za socialistično samoupravljanje in politiko neuvrščenosti. Tega naj zunaj nihče nikoli ne pozabi, ne na jugu ne na severu, niti na vzhodu niti na zahodu.»
VLADO BARABAS
TRŽAŠKI DNEVNIK
Izdelan predlog deželnega regulacijskega načrta
Deželna uprava je te dni obvestila javnost, da . bo 1. decembra deponira, la v pristojnih deželnih uradih predlog novega deželnega regulacijskega načrta. Omenjeni predlog so prejeli v pogled deželni svetovalci in vse občinske uprave, ki ga bodo proučile in nato, v določenem roku, sprtročile deželi svoje pripombe in ugovore.
To''pravico imajo tudi ustanove, organizacije in posamezni državljani. Tako se bo začel postopek za odobritev regulacijskega načrta, o čemer pa bo dokončno sklepal deželni svet.
Regulacijski načrt, ki bo veljal za vso deželo, je zelo važna in pomembna stvar, še zlasti za našo narodnostno skupnost. Zato ga bo treba temeljito proučiti in mobilizirati vse sile. da se preprečijo hude krivice in zaščitijo življenjski interesi, obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini.
Peta obletnica odkritja spomenika padlim partizanom na Opčinah
Danes poteka peto leto. odkar je naša vas postavila in svečano odkrila spomenik padlim, ki so žrtvovali svoja življenja v narodnoosvobodilni borbi. S čutom hvaležnosti se jih spominjamo, ker vemo, da je njihovo žrtvovanje prispevalo k uničenju nacifašizma in da danes svobodno živimo v demokratični družbi. S postavitvijo spomenika smo se jim le delno odolžili. Ta naj bo vsem nam v opomin, da ne pozabimo, kako dragocena je svoboda. Zver, ki je povzročila drugo svetovno vojno s katastrofalnimi posledicami za vse človeštvo po več kot tridesetih letih spet dviga glavo povsod, kjerkoli se ji posreči in brusi svoje smrtonosno orože. da bi nas spet morila, razdejala in zasužnjila. Kaj nam je storiti kot to, da strnimo naše vrste kot takrat v hudih časih na rodneosvobodilnega boja in se postavimo po robu vsem tistim, ki bi hoteli, da bi se povrnili črni dnevi fašizma. Ko se klanjamo našim padlim v znak hvaležnosti, jim obljubljamo, da bomo ostali zvesti idealom osvobodilnega boja, ki je povedal naše partizanske borce do zmage nad nacifašizmom. V teh časih je dolžnost mladine, da se zavzema za to ideale, nadaljuje po poti, ki so jo začrtali naši borci, se bori za boljše čase, za napredek v demokratični in svobodni družbi in da preteklost ne bo nikoli pozabljena in ostane živa pobudnica naše -bodočnosti.
. V.
SPOROČILO IN POJASNILA OBČINSKE UPRAVE
Jutri in v torek stavka vseh občinskih uslužbencev
Težave in nevšečnosti pri javnih storitvah
Jutri in v torek bodo stavkali občinski uslužbenci in nameščenci. Zeto občinska uprava opozarja občane, da bodo nastale težave in neprijetnosti v javnih storitvah, Pri tem pa pripominja, da so bile nove norme za občinsko osebje sprejete v juniju 1975 in na jih je osrednja komisija za krajevne finance odobrila šele 30 oktobra letos. Po sestankih s sindikainimi predstavniki, je občinski odbor 25. novembra skle nil ,da se bo o tem problemu razpravljalo na seji občinskega sveta 1. decembra, ko bodo na dnevnem redu sklepi glede izvajanj sindikalnega dogovora o občinskem osebju.
Večji stroški za izvajanje omenjenega dogovora bodo znašali 3 milijarde in 28 milijonov lir in bo zato morala občina najeti dodatno posojilo. Za prvo izvajanje dogovora so sindikalne organizacije postavile dodatne zahteve, za uresničenje katerih bi znašali izdatki še nadaljnjih 2630 milijonov lir, ki bi obremenjevali občinski proračun, ker ne pridejo v poštev za posojilo.
Občinski upravitelji so izrazili, da so načelno pripravljeni sprejeti sin dikalne zahteve, opozorili pa so na resno finančno stanje in na težave pri iskanju nadaljnjih finančnih sredstev, upoštevajoč tudi sedanji finančni poležaj javnih uprav. Spričo tega, ugotavljajo občinski upravitelj bo treba omejiti celotno tezo sindikalnih zahtev, sicer bi morali predlagali in krčiti vse načrte za investicije socialnega značaja in javnega dela. Zato je občinska uprava postavila sindikalnim predstavnikom nekatere alternativne nredloge z obvezo, da se uveljavijo že dogovorjene točke. Občinska uprava pričakuje odgovor sindikalnih organizacij. Medtem pa je pripravila potrebno akte, da se z decembrom izplačajo novi prejemki., kot je potrdila osrednja komisija za krajevne finance.
DELOVANJE RAJONSKIH KONZULT
Jutri pri Sv. Soboti šolska komisija
Rajonska konzulta za Sv. Soboto in Naselje sv. Sergija obvešča prebivalstvo teh mestnih četrti, da je sklicala za ponedeljek, 29. t.m., ob 18.30 na sedežu, Stara istrska cesta št. 43, sejo komisije za šolstvo1.
Na sestanku bodo opravili splošen pregled šolskih razmer na ob-bodo srečali
novoustanovljeno ekipo za psiho-zdravstveno službo po šolah in se bodo z njo pogovorili o njenem delovanju. Občinstvo je vabljeno, da se sestanka udeleži.
Deželno jamstvo na posojilo SSG
Na predlog finančnega odbornika Tripanija je deželni odbor na zadnji seji sklenil, da bo deželna u-prava priznala svoje jamstvo za posojilo v višini 300 milijonov lir, ki ga bo Stalno slovensko gledališče najelo pri Tržaški hranilnici. Gledališka ustanova bo dovoljeno posojilo vrnila do 31. marca 1980.
v- h* m:
Mlada brieza 1976: v nedeljo so
a
mladi posedli po senožeti pri
EP
Gorenjem Tarbilju in veselo zapeli
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliilliiiiiiiiiiiiiiillliiiliiiiiiiliililiusiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiilliiiii
VČERAJ V UL. MADONNINA
STANJE V KRAJEVNIH UPRAVAH OSREDNJA TEMA ZASEDANJA KRI
Uvodno poročilo je imel Willer Bordon, zaključke pa je povzel senator Giorgio De Sabbata
Težki pogoji, v katerih morajo delovati krajevne uprave, so bili o-srednja tema razprave na deželnem zasedanju KPI o politiki krajevnih avtonomij. Uvodno poročilo je podal podžupan miljske občine in referent za krajevne uprave pri deželnem vodstvu KPI Willer Bordon, ki je naglasil pomen preusmeritve na levo po volitvah 15. junija lanskega leta. Po volitvah je prešlo večje število občin v roke
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
prireja
RAZSTAVO CB 100-LETNICI SLOVENSKEGA UČITELJIŠČA V KOPRU
Otvoritev v sredo, 1. decembra 1976, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9.
Razstava bo na ogled do vključno 6. decembra t.l., vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
močju rajona, se bodo srečali z
PRISRČNA SVEČANOST PRI DOMJU
Priznanje in pohvala za dobroto učencem 5. razreda celodnevne šole
Spodbudne besede šolskega skrbnika - Požrtvovalno so pomagali svojemu hudo prizadetemu sošolcu
Prisrčna svečanost je bila včeraj na celodnevni šoli «Ivan Trin-ko - Zamejski» Ricmanje - Domjo ob podelitvi nagrad za dobroto «Livio Tempesta». Prejeli so jo učenci 5. razreda: Mitja Vekjet, Fabio Kermac, Viljem Berdon, Norina Do-brila, Serena Slapnik, Evridice Kermac, Eva Novato in Ambra Coloni kot priznanje in pohvalo za požrtvovalno, prijateljsko pomoč, od 1. do 5. razreda, svojemu sošolcu, ki je že od rojstva hudo prizadet, na pol paralitičen, nato pa še žrtev prometne nesreče. Spremljali so ga v šoli in izven šole, pomagali pri učenju in ga obiskovali ter mu nosili darila, ko je bil v bolnišnici. S svojo srčno toplino in globokim čutom tovarištva so pokazali, kako mora človek sprejeti sočloveka, kot enakovrednega člana družbe. To misel je v svojem kratkem nagovoru poudaril didaktični ravnatelj Stanislav Škrinjar, kakor tudi predsednik pokrajinskega centra Ermanno Bortuzzo, ki je prebral utemeljitev nagrade in povedal, da je tako nagrado prejela tudi Barbara Giusti,
učenka na italijanski osnovni šoli v Kjarboli, za pomoč svoji handika-pirani sošolki.
Priznanje in pohvalo nagrajenim učencem ter njihovim učiteljicam (Alenka Verč in Anita Saule) je izrazil tudi šolski skrbnik dr. Fiden-zi, ki je v prisrčnem nagavoru slovenskim in italijanskim učencem poudaril, da se dobrota ne izraža z enkratnim dejanjem, da je to srčna kultura, spoštovanje osebnosti in enakopravnosti, ne glede na jezik in narodnost. Prireditve, ki je bila v šolski telovadnici pri Domju so se udeležili tudi dolinski župan Edvin Švab in novi podžupan Marino Pečenik, škofova vikarja msgr. Škerl in msgr. Sisti, dr. Delise, direktor Tržaške hranilnice, ki je podelila denarno nagrado, tajnik Sindikata slovenske šole prof. Škerlj, nekateri slovenski in italijanski didaktični ravnatelji ter starši slovenskih, pa tudi italijanskih otrok, ki obiskujejo šolo pri Domju.
Vsem je bil zelo všeč kratek kulturni spored, ki so ga pripravili učenci slovenske celodnevne šole.
Šolski pevski zbor, ki ga vodi in vadi Ernest Švara, je najprej zapel: «Lepo je v naši domovini», zaključil pa z italijansko partizansko: «Bella, ciao». Vmes je zapel še nekaj otroških pesmic, nastopila pa je tudi skupina z Orff instrumenti pod vodstvom Draga Žerjala.
V četrtek sta se v Zgoniku poročila
SILVA COLLE
m
VLADIMIR GABRIELLI Sekcija KPI «Just Pegam občine Zgonik jima iskreno čestita.
levičarskih uprav, vendar temu premiku ni sledil enak premik v deželni upravi, kar je še toliko hujše, če pomislimo na številna vprašanja v zvezi z ublažitvijo posledic potresa, ki jih mora reševati deželna uprava. Po mnenju Bordona je znak zaprtosti tudi v tem, da se dežela otepa konkretnega načenjanja politike komprenzorijev.
Bordonovemu posegu je sledila živahna razprava, zaključke pa je povzel član vsedržavnega strankinega vodstva sen. G:orgio De Sabbata, ki je poudaril potrebo po skupnem boju za dosego čim večje avtonomije krajevnih uprav. De Sabbata je označil za enega izmed ciljev tega boja parifikacijo proračunov krajevnih uprav in občinskih podjetij, navedel pa je tudi vrsto koristnih podatkov v zvezi s sestavo proračuna za leto 1977.
V torek seja deželnega sveta
V torek se bo ponovno sestal deželni svet. Na seji bodo najprej o-bravnavali nekatera tekoča vprašanja, nato pa bo skupščina vzela v pretres novo zakonsko normo, ki določa deželne posege za ureditev higiensko - sanitarnih naprav v Furlaniji - Julijski krajini. V ta namen je v zakonskem predlogu predvidena skupna naložba v višini 30 milijard lir.
V NABREŽINI
Včeraj umestitev novega župnika
Včeraj popoldne so v Nabrežini umestili novega župnika Bogomila Breclja. Pred župniščem sta ga pozdravila Albin škerk in Vittorino Caldi, župan in podžupan devinsko-nabrežinske občine, pred cerkvijo pa gospoda Stanko Kosmina in Giovanni Gobbo, prvi v slovenščini, drugi v italijanščini. Nato so novi župnik, nadškof Cocolin in župniki okoliških fair odšli pred cerkev. Tu je zaigrala nabrežinska godba, na kar je v cerkvi nadškof uradno predstavil novega župnika, Ta je spregovoril v italijanščini in slovenščini, sledil je cerkveni obred, ki je zaključil sprejem novega župnika.
M. T.
8. DECEMBRA V KULTURNEM DOMU
MLADI ZA BENEČIJO
Glasbena prireditev s sodelovanjem zbora beneških otrok Mlada brieza
Solidarnost s po potresu prizadetimi kraji v Beneški Sloveniji ima seveda različne oblike: naši ljudje prispevajo v denarju, pomagajo prizadetim krajem z delovnimi akcijami, ponekod pa so imeli tudi različne solidarnostne prireditve.
Tokrat pa so se odločili, da pokažejo svojo solidarnost z beneškimi Slovenci, naši najmlajši. Začetna še nejasna zamisel se je vse bolj razraščala, dokler ni bil program glasbene prireditve «Mladi za Benečijo», ki bo v Kulturnem domu v Trstu v sredo, 8. decembra, popoldan, povsem izdelan. Nastopili bodo številni otroški in mladinski pevski zbori s Tržaškega, zbor sežanskih osnovnošolcev, pa tudi zvok harmonik bo popestril prireditev. Zadnja, po pomenu pa prva točka prireditve, bo nastop pevskega zbora beneških otrok, ki je nastal na letošnji poletni šoli Mlada brieza. Celoten zbor sestavlja več kot sto otrok iz vseh krajev Nadiških dolin, vodi ga pa požrtvovalni pevovodja Nino Špehonja, ki je našemu občinstvu znan tudi kot skladatelj in prireditelj ljudskih pesmi (opozarjamo, da je eden izmed avtorjev zbirke Petnajst beneških). Beneški otroci bodo ves dan gostje v Trstu, ogledali si bodo slovenski dijaški dom, kjer bodo imeli tudi kosilo ter druge zanimivosti mesta in okolice. Tako bo zanje nastop v Trstu tudi priložnost, da spet preživijo skupaj en dan, se pogovorijo in poigrajo, da skratka preprečijo, da bi se medsebojni stiki, ki so jih stkali poleti, pretrgali.
Spomin na poletne dneve, ki so jih preživeli skupaj, bo osvežila tudi razstava, ki bo ob prireditvi v Kulturnem domu. Avtorji razstave so v bistvu beneški otroci sami, saj bo razstava prikazala njihove izdelke s poletne šole, pa tudi delova nje šolskih skupin v maju in juni ju letos, ko sc zaradi predčasnega konca šolskega leta otroci nadaljevali s šolskim delom pod šotori ob vodstvu požrtvovalnih domačih u-čiteljev prostovoljcev.
Celotni izkupiček prireditve, ki jo organizirata Slovenska prosvetna zveza v Trstu ter Koordinacijski odbor beneških kulturnih društev,
bo šel za obnovo porušenih vasi v Beneški Sloveniji.
JUTRI IN V TOREK
Zaprti uradi generalnega konzulata SFRJ v Trstu
Uradi generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v dneh 29. in 30. novembra 1976 zaprti zaradi državnega praznika.
Gledališča
ROSSETTI
Ob 14. uri Cankarjev «Idealist» v priredbi F. Tomizze
AVDITORIJ
Ob 16. uri Gruppo della Rocca: «Il mandato» Nikolaja Erdmarta.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» v Trstu obvešča, da bodo volitve v ko-legialne šolske organe danes. 28. novembra t.l., od 8. do 20. ure.
Potovalni urad AURORA
priredi ..
za božične in novoletne praznike naslednja potovanja in izlete: Od 20. do 27. dec. z letalom na Kanarske otoke (Tenerife).
Od 24. do 26. dec. z avtobusom na Bled.
Od 27. dec. do 3. jan. z letalom na Kanarske otoke.
Od 31. dec. do 2. jan. z vlakom v Maribor.
Od 31. dec. do 2. jan. z avtobusom na Krk.
Vpisovanje in podrobnejše informacije pri potovalnem uradu «AURORA» v Ul. Cecerone, 4 — telefon 60261.
)«»o«K)»0<K >♦< )•(“>«( l«0«l )•< >•<	)«	.
STALNO	SLOVENSKO GLEDALIŠČE	V	TRSTU	<
razpisuje	c
ABONMA
za sezono 1976-77
Vpisovanje abonentov se nadaljuje pri glavni blagajni Kulturnega	{
doma, Ul. Petronio 4, tel. 734-265 vsak delavnik od 11. -14. ure. V	^
okoliških vaseh	vpisujejo	abonente tudi	predstavniki	prosv.	društev c
5	$
______________________________ ______________________________ 0^0^04*04»>*»( )«> 0^0«*C >«►
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIII lil lili IHIIIIIIIHI*lll1llllHIUIIIIIIIUIUl|H||ii||i||||||||Hl||||HIIUIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIII!lllUIIIIIUIlHIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIll
__________________________ NOČNA SLUŽBA LEKARN
DRUGE VESTI NA ZADNJI SIR ANI
Danes, NEDELJA, 28. novembra JAKOB
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 16.24. — Dolžina dneva 9.02. — Luna vzide ob 12.21 in zatone ob 0.00. Jutri, PONEDELJEK, 29. novembra VINKO
Včeraj - danes
(od 19.30 do 8.30)
All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
zina, 72-letna Bruna De Paoli, 72-letni Augusto Radi, 85-letna Aminta Vreme včeraj: Najvišja temperatura I Genovese vd. Cervar, 30-letna Ma-
io,9 stipinje, najnižja 10, ob 19.
8 stopinj, zračni tlak 1023,8 mb narašča, brezvetrje, nebo 10/10 poobla-čeno, vlaga 67-odstotna, morje skoraj mimo, temperatura morja 13 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 27. novembra 1976 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 63-letni Mario Mo-
'DRUŽINSKO ^
vodenje!
Šolski skrbnik dr. Fidenzi izroča nagrado — hranilno knjižico — učenki
Norini Dobrila
FOTO - KINO
MATERIAL

ria Grazia Rodella por. Taucer, 71-letni Dante Morassi, 78-letni Mario Rendi, 71-letni Antonio Novello in 69-letna Antonietta Favret vd. Baroni.
OKLICI: blagajnik Claudio Pascolo in prodajalka Meri Rainis, zav. agent Floriano Zigiotti in gospodinja Emira Miiller, obrtnik Luigi Clemente in prodajalka Bruna Micor, mehanik Fabio Porcel-luzzi in delavka Alida Kozlovič, kuhar Gennaro Schiano in delavka Filomena Capriglia, težak Alfredo Foramitti in uradnica Anna Dus-man, strojni tehnik Clyde Cotone in blagajničarka Annamaria Zulia-'ni, pomorščak Dario Žele in uradnica Daniela Pesco, učitelj Roberto Radina in študentka Stelia Doz, uradnik Franco Capriotti in frizerka Oriana Oblak, upokojenec Enrico Marletto in gospodinja Giuliana Giberti, stražnik javne varnosti Claudio Borghetti in bolničarka Tiziana Mazzucchi, radijski tehnik Claudio Derosa in uradnica Laura Stani, finančni stražnik Vincenzo Attardi in prodajalka Laura Caselli, uradnik Dario Metlika. in študentka Magda Rebula, varilec Salvatore Sanfilippo in gospodinja Maria Rita Inalima, geometer Bruno Poldrugo in učiteljica Lucia Masutti, elektrikar Marino Stocca in prodajalka Neva Umek, študent Emmanuele Bonnes in študentka-
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEI. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/111
Elena Caucci, študent Paolo Sbisà in študentka Eris Femetti, strugar Vladimir Guzic in prodajalka Mariella Černač, elektromehanik Renato Venica in uradnica Liviana Solito, delavec Nicolò Norbedo in vezalka knjig Annamaria Favento, obrtnik Luciano Groppazzi in prodajalka Rita Milanese, uradnik Giovanni Mancini in uradnica Vera Dekleva, kovinar Carlo Citar in u-radnica Fulvia Borsi, uradnik Roberto Cavezzo in učiteljica Liliana Morelli, obrtnik Adone Gerzeli in gospodinja Elide Blasi, trgovec Silvano Milio in bolničarka Elia Esposito Ferrara, zdravnik Silvano Seifert in instrumentarka Mara Grando.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; Inam - Al Cedro. Trg Oberdan 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef št 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM. INADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Miljfe: tel. 271-124.
LOTERIJA					
BARI	40	21	18	46	89
CAGLIARI	70	34	29	24	85
FIRENCE	48	10	9	45	1
GENOVA	59	67	29	82	20
MILAN	66	76	9	21	75
NEAPELJ	26	18	87	5	76
PALERMO	74	8	14	72	49
RIM	80	61	35	84	3
TURIN	7	86	33	26	64
BENETKE	50	54	88	40	16
ENALOTTO					
X 2 X X	2 1	2 2	1	X	1 2
KVOTE; 12 točk — 18.836.000; 11 točk - 432.400; 10 točk - 32.100 Ur,
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA
LJUDSKEGA GLEDALIŠČA
IZ CELJA
V počastitev stoletnice pisateljevega rojstva
IVAN CANKAR
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
farsa v treh dejanjih Scena
in kostumi Meta Hočevarjeva Lektor	Majda Križajeva
Režija	MILE KORUN
V	sredo, 1. decembra, ob 20.30 abonma red D — mladinski v sredo in abonma red E — mladinski v četrtek.
V	četrtek, 2. decembra, ob 16. uri abonma red H.
V	petek, 3. decembra, ob 16. uri abonma red I.
V	petek, 3. decembra, ob 20.30 abonma red A — premierski.
V	soboto, 4. decembra, ob 20.30 abonma red B — prva soboto po premieri in abonma red F — druga sobota po primieri.
V	nedeljo. 5. decembra, ob 16. uri abonma red C — prva nedelja po premieri in abonma red G — okoliški.
GLASBENA MATICA Sezona 1976-77 Tretji abonmajski koncert
V četrtek, 2. decembra 1976, ob 20.30
v Kulturnem domu v Trstu
KOMORNI ZBOR RTV — LJUBLJANA
Dirigent: MARKO MUNIH
Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418 605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
U&adlta kn<À$aìn,a
prireja razstave knjig in plošč:
Jutri, 29., in torek, 30. novembra, v društvenih prostorih PD «Slavec-» v
RICMANJIH od 16. do 20. ure
V	sredo, L, in četrtek, 2. decembra, v društvenih prostorih PD «Slovenec» v
BORŠTU od 17. do 20. ure
V	petek, 3., in soboto, 4. decembra, v društvenih prostorih PD «V. Vodnik» v
DOLINI od 17. do 20. ure
REVIJA ZBOROV
danes, 28. t.m., ob 17. uri v KULTURNEM DOMU
Prireja ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
Prosvetno društvo «S. ŠKAMPERLE»
Sv. Ivan - Trst
vabi starše, naj pripeljejo svoje malčke na
SREČANJE Z MIKLAVŽEM
v nedeljo, 5. decembra, ob 16. uri v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj».
Darila bomo sprejemali isti dan od 11. do 13. ure.
Kino
Ariston 16.00 «Ad occhi bendati». Bolgarski film.
Mignon 15.00 «Toccalo porta fortuna». Roger Moore. Barvni film.
Nazionale 15.30 «Immagine allo specchio». Liv Ullman. Režiser Ingmar Bergman. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 1-5.C0 «L’eredità Ferramenti». Dominique Sanda, Fabio Testi in Anthony Quinn. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 15.30 «Il corsaro della Giamai-ca». Robert Shaw in Peter Boyle.
Excelsior 15.30 «Lo sparviero». Jean Paul Beimondo. Barvni film.
Eden 15.00 «L’innocente». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedan mladim pod 14. letom.
Ritz 15.00 «L'innocente», Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 15.00 «Mister Klein». Alain Delon. Barvni film.
Capitol 15.00 «W.H.I.F.F.S. La guerra esilarante del soldato Frapper». I-gra Tatum O’Neil. Barvni film.
Cristallo 15.00 «Da mezzogiorno alle tre». Charles Bronson in Jill Yre-land. Barvni film.
Moderno 15.00 «Drum, l'ultimo rnan-dingo». Ken Norton. Barvni film-Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 15.00 «Reportage di giovani modelle in un atelier svedese». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 15.30 «Quaranta gradi all’ombra del lenzuolo». B. Buchet, E. Montesano, S. Rome. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 15.00 «Lo squalo». Robert Shaw in Romy Scheider.
Ideale 15.00 «Sansone e Dalila». Victor Mature. Barvni film.
Abbazia 14.30 «Piedino il questurino». Franco Franchi. Barvni komični film.
Radio Revija znanstveno fantastičnih filmov. 14.-30 «La terra dimenticata dal tempo». Barvni film.
Astra 15.00 «I quattro dell’Ave Maria». Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Volta 15.00 «L’uomo che volle farsi re». Sean Connery in Michael Caine.
ZAHVALA
Ob izrazih sožalja, ki sva jih bili deležni ob izgubi najinega dragega moža in očeta
MARIA PERT0TA
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno pa se želiva zahvaliti g. dekanu Kretiču in darovalcem cvetja.
Žalujoči žena in hči Gorica, Nabrežina, 28. novembra 1976
asi
ZAHVALA
Ganjeni ob izrazih iskrenega sočutja ob izgubi dragega

ROKA TULA
se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način pomagali ob tem žalostnem trenutku.	žaIujoči: žena Lucija, sin Aibin, hčeri
Ervina in Erminija z družinama ter Mačkolje, 28. novembra 1976	drug0 sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage
ŠTEFANIJE GRILANC por. PIRC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. še posebna zahvala pevskemu zboru Rdeča zvezda, godbi s Proseka, govornici in vsem darovalcem cvetja.
Mož Alojz, hčere Marija, Anica in Sonja z družinami ter drugo sorodstvo
Salež, 28. novembra 1976
Ob 3. obletnici smrti našega ljubljenega, nepozabljenega
ZORANA PAVLIČA
se ga spominjajo neutolažljivi starši in sestra Marina.
Boršt, 28. novembra 1976
V ZVEZI S KOMISIJO ZA POKLICNI SEZNAM KMETOV
Nesramen odnos trgovinske zbornice do potreb kmetovalcev s Tržaškega
Zakaj ne sme funkcionar, ki obvlada slovenščino, opravljati posel tajnika komisije? ■ Onemogočeno neposredno sodelovanje predstavnikov Kmečke zveze
i
i
••	A- ,vs v ....
Ko smo pred nekaj tedni omenjali nepravilne odnose, ki jih nekatere javne ustanove gojijo skoraj tradicionalno do naših ljudi in zato u-pravičujejo nezaupanje in malodane nasprotovanje, ki so ga v zameno deležne, smo mednje prišteli tudi krajevno trgovinsko zbornico.
Ta ustanova, ki je naslednica fašističnih zbornic za korporacije in za katero se že dolgo govori, da jo je treba ukiniti ali preustrojiti, nosi uradni naziv Zbornica za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo. Prepričani pa smo, da ogromna večina kmetov s Tržaškega ve prav malo ali nič o tej ustanovi, ki bi morala skrbeti tudi za kmetijstvo, saj niso mogli zasledovati v zadnjih desetletjih prav nobene njene pobude v korist tega gospodarskega sektorja. Zakaj ta brezbrižnost in nedelavnost? Morebiti zato, ker je v naši pokrajini ogromna večina kmetovalcev slovenske narodnosti?
Če upoštevamo le dejstva, moremo ugotoviti, da se je zbornica vedno dosledno ogibala sprejeti v svoje organe pravo predstavništvo krajevnih odbelovalcev, če je res, kot je neizpodbitno, da ni njihove najbolj predstavniške organizacije niti nikoli obvestila, da se ti organi obnavljajo, niti je seveda ni vprašala za določitev predstavnikov.
Pri taki sestavi in takem pojmovanju odnosov ne more biti čudno, če pride prej ali slej do zapletov in do kriz. V trenutku, ko ji je zakon vsilil neposreden odnos s predstavništvom Kmečke zveze, je namreč trgovinska zbornica zašla v zagato. O tem smo sicer že pisali in smo upali, da nam ne bo več treba. Obnovimo zato zadevo le na kratko. Dežela je s svojim zakonom že pred več kot štirimi leti sklenila ustanoviti «poklicni seznam kmetijskih podjetnikov», ki naj ga bi hranili pri trgovinskih zbornicah. Imenovala je posebno komisijo, ki naj poskrbi za sprejem vpisov in pripravo volitev za del neke 20-članske komisije, ki niora nato skrbeti za nadzorstvo nad seznamom. Tako za prvo,. pripravljalno komisijo, kot za stalno, mora — po zakonu — preskrbeti tajniško osebje trgovinska zbornica, in nihče drug.
Po dolgi nerazloženi zamudi se je tržaška komisija umestila šele 8. marca letos. Poleg direktorja krajevnega urada za poenotene kmetijske prispevke, ki ji predseduje, sestavljajo komisijo še poslanec Tombesi kot predstavnik veleposestnikov, dva predstavnika Coi-diretti in dva predstavnika Kmečke zveze. Ta sta takoj zahtevala, in glede na sestavo same komisije in glede na dvojezično delo, ki ga je Poklicana opravljati in ga bo morala tudi v bodoče, da se odvija poslovanje komisije tudi v slovenščini. Iz tega naravno izhaja, da mora tajniško osebje obvladati slovenščino. In tu se je začelo. Najprej je bilo treba čakati šest mesecev, da se o tej naravni potrebi izreče vladni komisar in deželni Pdbornik za kmetijstvo (ki je sicer izrazil mnenje, naj bo postopek dvojezičen, sam da pa ne more dati osebja na razpolago). Ker nista predstavnika Kmečke zveze niti Prvega septembra prejela nobenega dokončnega odgovora, je bila tudi ta seja komisije odložena. Na dolgo pismo predsedniku trgovinske zbornice, ki je utemeljevalo Potrebo po primernem tajniškem osebju, je Kmečka zveza prejela K oktobra le sporočilo, da je zahtevo predal nekakim nedoločenim «pristojnim oblastem». Zato ga je naša strokovna organizacija zelo pstro opozorila, da pomeni to le izmikanje utemeljeni zahtevi in odklanjanje odgovornosti. Za dodelitev tajniškega osebja ni pač prav nobene druge «pristojne oblasti» kot samo trgovinska zbornica, ki P to nalogo določa izrecno zakon, tmleg vsega je dejstvo, da funkcionarka, ki vrši tajniške posle, popolnoma obvlada slovenščino! Kdo torej noče, da opravlja svoj posel kot zna in kot je za redno in učinkovito delovanje komisije potrebno?
Na te stvarne argumente in upravičene zahteve je Kmečka zveza Piejela 26. t.m. odgovor, ki ne samo ne kaže nobenega razumevanja za potrebe domačih kmetov, ampak le zanje in organizacijo, ki jih Piedstavlja, naravnost nesramen.
i edsednik Zbornice za trgovino, industrijo, obrt in kmeti j:\vo v
istu sporoča namreč, da je izvršni odbor te ustanove potrdil prejšnje sporočilo, ki ga ponovno priloži. S
em torej, kljub temu, da ne more
biti sporno, da je dolžnost zbornice preskrbeti primerno osebje, da ga dejansko ima in da je celo fizično prisotno pri sejah komisije, mu ne dovolijo poslovati tudi v slovenščini! S tem tudi onemogočajo prisotnost predstavnikov Kmečke zveze na sejah in ju silijo, da posredujeta svoje predloge le pismeno (in seveda v slovenščini, ki jo potem prevaja najbrž prav ista funkcionarka), s kakšnim ugodnim vplivom na učinkovitost komisije si lahko vsakdo predstavlja. 15. novembra je n.pr. komisija v njuni odsotnosti vseeno sklenila izdati italijanske in slovenske lepake, ki naj bi jih začeli lepiti januarja, s katerimi vabi upravičence k vpisu.
Komisija se je v taki okrnjeni sestavi tudi zadovoljila s slovenskim priloženim prevodom italijanske vpisnice, ki je edina veljavna, sploh ni uradno znano, če je bila sprejeta zahteva Kmečke zveze, da bodi vpis brezplačen, ali pa bodo morali kmetje plačati za to prav trgovinski zbornici po 4.200 lir. Kaj
PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN GRBEC»
V SKEDNJU
priredi od srede. !.. do nedelje, 5. decembra, tradicionalno
RAZSTAVO KNJIG
Razstavo bodo odprli v sredo, 1. XII.. ob 17- uri z nastopom narečne pesnice MARIJE MIJOT, ki bo pripovedovala svoje otroške pesmi škedenjski mladeži.
Razstava bo odprta vsak dan od 18. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure.
V petek, 3. decembra, ob 20. uri bo v okviru razstave literarni večer mladega pesnika BORISA PANGERCA.
je bilo glede tega napisano v lepakih, ki so jih poslanec Tombesi in predstavnika Coldiretti odobrili (predsednik se je namreč vzdržal)?
Jasno je, da s takim začetkom ni pričakovati kaj prida koristi. Zato je toliko bolj upravičena ponovna zahteva slovenskih kmetov, da trgovinska zbornica stori svojo dolžnost in omogoči redno in učinkovito delovanje komisije. Drugače bi bilo zares potrebno, da se najdejo tiste «pristojne oblasti», ki naj jo prepričajo.
Iv.
Ratinala
PRIJAVA VINA
Jutri zapade rok za prijavo vinskega pridelka. Vinogradniki iz zgoniške občine morajo opraviti to formalnost na občinskem sedežu, kdor pa bo zamudil, ne bo mogel prodati svoje kapljice, oziroma bo moral plačati visoko globo, ki jo predvideva zakon.
— bs —
OBČINSKA KMETIJSKA KOMISIJA — DOLINA
najavlja predavanji:
1.	V sredo, 1. decembra 1978, ob 18. uri v srenjski dvorani v Borštu na temo:
VINOGRADNIŠTVO
Predavatelj:
inž. MILAN SIRK
2.	V sredo. 15. decembra 1978. ob 18 uri v srenjski dvorani V Borštu na temo:
KLETARSTVO
Predavatelj:
inž. ZVONIMIR SIMČIČ
UDELEŽITE SE!
Osemdeset let Olge Metlikovec
Z občnega zbora prosvetnega društva Lonjer
i,„■„11111,■um  immillimi.......iiihiiii      
V ČETRTEK V SALEŽU
S ČETRTKOVEGA OBČNEGA ZBORA
Prosvetno društvo Lonjer-Katinara mora biti izraz vaškega življenja
Prosvetno delovanje naj bo učinkovito sredstvo proli asimilacijskim procesom, ki ogrožajo slovenski značaj krajev v mestni okolici
Prosvetno društvo Lonjer - Katinara, ki je imelo v četrtek svoj redni letni občni zbor, je zelo kritično pregledalo delovanje v preteklem letu, ker ni šlo vse po načrtih, ki si jih je društvo zadalo. Po uvodnem poročilu predsednika društva Radivoja Pečarja in po tajniškem poročilu Fabia Ruzzierja, ki sta se dotaknila problematike, ki tare društvo v tem letu, ko je začelo zahajati v krizo, predvsem zaradi pomanjkanja primernih lokalov, kamor bi lahko privabili članstvo iz Lonjerja, s Ratinare in iz Rovt, je občni zbor pozdravil tudi predstavnik SPZ Marko Kravos, ki je med drugim zaželel društvu, da bi našlo stik in tesno

JUTRI V SALEŽU
PEVOVODJA JANKO OBAD SEDEMDESETLETNIK
Ob 70-letnici
JANKA OBADA čestitajo iena Marica, sin Zdravko z družino in sin Jožko.
Jutri slavi 70-lelnico rojstva pevovodja in neutrudljivi prosvetni delavec
JANKO OBAD Ob tem pomembnem jubileju mu iskreno čestita PD Rdeča zvezda.
Ob 70- letnici rojstva pevovodje
JANKA OBADA
mu iskreno čestita Slovenska prosvetna zveza.
Jutri bo pri «Uobadeveh» v Saležu vladalo praznično vzdušje, saj bo Janko Obad slavil svoj 70. rojstni dan. Kdo ne pozna požrtvovalnega jubilanta, ki je pred vojno in po njej kot pevovodja toliko prispeval k razvoju slovenskega zborovske, ga petja.
Janko se je rodil v kmečki družini v Saležu kot prvi izmed petih sinov. Že pri obiskovanju ljudske šole v Zgoniku je pokazal veliko nadarjenost in bi bil zelo rad nadaljeval s študijem, vendar pa se mu ta želja ni izpolnila, ker je moral po stari tradiciji ostati na kmetiji kot najstarejši sin. Ko so očeta poklicali v vojsko, je bila revščina in je že kot 10-lelni otrok pridno pomagal materi pri obdelovanju domače zemljice. Leta 1928 se je vključil v organizacijo TIGR in od tedaj dalje so ga stalno politično preganjali. Leta 1930 so ga aretirali in je bil na bazoviškem procesu obsojen na 10 let ječe. Skoraj 16 mesecev je odsedel v samici po raznih italijanskih zaporih, po petih letih pa so ga pomilostili in že se je veselil povratka v rojstni kraj. V Trst je sicer prišel, vendar ga niso osvobodili in so mu kot «nevarnemu elementu» dodelili pet let konfinacije na Ponzi, po jugoslovansko - italijanskem paktu pa so ga leta 1937 izpustili na svobodo.
Leta 1939 se je poročil z domačinko Marico Šk"k, ki mu je povila dva sina, leta 1911 pa so ga kot doslednega antifašista spet internirali v kraj Pisticci pri Materi vse do kapitulacije Italije, ko so jih Angleži osvobodili. Janko se je tedaj v Carbonari takoj vključil v 1. prekomorsko brigado. Novembra 1943 so se izkrcali na Korčuli, za božič pa so se morali umakniti na Hvar, na Vis, nato so se izkrcali v bližini Zadra in prišli v Drvar. Obad je tedaj prestopil v 13. proletarsko brigado, ki je odkorakala čez Vrbas na Petrovo polje kot zaščitnica bolnišnice. Na spomlad se je spet vrnil v Drvar zaradi telesne onemoglosti in tam je doživel veliki nemški napad, vendar se jim je uspelo srečno prebiti iz obroča in je skozi Bosno, Valjevo prišel v Beograd, kjer je ostal do demobilizacije.
Lahko mirne duše trdimo da je skozi celo dosedanjo življenjsko pot predstavljalo zborovsko petje in glasba njegovo drugo ljubezen. Že kot 16-letni mladenič je pokazal svo-
je naravno nagnjenje in se je učil glasbe najprej pri župniku, nakar je obiskoval šolo Glasbene matice v Barkovljah. Pri 17. letu je že začel učiti domači zbor «Bratska sloga», p’.'ed političnim preganjanjem pa je tudi orglal in vodil cerkveni zbor. Tudi v zaporu je učil petja in so tudi tam sicer tiho prepevali slovensko pesem. Živo se še spominja dogodka iz internacije v Carbonari, kjer je formiral 60-članski zbor (bil je prvi partizanski pevovodja) in so ob rojstnem dnevu nekega dekleta zapeli podoknico. Poznal jè na pamet vse note in a-korde posameznih pesmi, ker pa se ni spomnil zaključnih not pesmi «Sezidal sem si vinski hram», je pismeno vprašal brata po njih. Tudi v 13. proletarski brigadi je bil četni pevovodja in končno je tudi v Beogradu vodil zbor. Malo pred demobilizacijo je prišel domov na e-nomesečni dopust in v tem času je začel učiti ženski zbor. Ko se je dokončno vrnil v Salež, je vodil moški in mešani zbor, ki so ga nato poimenovali Rdeča zvezda, ki obstaja še danes kot mladinski zbor. Janko pa je ves ta čas in še zmeraj deluje kot neutrudni pevovodja tega zbora.
Jutrišnji slavljenec se ni nikoli predal brezdelju in je altruistično skrbel za kulturno - prosvetno rast svojega naroda. Za to njegovo predanost in požrtvovalnost smo mu vsi hvaležni in je lahko ponosen nad svojimi dosežki v boju za ohranitev slovenske besede. V pogovoru nam je malce melanholično izjavil: «Škoda, da sem star in nimam vsaj deset let manj, ker bi lahko mlade še dolgo učil petja».
Dragi Janko! Ob tem lepem življenjskem jubileju ti iskreno čestita vsa naša skupnori in ti kličemo še na mnoga leta, v zdravju in vsestranskem zadovoljstvu.
—bs—
sodelovanje ne samo s področjem, na katerem že deluje, pač pa tudi s Podlonjerjem in s Sv. Ivanom,
V obširni razpravi, ki se je na četrtkovem občnem zboru razvila kljub skromni udeležbi članov, je prišla do izraza, da bi se društvo aktivneje vključilo v vsakdanje življenje vasi, da ne bi postalo sčasoma le abstrakten pojem, ki ne bi imel nobenega stika z realnostjo. Priti bi moralo do tesnejše povezave s šolo na Katinari, sodelovanje bi se moralo razširiti in okrepiti na športnem področju, ojačiti bi se morali stiki z ostalimi družbeno političnimi organizacijami, ki delujejo v vseh treh vaseh. Obstaja , nevarnost, da bo vsako delovanje, ne samo kulturno-prosvetno, zginilo, če se ne bodo našli novi prijemi, s katerimi bi znali! spet obuditi zanimanje ljudi za sode- j lovanje z društvom. Zato je občni! zbor tudi sklenil, da se razširi odbor društva, da bi tako vanj res prišle vse komponente vaškega življenja, od mladine, tako delavcev kot študentov, do starejših članov, kjer je treba najti prijeme za pritegnitev tako kmetovalcev kot navadnih delavcev., pa, ženskega sloja, ki je bil doslej skoraj tuj društvenemu delovanju. Na vsak način pa je bila skromna udeležba na občnem zboru jasen odraz odnosa prebivalstva do vsakršnega kulturno-prosvetnega delovanja, ko stare pobude ne vžigajo več, za nove pa ni trenutno v Lonjer-ju in na Katinari ter v Rovtah prostora, da bi se lahko’ razvile. Na vsak način, je pred volitvami novega društvenega odbora povzel predsedujoči Stanko Škrinjar, bo imel novi odbor izredno težko nalogo pred seboj, saj bo moral pričeti z delom na različnih področjih, da bo lahko spet prebudil na področju, ki ga pokriva prosvetno društvo, in ki je podvrženo počasni, toda konstantni asimilaciji in se' iz izrazitega vaškega kraja spreminja v predmestje z vsemi posledicami, ki jih to spreminjanje prinaša, kulturno prosvetno delovanje, ki je doslej zabeležilo vrsto nihanj med uspehi in neuspehi.
Novi odbor, ki bo v. sredo volil iz svoje srede predsedstvo društva za prihodnjo delovno dobo, je tako sestavljen:
ROVTE: Fabio Viola;
KATINARA: Vera Žerjal, Aleks Kalc, Oskar Čok, Magda Nadlišek, Ivan Nadlišek, Ugo Simčič;
LONJER : Adriana Čok, Fabio Ruz-zier, Stanko Škrinjar, Ervino Gombač, Vlasta Čok, Radivoj Pečar, Nevenka Pečar, Vilko Batič, Mirko Čok, Bruna Kakovič, Jadranka Rakovič, Mauro Malalan. Lučano Malalan, Mario Lorenzi, Celestin Glavina, Majda Glavina, Emil Gombač, Neda Čok, Ljubo Čok, Miran Batič, Mariza Batič, Paulo Kranjec, Marta Sancin, Riko Lorenzi, Slavica čač, Erminio Sudič, Daniela čač, Jagoda Kjuder.	R. Pečar
Množica spremila na zadnji poti Štefanijo Grilanc por. Pirc
O S M I C A
Benedikt Žerjal, Boršt 74, točki belo in črno domače vino.
PD KRAŠKI DOM Repentabor
priredi
RAZSTAVO IN PRODAJO KNJIG
v dvorani občinske kopalnice v Repnu vsak dan od jutri, 29. t.m., do sobote, 4. decembra, od 18. do 20. ure.
Lep dar za Miklavža je dobra knjiga
«intimi iiituuim min iiiutimmii iiihiiii iiiiiiiiiiiiiiiitiiimimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminuiiii
Darovi in prispevki
ZA ŽRTVE POTRESA V BENEŠKI
SLOVENIJI
Eno dnevnico v oktobru darujejo nameščenci Slovenskega raziskovalnega inštituta 49.000, Zveze slovenskih športnih društev v Italiji 9.800, Slovenske prosvetne zveze 17.500, Narodne in študijske knjižnice 8.000, Slovenske kulturno-gospodarske zveže 25.000 in Mario Sedevčlč ’ 10 tisoč lir, Schmidt Danilo 10.000 lir, Drago Košmrlj 100.000 lir.
Namesto honorarja daruje Lojze Počkaj 10.000 lir.
Ob slavju 75-letnice Stanka Perovska in Danila Micheluzzija darujejo zbrani sedanji in bivši odborniki Slovenskega planinskega društva Trst 49.500 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM. V NOB
V	SAMATORCI
Namesto cvetja na grob Štefanije Pirc daruje Josip Guštin 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Štefanije Pirc daruje Ladi Milič z družino 5.C00 lir.
V	spomin na Štefanijo Pirc daruje družina Furlan 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	REPNIČU
V	spomin na pok. Ano Košuta daruje nevesta Ginevra Košuta 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	počastitev spomina Cezarja Sancina daruje nečakinja Vilma 10.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja v Škednju.
Namesto cvetja na grob Štefanije Pirc iz Saleža daruje družina Budin (Salež 65) 2.500 lir za ŠD Kras in 2.500 lir za PD Rdeča zvezda.
Za ŠD Kontovel daruje Mario Matjašič (Barkovlje) 2.000 lir.
Inž. Milko Starc daruje 10.000 lir za ŠD Kontovel in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na kontovelu.
V	spomin na Štefanijo Pirc daruje družina Furlan 5.000 lir za PD Rdeča zvezda in 5.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Štefanije Pirc daruje teta Amalija 5.000 lir za PD Rdeča zvezda. V isti namen daruje Pijerina Furlan 3.000 lir za PD Rdeča zvezda.
V	spomin na drago sosedo Štefanijo Pirc daruje Justina Stubelj 2.5Q0 lir za ŠK Kras in 2.500 lir za
Ogromna množica ljudi je v četrtek pospremila na zadnji poti na zgoniško pokopališče priljubljeno Štefanijo Grilanc por. Pirc iz Saleža, ki je nenadoma preminila po operaciji zaradi kostnega zloma
Pokojnica se je rodila pred 65 leti v šaleški kmečki družini kot tretja od šestih otrok. Ko ji je bilo komaj tri leta, so mobilizirali njenega očeta, ki se ni več vrnil iz vojne, tako da je morala kot sirota že v otroških letih veliko potrpeti. Življenje je bilo trdo in mučno, kot marljiva mladenka pa se je Štefanija krčevito oprijela kmečkega dela in je že kot 14-letna začela no siti mleko v mesto (peš seveda), kar je delala še do pred nekaj leti. Leta 1932 se je poročila z domačinom Alojzom Pircem, kateremu je povila tri hčere, sin pa jima je umrl že kot otrok. Skupaj s soprogom je kot zavedna in napredna družinska mati okusila veliko gorja, ki ga je prizadejala fašistična diktatura. Moža so namreč večkrat aretirali zaradi njegove antifašistične dejavnosti, od 1942 do 'esvobeditve pa so ga zaprli najprej v Italiji, nato pa konfinirali v Nemčijo kot vojnega ujetnika. Vsa ta leta je mo: ala Štefanija sama skrbeti za družino, tudi sama je okusila zapor, kljub temu pa se ni vdala in je še naprej zvesto pomagala partizanskemu gibanju in je bila tudi tajnica vaškega odbora. Tudi po vojni, ko so tudi zanjo nastopili boljši časi. je bila vseskozi politično angažirana pri KPI in se je za časa moževega županovanja zanimala za probleme naših ljudi.
Pri odprtem grobu je bivša poslanka Bernetičeva orisala svetli lik pokojnice kot napredne, zavedne in izredno priljubljene tovarišice, ki je ob potrebi vedno priskočila svojemu bližnjemu na pomoč. Tako jo bomo ohranili v trajnem spo minu.
Ob tako hudi izgubi izrekamo prizadetim svojcem naše iskreno sožalje, Štefanija pa naj mirno počiva v domači zemlji, ki jo je tako ljubila in toliko prispevala za njeno osvoboditev.
Dne 15. t.m. je Avgusta Metlikovec vd. Nanut praznovala svoj 80. rojstni dan. Rojena je bila leta 1896 v Volčji dragi. Kot dvajsetletno dekle je prišla v Trst. da bi se zaposlila. Tu je potem ostala, se poročila in se stalno naselila. Že mlada je obiskovala prireditve prosvetnih društev in takratnega slovenskega gledališča.
Od ustanovitve prosvetnega društva Slavko Škamperle je bila dolga leta neutrudljiva sodelavka ob prireditvah, dokler ni bolezen omejila njeno aktivnost. Stalno je obiskovala prireditve v Kulturnem domu, danes pa sledi kulturnim dogajanjem s či-tanjem Primorskega dnevnika in poslušanjem slovenskih oddaj tržaškega radia.
Člani prosvetnega društva, znanci in prijatelji želimo naši Justi, da bi okrevala in se še znašla med nami ob prireditvah kot nekoč, še dosti let.
Danes slavita v Sežani 50-letnico skupnega življenja
ANTONIJA in RUDOLF BRCE
Ob lepem jubileju jima iskreno čestitajo sin Rudi in hčerka Ana z družinama.
Mlademu paru Karmen in Vladimiru Petarosu se je pridružila mala
TJAŠA
Vso srečo jim želj ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Štefanije PD Rdeča zvezda.
Pirc daruje Josip Guštin 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Štefanije Pirc daruje Marija Milič 5.000 lir.
* * * *
Za TPPZ darujejo podporni člani Dušan Košuta 50.000, Miran Kuret
10.000,	Egon Piščanc 5.000 in Franc Brus 5.000 lir.
Ob slavju 75-letnice Stanka Perovska in Danila Micheluzzija darujejo zbrani sedanji in bivši odborniki Slovenskega planinskega društva Trst 49.500 lir za društveno blagajno.
Za vzdrževanje spomenika NOB na Kontovelu daruje Stanko Starc
20.000	lir.
V spomin na svoje pokojne daruje.
V spomin na Štefanijo Pirc darujeta Siano in Duška Škrk 5.000 lir za ŠK Kras.
Ob 2. obletnici smrti Antona Smot-laka daruje sin Sandro z družino
10.000	lir za ŠD Breg.
N. N. daruje 20.000 lir za vzdrževanje spomenika na Proseku.
Namesto cvetja na grob Štefanije Škabar daruje družina Silvester Škabar (Repen 106) 5.000 lir za PD Kraški dom.
Ob priliki rojstnega dne daruje Ignacij Samec 10.000 lir za PD Fran Venturini.
Namesto cvetja na grob ' Karla Kalca darujejo za dom handikapira-
ta M. in D. 5.000 lir za vzdrževanje, njj-j na Opčinah: Marija in Karlo spomenika padlim v NOB na Kon- Kalc (Gropada 105) 2.000, družina tovelu.
Ob 2. obletnici smrti Antona Gerlanca daruje žena 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu in 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiHiimiHiimniiiiiiiimiiiiiiiminiiiiiiiiimiiiMiiminÉiiiiiimiiiiimmimiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiHHiinmiiiiiininiiHmmiiriinimiiiiiiiiiiiiiii
«
Partizanska balada» aa TV Liliana in Koper
UTV Ljubljana bo prenašala «Partizansko balado» v torek, 30. t.m., ob 10.50, in iie v ponedeljek kot je bilo predvideno. Isti dan bo koprska televizija oddajala «Partizansko balado» ob 22.35. Na sliki Tržaški partizanski
pevski zbor med snemanjem na Trgu Unità
Mali oglasi
ZA V NAJEM iščem kmečko hišo na Krasu. Kupim ali v najem na Krasu hlev ali majhno skladišče, tudi zapuščeno. Tel. 755-926.
ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija « Conoscersi », Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 65 923.
CARLI VIRGILIO vas vabi. da obiščete Autosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. Imamo tudi rabljene 500 68, 70, 850 coupé 69, 127 71, 75. 128 71. 72. o-pel 1000 71. 1300 66. 124 69. sime a 1000 70. mercedes 220 D 69. capri
1500... 71,	124 coupé 69. Obiščite
nas v Ul. Giulia 10
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov - Ul Rittmayer 4/a.
ODDAM trgovino jestvin, sadja in zelenjave na Katinari. Informacije na tel. 910-171.
GRADBENO PODJETJE Malalan & Bencina prodaja stanovanje v gradnji na Opčinah v rezidenčni coni. Telefon 211-043.
DAJEMO v najem skladišče 250 kvm na Opčinah. Telefon 211-043.
Jutri bodo trgovine odprle
Združenje trgovcev tržaške [»krajine obvešča, da bodo jutri. 29. t.m. vse trgovine odprte. Združenje tudi obvešča, da bodo od 6. do 31. decembra vse trgovine lahko odprte ob delavnikih, ne glede na običajno tedensko zaporo.
REPUBLIKA ITALIJA
AVTONOMNA DEZELA FURLANIJA-JULIJSKA BENEČIJA
Specializiran tehnični servis za popravila
pralnih in pomivalnih strojev — hladilnikov — štedilnikov
TELEFON : 763 663 Ul. Molino a Vento 10-B - TRST
Križmančič (Gropada 75) 4.000. Zo ra Križmančič (Gropada) 5.000 in Julija Križmančič (Gropada) 5 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Štefanije Pirc daruje Draga Rebula 5.000 lir za PD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Štefanije Pirc daruje Eda Pegan 5.000 lir za PD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Štefanije Pirc daruje Drago Milič z družino 5.000 lir za ŠK Kras in 5.000 lir za PD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Štefanije Pirc daruje družina Kresevič 5.000 lir za PD Rdeča zvezda in 5.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Štefanije Pirc daruje Josip Guštin 5.000 lir za PD Rdeča zvezda in 5.000 lir za ŠK Kras. V isti namen darujeta Anica in Marino Kralj 3.000 lir za PD Rdeča zvezda in 3.000 lir za ŠK Kraš.
Ob 22. obletnici smrti ljubljene Vilmice Milič daruje Lidija Kapun 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Štefanije Pirc darujejo Danilo in Jolanda Milič 5.000 lir za ŠK Kras in 5.000 lir za PD Rdeča zvezda, Marjan in Olga Milič 5.000 lir za ŠK Kras in 5.000 lir za PD Rdeča zvezda. Boris in Eda, Zidarič 5 000 lir za ŠK Kras ter Giorgio in Dorica Močilnik 5.000 lir za pD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Štefanije Pirc daruje Boris Grilanc 5.000 lir za ŠK Kras in 5.000 lir za PD Rdeča zvezda.
OBVESTILO
Sporoča se, da bo od 1. decembra 1976 položen osnutek splošnega urbanističnega načrta dežele Furlanije-Julijske Benečije v deželnih uradih odborništva za načrtovanje in proračun v Trstu, Drevored Miramare št. 19.
Položitev se izvrši v smislu čl. 7 dež. zak. z dne 9. aprila 1968, št. 23 ("Deželna določila o urbanistiki"), spremenjenega in dopolnjenega z dež. zak. z dne 17. julija 1972, št. 30.
Vsakdo si lahko ogleda osnutek v vseh njegovih elementih med normalnim uradnim urnikom.
Izvod osnutka je bil poslan gospodom županom občin v deželi.
Trst, novembra 1976
Odbornik za načrtovanje in proračun
FABIO MAURO
GORIŠKI DNEVNIK
JUTRI, OB PRAZNIKU 29. NOVEMBRA
Predvideni prihod številnih Jugoslovanov pomeni uvod v tradicionalno andrei evanj e
Trgovine v Carici bodo jutri odprte - K razstavišču Espomego je odprta razstava kmetijskih strojev ■ Konec tedna tradicionalna praznovanja Andrejevega sejma
Goričani, zlasti še trgovci, upravičeno pričakujejo jutri in v torek, pa tudi ves teden, obisk velikega števila Jugoslovanov v Gobico. Jugoslovanski praznik republike 29. november je bil skoro vedno v zadnjih letih priložnost za množične, izredne prihode jugoslovanskih državljanov v naše mesto in mnogi so izlet združil; z nakupi v naših trgovinah. Zaradi tega bodo jutri, izjemoma, vse trgovine v Gorici odprte. Zveza goričkih trgovcev je namreč pozvala včlanjena podjetja naj imajo ta dan odprto in veliko trgovcev se bo temu vabilu odzvalo.
Istočasno pa so gorički trgovci izkoristili jugoslovanske praznike in Andrejev sejem, ki se prične v soboto, 4. decembra, in bo trajal do srede prihodnjega tedna, da so priredili, kot smo že poročali včeraj, prvi sejem kmetijske opreme. Ta sejem so priredili letos prvič v veliki hali Espomega in tudi na dvorišču pred halo. Dvajset goriških trgovcev razstavlja več sto kmetijskih strojev. Nekatere jugoslovanske turistične agencije so za to priliko organizirale posebne avtobusne izlet j v Gorico, reklamna agencija, ki so ji trgovci poverili organizacijo razstave, je porabTa nekaj milijonov lir za reklamo po jugoslovanskih medijih obveščanja.
Konec tedna se torej prične Andrejev sejem. Tudi letos bodo vrtiljaki, stojnice in druga zabavišča za nekaj dni zasedli običajne trge in ulice v središču mesta, za nekaj dni bo Gorica središče brezskrbne zabave in za to priliko, zlasti še v nedeljo, bo prišlo v Gorico veliko obiskovalcev iz Slovenije, Trsta in furlanskih krajev.
Sliki med Gorico in Novo Gorico
V Novi Gorici sta se v petek sestali delegaciji goriške in novogoriške občine, ki razpravljata o vprašanjih kulture, športa, mladine in šolstva. Po toplem pozdravu predsednika novogoriške občinske skupščine Jožeta šušmelja, sta delegaciji, ki sta ju vodili Fantini in Požar, sestavili program sodelovanja v prihodnjem letu. Priredili bodo srečanje v atletiki med reprezentancami Gorice, Nove Gorice in Celovca, mladinski pohod prijateljstva, slikarski ex tempore v Solkanu in razstavo otroških slik ob priliki Andrejevega sejma.
Navezali pa bodo stike tudi na drugih področjih, izmenjali bodo pevske zbore in folklorne skupine, priredili bodo fotografske razstave, koncertna srečanja.
drobnejši program bodo sestavili po sestankih s prizadetimi skupinami in društvi.
V PRIREDBI KROŽKA «SALVEMINI»
Jutri v pokrajinski dvorani debata o gospodarski krizi
Jutri, v ponedeljek, 29. novembra, ob 20.30 bo v sejni dvorani goriške-ga pokrajinskega sveta debatni večer o gospodarski krizi in o možnostih izhoda iz nje. Prireditelj je goriški kulturni krožek «Gaetano Salvemini», uvodna predavanja bodo podali deželni svetovalec Cesare Devetag, univerzitetni docent Vladimir Nanut in pokrajinski tajnik CGIL Gianni Petrali.
V Števerjanu seja občinskega sveta
števerjanski župan je za torek, 30. t.m., sklical sejo občinskega sveta. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk še nekaj vprašanj finančnega značaja. Razprava bo tekla o spremembi proračuna za leto 1976 v zvezi z nakupom drugega' šolskega avtobusa, o najetju posojila 48 milijonov lir pri goriški hranilnici, o izplačilu odškodnine svetovalcem za prisotnost na sejah ter o izplačilu honorarja županu. Svetovalci se bodo izrekli tudi o občinskem proračunu za prihodnje leto.
SINOČI, DANES IN JUTRI V SOVODNJAH
CANKARJEVA PROSLA VA Predstavljena knjiga prof. V. Nanuta
V KULTURNEM DOMU
Recital pomeni edinstveno izjemo
Razmišljati tu o pomenu, o spodobnosti in o dolžnosti v zvezi s proslavami, res ni vredno. Deistvo pa je le, da o kakem posebnem doživetju v splošnem pri takih ali drugačnih proslavah ne moremo govoriti: praznično preoblečeni zapademo povečini oni običajni uradnosti, ki ji manjka v gumbnici samo še bela krizantema - iz plastike!
Ob sinočnji Cankarjevi proslavi v Kulturnem domu v Sovodnjah pa se mi zdi, da je šlo za odlično ,če že ne za edinstveno, izjemo. Šlo je resnično za enkratno doživetje, ki je zajelo tako izvajalce kot gledalce, kakor so se pač porazdelili v posameznih vlogah na odru in ob njem. Proslava je izzvenela kot pravcat oratorij.
Pa še to: poiskati in «zrediti» v taki skupnosti kot je sovodenjska, igralca, ki naj bi zastopal Hlapca Jerneja, kot je to uspelo režiserju Laciju Cigoju, tudi ni najbrž vsakdanja stvar, kajti Vilko Fajt je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
V Raštelu snemanje Giraldijevega filma
V Raštelu je bilo včeraj zjutraj vse živo. To ne samo zaradi praznikov v Jugoslaviji, ki za goriške trgovce pomenijo velik obisk odjemalcev z onstran meje. V enem najstarejših predelov mesta se je zbralo veliko goriških radovednežev, da bi sledili snemanju Stuparichevega dela «Un anno di scuola», ki ga režira Franco Giraldi.
Stuparichevo delo, ki obravnava ljubezensko zgodbo dveh mladih dijakov v začetku tega stoletja in obenem podaja takratno zgodovinsko sliko Trsta, bodo v celoti snemali v Trstu in okolici. Za nekatere scene
gledališka in
srečanja med dijaki in podobno. Po-
S ČETRTKOVEGA POKRAJINSKEGA OBČNEGA ZBORA
Začrtane smernice za nadaljnje delovanje Slovenske skupnosti
9. decembra si bodo člani novega sveta porazdelili vodilne funkcije
Z izvolitvijo 24-članskega pokrajinskega sveta stranke so v četrtek zvečer zaključili pokrajinski občni zbor Slovenske skupnosti. V odbor pridejo tudi, upoštevajoč strankina pravila, oba občinska svetovalca in trije načelniki skupin v podeželskih občinskih svetih. Pokrajinski svet SSk se bo sestal 9. decembra, ko bo izvolil predsednika in tajnika ter druge odgovorne za posamezne sektorje.
Pokrajinski občni zbor je trajal dobre štiri ure, po poročilih predsednika, tajnika in deželnega svetovalca se je razvila diskusija, čeprav smo o kongresu včeraj že poročali, velja omeniti še nekaj podrobnost iz poročila voditeljev. Prof. Andrej Bratuž je dejal, da je stranka pluralistična in da se zavzema za rešitev socialnih pravic. Podprl je ratifikacijo osimskega sporazuma, dejal pa jc s tem v zvezi, da je še nejasno, kako bo rešeno manjšinsko vprašanje. Glede odnosov s Slovenijo in Jugoslavijo, j je dejal, da je SSk za sodelovanje, meni pa, da se mora matčna domovina zavzemati za manjšine v zamejstvu neglede na idejne razlike. O tem je v debati spregovoril tudi Gradimir Gradnik, ki pa je dejal, da so imeie vse stranke u-stavnega loka goriške pokrajine stike s političmmi organizacijami v Sloveniji, le SSk jih ni doslej imela. Take stike bo treba navezati, je dejal delegat iz Krmina.
Prof. Bratuž pa je še omenil stike s koroškimi Slovenci in podporo, ki jo je dala njegova stranka prizadevanjem Korošcev v borbi za njihove pravice in dejal, da so tudi v stikih, ki so jih imeli z južnoti-rolsko iudsko stranko, predočili Nemcem iz Bočna koroško vprašanje. Omenil je še volitve, na katerih je nastopila Slovenska skupnost, in poudaril važnost letošnjega nastopa ria parlamentarnih volitvah v vsej deželi, t.j. tudi v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini.
O volitvah pa je govoril tudi tajnik dr. Damjan Paulin, ki je prikazal rezultate lanskih upravnih volitev na Goriškem. Omenil je tudi delovanje briške gorske skupnosti, konzulte za slovenska vprašanja v goriški občini, rajonske konzulte in govoril o dosedanjih stikih s strankami ustavnega loka.
y svojem poročilu pa je deželni
tajnik dr. Drago Štoka, poleg drugega omenil tudi svoja prizadevanja v deželnem svetu, zlasti kar se tiče zakonov o dvojezičnem poslovanju v šolstvu. Omenil je tudi deželni kongres Slovenske skupnosti, ki bo spomladi in govoril o položaju na slovenski tržaški radijski postaji, kjer so v zadnjem času skrčili slovenski večerni program.
Kot smo že včeraj omenili, so občni zbor SSk pozdravili delegati nekaterih strank ustavnega loka, in sicer grof Prandi (PLI), dr. Bukovec ,ki je z odv. Sanzinom sestavljal delegacijo socialistične stranke, tajnik KPI Paiza, ki je bil v delegaciji s prof. Bratino, dr. B. Gruntar od socialdemokratske stranke. V zvezi s problematično odsotnostjo demokristjanov pa so voditelji te stranke včeraj trdili, da sploh niso dobili vabila in da niso zaradi tega šli na občni zbo..
Občnemu zboru je predsedoval Ivan Prinčič iz Krmina.
Danes na srednjih šolah volitve šolskih svetov
Na slovenskih srednjih šolah bodo danes volitve raznih šolskih svetov, na katerih bodo svoje predstavnike izvolili dijaki (ti samo na višjih srednjih šolah), starši in profesorji. Volišča bodo v šolah, ki so nastanjene v stavbi v Ulici Alviano, od 8. do 20. ure. Volitve bodo na klasičnem liceju «Primož Trubar», na u-čiteljišču «Simon Gregorčič» in na nižji srednji šoli «Ivan Trinko». Na trgovski šoli v Ulici Vittorio Veneto pa bo volišče odprto samo od 8. do 17. ure.
«Ekološki pohod» po goriškem Krasu
«Ekološki pohod» je naziv športno rekreacijske manifestacije, ki jo danes prip-avlja skupina ljubiteljev narave in vnetih športnikov. Gre za pohod po goriškerr Krasu. Zanimive pobude se lahko udeleži kdorkoli. Skupni odhod je napovedan za 9. uro s športnega središča na Roj-cah.
pa je režiser izbral naše mesto.
V tem filmu igrata kot protagonista Stefano Patrizi (Antero) in Laura Lenzi (Edda). Poleg njiju nastopajo člani slovenskega in italijanskega gledališča v Trstu, režiser pa je za nekatere scene izbral tudi preproste ljudi. Tako so med včerajšnjim snemanjem nastopili tudi nekateri ljudje, ki jih je Giraldi izbral med množico radovednežev.
Delo «Un anno di scuola» bo predvajala italijanska televizija na drugem sporedu.
V Doberdobu sestanek za enotni šolski urnik in o prevozih
Občinska uprava v Doberdobu je za torek, 30. t.m., ob 19.30 pripravila sestanek s starši otrok, ki obiskujejo slovenske srednje šole v Gorici. Namen sestanka je seznaniti starše s številnimi težavami, ki so se pojavile v prejšnjem in se pojavljajo tudi v letošnjem šolskem letu v zvezi s prevozi v mesto ter z vzpostavitvijo enotnega šolskega urnika na nižji srednji šoli. Govorili bodo tudi o bolj koristnj uporabi sredstev namenjenih za nakup šolskih knjig za dijake nižje srednje šole.
Da bi bila udeležba čimvečja, bo občinska uprava za starše iz Ja-melj in Dola zagotovila prevoz s šolskim avtobusom, ki bo odpeljal izpred gostilne Pahor ob 19. uri.
V torek štiriurna stavka industrijskih delavcev
Pokrajinska enotna sindikalna zveza je za torek 30. t.m. oklicala 4-urno stavko industrijskih delavcev. Napovedan je tudi shod na Travniku, kjer bo v imenu enotne sindikalne organizacije govoril Gildo Muci iz vsedržavnega tajništva UIL.
Torkova stavka sodi v okvir boja, ki g.i je sindikalno vodstvo sprejelo, da bi prisililo vlado na spremembe že sprejetih varčevalnih u-krepov, ki so do sedaj prizadeli predvsem delavski razred ter da bi jo odvrnili od sprejemanja nadaljnjih podobnih ukrepov. Poleg tega je torkova stavka jasen odgovor združenju industrijcev, ki bi radi celotno breme in žrtve za izhod iz težavnega gospodarskega položaja položili samo na ramena delavcev.
Stavka bo v naši pokrajini razčlenjena.
V Prosvetni dvorani v soboto miklavževanjc
Kot v prejšnjih letih bosta tudi letos Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ in Slovenska prosvetna zveza priredili v Gorici, v Prosvetni dvorani, miklavževanje za naše o-troke. Na prireditvi bodo letos sodelovali najmiajši učenci Glasbene matice v Gorici s kratko glasbeno akademijo, gojenci Dijaškega doma in članice otroške folklorne skupine «Dom» s prizorčkom Kajetana Koviča «Miklavž prihaja».
Tudi letos bo prireditev v Prosvetni dvorani, na Verdijevem korzu, v soboto, 4. decembra, ob 16. uri. Na prireditev so vabljeni goriški o-troci, ki obiskujejo tečaj splošne te
lesne vzgoje, slovenske vrtce, osnovno šolo. Miklavž bo po možnosti odgovoril željam najmlajših in ti lahko izročijo pisma z željami v Prosvetni dvorani v torek, sredo in petek, od 15. do 17. ure. Starše pa opozarjajo prireditelji, da se bodo zavoji k darili (ti zavoji pa naj ne bodo večji od običajne škatle za čevlje) sprejemali v dvorani v soboto, 4. decembra, od 10. do 14. ure. Prejšnje dneve pa v uradnih urah na sedežu SPZ v Ul Malta 2.
Še jutri rok za prijavo grozdja in vina
Jutri zapade rok za prijavo letošnjega pridelka grozdja za pridobitev pravice do zaščitnih znamkic za visokokakovostna vina (DOC) z območja Brd.
Do jutri pa morajo prijaviti vsi vinogradniki letošnji pridelek vina. Za zamudnike in druge kršilce so predvidene visoke denarne kazni.
Kmetovalci pa, ki so v lanskem letu — med 10. in 20. marcem — utrpeli škodo zaradi nalivov in zmrzali, lahko vložijo prošnje za dodelitev prispevka oziroma posojila iz državnega solidarnostnega sklada. Pojasnila nudijo Kmečka zveza v Gorici — Ul. Malta 2 in druga strokovna združenja.
Smrtna nesreča v Gorici
V petek ponoči okrog 0,40 se je v bližini pevmskega mosta zgodila huda prometna nesreča. Iz nepojasnjenih vzrokov je voznik fiata 125 31-letni Sorrentino Barbiero izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je treščilo v cementni drog ulične raz svetljave. Reševalci, ki so prihiteli na kraj nesreče, so imeli precej dela, preden so ranjenca potegnili iz razbitin avtomobila ter ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je nekaj minut pred peto zjutraj podlegel hudim poškodbam. Pokojni Sorrentino Barbiero se je rodil v Cosenzi, a je že vrsto let bival v Gorici.
to vlogo v vsakem pogledu tako prepričljivo izpeljal, da nas je resnično ganil.
Laci Cigoj si je zamislil proslavo v obliki recitala, kjer naj bi eni sapi opravil «pogrebne dolžnosti» z besedami Cankarjevih sodobnikov in dobesedno trčil nato ob to žalostno, a neuklonljivo postavo hlapca Jerneja. Tako smo po prvih odlomkih že čutili, da se bo proslava vsebinsko nadaljevala po tej poti. In prisostvovali smo živemu križevemu potu hlapca Jerneja, ki se je, tudi v odrskem pogledu pomikal čedalje boli proti nam in ob zadnji postaji «klonil» pod križem. Posebno nas je pri tem prevzel oni zborski odmev njegovih besed, s ka terimi. so se «sinhronizirali» še drugi Jerneji. Zborski govorici, ki je o-mogočala, da je Jernejeva postava še bolj izstopala, se je pridružil še Pahorjev Oče naš. ki ga je preko odra, skoro v povezavi z občinstvom zapel ob začetku in ob koncu sovodenjski nonet. V recitalu sta izstopala prav posebej Zdravko Pe-tejan in Patricija Batistič, pa tudi Andreina Tomšič, Mirica Petejan in Marko Rojc, le da bi pričakovali od njih več naravnosti.
Hlapcu Jerneju pa so se temperamentno pridružili župnik Ivo Gulin, Sitar Marko Rojc, župnik Lucijan Fajt, študent Rafko Butkovič in razcapanec Marjan Tomšič, pa spet, najbolj zgovoren med vsemi, sodnik Zdravko Petejan, in pa še _ isti Zdravko Petejan v tretji vlogi, se pravi, ko dirigira nonet!
Med najbolj sproščenimi seveda otroci: Marko Fajt, Barbara Lovi-sutti in Aljoša Kuzmin.
Želeti bi bilo samo to. da bi se ta proslava ne zaključila v prostoru, kjer je zrasla, ampak da bi je bili deležni tudi drugod. Tačas pa iskrene čestitke hlapcu Vilku Fajtu in vse priznanje režiserju La ciju Cigoju ter vsem sovodenjskim prosvetarjem!
m.r.
* * *
Zaradi izrednega zanimanja za Cankarjev recital, ki je bil prvotno napovedan v sovodenjskem Kulturnem domu samo v soboto in nedeljo, t.j. danes, bodo sovodenjski prosvetarji istega ponovili tretjič jutri zvečer. Današnja predstava se prične ob 18. uri, jutri, v ponedeljek, pa se bo pričela ob 20.15 Za jutrišnjo predstavo so vstopnice še na razpolago; nabaviti si jih je treba v Kulturnem domu.
Sestanek na sadežu KPI
Na sedežu KPI v Ul. Locchi se bodo danes zjutraj ob 10. uri sestali člani KPI v mestnih rajonskih konzultah. Beseda bo tekla o občinski decentralizaciji.
V PETEK NA TRGOVINSKI ZBORNICI
o konfliktih v industrijskih podjetjih
Mladi avtor; štandreški rojak, vidi bodočnost v samoupravljanju
Direktor inštituta za industrijsko in trgovsko stroko tržaške univerze prof. Ottavio Rondini je v petek zvečer predstavil mladega pisca in raziskovalca dr. Vladimira Nanuta
Precej ljudi z gospodarskega in sociološkega poročja je bilo v petek zvečer v dvorani goriške trgovinske zbornice, kjer sta tržaška univerzitetna profesorja Ottavio Rondini in Maurizio Fanni predstavila knjigo štandreškega rojaka, profesorja na tržaški univerzi Vladimira Nanuta o strukturi in konfliktih v industrijskih podjetjih. Pred njima je na kratko spregovoril predstavnik goriške trgovinske zbornice, nato pa sta tržaška docenta povedala, da so za predstavitev knjige izbrali Gorico, ker je pač to rojstni kraj pisca.
O vsebini knjige in o vzrokih, ki so Nanuta privedli do tega, da je knjigo napisal, je spregovoril prof. Maurizio Fanni. Da je napisal to knjigo s tako vsebino, je bila odločilna politična izbira prof. Nanuta, ki pa ni zašel v demagogijo in ekstremizem. Znanstveno, pa tudi politično zavzeto, je hotel analizirati vzroke, ki so privedli do novih zahtev delovnih ljudi v tovarnah in v drugih podjetjih. Danes delovni ljudje odklanjajo pasivno delo v tovarnàh, hočejo, da se to humanizira. Zato prihaja do zavračanja akordnega dela, do zavračanja dela na tekočem traku. To so dokazali najprej švedski delavci v avtomobilski tovarni Volvo in kljub mnenju konservativnih strokovnjakov se je kvaliteta dela izboljšala, ko so odpravili tekoči trak.
V nadaljnji analizi delovnih razmerij prihaja avtor, tako je dejal prof. Fanni, do nujnih zahtev po samoupravljanju, tudi v kapitalističnem svetu. Tega ni sicer moč v našem sistemu aplicirati povsod, vendarle pa bi se to dalo uvesti marsikje. To bo naloga bodočih rodov tudi v svetu, kjer obstajajo še ved-
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiuiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuuiii
V PRIREDBI MLADINSKEGA CENTRA
PROSLAVA 29. NOVEMBRA JUTRI V DIJAŠKEM DOMU
Nastop mladih pesnikov, člana SSG Danila Turka ter pevskega zbora Oton Zupančič iz Stand reža
Pred tedni smo poročali o uradni ustanovitvi Mladinskega centra, v katerem so združene vse štiri mladinske organizacije, ki delujejo v Gorici. Kot prvi cilj v novi sezoni se je odbor odločii za proslavo 29. novembra, dneva, ko praznujemo rojstvo nove Jugoslavije. Minilo je namreč 33 let, odkar so se 29. novembra 1943 predstavniki vseh jugoslovanskih narodov zbrali v Jajcu na drugem zasedanju AVNOJ. Na tem zasedanju so prisotni sklenili, da se bodo pod vodstvom tov. Tita do osvoboditve borili proti na-cifašističnemu okupatorju in domačim kolaboracionistom, ter postavili temelje novi socialistični Jugoslaviji.
Zlasti v tem je velika zgodovinska važnost dogodka, ki ga bomo jutri praznovali, saj se je današnja socialistična in samoupravna Jugoslavija rodila prav iz narodnoosvobodilne vojne. Žal, smo v zamejstvu dolga leta šli mimo tega praznika, ne da bi ga na primeren način praznovali. To vrzel je občutila naj-
V soboto, 20. t.m. poroko
sta v Dolu praznovala zlato
KARLO in KRISTINA VIŽINTIN
Ob jubileju jima čestitajo
otroci z družinami, Miro z ženo ter Emil in Roza pred odhodom v Avstralijo
bolj mladina, ki so ji v šoli povedali zakaj se praznuje 4. november, nihče pa ga ni seznanil o pomenu 29. novembra. Značilno je torej, da so se ravno mladi sami zavzeli, da se na dostojen način spomnimo rojstva nove Jugoslavije. Nekaj let si ie to nalogo prevzemal Mladinski krožek, sedaj pa naj bi z uradno ustanovitvijo Mladinskega centra ta proslava zadobila širši pomen.
Jutrišnji osrednji govor, ki ga bo imel Milan Pahor iz Trsta, bo odlična priložnost, da se mladinci vsaj bežno seznanijo z bližnjo preteklostjo svojega naroda. Program proslave vsebuje recitacije treh mladih, a že uveljavljenih zamejskih pesnikov (Ace Mermolja, Marij čuk in Marko Kravos). S kratkim recitalom bo nastopil tudi gledališki i-gralec Danilo Turk, spored bo sklenil pevski zbor Oton Župančič iz štandreža.
Proslava bo -Jutri, 29. novembra, ob 20.30 v prostorih Dijaškega doma Simon Gregorčič.	MM
Urnik trgovin
za praznike
Združenje goriških trgovcev obvešča, da bodo jutri, v ponedeljek, vse trgovine odprte. Trgovine, ki i-majo običajno tedensko zaporo ob ponedeljkih, sredah ali ob sobotah, bodo zaradi božičnih in novoletnih praznikov odprte v naslednjin dneh: 5. in 6. decembra (Andrejev sejem), 11., 15., 18., 20., 22., 27. in 29. decembra.
Ob delavnikih pred praznikom bodo trgovine tako obratovale:
TOREK. 7. DECEMBRA: vse trgovine bodo odprte: mesnice bodo odprte tudi v popoldanskih urah.
PETEK, 24. in 31. DECEMBRA: vse trgovine bodo odprte do 20. u-re; mesnice bodo odprte tudi popoldne.
V SREDO, 8. IN V NEDELJO, 26. DECEMBRA bodo vse trgovine zaprte, razen pekari, in mlekarn, ki bodo odprte v jutranjih urah. 25. DECEMBRA bodo vše trgovine zaprte.
9 Goriški občinski svet se bo spet sestal v petek, 3. decembra. Tako so sklerili na seji odbora, ki je bila v t elek zvečer.
no kapitalistične oblike v gospodarskem sektorju. Govornik je tudi poudaril, da se prof. Nanut s to mislijo precej ukvarja in da ima že v načrtu knjigo o samoupravljanju, zanimivi temi, ki bo vzbudila zanimanje pa tudi polemike v italijanskem svetu.
Po uvodnih besedah so razni prisotni postavili vprašanja, na katera je odgovarjal sam prof. Nanut.
Na Vrhu pokopali Leopolda Devetaka

Prejšnji četrtek so se na Vrhu v velikem številu poslovili od Leopolda Devetaka, člana domačega prosvetnega društva «Danica» in zveze borcev. Umrl je star komaj 51 let.
Njegova življenjska pot se je začela prav na Vrhu, kjer se je rodil leta 1925. Že zelo zgodaj je postal sirota, komaj pa je malo odrastel je v njegovo življenje posegla druga svetovna vojna.
Komaj 17-letnega so ga Italijani odpeljali v poseben bataljon v Piemont, kjer je pričakal tudi 8. september 1943. Takoj se je vrnil domov ter se vključil v partizansko gibanje. Med nemško ofenzivo je bil laže ranjen in zajet. Leto in pol je nato trpel v koncentracijskem taborišču, ki mu je izpilo zdravje.
Po vojni se je vrnil domov ter se zaposlil v tržiški ladjedelnici. Ustvaril si je tudj družino, ki jo je moral žal prerano zapustiti.
Iz tržiške bolnišnice
V tržiško bolnišnico so sprejeli 40-letnega Bruna Lorenzona iz šta-rancana, ki se je ponesrečil na delovnem mestu. Zaradi poškodb na desni roki se bo moral zdraviti 30 dni.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m ponoči ie v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
Stalno slovensko gledališče v Trstu, Slovenska prosvetna zveza v Gorici in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
V počastitev stoletnice pisateljevega rojstva IVAN CANKAR
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
farsa v treh dejanjih Scena
in kostumi Meta Hočevarjeva Lektor	Majda Križajeva
Režija	MILE KORUN
V torek, 30. t.m., ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v Gorici za goriški abonma
Odhod avtobusa za okoliški abonma:
Vrh ob 19.30 gostilni Devetak - Grilj Poljane ob 19.30 gostilna Peric Doberdob ob 19.35 pred občino Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor Dol ob 20. - Rupa - Peč
MLADINSKI CENTER GORICA
priredi jutri, 29. novembra, ob 20.30 v dijaškem domu v Gorici
PROSLAVO 29. NOVEMBRA
Vabljena zlasti mladina!
KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ IN SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredita
MIKLAVŽEVANJE
v soboto, 4. decembra, ob 16. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu v Gorici.
Otroci vabljeni!
Dijaki Višje trgovske šole v Gorici vabijo na že običajni
DECEMBRSKI PLES
v soboto, 4. decembra, ob 20.30 v Domu Andrej Budal v štandre-žu. Igral bo ansambel The Lo-wers.
Kino
Gorica
VERDI 15.00—22.00 «Lo sparviero». J. P. Beimondo in B. Cremer. Barvni film.
COESO 15.15-22.00 «Signore e signori buonanotte».
MODERNISSIMO 15.30-22.00 «Una vi-ta venduta» E. M. Salerno in G. A-mato. Barvni film.
CENTRALE 15.15—21.30 «2 super colt a Brooklyn». R. Leipmann in D. Shelly.
VITTORIA 35.00—22.00 «La vera gola profonda». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Irzic
EXCELSIOR 14.00—22.00 «La pattuglia dei dobermann al servizio della legge».
PRINCIPE 14.00—22.00 «Quelli del calibro 38».
Nova Gorica in okolica
SOCA «Pirati v metroju» ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Dežela večne igre» risanka ob 16.00. «Zakaj te mož pušča samo» ameriški barvni film ob 18.0° in 20.00.
LtESKLE «Bratje maščevalci», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore.
Ulica Fratelli Roselli, 24, tel. 72340.
V teku je
RAZPRODAJA
po cenah stečajnega
inventarja za moška, ženska in otroška oblačila
TRŽIČ - UL. DUCA D’AOSTA 91-93 (nasproti UPlM)
(Blago izhaja iz stečaja, ki ga je določilo goriško sodišče z odlokom štev. 499 ter s sklepom 418/23 goriške trgovinske zbornice - CCIAA)
PrimorIH'Snevmfc
KULTURA
CELJSKO GLEDALIŠČE GOSTUJEVGORICIIN TRSTU
Tokrat Cankar v Korunovi interpretaciji s «Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski»
Kako je delo ob krstni uprizoritvi razburkalo meščanske duhove na Slovenskem
V torek, ?0. nov., in v sredo, 1. dec., bo v Gorici in v Trstu gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s Cankarjevo igro Pohujšanje v dolini šentflorjanski Delo je režiral Mile Korun in je v slovenskem kulturnem prostoru doživelo izjemen uspeh. Veno Taufer je v «Naših razgledih» na primer dal o predstavi tole sodbo: «Predstava Cankarjevega Pohujšanja je bila v tej sezoni že nov izjemni gledališki dogodek v celjskem Slovenskem ljudskem gledališču, zgovorno več kakor to — velik dogodek v slovenskem gledališču v zadnjih časih.»
Treba je poudariti, da je Korun prav s Pohujšanjem pred enajstimi leti uveljavil v slovenski dramaturgiji moderno gledališko govorico, predstava je takrat pomenila mejnik. Nove Korunovo pohujšanje je bilo zopet gledališki dogodek leta. To nam da misliti, da je Pohujšanje v dolini šentflorjanski tista Cankarjeva predstava, ki zastavlja vprašanja, ki nas danes močno zanimajo in da je odprta najsodobnejšim interpretacijam. Pri tem teksta ni treba manipulirati, kot navadno delajo pri raznih aktualizacijah starejših dram.
Problematičnost Pohujšanja pa bomo bolje razumeli, če pogledamo v zgodovino, to je v čase, ko je bilo prvič uprizorjeno. Sam Cankar je namreč želel, da bi farsa zbudila med publiko (meščansko) živahno reakcijo in da bi ljudi zbodla.
Ko je pisatelj ponujal dramo založniku Schwentnerju, mu je med drugim pisal tole: «Stvar je največja hudobija, kar sem jih doslej napisal Glede cenzure se nekoliko bojim, ampak upam, da ne bo nič hudega.»
Takratna ljubljanska gospoda je bila pač stiahovito spodobna in že naslov «Pohujšanje v dolini Šentflorjanski» se ji je moral zdeti sila drzen. Cankar se je tega zavedal, vendar se ni hotel izogniti provokaciji. Igralka, ki naj bi igrala Jacinto, naj bi bila zelo lepa in tako oblečena: «Kako je oblečena Jacinta v tretjem aktu, je itak v tekstu povedano. Pod plaščem imej lahko in prozorno, svetlo haljo, ki se ob plesu lahko vzdigne; seveda je halja lahko prepasana, ampak predprsje mora biti svobodno in tudi roke.»
Želja, da bi bila Jacinta pikantna figurica, pove, kako močno je Cankar hotel, da bi igra zbodla meščanski okus. Seveda je bila celotna problematika dela takšna, da je pomenila za meščansko, hinavsko in umetnosti nenaklonjeno občinstvo, pravi bič. Kljub kritičnosti in kočljivosti teksta so delo uprizorili brez cenzure. Predstava je žela uspeli posebno med študenti. Kritiki si seveda niso bili edini. «Slovenski narod» je delo še kar milostljivo sprejel. Fran Treseglav pa je v klerikalnem «Slovencu» suvereno zapisal: «U-nietniške vrednosti to najnovejše delo Cankarjevo nima nobene, kar bo sicer priznal vsakdo, pa tudi vodilna misel je pogrešena, kajti ljudje niso tako neumni, kakor si jih predstavlja Cankar.» V «Novi dobi» je nekdo poduhovičil takole: «Priznati moramo, da zna Cankar res pošteno imeti za norca i tako občinstvo m ne manj tudi sebe.» Socialistični list «Rdeči prapor» je Cankarja nranil in napadel meščanske liste, jezo tiska je tako tolmačil: «Vsa ta jeza je zdrava in po našem mnenju mora najti f «
pisatelj največje zadoščenje.» Cankar je torej s svojim Pohujšanjem res prizadel tiste, ki jih je prizadeti hotel. Njegovo delo je zbudilo živahno razpravo, če že ne kar novinarski tepež.
Cankarjeva volja in burna reakcija takratne kritike sta jasna dokaza, da Pohujšanje ni blaga predstava, delo napisano v fraku in z rokavicami, že sam prepir, ki se je leta 1907 vnel okoli predstave, je na določen način aktualen. Ko izide katerokoli umetniško delo, ki je ostro m kritično, vzbudi reakcije in marsikdaj tudi iezo cenzure. V Cankarjevih časih marsikomu ni bilo po volji, da pisatelj jasno pove, da je umetnik v meščanski družbi razbojnik, saj
institucionaliziran red; on je lahko samo vest, on lahko samo biča. Ravno tako danes ni vsem prav, če človek pokaže, kako trpi nasilja oblasti.
Razmišljam, ne da bi videl Korunovo predstavo. Ne vem še, kaj je Korun videl v Cankarjevem Pohujšanju, zato predstavo pričakujem. Obudil sem nekdanjo polemiko, da bi bralci tega članka šli v gledališče z zavestjo, da je Cankarjevo delo že od nastanka problematično, kritično in da še v današnjem času nudi možnost resnično aktualnih interpretacij. Režija lahko pisateljevo sporočilo valorizira ali pa zatemni, izviren režiser bo našel v Cankarju še vedno nekaj, kar ljudi žge.
ACE MERMOUA
nima oblasti, ki bi ga uvrstila v
..  M,MM,M M,   ...............  MMMMMMMMI „„„   MM,M 
TRETJI KONCERT ABONMAJSKE SEZONI GLASBENI MATICI
Komorni zbor RTV Ljubljana § povsem izvirnim sporedom
Pesmi slovenskih avtorjev ter trije ciklusi angleških avtorjev, J. Brahmsa in B. Bartoka
TRŽAŠKO
SVETOIVANSKO
NAREČJE
Komorni zbor Radiotelevizije Ljubljana nastopa prihodnji četrtek v okviru abonmajskih koncertov Glasbene matice pred našim občinstvom s sporedom ki ga ;e 19. novem,ora že predstavil poslušalcem v Ljubimi, 7. decembra pa bo naslovil tudi v Gorici.
Pevski zbor RTV Ljubljana je zaživel takoj po osvoboditvi l. 1945. Ansambel deluje v okviru radia in za njegove potrebe z zelo obsežnim in raznoterim sporedom. Prehaja od revolucionarne in partizanske prek 'Imenske ljudske in umetne nesmi v širok izbor svetovne zborovske literature od renesanse do najmodernejših sodobnih skladb pa tudi do oper in vokalno instrumentalnih stvaritev večjega obsega. S posebno zavzetostjo se je Komorni zbor Radiotelevizije Ljubljana vedno posvečal
študiju domačih skladb in precejšnja je vrsta del, ki so jih slovenski skladatelji napisali prav zanj. Čeprav nastopa prvenstveno v snemalnih študijih, si je v svesti, da poje za izredno širok krog poslušalcev. Njegove posnetke je moč slišati domala vsak dan v sporedih RTV Ljubljana in pogosto tudi v odnajah drugih jugoslovanskih postaj in občasno v tujini. Nekatere pesmi so bile tudi objavljene na gramofonskih ploščah jugoslovanske, belgijske, francoske izdelave Ob snemalnem delu zbor sicer redko, vendar redno nastopa tudi na koncertnem odru. O njegovih koncertih je brez dvoma mogoče zapisati, da so tako po , sesiari sporedov, kakor po muzikahiosli podajanja in obvladovanja najtrših tehničnih nalog, pomembni, dogodki v sloven-
M.m,,,..»MM«.,.............................................
Klavdij Palčič pripravlja sceno za beneško gledališče «La Fenice»
Ob izjemnem scenskem dosežku Klavdija Palčiča v Merkujevi operi «Kačji pastir» v tržaškem gledališču Verdi smo zapisali, da si je naš priznani umetnik odprl vrata tudi v druga italijanska operna gledališča Nismo se motili: Klavdij Palčič bo izdelal sceno m kostume za onero Richarda Straussa «Žena brez sence», ki bo na programu 9. aprila v beneškem gledališču «La Fenice». Opero bo režiral Giorgio Pressburger, ki je režiral tudi Merkujevega «Kačjega pastirja» in s katerim se je Palčič ujel v vzorno ustvarjalno sozvočje. Dl-rigirai bo madžarski dirigent Zoltan Pecsko. Vsebina dela je ianta" stična, kar še toliko bolj ustreza Palčičevi bogati ustvarjalni fantaziji.
Stalno slovensko gledališče je moralo preložiti otvoritveno predstavo sezone «Koža megle» na kasnejši datum, ker zaradi raznih okoliščin ni moglo dela pripraviti pravočasno. Med vzroki je gotovo tudi dejstvo, da gledališče kljub tolikim obljubam^ in zagotovilom še ved: no nima urejenega rednega dotekanja finančnih sredstev. Toda elani SSG medtem ne mirujejo. S «Staro gardo» so minuli ponedeljek in torek gostovali v Mestnem gledališču ljubljanskem in imeli obakrat, zlasti pa v torek, nabito polno dvorano občinstva, ki je naso igralsko trojko - Mira Sardoč - Jožko Lukeš . Silvij Kobal in režiserja Uršiča nagradilo z navdušenimi aplavzi.
Smo v polni kulturno-prosvetni sezoni in prireditve se vrstijo ena za drugo. Glasbena matica nam bo v okviru svoje abonmajske sezone posredovala 2. decembra koncert Komornega zbora radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom dirigenta Marka Muniha. Isti zbor bo 7. decembra nastopil tudi v Gorici. Slovenska prosvetna zveza pa najavlja za 11. decembra mednarodno pevsko srečanje kar šestih zborov. Nastopili bodo zbori: «Fratellanza» z Reke, «Ferroviario» iz Trsta, «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela, «Vres» iz Prevalj, «Ova-ro» iz Furlanije in «Danica» iz Podjune. Dan po koncerta bo zbor iz Prevalj nastopil na Opčinah, koroški zbor pa bo simbolično odprl občni zbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Štandrežu.
KlfS«gi

, .	'1.; j
i'jj	f'
V I ■■ 'vM

" M 'm
■’V'K V-
é-tasta .
!.. '
j J	;
| f
m ST	" ' rm fi 'sT
& t i^*-«	'e* .i -
su sr ?T i T / ■•■■*- *
"	T"" t Lto ■	T.0 '

r *
S:
*§ 1
■ *	>■	'•	j •. j.
’■ V« Wr b
i : :m €S;i
4-
* -■# ' ‘t'
t A ■ l :

11
' .	. gl •	...- -	.

skem glasbenem življenju.
Na čelu zbora se je zvrstilo v teku let več pomembnih slovenskih dirigentov. Takoj po osvoboditvi ga je za kratek čas vodil Drago Mario Šijanec, za njim pa dve sezoni Ciril Cvetko. V sezoni 1947-48 je bil dirigent zbora pokojni France Marolt. Naslednje leto se ie ansambel pridružil zboru Slovenske filharmonije in pel pod vodstvom Rada Simonitija, a že naslednje leto se je spet osamosvojil. Odtlej do l. 1962 ga je vodil Milko Skoberne. Naslednjih deset let je hib, vodstvo zbora v rokah Lojzeta Lebiča. Zbor si je tedaj pridobil mednaroden sloves, Lebič pa za kreativno delo z njim nagrado Prešernovega sklada (l. 1967). Od l. 1971 dalje je'Marko Munih njegov umetniški vodja.
Marko Munih, rojen v Mostu na Soči, je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani l. 1961 pri Danilu Švari, nato se je izpopolnjeval pri Lovru von Matačiču v Frankfurtu. V letih 1964 do 1971 je bil dirigent-asistent v Slovenski filharmoniji; zdaj je zborovodja in dirigent RTV Ljubljana. Dirigiral je v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Trstu, Dunaju. Pragi. Frankfurtu in drugje. Deset let je vodil najboljši slovenski amaterski zbor APZ «Tone Tomšič».
Komorni zbor RTV Ljubljana je prejel velika priznanja kritike za nastop na festivalu: Musica Antiqua Europae Orientalis v Bijdgosz-ezu na Poljskem, desetem mednarodnem muzikolo'kem kongresu v Ljubljani, na Flandrijskem festivalu v Brusim, na festivalu na Ohridu, Dubrovniku (1969 - 1975), Jihlavi na Češkem ter na Bienalu sodobne glasbe v Zagrebu. S prodornimi uspehi je sam ali s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana večkrat gostoval v Avstriji in Italiji. Na festivalih jugoslovanske glasbe na radiu je doslej že dvakrat preiel. najvišje priznanje Jugoslovanske RTV za najboljše izvedbe domačih skladb: plaketo Orfej, BBC London pa mu je l. 1971 kot prvemu zboru podelil prehodno plaketo Zoltana Kodàlyja kot najboljšemu izvajalcu sodobne glasbe v mednarodnem tekmovanju «Let the pcnple sing».
Prvi del četrtkovega koncerta obsega pesmi slovenskih ustvarjalcev; štirje se na teh nastopih prvič oglašajo s koncertnega odra. Novosti za naše poslušalce so tudi zborovski cikli v drugem delu sporeda. Zbor jih ne poje v izvirnikih kakor je bila sicer navada, temveč v slovenskih prepesnitvah.
Prvi del koncerta je posvečen slovenskim ustvarjalcem. Predstavili nam bodo Oče naš hlapca Jerneja skladatelja Karla Pahorja na besedilo Ivana Cankarja. Lucijan Marija Škerjanc je zamlada uglasbil Tri kmetijske pesmi Franceta Zbačnika: <Ej, škrjanček, dobra volja?,, «Tam med drevjem» in «Smrt najlepše v žitnem polju». Vilko Ukmar je našel navdih za nove skladbe, enako tudi njegov postojnski rojak Alojz Srebotnjak, v poeziji kraškega pesnika Srečka Kosovela: Skica na koncertu. Ukmar pa je uglasbil humoresko Vaške klepetulje Janeza Menarta in jo 1971 posvetil komornemu zboru RTV Ljubljana od njegovi 30-letnici, a skladba bo šele sedaj doživela krstno izredbo. Pred dvema letoma je Jakob Jež napisal dva zbora a cappella na besedili koroškega pesnika Andreja Kokota: «Tista noč» ter «Samota».
Prvi del programa bo zbor zaključil z delom A. Srebotnjaka ki ga je lani napisal po naročilu RTV Ljubljana. Zborovski skladbi je dal naslov Morendo, besedilo pa je Kosovelovo.
Z zborovskim ciklom Trije angleški madrigali Thomasa Mor-
STOJAN KURET
Kdor ne pozna narečja in ga zato ne zna uporabljati, je prepričan, da je revno, nezanimivo in nazadnjaško predvsem zaradi tujih besed, ki s, se vrinil vanj. Ravno te besede pa so pogosto zanimive, ker označujejo dobo, v kateri so se uporabljale. Zato so zgodovinskega pomena.
Danes bi se krohotali na ves glas tistemu, ki bi uporabljal besedo «raspalankat», ki so jo naši predniki še rabili in ki jo je tudi naša pesnica Marija Mijot vnesla v svoje pesmi.
To je cvetka italijanskega i-zvora. V tržaškem italijanskem narečju je še v rabi.
Čemu so naši mandrjarji rabili «raspalankat». če pa so znali «uod-pirat in zapirat urata»?
Zato, ker so v prejšnjih _ stoletjih ob določeni uri morali čakati, da bodo mestni čuvaji «razpalan-kale» mestna vrata. Danes je ta beseda samo še spomin na preteklost, ko je Trst životaril za mestnim obzidjem in za zaprtimi «prtuone».
Iz najstarejših časov imamo v narečju obilo lastnih izrazov, katerim so bili z napredkom dodani še tuji.
Vodo — uaduo so prvotno zajemali «sez sfdjenca, sez zvirka j'n patuoka»; medtem ko so živino napajali «u kalužah j’n u kale». V dobi patricijev se je v narečje vrinila še «škuna».
Z naraščanjem potrebe po pitni vodi za mesto so z urejevanjem vodovodov nastali «štaolne» nato «Štirne», se pravi vodnjaki: s kanalizacijo pa so iz «patuoko» na stali «kanale».
NEKOLIKO GLAGOLOV
Dvigniti, dvignem = uzdigent, uzdignen, s’n uzdigno, smuo uzdi-genle.
Sesti, sedem = sjest, sjeden, s'n sjeu, smuo sjele.
Skubiti, skubim = ščubet, šču-ben, Je oskubil kokoš. — Je ua-ščubo kakuš. V prenešem pomenu «uaščubet» koga pomeni komu pobrati denar, ga okrasti.
Mleti, meljem, = mlet, mlje-len, s’n mléu, smuo mièle.
Peljat, peljem, = pelàt, pjelen, s’n pélo, smuo pelale.
Padati, padam, = padat, pa-dan, s’n pau, smuo pale.
Jest:, jem = jest,, jèn, s’n jèu, smuo jele.
Bljuvati, = slabo se počuti, bljuva. — Stoji slabo, meče uon. Se je slabo počutil, je bljuval.
Pestra knjižna zbirka Jadranskega koledarja 77
V tisku in pred skorajšnjim izidom je Jadranski koledar za leto 1977. Kot vsako leto bo tudi letos bogat zbornik o sedanjem m preteklem življenju naše narodnostne skupnosti za mejo in na Primorskem, o naših narodnostnih bojih in kulturnih dosežkih. Obsegal bo 304 strani četrtinskega formata.
Kot že vrsto let nazaj bo koledar spremljala tudi tokrat bogata knjižna zbirka. Obsegala bo štiri knjige iz izbora Prešernove družbe,
Mladinske knjige in Partizanske knjige. Naj vam jih na kratko predstavimo :
MODA s pletilko, kvačko in iglo, je sveže in praktično napisano delo, ki prihaja do bralca v tehnično bogati podobi. Je delo domače slovenske strokovnjakinje V. Marcon in obsega 160 strani večjega formata.
ENOLONČNICA, izbor slovenskega humorja. Obsega zabavne zgodbe, ki jih je v povojnem času nasulo 26 humoristov in ki dokazujejo, da se znamo tudi Slovenci smejati. Knjiga je vezana v platno in obsega 292 strani.
MOJA VOJNA S CIA. Gre za spomine kamboškega državnika No-rodoma Sihanouka in so pretresljivo pričevanje o bojih malega ljudstva za pravico do samostojnega življenja. Knjiga obsega 216 strani.
MRTVI ODRED. Partizanski roman Manice Lobnik je pisatelj Ivan Potrč označil kot «eno izmed naših najbolj človeško in najbolj toplo napisanih pričevanj o tragičnem boju pohorskega bataljona na Osan-karici». Obsega 340 strani.
Za 6.000 lir torej s koledarjem vred 5 knjig v skupnem obsegu nad 1.300 strani.
Zbirko si zagotovite že sedaj pri običajnih raznašalcih ali v Tržaški knjigarni.
..................................................................
= Je stau slabo, je mečo uon. pa tudi je vrgo črjez.
Za spremljavo pri pogrebu so rabili «kompanjat, kompanjan.» Mrliča suo «kompanjale».
Kdor je povzročal nemir so ga sicer opozorili: Dej mir! Toda nemirnemu človeku so rekli, da je «nagmašen», ter ga opozorili: Dej ambat gmah! Če pa ni miroval so rekli:	Nema gmah!
Toda tudi biti nagajiv je včasih pomenilo «b’t nagmašen». Sicer pa so nagajivcu rekli, da je «dešpjeten, da dela dešpjete». Ziniti, zinem, = žugent, žug-nem, s’n žugno, smuo žugenle. Da mi ne zineš, če te kdo kaj vpraša! = De me ne žugneš, če te kdu kej praša! Sem jim zabičal, da ne smejo ziniti, in niso zinili. = S’n jen zatruco, de ne smejuo žugent jen nesuo žugenle. Zabičiti = zatrucati.
Namesto paziti, popaziti so u-porabljali gljedat, gljedan. Pazi, ali popazi na otroka = gljede ali pagljede na utruaka. V isti namen so uporabljali tudi «ahtat, paahtat». Dokler se ne vrneš bom pazil ali popazil na otroka. — Dukr ne prideš nazaj, buon ahto — paahto — utruaka.
Za tepsti, tepem so uporabljali tolči, tolčem - touč, toučen. Sem ga tepel, natepel! = S’n ga tou-ko, natouko. Čemu tepeš otroka? = Zakaj toučeš utruaka? Toda glagol tolči, tolčem, je bil uporabljan kakor v knjižnem jeziku. Tolčem po vratih = toučm pa uratah. Tolčem orehe = toučen uarehe.
Mučiti, mučim = martrat, mar-tran. Ne muči živali, = Ne mar-tre žvale. Martrat pa je bil uporabljan tudi za gnjaviti. Za vsako neumnost me gnjaviš. = Za vs’ko me martraš.
Poznali so god-n jati, godrnjam, guadrnjat, guodrnjan.	Zrni re
guodrnja ku medved. Usi suo godrnjale. Vendar so raje uporabljali «njurt, njuren». Zmire je njuro. Ust smuo njurle. Uobnjurjenga kruha se marveč ali nr'vec pajej!
Niso uporabijab deževati. Rekli so, da pada d’š. Je palo duas*e d’žja, use je pad uaduo. Tudi niso uporabljali sneži. Rekli so, da pada sneh, ali da méte. Use je zamélo! Je palo dua:ite snega, cele čjepe je namélo.
Poznali so jeziti, jezim, — jézet, jezin. Toda stari ljudje so rabili raje «se icat». Se jezi = se ica. Toda icat je pomenilo tudi gnjaviti. Gnjavi sebe in gnjavi druge. = Ica sebe j'n ica druge.
PAVIA KOLARIČ

ŠE 0 TEKMOVANJU PEVSKIH ZBOROV SLOVENIJE V MARIBORU
Samo Tonetu Tomšiču «zlati grb»
Ob ostrih merilih se je lepo uveljavilo še nekaj drugih zborov, med katerimi tudi primorski
V nadaljevanju poročila s četrtega tekmovanja pevskih zborov Slovenije v Mariboru naj navedemo še, da je žirija prisodila zlati grb samo enemu zboru — akademskemu zboru «Tone Tomšič» iz Ljubljane; srebrni grb šestim zborom — akademskemu zboru iz Kranja, akademskemu zboru iz Maribora, moškemu sboru «Slava Klavora» iz Maribora, mešanemu zboru iz Izole, moškemu komornemu zboru iz Celja in moškemu zboru iz Prevalj, medtem ko je bronasti grb mesta Maribora prejelo sedem pevskih zborov — mešani zbor «France Prešeren» iz Celja, mešani komorni zbor iz Nove Gorice, ženski zbori iz Kranja, z Jesenic ter iz Horjula, mešani zbor «Angel Besednjak» iz Maribora in mešani zbor «Slavček» iz Trbovelj.
APZ «Tone Tomšič» iz Lljub-
okrepljen z dobrimi pevci, ki so dopolnili volumen in izpolnili zvočno enotnost tako v posameznih glasovnih skupinah kakor v celotnem ravnovesju; očitno je zbor posvetil več pozornosti glasovni vzgoji, dikciji in ostalim potrebam, ki pogojujejo čisto intonacijo, čvrstost v ritmu, _ eksaktnost v delovanju, plastičnost pri oblikovanju fraze in celote. V tem pogledu je zbor pokazal znaten napredek oziroma se je povrnil na raven že svoj čas doseženih vokalno tehničnih kvalitet, ki so seveda tudi tokrat nudile dobro osnovo za dokaj visoko dognane poustvaritve zahtevnih del, kakor sta Švarova «Variacije na narodno Od Martina Kebra» in zlasti «Vae Ariel» Trenzija Zardinija.
Čeprav je akademski zbor iz Kranja nekoliko napredoval v pogledu večje zlitosti in kompakt-
Komorni zbor RTV Ljubljana z dirigentom Markom Munihom
ljane se je predstavil številčno
.........................................
RAZŠIRITEV JEZIKOVNE KULTURE PORABSKIH SLOVENCEV
374 porabskih otrok se uči svojega materinega jezika
Poleg razprav o tako imenovanem javnem izobraževanju — zakon o tem je nedavno sprejela madžarska ljudska skupščina — se v organih organizacije južnih Slovanov na Madžarskem te dni poglobljeno obravnavajo tudi vprašanja pouka materinega jezika posameznih narodnostnih skupnosti. Narodnostni odbor oblastnega sveta železne županije, ki obsega tudi Porabje, je na svoji seji ugotovil, da je v šolskem letu 1975-76 število porabskih otrok, ki se učijo materinega jezika, poraslo na 374 šolarjev. Za slovenske otroke s poukom materinščine je organiziranih 24 oddelkov. V zvezi s pospeševanjem tega pouka županijski svet vsako leto zagotavlja tudi dodatna finančna sredstva.
V razpravi o pouku materinščine in na drugih sestankih odborov Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem, je bilo slisati tudi mnenje, da bi bilo dobro, če bi se še otroci iz mešanih zakonov vključili v narodnostno jezikovno izobraževanje. V Porabju pričakujejo, da bo napredku pouka slovenskega jezika pomagala tudi dejavnost Kluba prijateljstva, ki je bil ustanovljen v pokrajinskem srediscu Monoštru in katerega cilj je poglabljanje mednacionalnih kulturnih ter drugih stikov.
Razširitvi jezikovne kulture porabskih Slovencev mnogo prispeva tudi dejavnost pevskega zbora na Gornjem Seniku, več folklornih plesnih skupin ter literarnih in igralskih krožkov, ne nazadnje pa tudi delo upravnika novozgrajenega kulturnega doma v Dolnjem Seniku, ki ima vse gmotne pogoje za še intenzivnejše kulturno-prosvetno delovanje na širšem področju s slovenskim narodnostnim življem.
(Nadaljevanje na 6, strani)
nosti, vendar še vedno motijo iz celote izstopajoči soprani, ki tudi niso vselej intonančno precizni v visokih tonih, kar povzroča način petja. Žirija je zboru prisodila enako število točk, kakor Celjskemu moškemu zboru, vendar je ta bil v vertikali čistejši in v celoti zbtejši.
Lepe glasove združuje akademski zbor «Boris Kraigher» iz Maribora, ki je dosegel tudi določeno stopnjo pevske dovršenosti: čistosti, zlitosti in kompaktnosti v delovanju. Manj pa je bil dognan v interpretiranju: pogrešali smo izrazitejšega oblikovanja Ja-dovanke za teletom (bila je pre-razvlečena) in učinkoviteje stopnjevanje Vrabčeve Bilečanke, ki je bila že od začetka prehitra.
Mešani zbor iz Izole je vsekakor svoje petje izboljšal, če ga primerjamo z lanskoletnim odklonom. Zbor ima nekaj novih mladih pevcev v ženskem zboru, ki mu bo nadaljnje prizadevanje prineslo večjo zlitost (zlasti v sopranski skupini) in kompaktnost, ki ga bo bolj strnila v zvočno enovitejšo celoto z moškim, trenutno glasovno homogenejšim delom zbora. Najbolj dognana je bila Vrabčeva Rdeča talpa, medtem ko obvezna posem ni dosegla večje nazornosti v izrazu; slogovno doslednejša interpretativna zasnova Osterčevih Treh belo-krajnskih bi doprinesla večji prepričljivosti.
Moški zbor Vres iz Prevalj ima lepe glasove, ki so glasovno tudi že kar precej kultivirani in pogojujejo uspešno pot k zlitju posameznih glasovnih skupin kakor celega zbora, ki je dosegel že dokaj lep, voluminozen zvok. Poleg sorazmerno solidno pripravljene obvezne pesmi je predstavil najboljšo interpretacijo v Lipa-rjevi Partizanovo slovo. Od tega zbora lahko pričakujemo še večjih uspehov.
Edini zbor, ki je imel v svojem stalnem repertoarju Arničevo «Kurirček», (bila je obvezna za moške zbore), je moški zbor «Slava Klavora». Pričakovali smo, da bo ta najeksatneje izvedena in najdognaneje interpretirana, vendar je zbor ni povsem niti pevsko ni obvladal, niti interpretativno tako prepričljivo izvajal, kakor pred dvema letoma na istem tekmovanju, ko jo je imel na sporedu po svobodni izbiri. Zbor, ki združuje navdušene pevce in ki je dosegal vedno lepe uspehe, se bo moral združiti v novih prizadeva-
njih za temeljitejše nadaljnje delo.
Mešani pevski zbor «France Prešeren» iz Celja bi vsekakor zaslužil vsaj par toč več in srebrni grb (v primerjavi z ostalimi) za svojo precej dobro izdelano vokalno plat, doseženo znatno voluminoznost in zvočno ravnovesje ansambla, ki je tudi po in-terpnstativni strani nudil sorazmerno dovolj plastične ostvarit-ve Ukmarjeve Bele gazi in Ajde kolo S. Mihelčiča, poleg seveda zadovoljivo izvedene obvezne pesmi. Morda je manjša težnostna stopnja po svobodni izbiri predloženih in izvajanih pesmi znižala število točk.
Novogoriški mešani komorni zbor je prejel bronasti grb in predstavlja lep uspeh za prizadevanja in delo pevcev in dirigenta. Z ozirom na to, da smo o zboru pisali že ob priliki njegovega nastopa na mednarodnem zborovskem tekmovanju sredi preteklega septembra v Gorici, v bistvu ne bi imeli kaj novega dodati.
Moški zbor iz Branika bj si gotovo priboril bronasti grb, če ne bi prišlo do spodrsljaja pri obvezni pesmi, kar pa se lahko pripeti tudi še tako dobremu zboru. Saj je Arničevega Kurirčka na koncertu v Portorožu v preteklem mesecu maju zapel povsem solidno in sigurno. Sicer pa mu je manjkala vsega ena točka do plakete. No, to nikakor ne zmanjšuje vrednosti prizadevanj in vloženega napora, pa tudi ne uspehov, ki jih je ta zbor že dovolj-krat potrdil in jih gotovo tudi še bo.
Med zbori, ki so prejeli pohvalo, so še mešani zbor Svobod:. II iz Trbovelj, moški zbor iz Zreč, moški zbor Zarja iz Trbovelj in moški zbor iz Šentjurja pri Celju.
IVAN SILIČ
BERITE
REVIJO
Današnjo rubriko pričenjamo z «osmrtnico» posvečeno pevcu, ki je nekoč veliko obetal, s to novo ploščo pa je razočaral vse naše upe. Govoriva namreč p italijanskem pevcu Alanu Sorrentiju katerega boste lahke poslušali v torek. Ker sva dobila precej pohval na račun tega, da obravnavava tudi jazzovske plošče nadaljujeva tudi1 danes po tej poti s saksofonistom Rolandom Kirkom. Kot zadnjo sva uvrstila ploščo za lažjo prebavo. Ne smemo pozabiti namreč, da gre najina oddaja (ki pa je sicer tudi. druge dneve v tednu) na spored takoj po kosilu, se pravi od 14.40 do 15.30.
ALAN SORRENTI
Sientem.e. it’s time to land.
(HARVEST 3CC64 18206)
canega meseca je izšel v Italiji zanimiv in obenem nepričakovan album «Other Fglks’ Music» sak-
Zora, ti vzhajaš / nobenega zvoka ni v zraku / zora, ti trosiš svoje barve vse naokrog / in me kličeš, / moje srce se odpira / čutim, da se menjujem, / res, čutim, t spreminjam se.
To je vse, kar nam je znal Alan Sorrenti povedati v motivu «Alba», ki je ena od edinih dveh italijanskih popevk, posnetih v o-bravnavavem albumu (vse druge so v angleškem jeziku). Res je moral Alan prisostvovati precejšnjim vzhodom sonca, saj je iz popevk razvidno, da je korenito obrnil krmilo svoje glasbe v napačno toda lažjo smer komercialnosti. Poglejmo malo, kako je prišlo do tega
Alan Sorrenti je pred leti kot prvi in morda tudi edini v Italiji pričel individualno in radikalno glasbeno pot, katero je strnil. v mojstrovino, kakršna je bila njegova prva velika plošča «Ana». Bila je poskus, da bi bil glas nekaj več. kct samo dopolnilo glasbi, poskuai (in tudi uspel) ie da bi ta' postal glasba sama. Saj noben drugi instrument ne mòre doseči popolnosti človeškega glasu.
«Aria» je bit prvi italijanski pop-album - tako je zapisal z morda prevelikim zagonom glasbeni kritik Bertoncelli (ki pa nima nič kaj ocraviti z znanim režiserjem). Takrat so Alana primerjali s preminulim Timom Buckleyem in lega bi bil moral pevec biti vesel m ponosen. Drugi album («Come un vecchio incensiere») je bil še na višini prvega, s tretjim («Alan Sorrenti») pa ie popolnoma popustil.
Naj samo omenim, da je bila plošča dalj časa na lestvici najbolj prodanih plošč Z obravnavanim albumom, ki je torej njegov četrti, je Alan pokazal, da namerava še naprej po tej poti Opravičuje se tako. češ da se je po prejšnji preveč oddaljeval od vsakdanje stvarnosti in da mu bo io tej pori. lažje priti do te. Naj. mu verjamemo ali ne? Rekel bi luko: če pomeni zanj vsakdanja stvarnost lahek zaslužek, potem bo io tej poti prav gotovo prišel do tega.
Škoda! Izgubili smo še enega dobrega pevca. Nai mu bo lahek (zlahka) zasluženi denar
RAHSAAN R. KIRK
Other Polki’ Music
(ATLANTIC 50809)
Najnovejša svetovna jazzovska proizvodnja nam je poklonila to esen precej zanimivih albumov. V’ prvi polovici tega še nedokon-
sofmièta in flavtista Rahsaana Rolanda Kirka. Plošča se tako pridružuje prejšnjima dvema, ki sta izšli v lem letu (ena teh je bila antološkega značaja). «Torej, Roland Kirk je postalo tako važno ime, da zasluži celo antološka dela.» To zveni dokaj čudno, saj se je Roland Kirk pričel uveljavljati tam okrog leta 1961. se pravi za časa nastopanja s Charliem Minugusom.
Od trebušastega basista pa se je kaj kmalu ločil in ubral samostojno pot. V petnajstletni karieri je ustanovil nešteto ansamblov, po večini so bili to kvinteti s kratkim življenjem.' Ta podatek najlepše razberemo v njegovih albumih, kjer ne zasledimo istega imena več kot dvakrat.
Za to najnovejše delo pa je naredil Kirk majhno izjemo zbral je okrog sebe Kar osem glasbenikov, ki sodeč po poslušanju, niti od daleč ne motijo njegovega saksofona ali njegove flavte. Kot je pri njem navada, je tudi v to ploščo uvrstil skladbe raznih avtorjev raznih dob, uvrstil pa je tudi lasten umotvor, ki pa je od vseh posnetih skladb najtežje prebavljiv. Zdaj ko so oči site branja, naj ušesa počakajo do jutrišnjega dne.
THE BEACH BOYS
15 Big Ones
(REPRISE RECORDS W 54079)
Polnih 68 let je Grisby gledal nebo v kvadratih
Izvajalci, morda najlepše skladbe prejšnjega desetletja «Good Vihrat ions» so, ob petnajstletnici u-spešnega delovanja, ponudili vsem oboževalcem in neoboževalcem novo ploščo (novo v vsakem oziru). S to se je vrnil med prijatelje tudi Brian Wilson, nekdanja duša tega antikonformističnega ansam bia. ki je bil simbol zdaj že odra sle ameriške mladine.
V trenutku, ko se vsepovsod sliši, da rock umira, da mu že pripravljajo slovesen pogreb, so se oglasili ti že odrasli «fantič ki»... in ko jih poslušaš imaš vtis, da za rock še ni nastopil konec, nasprotno, da smo šele v povojih Za trenutek jim verjameš, vse je preveč lepo... na lepem pa odkriješ. da gre le za nostalgične ob čutke. ki jih je 'malokdo od nas že poznal v starih šolskih klopeh Če vas ta otožni skok zanima, pri sluhnite jutrišnji oddaji.
NAJ : ... PLOŠČE
Najbolj popularne popevke v hit Parade v preteklem tednu so bile naslednje: Morandijeva «Sei forte papà» se je prerinila na vrh. na drugem mestu je «The besi disco in town» (Ritchie Family), na tretjem je «Johnny Bassotto», ki je pravzaprav začetna melodija oddaje «Kdo?» (Lino Toffolo). na četrtem mestu je popevka «Due ragazzi nel sole», na petem je «Lina», ki jo izvaja ansambel Pooh. na šestem «Coniglietto» z Romansi. na sedmem pa Coccian-tejeva «Margherita», ki je bila dolgo časa na vrhu lestvice.
MICHIGAN CITY, 27. — Za to priložnost si je nabavil nov nov-cat plašč, obnošene čevlje si je tako naloščil, da so se bleščali, od brivca pa je zahteval, da ga tudi «podbrije» in šele tedaj se je odpravil v svobodo, v svet, od katerega so ga povsem ločili pred 68 leti. V mislih imamo 91-letnega
IMIIHMIHIIIIIIIIIIIIIII II lllllllll HIIIIHI! 1111111***11111111
«Mišnica»
A. Christie in njeni rekordi
LONDON, 27. — Ljudje srednjih let in starejše generacije se prav gotovo še spominjajo, kakšno je bilo kronanje angleške kraljice Elizabete II. Bilo je to pred 25 leti, ko televizija pri nas še ni bila tako množična in so mnogi čepeli pred malim zaslonom v kavarnah. In prav onega dne, ko je bila kronana angleška kraljica Elizabeta II. se je v londonskem gledališču «Ambassador» prvič dvignil zastor za detektivko «The mousetrap» Agathe Christie. Bilo je, kot je znano, na dan 25. novembra pred 25 leti. Agatha Christie je znana avtorica, njeno delo «The Mousetrap» pa je bilo prevedeno v številne tuje jezike in ga v italijanščini poznamo pod naslovom «La trappola per topi», v slovenščini pa kot «Mišnico».
In to delo Agathe Christie je od onega dne pred 25 leti v Londonu sleherni dan na dnevnem redu in sleherni dan je gledališče polno. Ponavljanje tega dela je rekordno, saj so detektivko uprizo-reli že 9965-krat in ker niti od daleč ne kaže, da bi začelo občinstvo usihati, je gotovo, da bodo delo uprizorili 10-tisočkrat in več. To pa niti ni tako daleč.
Doslej si je delo ogledalo že nad 4 milijone ljudi in bi si ga bilo ogledalo še več, če bi ga u-prizarjali v večjem gledališču. V začetku so ga uprizarjali, kot smo rekli, v gledališču «Ambassador», ki sprejme 453 gledalcev, po letu 1954 pa ga uprizarjajo v «St. Martini Theatre», ki je precej večje.
Od prve uprizoritve do danes se je v detektivki zvrstilo že 132 igrlaeev in igralk, prav tako so že zdavnaj in večkrat zamenjali, oziroma nadomestili vse rekvizite, razen dveh: usnjenega fotelja in ure na kaminu. Ko že navajamo podrobne podatke, bomo dodali, da se je doslej v uprizarjanju te detektivke zastor dvignil 116.400-krat, da so za potrebe predstave zlikali 70 km srajc in da pokadijo pri vsaki predstavi po eno — cigaro. Kaže, da se londonsko občinstvo drži navodila, ki ga izrazijo ob koncu uprizoritve, da naj namreč ne povedo nikomur, kdo je kriv smrti...
. M,.................. »umilili, mn H '■»■lini  ..................mimimiiiiii
jetnika Johnsona vana Dykeja Grisbyja, ki je v četrtek. 25. t.m., zapustil državno jetnišnico v zvezni državi Indiani. Pravzaprav še nismo gotovi, ali bo ostal na svobodi ah pa se bo morda spet vrnil za rešetke, kajti «na voljo» so mu dali za začetek le štiri dui in je zelo možno, da bo jutri, v ponedeljek že spet «med svojimi».
Morda pa bo le zdržal na svobodi. Svoboda je namreč zelo relativen pojem, za Grisbyja še posebej. Toda o tem kaj več pozneje. «Počutim se popolnoma prerojenega. Predolgo sem bil notri. Ne bom se več vrnil!», je rekel v četrtek, ko je zapuščal zapor. Na vsak način se bo v prihodnjih dneh še vinil v zapor zaradi nekih formalnosti, toda nato namerava zares v svobodo.
V splošnem menijo, da je doba, ki jo je Grisby preživel v zaporu zares predolga. Polnih 68 let je poprečna življenjska doba ljudi v visoko razvitih deželah. In čeprav je bil Gnsbyjev «greh» velik, je tako dolga zaporna kazen za en sam zločin predolga. Sicer pa menijo, da v modernih časih ni še nihče prebil tolikšne dobe za zapahi. Mimogrede bomo omenili primer, ki je bil te dni na dnevnem redu, ko bi se bili morali «usmiliti» nacističnega zložinca Kaplerja, ki je zaradi cele vrste svojih zločinov prebil v zaporu 30 let, pa jo se ga sedaj usmilili, vtem ko je Grisby za eno samo smrt za zapahi že 68 let...
Johnson van Dyke Grisby je ameriški črnec. Leta 1908 so ga obsodili na dosmrtno ječo. ker je bil v pretepu z nožem zabodel nekega belopoltega Američana, s katerim sta se bila spopadla v neki beznici v Alexandrii.
Vse od davnega 1908. leta pa Grisby ni prišel iz zapora, razen enkrat, ko so ga za dva tedna morali prepeljati v bolnišnico. In čeprav so v bolnišnici z. njim lepo ravnali, se «izven hiše» nikakor ni znašel ir, se je še pred okrevanjem vrnil v zapor. Zato smo ìekli, da je pojem svobode relativen. Zato tudi nismo povsem gotovi, da bo Grisby zares ostal na svobodi, pa čeprav tokrat zatrjuje, da se ne mara vrniti za zapahe. Res je, da je trenutno^ «na poskušnji», rekli bi na začasni svobodi, toda kaj bo 91-letni človek, ki je 68 let opazoval sonce skozi rešetke, počel danes v svobodi. Sicer pa orepustimo njemu odločitev.
Grisby je bil izpuščen na začasno svoboco ali na poskušnjo P a željo 32-ietne Sbeile Ford, ki je po poklicu tajnica podjetja in ki je prosila za njegovo izpustitev zato, ker je Grisby po njenem zelo podoben njenemu očetu, ki je že davno umrl.
Oblasti zvezne države Indiane so na željo Sheile Ford «sklenile» Grisbyju pomagati. «Skrajni čas je bil, da so to storile, saj so zamudile že toliko, toliko let.
Horoskop
OVEN tod 21.3. do 21.4.) Nič kaj primerni sklepi za trenutno stanje. Potrebno bo hitreje ukrepati, da se popravijo težave. Nekdo bo ljubosumen.
BIK (od 22.4. do 20.5.) Če boste preveč hiteli, se lahko ob kaj spotaknete. Previdnost torej, posebno, ko sklepate nova poznanstva. Srečanje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne prepuščajte se preveliki ihtavosti, ker bi vas to moglo veliko stati. Večeri bodo bolj mirni in prijetni.
RAK (od 23.6, do 22.7.) Ne rinite predaleč, posebno tam ne, kjer niste povsem doma. Zelo prijetno razpoloženje v družini, kjer se bo čutil pravi praznik.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Bolj slabo razpoloženje za sklepanje trajnejših poslov ali daljšega sodelovanja. Zanesite se le nase in na svojce.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Navdih bo sicer dober, toda ne zanašajte se le nanj. Načrte je treba tudi izvesti, šele potem kaj veljajo. Ljubosumni boste.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Skušajte spraviti ljudi, ki so v sporu. To bo koristilo tudi vam v poslovnem pa tudi v čustvenem smislu.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Stališča se bodo sicer nekoliko zbližala, ne boste pa dosegli soglasja, ki je tako potrebno. Načrti za bližnjo bodočnost.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Napad je najboljša obramba, pravijo strategi. To bo veljalo tudi v vašem sporu z bližnjo okolico’. Zadoščenje ne bo najboljše.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Znašli se boste v zagati, ker niste pravočasno pravilno ukrepali. Naj vas to ne spravi iz konteksta. Prijetno srečanje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sreča vam bo dala vse možnosti, ki pa jih vi ne boste znali izkoristiti. Najprej razčistite neke pojme, nato ukrepajte.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pazite na sklepe, ki bodo imeli daljše posledice. Vrsta dogodkov, ki jim ne boste našli pravega razloga. Lepo pismo.
da so nanj pravzaprav že pozabile Doslej pravzaprav niso storile zanj ničesar in v odgovornih krogih niso pit’ vedeli za njegov obstoj», meni Sheila.
Johnson van Dyke Grisby je sin prvega rodu ameriških osvobojenih črnskih sužnjev. Če bo zares ostal na svobodi, bo odslej imel na razpolago svetovalca, ki mu bo od tetina do tedna svetoval, kaj mu je početi in kako se ravnati. Sheila Ford upa, da bo starec «ob pravični in pravilni pomoči, ob primernem razumevanju mogel najti svoj prostor v družbi». Morda pa so njeni upi preveliki. morda je ženska preveč optimistično ali tudi egoistično nastrojena. Ponavljamo egoistično, pa čeprav bi njen egoizem mlajšemu Grisbyju koristil. Toda kako naj Grisby pri tolikšni starosti spremeni r.avadc, ki se jih je navzel v sedmih desetletjih.
Prošnjo Sheile Ford so sodne oblasti vzele v poštev letos ob priliki tako imenovanega «zahvalnega dne», ki je letos padel na četrtek, 25. novembra.
Grisby, ki se je odel v nov plašč in si nataknil bleščeče očiščene čevlje, je v spremstvu odšel v središče Indiane na dom nekega upokojenega gradbenika, ki si je v starih letih nadel nalogo, da bo skrbel za bivše jetnike. Če mu bo prijalo, bo Grisby o-stal pri njem. Če ne, se lahko vrne v zapor.
Grisby, ki je po rodu iz Ken-tuckyja, ne zna ne brati ne pisati, močno ga daje artritis. To je normalno, ko pa je tolikšno dobo živel med hladnimi jetniški-mi zidovi. Včasih ga sklepni revmatizem tako «stisne», da se ne more premakniti. O njem piše tudi «Guinness», to se pravi tista publikacija, ki beleži vse najrazličnejše rekorde, vsa prvenstva. O njem «Guinness» pravi, da je to jetnik «z najdaljšim bivanjem v zaporu».
Komorni
zbor
ljubljanske RTV z izvirnim sporedom
(Nadaljevanje s 5. strani)
leya se bo začel drugi del. T. Morley te eden• najpomembnejših ustvarjalcev elizabetinske glasbe, teoretik skladatelj kanconet in baletov ter začetnik angleške ma-drigalske Šole. Besedilo sporeda je preverila Slana Vinšek. Slišali bomo ljubezensko izpoved Naj draga vam bo znano veseljaško Kakšni. glasovi so tc ter ljubezensko Gori, gori.!
Sledile bodo tri zborovske pesmi J. Brahmsa (1833-1897). B I je originalen muzicist, brez shem, inovator in revolucionar v okviru tradicionalne harmonije. Poleg drugih pomembnih del zlasti s področja simfonij in komorne glasbe je nar isal štiri zbirke liričnih, v melodiji zadržanih in v harmoniji mehkih pesmi za mešani zbor ter tri zbirke metetov. Na koncertu Glasbene matice bomo slišali Tri zborovske pesmi., ki jih je. v slovenščino prevedla Stana Vinšek. Gozdni mrak pozdravljen... tvoj šepet sladko zveni, v tej tišini najde srce pokoj. Ko mrak tegob grozi teman,.-., se ozremo v nebo (osmerogiasni duhovni motet) in O sladki maj,:., ko vse cvete me preveva mrak...
Kot zadnji ciklus so na sporedu štiri madžarske ljudske pesmi Bele Bartoka. Bartok je eden najpomembnejših ustvarjalcev našega stoletja. Odkril, je pristno nepokvarjeno lepoto madžarske ljudske glasbe m v njenih prvinah črpal navdih za svojo mojstrovino. Zbirko štirih ljudskih pesmi iz 1.1932 je v slovenščine prevedel Jože Ilumer; Obsojenec. Popotnik, Dajte mi moža in Ljubezenska pesem.
Ob zaključku bi pripomnil kar nam tudi ze sama izbira programa dokazuje, da se nam obeta zopet koncert na visoki tehnični in umetniški ravni, pravi užitek za ljubitelje zborovske pesmi.
•llllHHIIIl«m«llllHII»IIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIHIIllllllHHHIIIllll»IHIHI»l»llllllllllllll»IIHHIIIIIHIlrtllH»Hlllllflllll
KRIŽANKA... z našim krajem
1	—	2	3	4	■		5	6	7		8
	■	9			10	11			X,	m	
12	13	■	14						■	15	
16		17	■	18				■	w~ 15		
20			21	■	22		■	23			
■	2-3			25		■	26					H
■	27				■	28					■
29				■	30		■	31			32
33			■	34			35	■	36		
37		■	38					39	■	40	
	1	41							4T~	■	
43	_						44			=	
(Rešitev križanke v sredo)
VODORAVNO: 1. ameriški književnik, avtor dela «Tom Sawyer» (Mark), 5. urejena zbirka listin in spisov, 9. čudovit, 12. Negri Cristoforo, 14. nizozemski humanist . . . Rotterdamski, 15. Bogdan Derč, 16. «naš kraj», 18. država z glavnim mestom Bagdad, 19. Onassisov vzdevek, 20. ime filmskega igralca Sharifa, 22. tik brez samoglasnika, 23. vrsta športne .. . steze, 24. grško glavno mesto, 26. znak pri množenju, 27. ljubk. ime za Nikolaj, 28. suha stebla poljščin brez plodov in semena, 29. soproga, 30. kazalni zaimek, 31. Kitajska, 33. ime jugoslovanskega trenerja Nikoliča, 34. vrsta pijače, 36. del igre v tenisu, 37. Reka, 38. pust, 40. Cankar Ivan, 41. vas . . . slovenskih fantov grob, 43. odrsko delo z glasbo, 44. svetniška podoba.
NAVPIČNO: 1. italijanski popevkar (Luigi), 2. Andrič Ivo, 3. naziv, 4. črni v italijanščini, 5. očka, 6. Romulov brat, 7. Hora-tio Nelson. 8. francoski režiser (Roger), 10. osebno ime, 11. A-brahamov sin, 13. romunska telovadka (Nadia), 15. prebivalec Velike Britanije, 17. mestu v Laciju, 19. eden od Dumasovih mušketirjev, 21. istrsko pristanišče, 23. ruta, 25. medmet, 26 Karl Losch, 28. nasprotno od juga, 29. moško ime, 30. teže ovojnin, 32. hribovita grška pokrajina, 34. država s predsednikom Fidelom Castrom, 35. Kordiljere, 38 pevski zbor, 39. udarec po vratih, 4L Deziderij Erazem, 42. oblika glagola biti.
(lako)
KAREL PRUSNIK * GAŠPER	c	»ai	usi
m			
na pl	a	LZU	79.
Trpečemu ljudstvu smo s kresovi oznanili, da je blizu laga nad fašisti, zmaga partizanov, zmaga ljudstva ki 'i po izseljenskih taboriščih in gestapovskih ječah. Kie-ve smo zažgali v strah in trepet nacistov; goreli so vec »t na eni šestini zemeljske oble in pisali so smrtno oo-dbo hitlerizmu. Verovali smo, da bo teh kresov vsako to več, da bo njihova svetloba kmalu zajela vso zem-i vse ljudi, ki hrepene po svobodi.
’ Cez dva dni me je vrgla iz spanja komisarjeva roka. z noč je naletelo precej snega na mojo odejo. Spal i sem trdno in komaj me je zdramil. V obraz ie bil .ded resen kakor da nas čaka težka borba. Prvi trenutek mi ne v glavo misel : Obkoljeni smo! — Brž skočim kvišku: «Kaj je?!» hlastnem in stisnem zobe. Vse taborišče je lo vznemirjeno, borci v polni bojni opremi m pripravki za pohod. Težki nahrbtniki so jih pritiskali k snegu, aposled mi prebere radijsko poročilo oddaje «Svobodna igoslavija»:
«Komandant Stane je padel.»
Zadelo me je teže, kakor če bi rekel, da so nas ob-
olili in da ni izhoda.	„	„
Komandant Stane! Stane! Generalporočnik Franc Roz-
lan mrtev?I
«Da,» je dejal komisar in sklonil glavo. Nato je trdno dejal :	v.	.	.
«Gašper, zbor bo. Spregovori nekaj besed o življenju tovariša Staneta. Padel je pri preizkušanju novega orožja.»
Zbor je bil sredi visokega snega na Svinski planini. Bil je prisega vseh borcev. Tisti dan je na podoben način po vseh slovenskih hribih prisegalo tisoče in tisoče borcev. Mi nismo peli žalostink, toda zdelo se mi je, da vsem zveni v mislih tista njegova pesem, pesem o Stanetu:
»... za naš pravični boj, sovražniku v poraz je borce dala vsaka naša vas ...
Na čelu vseh, pa v boj hiti
tovariš Stane ...»
Po kratkem nagovoru smo se razšli in v srcu se mi je budila prisega; 'Po tvoji poti, Stane, po poti borbe bomo šli brez oklevanja in brez pomisleka v življenje in smrt...’
Staneta sem poznal. Bil sem z njim avgusta 1944 v Črnomlju. Govorila sva o Koroški in o koroških partizanih. Imel sem ga živo pred očmi. Bil je tak, kakor sem si predstavljal komandanta slovenskih partizanov; redkobeseden, trd in odločen in vedno pripravljen preliti svojo kri.
I&tega dne (8.XI.1944) sem napisal tudi pismo Oblastnemu komiteju;	.
«Zelo sem radoveden, ali ste sprejeli moje zadnje poročilo z dne 28. okt., ki sem ga poslal po legalni zvezi prek železne Kaple. Še vedno imam opravka z zvezo, ki 'za hudiča’ noče steči. K Dravi stalno pošiljam patrulje, a z one strani jih ni na zvezo. Našel sem po naključju 3. četo, ki je bila na Gurah. Komisar je tovariš Iztok, ki je šel s 15 možmi marca prek Drave. V tej četi se dobro razumemo. Tov. Iztok je zelo dober politkomisar. Presenetilo me je, kako drži svojo vojsko v lepem redu. Dvanajst partijcev te čete prav res vrši svojo nalogo komunistov. Z bataljonom sem izgubil stik zaradi aretacije mojih treh kurirjev. Tudi s Krištofom še nimam zveze, a sem mu že
Nedelja, 28. novembra 1976
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
12.15	Divji psi
13.30	DNEVNIK 1
14.00	Tekom nedelje
14.05	- ,15.20 '- 19.00 Šport
15.30	I cavalieri. della notte, film
17.00	Nagradno tekmovanje « KDO ? »
18.15	Polčas nogometne tekme 19.20 Uradno kosilo - TV film
20.00	DNE,rNIK
2C.45 MANON, J. nadaljevanje
21.50	športna nedelja
22.50	Napoved programa
Drugi kanal
12.30	Kralj Artu, risani film
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Ona druga nedelja
15.00	Šport in telovadba
17.15	Glasbeni spored
18.05	« KONEC NESMRTNOSTI » -
15.00	Polčas nogometne teknie
19.50	DNEVNIK 2 - Odprti študijo
20.45	Pesrri svobode in odporništva
21.40	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV
8.40	Pihalm odkester
■9.50 A. Diklič: SALAŠ V MALEM RITO
10.55	Začetek obratovanja nove jeseniške valjarne
12.00	Pregl:	Odprava zelenega
zmaja
13.30	Kmetijska oddaja
16.40	Prodali so jih milijon
17.40	ŽEHTNIK. satirično zbadlji va oddaja
18.10	Poročila
18.25. W. Holtby: SIVA OBALA
19.30	DNEVNIK'
19.55	Gospodarski komentar 2C.00 Marodič: DILEME, nadalje
vanka Poti in stran poti
20.50	Proti Jaicu, dok. oddaja
21.25	DNEVNIK
21.55	Športni pregled
22.15	Nogomet: CZ - Radnički
Koprska barvna TV
19.30	Otroški kotiček
21.15	DESANT NA DRVAR, jug film
21.50	SALAŠ V MALEM RITU
Zagreb
11.00	Pojemo republiki
15.10	Nedeljsko popoldne
20.05	Užička republika
Ponedeljek, 29. novembra 1976
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Italijansko podeželje
13.30	DNEVNIK
14.00	Poročilo iz parlamenta
17.00	Poneueljski zmenek
18.30	Poljudna znanost
Na izvoru civilizacije: Eititi 19.20 OSTANI Z NAMI.'film
19.45	Almanah
20.00	DNEVNIK
20.45	IL GRUPPO, film Ob koncu DNEVNIK
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
17.00	Program za mladino
17.35	Igre in zabava
18.00	Poljudna znanost:
Uvod v zvezdoslovje
18.25	Rubrike DNEVNIKA 2.
18.45	VRTNICA ZA MR. REIN HARTA, TV film
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti študijo
20.45	BEDNIKI - 6. nadaljevanje
22.00	Človek in znanost
23.00	Pesniki in kraji: Saba in Trst - Na koncu DNEVNIK 2. zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV
9.35	V. Vinlder: Petelinje pero
9.5.0	D. Jovanovič: žrtve mode
10.55	Festival revolucionarnih
12,05	Poročila
15.00	Boks za zlato rokavico
17.45	Poročila
18.00	B. čosič. NORI BESED NJAK
18.15	I. Torkar: Kurent
18.50	Naš zakon, aktualna oddaja (9.30 DNEVNIK
20.00	M. /url: TRI JABLANE -drama
2^.30 VZKIPELO MESTO, film
22.30	Poročila
Koprska barvna TV
17.45	Boks. srečanje prvakov
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	Dekle iz Like. dok. oddaja
20.50	MLADI ZA MLADE, glasbeno srečanje narodnostnih manjšin
22.00	Baletni večer
Zagreb
10.10	To je godba
11.10	DOLINA MIRU. film
14.50	TV koledar
22.15	Mlad' in revolucija
tesno ’za petami’. Dne 10. novembra imam javko z n jim »
In dalje:
«Ne razumem, čemu tov. Krištofa v tem predelu nihče ne pozna. Obiskal sem 55 hiš, a nikjer se še ni Kristo» zglasil, narod pa je naravnost nor na našo besedo. Zlasti v Mali vasi in nà Djekšah so zelo dobri Slovenci, ludi od Malih Djekš do Birmbaumerja in do Golovice je narod lahko pridobiti. Manjka nam pač literature. Zato žehm, ta ostanem kar tu in da organiziram tehniko. Zbral sem že nekaj tehničnega gradiva, tisoč kosov papirja in nekaj indiga, pisalni stroj ; tudi s ciklostilom bova kmalu sku paj Tov. Iztok mi prav lepo pomaga in v najkrajšem času bom šel s to četo, kjer so sami udarni fantje, na občino kjer bom dobil vse potrebno za tehniko. Zato mi pošljite to\. Miro in z njo tudi po en izvod letakov ki bi prišli tu v poštev. Tudi po legalni poti lahko pošljete literaturo, ki jo bomo razmnoževali. Trenutno sem na neki točki med Velikovcem in Svinjo, šestega novembra smo nažgali štiri kresove. Videli smo enega, ki je gorel v Peci. Bataljona šestega novembra zvečer nismo zasledili pri kresovanju, niti Krištofa, niti Kijeva, ki je baje tudi v bližini. Tudi k Velikovcu sem poslal patruljo štirih mož, da so napravili kres v neposredni bližini. Rezultata še ne poznam, ker se pa trulja še ni vrnila. Vodil jo je neki Velikovčan.
Predlagam, da politkomisarja 3. čete tov. Iztoka imenu jete za politkomisarja bataljona Tov. Mitja je primeren le za četnega komisarja. Ko sem namreč prišel v edinico 3. čete, ki je bila popolnoma prepuščena sama sebi, sem videl, da je ohranila sijajen partizanski red. Od petnajstih tovarišev, ki so šli marca čez Dravo, jih je sedaj nekaj nad šestdeset, ki res odgovarjajo odrednim nalogam. Partizani so v pravem pomenu besede in zasluge za to ima pač tov. Iztok. Tudi včeraj je zopet mobiliziral dva avstrijska tovariša.»
(Nadaljevanje sledi)
TRST A
8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja:
9.00	Nabožna oddaja; 10.00 - 13.00 Dom in izročilo: Sestanek z orkestrom. Mladinski oder, Glasba po željah: 13.00 - 15.00 Kultura in delo: Ljudje pred mikrofonom, Ljudske pesmi, Orkestri; 15 00 -
19.00	Za mlade; Glasba in šport
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30. 17.30, 18.30, 20.30 Poročila: 9.15 Poskočne; 10.15 Glasbeni portret; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.30 La Vera Romagna; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Popevke; 15.00 Koncert na trgu; 15.45 Orkester; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah; 18.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Lahka glasba: 20 00 Orkestri; 20.40 Športna nedelja.
RADIO 1
8.00,	13.00, 19.00 Poročila: 9.30 Nabožna oddaja; 10.20 Srečanje s sodobno žensko: 11.30 Glasbeno-govorni spored; 12.00 Najnovejše plošče; 14.50 Notice in zanimivosti; 15.20 Nogomet od minute do minute; 16.30 in 17.30 Mille bolle blu; 19.30 Koncert: 20.30 Jaz in glasba; 21.10 Radijski oder.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 13.00. 19.00 Poročila; 7.15 Zdravo, vojaki!; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Veseli tobogan: 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Karavana melodij; 13.20 Nedeljska reportaža;
14.05	Nedeljsko popoldne; 17.50 Radijska igra; - Bogdan Jovanovič: Lekcija: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer;. 22.20 Glasbena tribuna mladih:
23.05	B. Nedimovič: Revolucionarne; 23.15 Plesna glasba,
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 12.45, 15.30,
17.00,	19.00 Poročila; 7.20 - 12.45 Dom in izročilo: Kramljanje, Obletnica tedna. Koncert, Naši kraji in ljudje: 13.00 - 15.30 Za mlade: Kulturna beležnica, Roman, Glasba; 16.00 - 19.00 Kultura in delo: KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila: 8 30 Orkester; 10.10 V šoli; 11.15 Olivera Katarina: 12.00 Glasba po željah:
14.15	Plošče: 15.00 V šoli; 15.30 La Vera Romagna: 15.45 Pevski zbor; 16.00 Za praznik republike:
19.00	Lahka glasba; 20.60 Naši pevci; 21.00 Literarna oddaja; RADIO 7
,7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 11>00 Poročila; 7.30 in 8.50 Kronike; budilka, popevke; 9.00 in 10.25 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; Ì2.10 Ital. folklora: 14 05 Nenavadno potovanje; 14.30 Strnjena komedija: 15 45 in 17.30 Glasbeno- govorni spored; 19.30 Zdravniške novosti.
■•'.(J	41.'A
7.00,	8.00,	9.00.	13	00,	15 00.
19.00	Porcčila; 7 20 Na današnji dan: 8.07 Marjan Marinc: Strel:
9.05	Mladinski zbor RTV: 9.35
Amaterske godbe; 10.05 «Po domovini...»; 11.03 Kamen, na ka men;	11.30	«Mi	vemo, kaj je
bratstvo»; 12 10 Čestitke za prež nik:	13.20 30 let iugoslovanske
neuvrščenosti: 13.40 Po domače:
14.05	Jug. zbori: 14.35 Slov po-
pevke: 15,15 Pesem nas združu je; 16 00 Marjan Grampovčan: Delo naj nas druži; 16.20 Operni odlomki; 17.05 V železarni Rav ne; 18.05 «Človek, delo, kultura»:
18.25	«Triptih	svobodi»;	19.35
Lahko noč, otroci ! : 19.45 Bratje Avsenik: 20 00 Večer s Cirilom Kosmačem:	20.40	Fran Gerbič:
«Kres»; 22	20	Popevke;	23.05
France Kosmač: Na dnu je dan:
JUG. TELEVIZIJA OD 30. NOV. DO 4. DEC. 1976
TOREK, 30. novembra
9.25 Makarovič: Škrat Kuzma; 9.40 Nikomur ne hlapčuj; 10.20 Kviz JLA:	11.20	«Rosa», film;
12.30	Dnevnik; 14.40 «Tistega lepega dne», film; 16.05 Vrtec na obisku; 16.20 Debelinko, film; 16.50 PARTIZANSKA BALADA;
17.30	Moja tovariša; 18.10 Po poteh Gubčeve, brigade; 18.40 TV trim test; '9.30 Dnevnik; 20.00 Osimo nà poti k uresničenju; 21.05 Silon?: Vino in kruh,
KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček: 20.15 Dnevhik; 20.35 Zasebna zadeva, film: 22.05 Aktualnost, dok. oddaja; 22.35 Partizanska balada.
SREDA, 1. decembra 8.10, 9.00 in 14.10 Šola: 17.10 Peroci: Nina in Ivo: 17.25 Pinakoteka 'v Ferrari: 18.00 Po sledeh napredka; 18.45 Glasbeni a-materji; 19.30 Dnevnik; 20.00 Strašilo, film: 2150 Skrivnosti kuharskih mojstrov; 21.55 Glasbeni spored; 22.15 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček:	20 15
Dnevnik:	20.35	Simplicissimus:
21.25 Smrt Josepha Schultza; 22.00 Jazzovski festival.
ČETRTEK, 2. decembra 8.00, 9.00 in 14.00 Šola: 17.20 Beli delfin; 17.40 Obzornik; 17.55 Izumirajoči r.vet; 18.45 S. Pregl:
Doma. nadaljevanka: 19.15 Risan ka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Iljevski: Pot v prihodnost; 21.00 Bela kfa . jina novembra 1944; 21.35 Glasbeni magazin; 22 05 Dnevnik KOPRSKA BARVNA TV 19 55 Otroški kotiček; 20. K Dnevnik:	20 35 Gusarji sedmih
morij; 22.05 Samoupravljanje.
PETEK, 3. decembra 8.10, 10 00, 14 10 in 16 00 Šola:
17.10	Križem kražem: 18.10 Oktet bratov Pirnat; 18.45 Od drevesa do hiše:	19.15 Risanka:	l*^:
Dnevnik; 19.55 Notranjepolitični komentar: 20.05 Že dobite?; 20.40 Strah, bolezen naših dni; 21-2o Veliki rop: 22 35 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV
19.55	Otroški kotiček; 20.K Dnevnik: 20 35 Pogled z mostu, film; 22 05 Ermitage.
SOBOTA, 4. decembra
16.00	Nogomet: Čelik - Dinamo.
17.50	Slalom za ženske; 18.3? Obzornik: 18.45 Mahatma in non deček: 19.30 Dnevnik: 19 50 Zunanjepolitični komentar:	20. W
Eta VVonder v Parizu; 20.35 Ja in polkovnik, film; 22.20 Dnevnik-KOPRSKA BARVNA TV
16.00	Nogomet: Čelik - Dinamo-
19.00	Slalom v St. Moritzu; ZUJ» Otroški kotiček:	20.15 Dnevnik-
20.35	Po poteh Divjega zahoda-
21.25	Jugoslavija v drugi svetov ni vojni; 22.15 Cilj je pločnik.
28. novembra 1976
PrmiorslčrSnevnifc
ŠPORT SPORT SPORT
fjÒGOMET
V TRETJI ITALIJANSKI LIGI
Triestina na gostovanju v Vercelliju Udinese in Lecco v boju za 1. mesto
Poškodovanega Valsecchija bo zamenjal Rartolini - Lecco v težavah
Danes bodo odigrali 12. kolo v prvenstvu tretje lige. Triestina bo gostovala v Vercelliju. Piemontsko moštvo je doslej zbralo 13 točk, kar je gotovo dober izkupiček, saj je to moštvo tradicionalno precej slabo. Letos pa se je Pro Vercelli že večkrat izkazal in predstavlja za Triestino trd oreh.
Po nedeljski tesni, a zasluženi zmagi proti Seregnu bodo skušali Tržačani osvojiti točko, kar pa gotovo ne bo lahko. Vseeno pa menimo, da je Pro Vercelli «dosegljiv» nasprotnik, saj bi moral igrati precej sproščeno, to pa zaradi tega, ker je njegov položaj, na lestvici precej dober. Zaradi tega domačini ne potrebujejo nujno zmago.
Med tednom so Tržačani dobro trenirali, poškodovanih igralcev pa ni.
nilliimmiiiiiiiiiiiitiiiiimiHiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiii
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 28. novembra 1976
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Gradišču
Itala — Jadran
MLADINCI
9.00	v Trstu, Ul. della Valle
Barcolana — Bor
* * *
11.00	v Trstu, Ul. Montecengio
Balsider — Polet
KADETI
11.00 v Škednju
Servolana — Kontovel
NARAŠČAJNIKI
11.00 na Opčinah
Rolet — Ferroviario
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30 v Aiellu
Aiello — Juventino
*	* X
14.30 v Križu
Vesna — Flaminio
*	* »
14.30 v Dolini
Rosandra — Breg
*	* 41
14.30 v Bazovici
Zarja — Pro Farra
*	» «
14.30 na Opčinah
Op. Supercaffè — Primorje 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, Ul. Campanelle Chiarbola — Kras * * #
14.30 na Padričah
Gaja — S. Anna
* * *
11.45 v Trstu, Vrdelska cesta
Union — San Vito
Bartolini bo prevzel mesto Valsec-1 stva in vodita na lestvici. V prime-
chija, ki bo lahko nastopil šele mar. ca mesca. Bartolini je sicer začel ' trenirati zelo pozno (komaj oktobra), vseeno pa je to izkušen igralec, ki se je že proti Seregnu dobro izkazal. Drugih sprememb v ekipi verjetno ne bo. Le Furlan bi lahko zamenjal Goffija, saj je ta mladi napadalec hitrejši in torej učinkovitejši na tujem igrišču, kjer igra Triestina predvsem s protinapadi. Postava bo torej naslednja: Bartolini, Lucchetta, Zanini, Politti, Le Luca, Monticolo, Andreis, Fontana, Peres-sin, Trainini, Furlan (Goffi).
Najvažnejšo tekmo kola, bodo odigrali v Vidmu, kjer se bosta srečala Udinese in Lecco. Prav ti dve ekipi sta trenutno najboljši moštvi prven-
ru zmage bi se Videmčani znašli sami na vrhu lestvice s tremi točkami naskoka nad Leccom, ki je trenutno edina ekipa, ki uspešno nasprotuje Udineseju. Žal, pa trenutek ni najbolj ugoden za Videmčane, saj je prišlo do hudih notranjih sporov med vodstvom iri navijači. Sàrn predsednik Šanson je podal odstavim in tako odprl hudo krizo v ekipi. Vse to pa je verjetno negativno pogojevalo igralce. Poleg tega je zvezni sodnik izključil za dvè koli Bracchija.
Trener Fongaro pa postave še ni določil. Kljub temu bi Udinese lahko zmagal, saj so v večjih težavah prav gostje iz Lecca, ki bi s porazom izgubili skoraj vse nadaljnje možnosti za osvojitev prvega mesta. A. K.
KOŠARKA
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Goričani doma Tržačani v Rimu
Pagnossiiì in Pallacanestro imata možnosti za zmago
V osmem kolu prve italijanske košarkarske lige bosta tako goriški Pagnossin kot tržaški Pallacanestro imela možnost, da osvojita zmago in s tem tudi dragocene točke.
Goričani bodo povrhu igrali še pred domačim občinstvom. Spoprijeli se bodo z beneško peterko Canon, ki ima na lestvici isto število točk kot goriški košarkarji (in sicer 6).
Obe ekipi se tudi potegujeta, da bi si zagotovili vstop v finalni del prve italijanske lige in zato se obeta današnje srečanje kot zelo zanimivo in razburljivo.
Videmski Snaidero pa bo v tem kolu igral v Bologni proti državnemu prvaku (Sinudyne) in res nima možnosti za zmago.
PARI DANAŠNJEGA KOLA
V	GORICI: Pagnossin - Canon (Ve)
V	CAGLIARIJU: Brili - IBP Rim
V	FORLIJU: Jolly - Sapori Siena
V	CANTUJU: Forst - Alco Bologna
V	MILANU : Xerox . Mobilgirgi
V	BOLOGNI: Sinudyne - Snaidero Tekmo Forst - Alco bo tudi prenašala italijanska televizija, s pričetkom ob 15. uri. Vsa ostala srečanja
pa se bodo pričela ob 17.30.
* * *
Tržaški Pallacanestro bo danes gostoval v Rimu, kjer bo igral proti ekipi GBC Lazio. To moštvo je bilo za Tržačane tudi v prejšnjih letih i-granja v A-2 ligi vselej «neugodno» in zato bodo morali danes Lombardi-jevi varovanci zaigrati izredno zbra. no, da bodo lahko pospravili nov par točk.
14.30 v
Mladost —
Doberdobu
Edera
14.30	v Sovodnjah
Sovodnje — Medeuzza ZAČETNIKI
13.15 v Trstu, Ul. Campanelle
San Vito — Primorje
NAJMLAJŠI
10.30	v Trebčah
Primorec — Stock * * *
9.00 v Trstu, Sv. Ivan
Esperia Pio XII — Primorje
* » *
11.30	v Trstu, Ul. Flavia
"onzianina — Breg
ODBOJKA
MLADINKE
9 30 v Trstu, Ul. Montecengio
CUS — Sloga
Mladinska ženska odbojkarska ekipa Sloge, ki se je na letošnjem prvenstvu zelo dobro izkazala. Naj omenimo, da
letos trenira-«slogašice» Ivan Peterlin
iniiiiiiiinnliiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiii'HiHiHimiiiMiimiimiiiuiiiiiiiHHinHHiHiiHMù-KiiHHHnumHnHnuinnnMiHiiRMninnmHmiHiiRUiMUiiRHHHiHniiiiiiiiiiui»
KOLESARJI NE POČIVAJO NITI POZIMI
-	■	................................l------------------------------Wrr
Lmjerska Adria v novo sezono z okrepljeno kolesarsko ekipo
«Belo-modri» športni delavci imajo v načrtu vrsto tekmovanj
11.00 v Trstu, Licej
Julia — Kontovel
Petra rea
Čeprav se je za kolesarje tekmovalna sezona komaj zaključila, pa se je lonjersko športno društvo A-dria že pričelo pripravljati za sezono 1977. Čeprav ni še dokončno znano, kako bodo sestavljen : kategorije prihodnje leto, ker mora o tem odločati občni, zbor italijanske kolesarske zveze, ki bo na vrsti šele proti koncu januarja prihodnjega leta, pa so domači športni delavci že stopili v stik z nekaterimi kolesarji, tako mladimi, kot starejšimi, da bi okrepili svoje vrste. Medtem pa se društvo pripravlja tudi na svoj redni občni zbor, ki bi moral biti proti koncu prihodnjega meseca, in pa na občni zbor deželne kolesarske federacije, ki bo prihodnjo nedeljo, in na katerem bo Adria zastopana z dvema glasovoma. Na občnem zboru deželne federacije ne

V sodelovanju s šolo je prejšnjo soboto Ionjerska Adria priredila tek čez urn in strn, ki je dobro uspel. Na zgornji sliki start osnovnošolcev, kjer I® zmagal Vasilij Pečar (prvi z leve): spodaj pa srednješolci: zmagal je Ivo Glavina (drugi z desne)
bi smelo priti do ' bistvenih sprememb na čelu te organizacije, čeprav zgleda, da bi hotela društva, ki delujejo v videmski pokrajini, prenesti sedež predsedstva federacije iz Trsta v Videm, skupno, s tem pa bi hotela imeti tudi svojega predsednika. Trenutno je predsednik deželna kolesarske zveze Vittorio Rosset iz Trsta, kateremu so že zagotovila svojo podporo (vsaj po neuradnih vesteh) tržaška, por-denonska in goriška kolesarska društva.
Mimo vsega tega je treba pripomniti, da se bo o dokončni ureditvi kategorij kolesarjev odločalo tudi na podlagi finančnih stroškov, ki se stalno večajo. Tržaški veterani so dvomu, kam se vpisati: ali med aktivne kolesarje ali pa med turiste, ki prinašajo društvom znatno manj stroškov pri organizaciji dirk. Tu pa nastaja problem: če tekmujejo kot aktivni veterani, bomo imeli na Tržaškem kolikor toliko spodobne dirke, tako kot doslej, s sodelovanjem kolesarjev iz drugih predelov Italije. V nasprotnem primeru pa se bodo vsa tekmovanja zmanjšala v glavnem na deželno raven in bado počasi degenerirala v dolgočasne nedeljske izlete, brez ago-nizma.
V pričakovanju dokončne odločitve tudi drugih tržaških kolesarskih klubov, se Ionjerska Adria pripravlja na prihodnjo sezono. Med najmlajšimi bi moral prihodnje leto nastopati v belo - modrem dresu sedemnajstletni domačin Aleksander Čok, med amaterji, ki bodo tekmovali v tretji kategoriji (starostna doba od 18. do 25. leta) bodo sode lovali Ivan Sosič, Karel Bonano in Karel Vruso. Znatno pa se bo okre pila vrsta veteranov, kjer se bodo starim štirim — Bonannu, Macarolu, Marušiču in Maverju — pridružili še Ferluga, Santoni, Nicolazzi in Silvio Verginella, ki je obljubil, da se bo po dolgoletni odsotnosti s kolesa spet povzpel na železnega konjička in skušal ponoviti svoje sijajne uspehe izpred let, ko je bil izredno uspešen med amaterji.
Tudi na organizacijskem področju so načrti lonjerskih športnikov za prihodnjo sezono zahtevni. Domači športni delavci nameravajo organizirati v začetku sezone (konec februarja — začetek marca) veliko kolesarsko mednarodno dirko amaterjev prve, druge in tretje kategorije, na katero bi poleg italijanskih tekmovalcev povabili tudi jugoslovanske kolesarske klube, ki tedaj končujejo svoje treninge na istrski obali. Poleg tega pa bi skušali privabiti na dirko tudi tekmovalce nekaterih vzhodnoevropskih kolesarskih reprezentanc, ki so vsako pomlad na obisku v Istri.
Seveda pa je organizacija te dirke odvisna od dokončne ureditve tekmovalnega koledarja na občnem zboru italijanske kolesarske zveze.
R. Pečar
POKAL PRVAKOV
Partizan izločen
V zadnjem izločilnem kolu evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov je doživel beograjski Partizan hudo razočaranje. Zborojovka iz Brna je namreč v Sofiji premagala Akademik in se je tako uvrstila v nadaljnji del tega tekmovanja. V isti skupini je tako ostal Partizan s štirimi točkami, kar pa ni bilo dovolj za napredovanje v finalni del.
IZIDI ZADNJEGA KOLA Skupim A
Dudelange (Luksemburg) - Ecza-! sibasi (Turčija) 89:93; Mobilgirgi Varese (Italija) - Leverkusen Bayer (ZRN) 96:80.
KONČNA LESTVICA: Mobilgirgi 10; Leverkusen 8; Eczasibasi 6; Dudelange 0.
Skupim C
Alvik Stockholm (Švedska) - CS KA Moskva (SZ) 82:100; Playhon-ka (Finska) - Wisla Krakov (Poljska) 81:80.
KONČNA LESTVICA: CSKA 12; Alvik 6; Playhonka 4; Wisla 2. Skupina D
Tours (Francija) - Amstelveen (Nizozemska) 121:100; Maes Pils (Belgija) - Sefra Dunaj (Avstrija) 69:68.
KONČNA LESTVICA: Maes 10; Tours 6; Amstelveen in Sefra 4. Skupina E
Dinamo Bukarešta (Romunija) -Olympiakos (Grčija) 94:71; Sinudyne Bologna (Italija) - Maccabi Tel Aviv 76:60.
KONČNA LESTVICA:	Maccabi
10; Sinudyne 6; Dinamo in Olympiakos 4.
Skupim F
Akademik Sofija (Bolgarija) -Zborojovka Brno (ČSSR) 76:101.
KONČNA LESTVICA: Zborojovka 6; Partizan Beograd 4; Akademik 2 točki.
Finalisti tega tekmovanja so torej: Mobilgirgi, Real Madrid, CSKA Moskva, Maes Pils, Maccabi Tel Aviv in Zborojovka.
Naraščajniška nogometna enajsterica Primerja
..........................................................................................iiimmi.ii.iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmmimiiinm
Pred kandidatskimi dvoboji
Med šahovsko olimpiado v Haifi je zasedal tudi kongres mednarodne šahovske zveze FIDE. Čeprav se mnogo držav ni udeležilo olimpiade, kakor tudi ne kongresa, so bile sprejete mnoge odločitve, ki so razburkale šahovski svet. Najprej je bil sprejem rasistične Južnoafriške republike v FIDE, kakor tudi žrebanje parov in določitev mesta odigra-vanja dvobojev kandidatov za svetovno prvenstvo.
Veliko zanimanje je vladalo za mesto odigravanja dvoboja med KORČNOJEM in PETROSJANOM, katerega mnogi smatrajo za finale kandidatskih dvobojev. Odločeno je bilo, da se ta dvoboj igra m Nizozemskem, a rezerva je Italija. Korč-noj trenutno živi m Nizozemskem, kar pomeni, da se bo svoboj odigral na «njegovem terenu». Težko je verjeti, da bo Petrosjan privolil, da se igra na Nizozemskem, najbrž pa bo zahteval, da se igra v Italiji. Kolikor se Petrosjan odpove temu dvoboju, bo namesto njega igral Robert Byme (ZDA) m osnovi tega, ker je Byrn sodeloval že v prejš-
njem kandidatskem ciklusu. Viktor Korčnoj ni prisostvoval žrebanju parov, temveč je takoj po olimpiadi pričel s pripravami. Prav te dni se odigrava m Nizozemskem dvoboj Korčnoj - Timan. Velemojster Timan je na olimpiadi v Haifi dosegel najboljši rezultat na prvi deski — 8,5 točke iz 11 partij. Dvoboj je otvoril sam predsednik FIDE dr. Max Ewe, ki si še vedno prizadeva, da bi mednarodna šahovska zveza zares uspešno uporabljala geslo GENS UNA SUMUS — šah druži narode.
Kar štiri države so bile zainteresirane za organizacijo dvoboja SPASSKY ali FISCHER proti HOR-TU. Organizacija je bila zaupana Boliviji, rezerva pa je Venezuela.
Nizozemska pa bo prizorišče zanimivega dvoboja LARSEN — POR-T1SCH, medtem ko bodo Filipinci organizatorji dvoboja POLUGAJ EV-SKI — MECK1NG. Kandidati za svetovnega prvaka se morajo definitivno odločiti do konca leta, če bodo nastopili. Kolikor dvoboj kdo odpove v zadnjem trenutku, potem se dvoboj izgubi btez borbe.
miiHiiutiii ii im m n iiimii mi iiiiiii n ii iiiiiiiiimittiuiniiiitii infilili iiiiiiiitiiiuiiii iiitimi n hiiimiiiiiiiiiiimi
ROD MODREGA
Pismo uredništvu
Nogomet v Sesljaim
Nogomet je tista ljudska, popularna športna panoga, ki privablja ob robu igrišč največ navijačev, pa tudi društev, ki se s to zvrstjo ukvarjajo, je v naši pokrajini nič koliko. Dobro poznamo razne slovenske oziroma psevdoslovenske enajsterice, igralci slovenske narodnosti pa nastopajo tudi pri raznih drugih društvih.
širša slovenska javnost prav gotovo ne ve, da tudi v Sesljanu obstaja športno društvo, ki se ukvarja z mladinskim nogometom in šteje v svojih vrstah številne slovenske i-gralce oziroma odbornike. Pred tremi leti so ustanovili društvo izključno pripadniki (sicer napredni) italijanske narodnosti, v zadnjem času pa se po trditvah nekaterih slovenskih članov tega društva narodnostno razmerje tako v odboru kot v enajsterici spreminja (torej gre za nasproten pojav kot ponekod drugod). Baje je že bilo na dnevnem redu odbora vprašanje uvedbe dvojezičnosti (ime, poslovanje, občevanje) in Slovenci v odboru, katerih je približno■ polovica, apelirajo na domače mladince (oziroma iz bližnjih vasi) oziroma ljubitelje nogometa, naj prestopijo v društvo, kjer vladajo odlični odnosi med predstavniki obeh na rodnosti.
Lahko zapišemo, da je tak pojav (če je res tako) hvalevreden in je društvo odraz socialno-etničnega stanja, saj je tudi v Sesljanu domačinov — Slovencev vedno manj in je torej mešana sestava do neke mere razumljiva. Neobhodno pa je v društvu potreben in nujen odnos enakopravnosti med obema narodnostnima sestavinama, zato naj po našem mnenju odbor čimprej dokaže svojo dobro voljo in doslednost s tem, da najprej vsaj poimenuje društvo «A. F. Sistiana — NK Sesljan», ne da bi to pogojevali vključitvi še no vih slovenskih fantov.	-bs-
V četrtek sta se poročila SILVANA COLLE in
LADI GABRIELLI Obilo sreče jima želita ŠZ Gaja in ves nogometni odsek.
OBVESTILA
Smučarski odsek SPDT obvešča, da so odprta vpisovanja za smučarski tečaj, ki ga priredi ob nedeljah, 5., 12. in 19. decembra na Nevcjskem sedlu. Cena za vse tri nedelje za učitelje in avtobus je 14.000 lir, samo za avtebus 10.000 ter samo za tečaj 5.000 lir. Vlečnice in žičnico plača vsak posameznik sam. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI nepreklicno do ponedeljka, 29. novembra. Plačati je treba ob vpisu.
* * #
ŠD BREG obvešča vse zainteresirane, da se bo tečaj v rekreacijski telovadbi pričel v četrtek, 2. decembra, ob 21. uri v dolinski telovadnici.
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
C
>
Takoj po občnem zboru se je zbrala novoizvoljena rodova uprava na seji, da bi začela z delom; pa prisluhnimo poročilom posameznih sester in bratov. .,
BRAT BRIN:24. oktobra smo imeli redni občni zbor naše organizacije v štandrežu pri Gorici, v domu Andreja Budala. Prisotnost članov je bila velika. Našemu vabilu se je odzvalo veliko število prijateljev taborniške organizacije ter predstavnikov društev, krožkov in organizacij z Goriškega. Zvrstila so se poročila načelstva, gospodarja, blagajnika in staroste. Začrtali smo smernice za delo v prihodnji sezoni ter izvolili novo rodova upravo. Skratka bil je delovni občni zbor v našem taborniškem dv.hu. Na koncu bi omenil še prisotnost predstavnikov Zveze tabornikov Slovenije in Mestne konference ZTS Ljubljana.
BRAT SKALA: 7. novembra smo organizirali izlet — ekskurzijo tabornicam in tabornikom iz odredov Tone Tomšič, Sivi volk, Zmajevega
sass
odreda iz Ljubljane. Izletniki so prišli z dvema avtobusoma. Prikazali smo'jim stvarnost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Razkazali pa smo jim: v Gorici Dijaški dom «Simon Gregorčič», gradbišče Kulturnega doma in goriški grad; v Štandrežu dom Andreja Budala; v Doberdobu spomenik padlim v NOB in prostore prosvetnega društva «Jezero». Na Tržaškem pa Miramarski grad, Kulturni dom, zloglasno taborišče in krematorij v Rižarni, na ba. zoviški gmajni spomenik padlim junakom iz leta 1930. Izlet smo zaključili na Opčinah v prostorih športnega društva Polet, kjer so člani taborniške družine pripravili manjšo zakus. ko. Nato smo se v veselem razpoloženju razšli z obljubo za skorajšnje snidenje v Ljubljani.
SESTRA PLANIKA: Sestavili smo program za sestanke taborniških družin za delovanje do konca tega leta. Zbrali smo nekaj serij diapozitivov, filmov, panojev in iger. ki bi morali krožiti od družine do družine in tako zagotoviti dobre sestanke.
BRAT KAGULJ : Na občnem zboru je bila tudi formalno imenovana družina iz Doberdoba, ki sicer beleži že triletno delovanje. Dali smo ime Družina Presihajočega jezera.
SESTRA JAGODA:Mirne duše lah ko povemo, da je družina Sokolov s Selivca, ki deluje na Opčinah dobro začela novo sezono. V kratkem času se nam je pridružilo večje število novih članov. Istočasno nam je uspe lo razširiti ime in našo taborniško stvarnost na celo vas.
SESTRA VIJOLICA: 8. decembra bomo priredili rodov izlet v Šent Maver v goriških Brdih.
SESTRA MUCA: Za letošnje zimo vanje smo rezervirali kočo na Črnem vrhu nad Jesenicami. Koča , last taborniškega odreda Plavžarji Jesenic, ki nam jo dajo na razpolago od 26. 12. do 2. 1. Ì977
SESTRA LUISA:Zaradi uspešnega delovanja taborniške družine Strmega brega je dolinska občinska upra va odobrila denarno podporo taborniški organizaciji RMV. mUan pahor
Olimpijski prvak Franco Nones izroča članu SK Devin Pavlu Antoniču priliki tekmovanja na ski rolkah v Sandrigu) pokal
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
sklicuje v sredo, 8. decembra 1976, ob 8.30 v prvem in ob 9. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9
6.	REDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1.	Otvoritev občnega zbora
2.	Izvolitev predsedstva občnega zbora
3.	Izvolitev volilne komisije
4.	Poročila
5.	Pozdravi in diskusija na poročila
6 Razrešnics staremu odboru
7.	Volitve novega odbora 8 Razno
Prvo kolo kandidatskih dvobojev se mora končati do začetka marca, polfinale se igra poleti, finalni dvoboj pa se bo igral septembra prihodnjega leta.
Sovjetska šahovska federacija še ni komentirala žreba v Haif prav tako v šahovskih novicah v „4 niso objavili niti vrstice o olimpiadi v Haifi in Tripolisu, šahovska javnost z zanimanjem pričakuje stališče SZ, ki bo sigurno oporekala žrebanju in bo zaščitila interese svojih i-gralcev.
V	današnjem in prihodnjih komentarjih bomo bralcem predstavili kandidate za naslov svetovnega prvaka. Najprej smo se odločili za srečanje korčnoj — Petrosjan. Oba nasprotnika sta se že leta 1974 srečala na dvoboju v Odesi, kjer je prepričljivo zmagal Korčnoj z rezultatom 3,5 - 1,5. Oglejmo si peto, odločilno partijo, ki je Korčnoju odprla pot v finalni dvoboj s Karpovom.
Kandidatski dvebej ODESA 1974
KORČNOJ — PETROSJAN
Sicilijanska obramba
1.	c4 c5
V	1. in 3. partiji je Petrosjan i-
gral 1____Sf6 2. Sc3 e8 3. Sf3 b6
e4 Lb7 5. De2 in Korčnoj je i-mel otvoritveno prednost, katero je obeh partijah spremenil v zmago.
2.	Sf3 g6 3. d4 cd4 4. Sd4: Lg7 < 5. e4 Sf6 6. Sc3 Sc6 7. Le3 Sg4
8. Dg4: Sd4: 9. Ddl Se6 10. DJ2 d6 11. Le2 Najmočnejša poteza, čeprav velemojstra Geller in Talj v svojih partijah uporabljata nadaljevanje 11. Ld3.
11____Da5
12. Tel Ld7 13. 0—0 Sc5 14. Lh6 Korčnoj je pravilno ocenil, da je za črnega neugoden prehod v varianto 14.... Lc3: 15. Tc3: Se4: 16. Dd4 De5 17. De5: de5 18.Te3 in zato gre l.a zamenjavo črnopoljnih lovcev. Enostavna, vendar dobre taktična poteza!
14____0—0 15. Lg7: Kg7: 16. b3
Beli pripravlja 17. Db2 e5 18. b4 Db6 19. Sd5 z veliko prednostjo.
16	___ Lc8 17. Tfel !
Še ena odlična poteza. Korčnoj
postavlja na e linijo trdnjavo, ki posredno brani kmeta e4, obenem pa pripravlja uvesti preko tretje vrste v igro tudi svojo trdnjavo, ki bo služila v napadu po h linij1. Idealni plan razporeditve belih figur bi bil v manevru Lfl, Pb2, Sd5 in podvojene trdnjave na e liniji.
17	___Se6 18. Lg4 Tad8
16 TpV
19.... S}4 20. g3 h5 Črni nima boljšega odgovora in belemu ni težko z naslednjimi odgovori povsem zagospodariti na šahovnici.
21. Db2! hg4 22. Sd5+ e5 23. gf4 Tde8
Mogoče bi moral Petrosjan žrtvovati kmeta in igrati 23. . . . Ld5: 24. ed5 f6 25. Tg3 ef 26. Tg4: Tde8 27. Tf4: Te5 s protiigro, kj mu daje še nekaj možnosti.
24. Tg3 1A7 25. Tdl Tiha poteza, ki bo črnega stala e-nega kmeta.
25	___f6 26. fe5
Enostavno, vendar pa močne nadaljevanje. K nejasni igri je vodilo 26. f5 gf 27. ef5 Lf5: ?). Se3 Lg6.
26	___Te5: 27. Sc3 Dc5 28. Dd2
f5 29. Dd6: Dd6: 30. Td6: Lc6
Petrosjan se je odlično branil in dobro prestal vse preizkušnje. Sedaj je pritisk belega nekoliko popustil, vendar pa ima črni še enega sovražnika, to je časovna stiska.
31.	}3 Kh6
Igrana poteza pa je že posledica časovne stiske. Pravilno je bilo 31... Kh7 in na 32. f4 Tee8 33. e5 g5, ali 33. ef5 gf5. Prav tako pa lahko vzame tudi 31. . .. fe4.
32.	}4 Tee8 33. e/5 L/3
Na 33_____Tf5: sledi 34. Tg4:.
34. Tg6:+ Kh7 35. Tg5 Tel + Korčnoj ima prednost treh kmetov in je odpor nasprotnika samo še simboličen, vendar je potrebno poudariti, da sta se oba nasprotnika nahajala v veliki časovni stiski in da sta po inerciji igrala do časovne kontrole.
36. K/2 Thl 37. Th5+ Kg7 3S. Sd5 Tal 39. /6+ Kg6 40. Tg5 + K/7 41. Tg7+ Ke6 42. Te7+ K/5 Sedaj je bila partija prekinjena in Korčnoj je zapisal svojo 43. potezo.
43. Te5+ vendar pa je Petrosjan predal partijo brez nadaljevanja. S to zmago se je Korčnoj uvrstil v finalni dvoboj kandidatov, kjer se je nato srečal s Karpovom in dvoboj izgubil.
Komentar: SILVO KOVAČ
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 . 57 23
Podružnica
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — za inozemstvo 31.000
vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
28. novembra 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de*
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Izdajaj__JZTr član italijanske|
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaf ^Trst založnikovPflEG *
;Ì3
KI DNEVNIK
NA ZAVODIH «I. CANKAR» IN «S. GREGORČIČ»
Šolniki so razpravljali o sindikalnih vprašanjih
Govorili so ludi o •pomenu volitev v deželno komisijo :<i slovensko šolo - Julri bo zborovanje šolnikov nabrežinski nižji srednji šoli «Igo Gruden»
na
V petek je Sindikat slovenske šole priredil na zavodu «Ivan Cankar» sindikalni sestanek za učiteljstvo didaktičnega ravnateljstva Sv. Jakob in za profesorje na tem zavodu. Sestanka so se udeležili ravnateljica zavoda Vera Bedendo in didaktični ravnatelj Egidij Sternad, sindikat pa so zastopali prof. Franc Škerlj, prof. Sheila Lovrenčič ter učiteljica Mirjam Mikol. Tajnik sindikata je v zgoščenih besedah orisal problematiko slovenske šole in šolskega osebja, omenil napovedano srečanje s prosvetnim ministrom, volitve v deželno komisijo in občni zbor sindikata. Zborovalci so obravnavali v razpravi, ki je sledila, sindikalno problematiko in še zlasti vprašanje stavk in drugih protestnih manifestacij. Strinjali so se, da učiteljstvo voli v deželno komisijo učiteljico Ivano Hrovatin, ki se je v preteklem poslovanju komisije dobro izkazala. Prav tako so odobrili kot kandidata tudi prof. Aleksandra Kriščaka in prof. Sama Pahorja. Ob zaključku so še poudarili koristnost takih občasnih sestankov.
Včeraj pa je bilo podobno zborovanje na zavodu «Simon Gregorčič» v Dolini za profesorje tamkajšnjega zavoda in za učiteljstvo didaktičnega ravnateljstva. Vodstvo sindikata so zastopali prof. Franc Škerlj, učiteljica Beni Fakin ter domači didaktični ravnatelj Stanislav Škrinjar. Tudi na tem sestanku so bili v ospredju problemi, v katerih so razpravljali na drugih šolah. Tajnik prof. Škerlj je prikazal zlasti pomen volitev v deželno komisijo za slovensko šolo ter še posebej o-menil škodljivo in razdiralno delovanje nekega tržaškega člana, ki s svojim obnašanjem pomaga birokratskemu aparatu v škodo slovenske šole. zlasti na Goriškem. Tudi na dolinskem zborovanju so odobrili kandidatno listo za deželno komisijo. ki jo predlaga vodstvo sindikata. Jutri, v ponedeljek, bo ob 8. uri zborovanje v Nabrežini na osnovni šoli za osebje didaktičnega nabre. žinskega ravnateljstva ter za profesorje iz zavoda «Igo Gruden».
tični razpravi o ratifikaciji osimskih sporazumov, upravno delo v tržaškem občinskem svetu in verjetno tudi v pokrajinskem. Tržaški župan je že sklical svetovalce na sejo v sredo, 1. decembra, z običajnim zajetnim dnevnim redom u-pravnih sklepov.
Tudi pokrajina ima probleme z osebjem, ne zato, ker ne bi hotela sama izvajati delovne pogodbe, pač pa, ker jo pri tem ovirajo rimski nadzorni organi. Zato se bodo jutri nujno sestali načelniki svetovalskih skupin, da proučijo ukrepe, ki jih namerava sprejeti uprava, da se upre tem zavoram. Pričakovati je, da se bodo dogovorili o sklicanju pokrajinskega sveta, ki naj sklepa tudi o tem vprašanju.
Vprašanja svetovalcev KPI županu
Kako je z izkoriščanjem kamnoloma Faccanoni
Občinski svetovalec KPI Roberto Costa je naslovil na tržaškega župana svetovalsko vprašanje v zvezi z bolj intenzivnim izkoriščanjem kamnoloma Faccanoni, ki so ga zabeležili v zadnjem času. Komunistični predstavnik ugotavlja, da mora prebivalstvo Sv. Ivana prenašati posledice tega bolj intenzivnega izkoriščanja, še posebno zaradi večje uporabe eksploziva. Poleg tega kaže, da kamnolom izkoriščajo že preko vnaprej določenih meja, na področju, ki je last občine. Arh. Costa sprašuje župana, kakšen je dejanski položaj glede kamnoloma in kakšne ukrepe namerava občinska upra 'i. sprožiti za rešitev vprašanja, ki bi utegnilo imeti in delno že ima zelo nevšečne posledice za prebivalce Sv. Ivana.
Svetovalec KPI Roncelj pa je na župana naslovil vprašanje v zvezi z nevarnostjo, ki jo predstavlja borov prelec za že tako redko mestno zelenje. V svojem vprašanju Roncelj med drugim obžaluje, da pristojne oblasti kažejo glede tega vprašanja nezanimanje in pasivnost.
Na občini in pokrajini la leden
le upravna vprašanja
iiiLuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiitiiiifiiiimiiiiiiiiniiiiiimiiimiiiiiiiiiHiiHmnmmumii
šEOPmmscnimimceA občinskem svita
NAMESTITEV NAFTOVODA AQUILE PROTI VOLJI OBČINSKE UPRAVE
Dovoljenje ministrstva za industrijo kljub negativnemu mnenju dveh slovenskih občin
V tem tednu se obnovi, ; o zadnjih sejah, ki so jih posvetili poli-
Na petkovi redni seji občinskega sveta v Dolini je po nekaj letih spet izbruhnil pereč problem gradnje naftovoda rafinerije Aquila.
Danes deluje Aquila z zmogljivostjo 2 milijonov in pol ton, zmore pa dvakratno količino, to je 5 milijonov. Tega pa ne more uvesti, ker je problem odvoza, kar bi se dalo rešiti z namestitvijo naftovoda. Družba je pred leti pritisnila na upravitelje občin, na katerih ozemlju bi speljali naftovod, in kot rezultat so dovoljenje podpisali najprej Spaccini za tržaško občino, nato župana Legiša in Guštin za Nabrežino oziroma Repentabor; tudi goriške in videmske občine so izrekle pozitivno mnenje, ki pa v resnici niso občutile problema v taki meri, kot na Tržaškem. Edini občini, ki sta se tedaj uprli, sta bili dolinska in zgoniška. Na osnovi teh pristankov je ministrstvo za industrijo izdalo dekret, ki odpira zeleno luč, ne glede na negativno mnenje obeh slovenskih občin; ta dekret gre preko in proti volji občinske uprave. V zvezi, s tem problemom sta se dolinski in zgoniški župan sestala z deželnim odbornikom Stopperjem in mu postavila sledeče pogoje; pregled razvojnega in
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Številne proslave ob dnevu republike
V Dekanih izročili namenu nove proizvodne prostore TOZD Poliuretan ter postavili temeljni kamen nove osnovne šole
KOPER, 27. — Po vsej slovenski obali se nadaljujejo proslave in prireditve ob bližnjem dnevu republike. Po tovarnah, ustanovah, šolah, krajevnih skupnostih in drugod imajo letošnje proslave še posebno slovesno obeležje, saj vsepovsod poudarjajo pomen v zvezni skupščini sprejetega zakona o združenem delu kot enega izmed najpomembnejših dokumentov jugoslovanske revolucije. V šolah združujejo proslave tudi s tradicionalnim sprejemom cicibanov v pionirsko organizacijo. Samo v Kopru so v zadnjih dveh dneh sprejeli v organizacijo 580 cicibanov.
V	temeljni organizaciji združenega dela Poliuretan v Dekanih so v počastitev Dneva republike izročili namenu nove proizvodne prostore. Ob tej priložnosti sta govorila član republiškega izvršnega sveta Miran Mejak in generalni direktor Lojze Rožman.
V	koprski Agrarii so v počastitev praznika izročili namenu novo polnilno linijo za brezalkoholne in žgane pijače. Slovesnosti se je udeležilo okrog tisoč članov kolektiva, med gosti pa sta bila tudi repu bliški. sekretar za kmetijstvo in pre hrano Milovan Zidar in predsednik koorske občinske skupščine Mario Abram. Ob tej priložnosti so tudi izročili priznanja najzaslužnejšim delavcem.
V	Dekanih pa so v počastitev Dreva republike položili temeljni k j me n za novo osnovno šolo. Gre za enega .od objektov, ki ga bode finansirali sami občani na osnovi referenduma o samoprispevku. Naj pri tem omenimo, da so strokovni delavci kourskega Invest biroja brezplačno izdelali načrte za novo šolo
investicijskega plana družbe Aquila, pregled nad izdelanimi derivati, jamstvo, da bodo proizvodi služili predvsem krajevnim, deželnim in nacionalnim potrebam in ne izvozu, zaposlenost in zaposlitev naših ljudi, razna jamstva glede varnosti in povračila škode za dela in služnosti ter končno prispevek za infrastrukture, ki jih občina potrebuje. Na osnovi teh pogojev so se vsi župani zainteresiranih občin sestali pri t eželnem odborniku Stop-pe"ju in razpravljali o tem. Sedaj pričakujejo odgovor družbe Aquila.
Župan Švab je občinskim svetovalcem podčrtal, da so dolinski u-pravitelji vsem sogovornikom pojasnjevali, da vsa načela pri odločanju slonijo na strogem, doslednem tolmačenju, posluževanju in upravljanju pravic in dolžnosti. Samo kdor bo to razumel in dokazal v praksi, da upošteva zahtevane pravice, bo lahko računal na sodelovanje občinske uprave in na njen prispevek k širšim interesom.
V. L.
Padel je z drevesa
Včeraj popoldne se je na delu ponesrečil 45-letni Giuseppe Hrovatin iz Ul. Enrico Elia 7. Med obre zovanjem vej na dvorišču hiše v Ul. Navali 41 je izgubil ravnotežje in padel s 7 metrov visokega drevesa, Sin Giorgio ga je pospremil v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na kirurški oddelek. Zaradi udarcev po prsih in domnevnih notranjih poškodb se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni.
# * *
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so prijavili sodišču 30-letne-ga Maria Perinija iz Kmtina, ki je osumljen, da je v tovarni pohištva, kjer je zaposlen, ukradel denarnico 525 tisoč lirami iz omarice delovnega tovariša Virgilia Ciacchija.
GOSPODARSKE NAČRTE OBALE JASNEJŠE OPREDELITI
V Kopru se je sestal medobčinski odbor Gospodarske zbornice Slovenije za obalno-kraško področje, člani so opozorili, da v republiški resoluciji za prihodnje leto niso dovolj jasno opredeljeni gospodarski načrti obale in Krasa. Gre pred vsem za področje energetike in za zadevno gradnjo koprske rafinerije, za razvoj bazne kemije, za cestne povezave in za priprave za gradnjo industrijske cone v Sežani. Zbor nični odbor v Kopru bo skupaj \ občinskimi skupščinami in zainteresiranimi organizacijami združenega dela opozoril na neskladja med republiško resolucijo in načrti regije ter s tem gradivom seznanil predsedstvo republiške gospodarske zbornice.	s
L. O,
PO ARETACIJI V PORTOROŽU
Trije razpečevalci ponarejenih bankovcev v Iržaških zaporih
V petek so v Kopru izpustili iz za pora tri od petih italijanskih državljanov, ki so jih pred časom areti rali zaradi razpečevanja ponarejenih bankovcev v portoroški igralnici. Tri Verončane, 30-letnega Osvalda Consolatila. 40-letnega Emilia Ciprianija in 61-letnega Adama Pascolinija so miličniki pospremili do državne meje in jih izgnali iz države. Na mej prehodu pri škofijah so jih pre\ agenti letečega oddelka tržaške sture in jih aretirali. Za vseh italijanskih državljanov je namreč mestnik državnega pravdnika dr. Co-assin izdal zaporni nalog zaradi pečevanja ponarejenih bankovcev.
E
PORT SPORT SPORT
ODBOJKA
V MOŠKI B LICI
BOR ZMAGAL TUDI TOKRAT ŠELE PO PETIH SETIH IGRE
«Plavi» imajo po zmagi nad ekipo Monselice možnosti za obstanek v ligi
Monselice — Bor	2:3
(9:15, 11:15, 15:5, 15:8, 13:15)
BOR: Kodrič. Kralj. Može, Neubauer, Požar, Zadnik, Špacapan, Milič.
Sodnik: Inter Simone iz Vidma.
Za borovce je postala že tradicija, da se njihove tekme končajo šele po petih setih. Tokrat so «plavi» odnesli celo kožo z vročega igrišča v Mon-selieeju. Sicer pa so naši odbojkarji imeli izredno priložnost, da tekmo odločijo v svojo korist v samih treh setih. Brez večjih težav so z umerjeno igro povedli z 2:0, nato pa nerazumljivo popustili. Objektivno slabši domačini so se ob bučni podpori navijačev razigrali in spretno izkoristili zmedo v vrstah Bora. Pretirana živčnost je borocem onemogočila, da bi se reorganizirali in Monselice je izenačil z 2:2. V petem in odločilnem nizu sta se ekipi vrstili v vodstvu do menjave igrišča, ko je bilo 8:7 za domačine. Slednji so se nato vendarle odlepili in imeli pri vodstvu 13:8 tekmo praktično že v rokah, še enkrat pa se je izkazalo, da je odbojka šport, v katerem so preobrati mogoči v kakršnem koli trenutku. «Plavi» so nanizali sedem zaporednih točk in tako osvojili tretjo prvenstveno zmago, ki jim daje realne možnosti ' za obstanek v ligi, kar je tudi minimalni cilj, ki so si ga «plavi» zastavili pred prvenstvom.
MIG
TENIS
BUENOS AIRES, 27. — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Buenos Airesu sta Kolumbijca Velasco in Molina premagala Argentinca Vilasa in Italijana Ber-toluccija s 6:4 in 7:5.
Med moškimi posamezniki se je uvrstil v polfinale tudi Italijan Bertolucci, ki je v četrtfinalu izločil Jugoslovana Franuloviča s 6:4 in 7:5.
SMUČANJE
tudi Thoni, Gros, De Chiesa, Stenmark, Klammer in vrsta drugih.
V ponedeljek bo na sporedu veleslalom.
Snežne razmere na tekmovalni progi so zelo dobre.
NOGOMET
V anticipirani tekmi 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige je včeraj Hajduk premagal Beograd s 3:1.
ODBOJKA
MOŠKA A LIGA
Novalinea - Gargano
ŽENSKA B LIGA Bor - Primavera (8, 12, 13)
3:0
3:0
Mogliano Veneto - Breg (3, 10, 7)
Sokol - Libertas Pordenon (-15, 9, -13, 11, 13)
DEKLICE
Sloga - ACLI Sv. Jakob
NAMIZNI TENIS
Krstni nastop Juventinc v prvenstvu D lige
Danes zjutraj ob 10. uri bo v Domu Andreja Budala v Štandrežu namiznoteniška ekipa Juventine o-digrala svojo prvo tekmo v prvenstvu D lige. štandrežci se bodo srečali z ekipo iz Vermegliana.
5 Kreditno karto "BANKAMERICARD
v vseh trgovinah "Tl club-a„ brez gotovine ali tekočega računa, zadostuje le tvoje ime
' *7- 'M ©.
iiiimimiiiiimiiiiiMimiiiiiiiimiiuiiiiiiiuiMiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiii
SMUČANJE
V MONGINEVRU
Otvoritev sezone z italijansko zmago
V smuku je zmagal Italijan R. Antonioli
NAD I.IVTGNOM
Vsa svetovna elita na prvem slalomu
LIVIGNO, 27. — Na Montespondi nad Livignom (Sondrio) bo danes mednarodno smučarsko tekmovanje. Na sporedu bo prvi mednarodni moški slalom letošnje sezone. Nastopilo bo 120 tekmovalcev iz 13 držav.
Za nastop so se prijavili vsi najboljši smučarji na svetu, med temi
MONGINEVRO, 27. — Prvo letošnje mednarodno smučarsko tekmovanje se je zaključilo z zmago italijanskih barv. Na mednarodnem tekmovanju v Monginevru je namreč zmagal v smuku Italijan Antonioli.
Tekmovanja se ni udeležil najboljši italijanski smučar Plank.
Proga je merila 3.000 metrov, i-mela je višinsko razliko 800 metrov, tekmovalci pa so morali prevoziti 32 smernih vrat.
Lestvica je taka:
1.	Renato Antonioli (It.)	1’35”06
2.	Peter Winsberger (Av.) 1’35”37
3.	Werner Margreiter (Av.) 1’35’55
4.	Andi Mili (ZDA)	1’35”62	!
5.	Karl Anderson (ZDA) 1’35”66
6.	Joseph Mayr (Av.)	1’35”90
iiiiiniiiiiiii n m im mn niiimi m m nniiiiiiiiiinniiir
OBVESTILO
Športno združenje Dom v Gorici obvešča vse igralce odbojke in košarke, da zaradi jutrišnje proslave 29. novembra, ki bo v prostorih Slovenskega dijaškega doma v Gorici, odpadejo vsi treningi.
MINIBASKET
TURNIR LIBERTASA
Obramba Bora odpovedala
«Plavi» niso zaslužili tako hudega poraza
Servolana B — Bor 54:34
BOR: Semen Aleksander 4, Semen Štefan, Pertot 6, Volk 12, Bra-dassi 12, Aleksij Tavčar, Krapež, Jagodic, Furlan, Vascotto.
SERVOLANA B: Sierle 14, Bianco 11, Emanuelli 14, Brimboli 4, Sivini, Bilucaglia, Valenti, Alberti, Furlan 6, Colonnello 6.
Končni rezultat 54:34 za goste je morda prestrog prikaz zmage Ser-volane B nad ekipo Bora. Treba je pripomniti, da igra ni bila enosmerna in moramo glavni vzrok za tako visok poraz iskati v obrambi naše	ekipe,	ki	je danes odpovedala.	Tekma	je	vsekakor pokazala,
da se bo treba še zelo potruditi, se	bo	lahko ekipa enako-
kosala	z boljšimi italijan-
preden
vredno
skimi.
B. I.
	
KADETI	
Bor - Ferroviario	56:97
NARAŠČAJNIKI	
Bor - Breg	86:71
DEČKI	
Breg - Bor A	46:38
,	Bor B - Inter 1904	52:94
	IHB
GLOUCHESTER, 27. -	Po petih
KINO
KOPER: ob 10.00 domači: WINNE-TOU (I. cel): ob 15.00 ameriški YAKUZA, ob 17.00, 19.00 in 21.00 italijanski AFRTŠKA ZVEZA.
IZOLA: ob 10.00 domači: WINNE-TOU (II del); ob 16 in 18. ameriški TA ČUDOVITA BITJA ob 20.00 danski ROMANTIKA V PO STELJI.
ŠKOFIJE: ob 17.00 in 20.00 ameriški: VITEZI RULETE.
PIRAN: ob 10.00 ameriška risanka: MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE; ob 15.30, 18.00 in 20.30 ameriški LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM.
PORTOROŽ: ob 20.00 filmsko gledališče: KONJENIKI.
DEŽURNE TRGOVINE V Piranu Samopostrežna in Sadje
zelenjava na Zelenjavnem trgu in mesnica Agraria na Kidričevem nabrežju.
V	Portorožu Koloniale. Sadje zelenjava KZ in mesnica Emona.
V	Luciji market Nanos.
V	ponedeljek nodo vse trgovine na obali zaprte: v torek pa nodo dežurale meu osmo in enajsto uro.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Čez nedelio in praznike bo v vseh treh obalnih mestih organizirana dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne.
PRIREDITVE
V	torek ob 16. uri bo na Titovem trgu v Kopru zborovanje mladine v počastitev Dneva republike.
vožnjah je lestvica mednarodnega rallyja po Vel. Britaniji taka:
Ari Vatanen (Finska) ford escori
1643”
Tony Pond (Vel. Britanija) triumph TR7	16’57”
Hannu Mikkola (Finska) toyota elica	17’02”
Anders Kullang (švedska) opel kadett	17’06”
Bjorn Waldegaard (Švedska) ford escori	17’09”
Markku Alen (Finska) fiat abarth	17’11”
atletika
NA KROSU ZA NIŽJE ŠOLE
Prvo mesto za šolo «Simon Gregorčič»
Na včerajšnjem šolskem tekmovanju v krosu, ki ga je v Trstu organizirala nižja srednja šola «Ivan Cankar» od Sv. Jakoba, so v posameznih skupinah zmagali ti tekmovalci:
Letnik 1963 (dečki)
1. Berto Cerkvenik (šola Cankar) Letnik 1963 (deklice)
1. Manuela Sancin (šola Gregorčič) Letnik 1964 (dečki)
L Valter Gruden (šola Erjavec) Letnik 1965 (dečki)
1. Henrik Maver (šola Gregorčič) Lestvica
1.	Gregorčič
2.	Cankar
3.	Ciril in Metod
4.	Erjavec
5.	Kosovel
7.	Michael Veith (ZRN)	1’35”97
8.	Peter Muller (Švi.)	1’35”98
9.	Sepp Ferstl (ZRN)	1’36”00
10.	Harti Weirather (Ay.)	1’36”10
11.	Genschbucher (Av.)	1’36”21
12.	Roland Thoni (It.)	1’36”35
13.	Kindl (Av.)	1’36”42
14.	Lutz (Švi.)	1’36”42
15.	Sporri (Švi.)	1’36”43
VATERPOLO
Na mednarodnem vaterpolskem tur narju za pokal pokalnih zmagoval cev je v Šibeniku Primorje prema gaio Barcelonito s 6jjL sovjetska eki pa NGU pa romunski Dinamo z 8:2
ROKOMET	;
V Tibilisiju je v mednarodnem rokometnem srečanju sovjetska moška reprezentanca premagala Jugoslavijo s 24:15.
sveže pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše
f)wncaM
PRIMO ROVIS
PRAŽARNA: UL. P1GAFETTA 6/1 - Tel. 820-747 • Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29-210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - TEL. 793-735 . 750-575
Na mednarodnem teniškem prvenstvu Švedske v Kristianstadu se včeraj izpadli že vsi jugoslovanski igralci.
RIM, 27. — V okviru tekmovanja v rugbyju za evropski pokal je v skupini A Italija v prvem srečanju premagala Španijo s 17:4.
AUTORALLY
® Nadomestni deli za: fiat • austin - renault - peugeot • ford • Volkswagen • nsu -opel
•	Oprema za rally
•	Gume: Michelin • Uniroyal - Kleber Dunlop
•	Originalni nadomestni deli: Lucas • Morelli Ferodo • Abartb VIDO
PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250
mr"~-
.
Barve Tv C PHILIPS izstopajo na prvi pogled
Modele od 14 do 26 palcev dobite v trgovini s specializiranim servisom
Aldo Colja
DARWIL QUARTZ SOLAR ČUDO VISOKE ELEKTRONIKE
brez baterij, uporablja kot gonilno silo svetlobno energijo katerega koli izvora in jo avtomatsko ohranja v akumulatorju.
ZA CENO NAVADNE URE 52 tipov in modelov digitalnih quartz - ur DARWIL QUARTZ od 28.000 lir dalje z jamstvom in servisom.
m
TRG SV. ANTONA 4/1. - II. - III. nadstr. tel. 36231/61932 TRST
DARWIL
Obiščite našo izredno razstavo, ki je odprta vsak dan v decembru
500 modelov in tipov ročnih ur DARWIL izredne preciznosti - DRAGULJI - SREBRNINA - BISERI - NAKIT iz zlata in srebra - OKRASNE IN HIŠNE URE - BAROMETRI - NAJVECJA IZBIRA DRAGIH KAMNOV IZ LASTNEGA UVOZA
CENE ŠE VEDNO BREZ POVIŠKOV — NAJVEČJA IZBIRA V EVROPSKEM MERILU VSAKEMU KUPCU DARWIL QUARTZ-URE DRAGOCENO DARILO
Kontovei 134 - tel. 225-471



ZERIAli
TRST - TRADICIONALNO POHIŠTVO TEL. 37-838
TRST- UL. S. LAZZARO 1 -TEL. 37-838
CO
•s
c.^
u ITALIA
LzLy tl top