Vrodniltva: ■a Travaika iL 177. I. aaJatr. («>• »krki taii ka raapa^iUaaJa liala). PraJeMajo aa aa plačil* vaakariaa •aaanila «a4i v aaslaranakaaa jaafk«.-' Pla6a aa aa vaako nallfcaa vrat* fr aali .rn aa asaaaila ua« enkrat aa-liaaa, 60 dvakrat, 8 aaU., ie trikrat, 10 a. v. a. — Pa vrh tega ia vaak krM a. aa Ifeaapalj. V Gorici, v p23. julija 1869. do mo vina. TEČAJ III. LIST 29. Izhaja vaak petek. Va|Ja po poiU pallljaaa aa aala let* 3 ralJ., aa p*l lata I goU. *0 aa čelrt leta HO a. Kdor tmm mjm, pla<>» aaaela lata mm* »f.m a., aa 1/31. t g. 30 a., aa Aatrt I. 70 a. Narasli aa plaaia ia raLlaataeiJa *aj ae paliljaja vfcdalllva. Puaamai liali aa praj^jaj* V tiari«* v kukvaraioi k. ftuhar-Jevi aa Travnika po b idNoi, T VsmaJ našo Iz prahu ! 8p. Fr. Zakrajaki. Nokduj jo uradnik pri nekem ministru vlagal profili ju, du bi mu plačo povikšuli, a tim-le priHlavkom, da mora živeti, nMoralo" ? ga vpraša miniatur nekaj v šali, nrknj zuničljivo, „kdo V^mje rekel, da morate, živeti "- Enako ao mialili i nukaj Še mislijo iiHHp.otnikl naši o miših stvareh. Dozdevlje ho jim pač nekako, kakor bi Slovcueo šo pruviee no imel do uresničena »volih zahtev, da, eelo vlado imajo na sumu, čel, dn daje mla: domu porednežu (slov. narodnj pot uho i še veČo predrznost mi škodo ostalim narodom. Tako se čita i sliši _ysak den. Zadostu Hinešno. Vendar nMhov vnor je zustouj, da-si no du so tajiti, da ne bi opovirnl napredka. A kur gre čusa v izgubo s teiu kljubovanjem, poravnava se na opak h tim, du raste v narodu čedalje bolj potrebna duševna krepkost i zuvent. Zgodovina imu svoj tek' i kdor bi liotol zdutno premokniti njen žleb, valil bi Siaifovo skalo. Očitajo nam promajheno število. 'IV ho pač modrf Salomoni I Marsikako starogrško kraljestvo ni bilo veče od kitke angleŽko grofije den denes i pred 300 Spor-tanei tresla so Je nepreštotna vojska porzljauake. No, velemodri proroci, kje jo moč? V številu no vaolojr—v' zavcHti svojih pravic, v zmožnosti i pouosu ^o. j l*u nimate knjig.' Takisto trobijo lo nokatori^.! čeravno bi smel menda človok že npati, da jih je en-, krat pamet srečala. Tak zoprnik, če mil '^iftanjigo*' pokažeš, poreče ti, da ni knjigi: rooi mn psi še, da jo slovensko slovstvo, smijal »io ti bo v zobe, aH bo pa meuil, du 80 ti meša v bulici. To je bo'czeu, katerej se šc ne ve prava pomoč. Slovenec no tirja več, ko, kar mora (meti, i bo imel vkljub onemu nacionalizmu, ki je, čeravno šo mlad, toliko zlega učiuil po svetil, osobito v našem carstvn. Na svojem torčnu torej gospodar, naj bi branil Slovenec svoje pravice, i poizgubljene tirja I dosledno, mož-ko i dostojno. Postava nima pridržkov, torej vae nam mora bit;, kar jc v njej za nas. Veako stvnr, kterej čcbu manjka, ni cela, ni vsa. Proč torej s praznim videzom I Te bosede niso črnogledčevo. Čitalnice so se odprle v obiiem številu, časopisi naši fio se krepko poganjali za to i ono, govorilo se je tehtno v deželnih zborih i celo v državnem, zborovali ao aijajui taborji v obličje najpravičnejšega sodnika, i koliko imamo v razmerji velikih naprav i poganjanj od toga?— Morda nas bližnja priboduost nekaj umiri. Lep, čist i zvoneč naš jezik čaka praktične porabe, rekel bi—ako jo primera dopuščena—kakor bojevit žrebcc, da ga zasede janak. Slovenski jezik je vzrastel iz aobe, ne po kaconi makaronizmn, do Čestitljivega drevesa. Ros lep napredek na tej strani 1 A žalibog, ta lepi i čisti jezik jo še večidel ssmo v knjigi; kajti celo tam, kjer mu je vhod dovoljen, zapirajo ae mu vrata. Ali doni mar n. pr. z lečo že čista slovenščina? Izgovarjajo ho sploh s tim, da ne bi je nmelo ljudstvo. Taki le smo mi sumil Danico, Novice,-Domovino,Slov. Narod itd. pa gladko berč našinci. ErklUre mir...-! Vso drugače ravnajo govorniki pri drugih narodih, Baj bo menda lahko kaj pove tudi lepo po domačo, da ni treba jezika oskrunjati. Nadalje: Koliko jo uradov, kjer Be pifie^ obravnava v našem jeziku ? Nehotoma se mi vsilja nek» pravljica. Nekdo jo povabil znanca rekoč: Pridi jutri k meni na kosilo, čo boš mogel. Prijatel, ne premišlje-vaje globeje teh besedi, ne di se dvakrat naprositi, torej pride ; a ker so bila vrata zaprta, začne kar trkati, ropotati i larmati, da bi mu odprli, ker je bil lačen. Na tu Autider pomoli gospodar glavo skozi okno tor se zadere: Prijatel, kaj le šuudraš tem doli V Ali ti ninem dejal razločno : 1'ridi kosit k meni, če boš mo-Kul V Ker pu skozi zaprta vritla ros ue inoreš do mene, ne ntorom It pomagati .... TO jo zajoc v grmu. Tudi tukiij ho odmevu inti izgovor: Ljudstvo ne umojo vašemu jeziku. Ka) more lorej vlado pri v hoj skrbljivosli i pruvičfioMli, uko se zdele) (ako arguuteulujeV llulijauski |ezik pu sme gospodariti, »Anlcnor polnit.....ul Ravno taku je tu ti i H Aolo. Zato pa, nn da bi pešuli. Oakajle, trkajte, prosite, u pred vsilit delajte. Dosti je prahu, dosti tlela. Priohčcvul bom nekaj člankov, ki naj pokažejo, k jo jo še prah 1 inulil Dobro mi, je došol apis v U8. Imtll „Dom u : nAr0, Vinidarum uatio populosa). Kak razloček v časih! — Imena kažejo tudi mišljenje, omiko i zavest pred-namccv. Primeri : Roma iz grškega pomenja močna, eil-nk, kakor Valencia iz valeo. To jo junaška zavesti ' kažejo pa tudi zgodovino kacega jezika, Imena torej so promisloka i pozornosti na vsako stran vredna. Tedaj znanstveno določiti, to krajuo imo je slovensko, nemško, italijansko, je toliko, kakor bi kdo rekel: Tu bo bili nekdaj Slovonci, Nemci ali Italijani. Nc, ni brez vsega, vedeti, kje so trohnolo i trohuč ko-Hli naših prcdnamcev, kje bo orali, zborovali i trpeli Ijndje, kateri so našo krvi, kje jc donela i cvela naša beseda itd. Res je sicer—i naj bi nekateri to lepo resnice nikdar nc pozabili, kajti bilo bi manj zlega po sveta—da so si vai narodjo bratje k istemu namenu: a Jlog jo naklonil tako, da so Bi Rorodniki bližej. Naša deželica je zgodovinsko silno imenitna. preduo jo Btalo prijuzno mesto naše, bila jo dolina gotovo strategična postaja Rimljanom pri njihovih izletih, šc več pa onim barbarom, ki so drli v one krajo, kjer bo Bliši „ il delce Do leta 1500 bila je naša grofija flamoBtalna. RencČanje bo obiskali večkrat našo domovino z orožjem; tudi Turci bo divjo razsajali po naših krajih. Nercdkoktcrikrat 80 jo prelivala kri ob Soči. Resnica zdi bo, kar pravi g. piaaveo v enem članku, da ao probivalni oziroma raznega plemena. To kažejo podnarečja i šego. Težko je pa zgodovinsko -jezi-koulovske razložiti, kako 80 n. pr. vjemlje ženski aku sati v u s Hpodiije-šlajarskim i srbskim, ravno to velja o zaimečticui datlvu e, m. knjižnega i. Na Srbskem se sliši pogosto meno, teh«, kar priča, du jo do (oval panoimki ccrkovni jezik nu arbski jezik. Toda h k rajnim imenom I Napačna, ker ncslav-junska, jo pisava: Oeaegliann, itohujlia, Tarnava, Tri-cofalo (1), Tmin, Trmi in, Tolmein, Vercoglia, Kanziano itd. Tod bo Slovenci, i alovetiBki naj bi ho j>iBula imena. Ker so pu večkrat zbrušena ali kako popačena, mora jo vzeti jezikoslovec na svojo nakovalo, tlu ne bo čitati kakor v Seume-ovth : S/iaziergilnge nach t'yracur. n Vindobona, quia bonu m vinu m (Uit " Razumeva ho pa .samo ob aebi, da ae uioraja za- Iiiaati imena IcoreniSno, torej uo Tmiu, kar je inonstrum, imjti t, ki ao je obrauil v italj. 7'o/inino i v uemftkoia To Ime t h je koronIČou. V nekaterih imenih ae je obrauil riuozem. bouisi v naAom ali v tujem jeziku : IlenSe, ttonzina, Itonteckein, nri naa Ročinj. 1'luralia taulum: Čruiče (v Crničab), lteiičo (i* Itenč) ao mi no zdč prava, ako ao adjectiva, kakor irJ jo bolj vnrojotno. 'i'odaj po nate uaj ao pišejo imena aaJo. Kako bi ao ainijal Italijan, ki Iii čul: Io vado a Ilenedke, ali Nomeo: leb gobo naob /hinaj. Samo jezikoslovako anunatvo brc* zgodov inatva pa ne zadostuje. Gotovo ao v faroviih, po grudeh, pri znanih alurih druftinah listino, podobe i napiei, ki utegnejo imona raijaauiti. Tudi uutinona »poročila ao dobra - kdor je doivo Ion v leb rečeh, n%) vzame koj jezikoalovako vovuien « roko Znamenito jo tiolkaneko korito, Koče /('»»io v hromfterekem gnitlu lev na tJorilkei11 nradu, foiith« Irke v Vclik^j cerkvi, znainoiiile ao praojjice o Atita i itd. Vao prido na hvalo. Ogl« h,« p,.J»wi.l « tt.mn.lu. PuImJ« I.mIi Jat T .drl - N pr BO lu-li n>4« ll.toj- lilmrao iai^nilnr. "L»i** ml nor..»l.i»^tile knj i-noiii. /Vimoi Trmimr. j«- pridigo«I lamk.j po mor«- r>'um |>o I 1551 kdaj. Ali m Ha aikakorinr uro^ke ■l> . /Uotp. Lu»wk Oik^ ai na K.m.kr«. o. IV.) Pu. zapeljujejo, ao ie limskim homalijam brž podtaknili v-zrok, kakorAou bi vodo ua njih mlin napeljeval; trdijo, namreč, da jo rshuka narodua, da ao Četli iu duhov-Ačina delavce našuntali !!— Povedali imamo Ae to, da je na razdraženo množico vojaščina streljala iu da je nekaj ranjenih in mrtvih. *) /* Ljubljane. DruAtvo „ Slovenija" uaavetuje kot kaudidaLa o novi volitvi deloluoga poalanca za kme-tiAko okolico ljubljansko Vrh nitko g. I'ranca Kotnik a, posestnika iz Vrda blizo Vrhniko. Volitev bo 31. dan t. m. U 'IVebi. Povedali amo v poslednjem listu „l)nm.", da jo doŠol 13. t m. Nj. ekse. podmaršulii Mrtringu razglas, od ..akcijsko" Htrauko v Trotu, ki ga jo on Hiiin priobčiti «1-1 v „ Osa. Tr." Ker v tom razglanu omenjena alratika sama aobo nar bolje opisuje in kot določno republikannko izdaja, zdi se iinm vredno, poslovenjenega natisniti ga ; glaai se tako - lo : „Trlačani! Preteklo jo leto od onega tugouoanc-ga dneva, ko ao ne hinči prearainotiiih atarih načel, diujeiu s služabniki vlade, kakor stekli vanli na uoo-borolono ljudstvo, in ga grozno razkrvavili. Moriveov ni zadela nol>eiia kazeu, in orožji, iz kterega ao še kri meščanov kadi, Ao jo vedno v njihovih rokah, priprav-Ijono za novo trpinčenje Ijudtilva! Triačaui! uc kličemo vam : llaščevanjo. Ojiuimujaiuo vas : Bodite pozorni I Avstrijska vlada, veduo lažnjiva in priaegolomna, slepi vaa z hinavskimi obljubami, in vam ju poslala sum nesramnega in amcAiiega prokonzula, ki v goli ucvrcdOoati javno o Hvobodi blebeče, med tem ko skrivoma piše za ataro llačeuju in absolutizem. Hodite pozorni, Trža-čani I Blagor očetnjave je v ljudskih rokah t Od vseh strau> Kvropo se pravica VHled siljenja nemirnih množic orjaško zbuja. Za vaAo dobro ni mar ni kraljem niti njihovim ministrom —ljudstvo samo mora za lo skrbeti, da ao urcaničijo demokratična načela. Nc vstraši-to ae, ako jih vidite nekoliko, ki se dela ne upajo lotiti, ter pomislite, da pridejo kmalu na njihovo mesto mnogo dnrnojii in pogamnejši. Že davno jo zuano, da dvoraki sopari mam i jo in pačijo — oat&nimo torej' pri Ijndatvu in prepustimo Častdakomuim šušljekom prazno čast v kraljevih palaČiii. Danca pa pred vsetn položimo na grob mladega „ Pa risi "-a venec iz dišečih cvetlic in dragega na gomilo našega ljubljenca nZcchiau-e.<< Ki nune, mouiti, diacite — consulcs l — V razglasih omenjene ako. jake stranke se bero med dragimi lepimi rečmi bcaeda „oarnefici" (rabclj-ni). Ko amo prvikrat to brali, amo ai mislili, da ao ti rabe Ij n i postavljenei vladiui, polirija in njeni organi, vojaki itd. Se le te dni so nam je ta atvar pojaanila: Kabcljni an okoličani Tržaški — Slovenci I V torek, 20. L m. ao peljali 4 kmečki fantje iz Ricmanov z enim volom neke plesne pripravo, ki ao ai jih bili izposodili v Trata za aomenj 18 m 19. L. m. Imeli so na voza angležko zastavo in ua klobukih peresa modro-belo-rodečo in bili praznično oblečeni. To je privabilo k njim na ribjem trgu nekaj ljudi, ki so začeli zmerjati jib; množica je vedno oarašala in izmed nje je bilo dišati vpiti : „Carnefiei"! „Alla forea* itd. BCarucfici" so tedaj Slovcnci ! To vzemimo ai na znaaje. — Hvala Itogu, da je 13. t m. vojaAčina v okom priAla kakor-Aoim koli rečem, ki bi ae bile ntegnile zgoditi. ^Sprave" lab-mske bi gotovo ne bilo videti veliko. V Borsni dvorani bo prih. nedeljo katolUki zbor. Ustanovljeno je uamreč v Trstu katoliško društvo, ki ima biti Jez predrzni oudašnji brez verski stranki. Iz Zadra. Vrli aarodojak M. KI*vi, imenovan ia Aolsk. nadzornika v Lsiro, ae je odpovedal lej alnihi, kajti je očitno, da so ga hoteli le zalo tje poslali, ker jc bil italijauaki (nli Lako imenovani aatonomoi) atraoki v Dalmaciji kot vodnik alovanake alranke v dež. zbore na poti. — Tiste postave zarad realnih šol, ki jo je iaui večina Zuderakega d. zbora vkljub protestu .Slovanov potrdila (Slovani ao o Usti priliki ie zbora niti), mi •) Fovol rab^ki f» aala ptarin, la |a nek »Jrl Ibln i upora I »olrj IrpMji »mrl. foliafi |>t 4« p j< Ui artrcii tkcali, d. U 1 .c BufcU. li M J« okead ua. fr. prav. e«air pretrdi), ker ne daj« slovanske«« jeziku, kar mu |M> §. 19. d. «n. postav gre. "" Vnasjodežefu *" *"' Francosko minister »top j« sostavljeno, pa, kakor imena in značaji kaži jo, bode le začasno, za preatopno dobo, dokler no izpolni Napoleon svojih obljub zastran novih Hvoboduostuih privolitev. Oopls. Iz Sežanskega okraja. F. JI Dne 16. t m. smo volili svoja zastopnika v okrajno šolsko svetovavstvo. Vdolelilo se nas je 13 svetnih učiteljev' in mnogo du-hovskib. Izvoljena sta gg. Ignac Kavčič, učitelj v Sekani, in J. Hrene«*., duhovnik v Dulovljah. *) Nadjaino se, da fle bota ta dva naša izvoljenca neutrudljivo I M) tegovala za razširjanje in povzdigo prave šolske omike, pa tudi za zboljšanje materialnega stanu našega ljudskega učitoljstva. Pa tudi še neka druga težavna naloga čaka novih šolskih oblasti, in na vso moč Ao bodo moralo vpl -rati, da jo zmorejo, to je, da uiugajo nemarnost mno -gib starišev, ki otroke raji za Živino ua pašo pošiljajo, nego v šolo, ktera jim jo trn v poti. Ooi menijo, da jo le učiiclj tako siten, da jim otroke od domaČih opravil odvrača. Sirova nevednost, v kteri so oni odrasli, zamašila jim jo oči, da koristi šolo no vidijo; pa aaj, če je ne vidijo, potipali bi lahko z roko živo njo potrebuost, ker jih to, da no znajo brati iu pisati, V-uak hip ne namo v zadrego pripravi, temuč jim tudi mnogo škodi, kor delajo drugi ž njimi, kar hočejo. Težko jo verovati, da ae kdo po zimi solnca varuje, pa vendar je taka: tisto svetlobo in gorkote, ki iz o-iniko izvira, sn nckleri naših ntaicjih ljudi trdovratno ogibajo. Pa naj oni ostanejo v ncuiiionti, če Že hočejo, škoda bo lo njih—hudobno pa jo, da omiko svojim o-trokoin no privoščijo. Mi učitelji smo storili, kar postava veleva: naznanili smo učence, ki iz šolo izostajajo; ali kaj pomaga? Stariši teh otrok ho hudujejo nad učiteljem; radi bi ga morda še odpravili, ko bi mogli. Sliši sc, da nck-teri celO grozijo: Pojdimo, poderiino šolo, da ne bo ta pro.....šOumaštcr otrok v šolo silil; saj smo mi gospodarji naAih otrok. Drugi zopet pravijo: Saj šo gospodje iz kaneelije nas nc silijo tako m >fno, kakor ta sitni nAoumaštcr". Izgovarjati pa znajo ti taki stariši sebe in otroke tako zvito in, čc treba, lažnjivo, da na zadnje je sam ubogi nčitelj vsega kriv, in da mu na-kopljejo še zoprnosti med sosedi. — Se veliko bi hotel povedati, pa prežaloslni so taki glasovi za sedanjo dobo. Bog daj kmalu boljših časov gledč na vapeh šolskega poduka in glcdč učiteljev. Domači novinar. (Za deželno kmetijsko iolo v Gorici) jo imenoval si. deželui odbor po dogovora s kmetijsko družbo — kakor amo žc v poslednjem lista incmogrcdč povedali tudi italijanskega ravnatelja profesorja Imč mu je dr. Karol T. A. Ohlsen, kteri jc zdaj profesor teh- I ničnega uči lišča ("realke) v Sondrio u; bilje poprej urar-novavni komisar kmetijskih tičilišč v provinci j i Nca-poljski, izučil sc je na kmetijskih akademijah v Pop-pelsdnrfu in llohenheim U; dalje jc dopisujoč ud francoske kmetijske družbe za kraljevino Italijo; priobčil jc žc tudi mnogo znanstvenih kmet. spisov. (Armadin nadzornik in /m. svetli nadvojv Albreht) jc bil v saboto 17. L m. v Gorici; prišel je ogledat tu -kajJnjo posadko, ktera jo v ta namen na Rojicah svojo vajenost pokazala. ('/'. F. baron š-obel), c. k. podmaršal, vit. rodov Marija-Tcrezi.incga in l«eopoldovcga in družili vnanj.h, cesarski ključar m 2. lastnik peškega polka št. 6l, ki jc že ihilj časa v Gorici stanoval, umrl j e 12. t. m , 71 let star, v Heljuku, kamor jc bil šel v toplice. (Na protest tistih „100* GorUanov) zoper mnoge dopise v Tržaških časnikih, kterega smo omenili v poal. I. „DomM, ogl.isil se jc pred nekimi duevi v .Ciltudi- Sliiimo. da ■« J« «olilev »ud nAl formalna«)! na viiU-in mestu ia •cvdjiTno ipoziula, in da m boda ted^J ie eiikrat volilu. Vr. " uo-u" drž. poslanec, g. dr. Psjer, trdeč, du on ni'še leto in dan v mkakl zvuzi s Tržaškimi vroduištvl (letel jo namreč v nasprotnem taboru sum na dr. P.-a). Štev. 164 -Trioslor Zcitung-o" od 20. t. m. pa jo priuosla v sredo dopis, v kterem so oni protest hudo rešota. Bero 80 med drugim v leni pojaHiiila, du .*! izmed tiatih, ki ho pod undanjo ruzložbo v n Citt. " podpisani, ŠO pi-nali no znajo, 25 da jih le z velikim trudom za silo svoje ime podpisati zna ; mnogi da nikdar nobeucga čaa-■nka uo berejo, ukor nobeden pu du nI zmožen čus-mške Hoslavko razumeti. Vjeti da so no dali podpisniki a tem, da ho jim jc reklo, da gre za okrožnico nie-rečo ua zholjAaiijo jako plitvega zaloga tolovudakcga di ušiva. V imeniku podpisnikov da ho nahaja ime...... zraven imena poliliškega kazujeiiea itd. Toda naj okrnj-Aniuo naš posnetek ; nočemo raziiaAati nadrohnosli iz domačega prepira naAih laških strank, kajti dopisi taco iievšečnib osebnosti od dne do dno očitnejše molč. Oaa bi bil, da bi hc od obeh strani odjenjalo od le pol< mike. Ako jc roa, kar pojuHiiilo v ^Tricalorci" trdi, du ju večina tiatih, ki ho protest podprnali, lako neomikaua, no vemo, ali je prav, da ne iz takega apna in pnuka politična mavla nareja. Naa vno te homulijo Goriško nič no zadevajo, zato ao ui llidi „Doiil.u od začetku nič r.mr.oila •/.* njo ; -/.daj pn, ko jo po mestu za rud teli dopisov že prav nekak krop, morali hiiiii jih kol časojiisci o-meniti. Sicer pa jc naše stališče v loj zadevi ncutraliio. (Kujitijaka m ol/rtnijska zbornica ti Gorici.) Nj. vel. je blagovolilo potrdili izvolilcv g. barona Unktorja JC ilter j a Zahonjskegu za predsednika zborničinegn. in g. Andreja 1'auletig a za pndjiruditcduika. (l)uhavska pomotna družba — „l'u> Sovvegno" — v Gorici) jo imela I. in 16. t. m. občni soji. Prva je bila navadna lelua ter se je volil uov predsednik. Izvoljen jo gosp. Lovrenc Fertout, prof. verstva na giunaziji iu dožclno Aoliki svetovavec. V drugi seji so so popravile nektere točke v pravilih, uicd drugimi ta, da bodo prejemali odsihmul bolni udje, mestni in zuiiajinestui, vsi enako po HO soldov na dan skoz dva mcsoca (ho mestni 70 h ., zunajmcHlni 50 s., kakor do sedaj). Pravico, oglasiti sc za podporo, iinajo udje, kakor do sihmal, čc so žc več ko B dni tako bolni, da no morejo mašo-vali. Ako se nadloga daljo ko 2 incsccn vleče, ali pa, ako je bolezen ali ho okoliščino bolnikovo take, da še zdatnejšo pomoči nujno potrebuje, ima ravnateljstvo pravico, izplačati inu izreden znesek do 30 goldinarjev; občni zbor pu — redni ali izredni — dovoli lahko, kolikor hoče, izredno podpore. - - Naj važnejši sklep pa, ki ga jc zbor 16. t. m. potrdil, in kterega'amo vsi jako veseli, je ta, da ao sc izvolili trije udje (ravnatelj bo-gosl semenišča, dr. Hrast, nudškof. kane., g. Hi. Bensa, in nadšk. cerkveni raČunar, g. Št. Kofol,) kteri bodo z ravnateljstvom vred prelehtavali, kako bi sc dali dohodki družhini obračali in kako bi bo moglo priti do tega, da bo moč že v kratkem čami vsaj bolebovim in potrebnim udom, kedar pojdejo v pokoj, kak donesok k pičli pokojuini dajali. Nadjamo sc, da bomo imeli v malo iclih ali desetletjih znamenit nadškofijski pokojninski zalog In čaai so taki, da si ga mora vsak duhovnik želeti. (ItouSka /ara) je razpisana do 24-. avgusta 1.1. —■ Za administratorja je imenovan č. g. Andrej Vuga, vikar v Trenti. (g. fitr/an Skadnik), farni administrator v Št. Lov-rcncu (v BrddiJ, ju po dolgi bolezui 11). L m. umri. 'K riJiž<) soldov ; zajiopudck jo sam priporoča. Slavni Jovan Vesel Koseški jo poslal „ Matici" razun dodelane, ,, Mesinske nevesle" UO lr. nikjer na-tumjrnih pesmi; v kratkem jej pošlje Ae drugo spise, in vse brez hnnorara. Trikrat slava mu I ltuy.|>iH diu-ll (|>r©n»yov). I)a se polajh v kraljevinah ia deielab t drla* arm zbora zsslopauih razširjanje sriloreje — ktera piiuaia tako lep dobiček oepreinožuim ia abozim, ia s ktero ae lahko tudi mali posestnik peča ter da ae podprt doličao prizadevanje svilorejskib draštev, aa-znanja ae oz podlimi postave od 5. junija J 869 D. Z, tlet. 96 str. XI.II ta le razpis daril. 1. Odločenih je H tako le razvrat jenih daril w zlatu : I. darilo od 400 cekinov 1 „ „ 300 „ 2 darili po i"00 „ 4 daida „ 100 6 „ 60 „ 2. Za prvo darilo od 400 cek. se lahko oglasi, kdor jr naazdil I.V000 dreves; za drugo darilo od .100 cekinov, kdor jc posadil |2,(KJ0 mar«; ralrclje, 200 eek., kdor je zaaadil 9000 j/rrrcm; za eoo četrtih daiil zadostuje dreves ; Ža eno petih daril sc zahtev* 300 dreves. Kedar kdo za darilo prosi, motajo hiti drevesa za en palec dcl»cla. .1. Ni treba, da bi bila vsa drevesa skupaj na e-nem mestu posajena ; ludi ni zabranjeno, če hoče gospodar zraven uiurh Se kaj drasega saditi ali sejati. Vsak, ki ae za darilo poganja, ne more, ko eno samo dobili, iu lo, samo va lake nasadi Ive, ki so po razgla-šenji trga razpisa nastale ia ki so v okolici ene župa-nijc. ali chc^i d tlečega se posestva. 4. Ko bi ostal razpis cuega ali več vitih daril brez vspcba, prestopi ae na blitnjo nižo vrsto daril ; mo iu isto darilo pa sc ne sme razdeliti med več po-ganjaveev. 6. Za darilo se oglasi lahko vsak poseatnik ali pa lisli, ki je v njegovem imenu za dosego darila potrebno Al c vilo marb nasadil, tako tudi vaaka družba, ktera sc združi navlašč v ta namen, da se za darilo poganja; poganjali se smejo takisto tndi cele občine in vasi, kedar gre za murbe nasajene na javnih prostorih, pokopališčih, drevoredih itd. 6. Darila je poganjavee tem vrednejši, čim bliže obljudenih krajev so njegove murve, sieer pa odloči večina mnrb, in pa to, kako so gleštane, kako se po-škodjenja vAru jejo, in pri enakih okobščinab to, kake sorte so, kako stare in močne. 7. Prepuščeno jc, da so nasaditve deloma viso-ccga, deloma nizkega debla, da le Jo vseh skupaj toliko, kolikor jib jc treba za dosego darila. 8. Nasaditve, na ktere se bo smel opirali poganjavee za darilo, morajo hiti napravljene v»aj do leta 1874. Darila sc bodo prisojevala v letih 1876 in 1877. 9. Kdor se misli poganjati za kako darilo, treba, da naznani to c. k. ministerstvu za kmetijstvo na Daoaji nar dalje do konec leta 1874, in sicer po posebnem oglasilnem listu, ki ga dobi od imeuovanega niinisterstva in ki se bode dalo priobčiti tndi v ,,svi-lorcjskcm časopisu" f„8eidenbauzeituug "). Na prepozna oglašenja sc nc bo gledalo. Da sc je kdo res za darilo oglasil, potrdi miuisterstvo in pcšljc mn to potrdilo. 10. Med letom 1876 bo komisija od e. k. mini-sterstva za kmetijstvo imenovana v pričo poganjavca za darilo na uiestu samem nasadit-; v pregleda vala. Ta komisija se bo ravnala po poduku, ki ga dobi, in poda svilorejski komisiji, česar treba, da bo mogla nasve-tovati ministerslvu, komu Be imajo prisoditi darila. 11. Vsak, kdor sc hoče poganjati za darila, jc dolžan preiskovavni komisiji, če ona to zahteva, pojasniti vse, kar sc liče njegove nasaditve. Pismena pojasnila in pismene vlogo se pridenejo preisknvnvncmu protokolu; kar kdo uslmeno pove, zapiše sc v zapisnik. 12. Če ima gospoditr ugovarjati temu, kar je komisija o preiskavi našla iu na protokol vzela, mora že o preiskavi to storiti, in jc dolžna komisija ugovore njegove v zapisnik sprejeti. Na pozneje ugovarjanje (reklamacije^ se ne bode jemal ozir. Na Dunaji, 17. junija 1869. Od e. k. ministeratva za kmetijstvo. Poplava od 24. ni^ja 1869, fcnfcs naj se aravad tsmljiliri (fruntai) davek. Oddelek II. Zviševale«. §. 7. SrediSbsm vodba. Najvišo v od bo ceailvenik opravil po imel finančni minialet, ki postavi srodišČae (osrednje) nadzornike, da bodo gledali na eeuitveaa dela v vsaki deželi. rod predsedstvom finančnega ministra ali njegovega namestnika so aapravi središčna (osrednja) komisija z odločevalnim glasom za naaacu, ki ga la postava (8. 39) piše. Središčna komisija bo iaacla razen predsednika še 36 adov, od kterih izbere finančni minister i2, v ktere so pa lndi središčni nadzorniki všteti; 6 adov izbere gospčaka, 18 adov poslanska cboroiea za čas, dokler eeuilev Irpi. Udje. ki pridejo na poslansko zbornico, volijo sc lako, da izvolijo za Čcako in Galicijo jk> 2, za droge, na državnem zbora zaslopane kraljevine ia dežele pa po enega ada poslanci iz leh dežel, a poslanci iz Trsta m Istre volijo akapaj enega. Udom središčne komisije poelavi finančni minister ia izvolili gosposka pa itoslanska zbornica, poslednja lako, kakor je gori rečeno, ravuo loliko namestnikov za čas, dokler cenitev trpi. Zbornici državnega zbora pa pri svoji vo-Jitvi ni, da bi morali iz svoje srede voliti. Za poročevalce aredišue komisije, ako ae za kak primerljej kaj drnzrga ne akleae, bodo nradoiki, ki jib finančni minister postavi, kteri pa, če niso komiaijui udje, nimajo odločevalnega glas*. Središčna komisija ima pravico, da si, če je Ireba, privzame zvedence s posvetovalnim glasom. §. 8. Detelua komisija. Za eenilvena opravila vsake dežele se postavi po nsvadi pod predsedstvom političnega deželnega poglavarja ali njegovega namestnika de te I na komisija, v kteri bo razen predsednika še šest do deset adov z odloče-valaim glasom; ud leh pokliče eno polovieo finančni minister in sicer najmanj pol iz plačevalcev zemljiškega davka, drago polovieo pa izvoli dotiČni deželni zaatop (zbor). Komisijskim udom poelavi finančni minister, oziroma dolični deželni zbor ravno toliko namestnikov po ravno tiatem načina. Poročevalca deželne kooaisije izbere finančni minister, ali on, če ni komisijski od, nima odločevalnega glasA, Deželna komisija za kske primerljaje tadi lahko posebne poročevalce postavi, ter ima pravico, če je treba, privzeti ai zvedence a posvetovalnim glasom. Deželna komisija ima razen prarie in dolžnosti, ki ji po tej postavi posebej prihajajo, gledati na to, da se prreenitcv in veMiitev v deželi povsod enako opravlja, ter naj iz tega namena po poslanih svojih udih oa tanko poz ve zcmljine in kmetijske okoliščine svoje dežele in sosednjih deŽelA, ie odpravi napake, Če se klere pokažejo. V tistih deželfcb, v kterih se zavolj njihove velikosti preeenitev ne more po eni deželni komisiji opraviti, nsj se postavijo deželne podkomisije, ki naj se sestavijo takisto, kakof deželne komisije. V tem primeiu se pa tako deželni komisiji, kakor podkomisijam odkaže poseben okrog, i kterem ima vsaka njih svojo nalogo, samostojno spolnjevati. Deželoa komisija ima pa vih tega še dolžnost, da vselej ve, kako dela deželnih podkomisij napredujejo, in da vsaki predlogi, ki jo podkomisije pošljejo do sre-dišne komisije, pridA svoje mnenje z ozirom aa celo deželo. Postaviti ceželne podkomisije, odmeriti vsaki njeno okrožje, določiti, koliko adov bodo imele deželne komisije in podkomisije, lo grč finančnemu ministru, ki se zmeni popred z doličnim deželnim odborom. §■ 0. Okrajna — cen i In a komisija. Cenuvena opravila vsakega ceoitvcnega okraja se Izročč ceniIni komisiji pod predsedstvom euega načelnika ali njegovega namestnika, klera dva izbere fiuančni iniuisler. _(Dalje v doklad i).__ Ooklada listu 29. „ Domovino" 23.Juiya 1869. Ta komisija Aleje razen predsednika ie osem udov, ki bodo imeli odločevalen glas. Štiri nje ude izbere finančni minister, ki mora na vsaj dva izmed plačoval-ccv zemljiškega davka ociiitvencga okraja vzoti. Enega uda izvolijo tisti poaealuiki iz ceuitvenega okraja, ki največ zomljišlicga davka plačujejo; tri ude pa, čo ima dežela okrajne zaatope, okrajni odbori. Kjer jo v enem oouitvenem okraju več okrajnih zaslonov, tam stopijo vai okrajni zbori v on voleČi razdelek. Kjer ni okrajnih zšstopov, tam izvolijo Iri ude občinska starešinstva (župaualva) ooiiilvonega okraja. Volilno pravico imajo med posestniki, ki največ zemljiškega davka plačujejo, listi, kteri plačujejo skup '/« vaegu zemljiškega davka v cOultveueiu okraju, ,in, ko bi takik bilo več ko 20, ima to pravico prvih 20, ki največ (ega davka plačujejo. Prav tako sc izbere tudi ravno toliko namestnikov po finunčiiein ministru, oziroma po volečih ruzdelkih. Komisijske poreče valeč za opravila kmetijsko in guzdne cenitve postavi linaučni minisler; ali oui, čo niso komisijski udje, nimujo odločevaluega glasi. Kadar pojde za gozdno cenitev, sme si komisija privzeti goz durske izvodenee. 0 10. Vladni opravniki (organi). Opravniki, ki jih fiuaiičui minister za deželno in okrajne cenilnc komisije postavi, morajo, ako je koli mogoče, biti domači iz listo dežele, vsikakor pu laki ljudje, du so z uziroin nu kmetijsko izvedenost, kakor tudi c uzirom na jezike, ki so v couitvonom okraja na vadili, popolnoma kos svoji nalogi. §. Mirjalci ( m Srci). Tako deželni, kakor okrajni oenilni komisiji se za zemljemersku opravila pridajo morjulci, kolikor jih bo treba. §. 12. Kdaj smejo komisije sklepe delati in kako jih delajo. • V vsako komisijsko sojo mora predsednik vse ode, in ako jo kteri za stanovitno zadržan, njegovega namestnika povabiti. Komisija je uBtanovljeuu iu sine (je zmožna) sklepati, ako jo razcu predsednika vsaj polovica udov pri-čujočih. Ako bi so pa v eni seji ne inoglo sklepati za to, ker jc premalo udov prišlo, naj se v prihodnjo sejo vsi udje pismeno povabijo s pristavknm, da se bo v li seji sklepalo brez ozira na to, koliko jih bo pričujočih. Komisije delajo sklepe z nadpolovično večino glasov tislili, ki so pričujoči. Ako so glasovi enako raz-deljeui, obvelji tista misel, kteri predsednik pritrdi. Ako ni moči dobiti nadpoloviČne večine glnsov, naj bo glasovi za najvišo številko prištevajo glasom za naj-bližo nižo številko, dokler bc za to ne dobi nadpolo-vična večina glasov. §. 13. Dnina in polnina Komisijski udje in privzeti izvedenci smejo, ako niso po opravilu državnih uradnikov zravon, za tiste dui, ko imajo res opravili pri komisijskih ogledih in posvetovanjih, iskati pri središčni komisiji 10 gld.," pri-dcželui komisiji G gold. in pri okrajni ecnilui komisiji •J gold. dnino; tudi jim grč povračilo voznih slroikov, ki so zavolj teh opravil potrebni, in sicer I gold. za vsako miljo. Zastran tega, kaj imajo iskali državni nradniki, kteri imajo pri komisijah opraviti, naj so ravni po obstoječih pravilih. {j. 14. Odkod te plačujejo stroSki ua preceni t ev in vcenitev. Tako ta plučila, kakor ludi vse drugo stroške za precouitev iu vcenitev bo trpel državni zaklad. (Dalje prih.) Zahvala, t V hritkosti hladi ranjeno srce omilovniije družili. Tako jo Ij^ju blagodušno sočutje Toiniueev v obilno loluZbo m o p i rodovini, ko ji je nemila smrt te dni enega njenih Adov vzela. Naj jim torej 10, — kor vsakemu posebej nc morciu, •— varno skupaj izroAeiu arčno svojo zahvalo. V Tominu, 11). julija IK(ti). Winkler. Borani kura 21. julija Mcttall. <13:1)0; narodno posojilo 73: ; l>ondon I2ft:40; adžjo arobra 122:35; cekini 6: 94. V Gradcu 17. t m. »O. & O. 02, *; Na Dunaj! 17. t. m. *A, -nia - KIUIUM*. Dirse mit dem feinstea* llavanna Aroma imprlguirlen lllšllrr erlheileu, als Kinlsge ia Gigarroiikialeii vervreudel, den darin bcfiudli clien Cigarren oder Tsbaken, selbsl von der minJrilen fiorte, sehoo nacb 2 Tsgen eiu an-tjciitJiHiet havannmtrtigee Aromtt, so dsssselhst der Kenncr davon getlascht wird und cine celile llatKinna zu raucken vernic ini. Kin lilatt IjenUgt, um 2f> HtUck (\garren in 2 Ta gen zu aroriatisircn, und ksno mil einem Hlatte die-ser Vorgang lO mal wiederholt »verden. Un-gebraucht zvriacben Pspier anlbewsbrt, verlierl das lilatt seine Kigciiscbaflen uicht. K* aibt (Liher kein bttierct Militi, um ftir toenig Ueld gut umi feln zu raucken. Haupl-Depot flr Deutschland and Osterreich bei 0. llanser, Wien, ■ariakilfer»traa«e Nr. I«. Verseudangen nseb der i'ruvinz gegeu Einaendung des Betrsgea oder Po»tnacknahyic. Freis : Eiu Paqoetfentbsltend C Sttlk) inclusive Emhallage fl. 1.00. Weniger wio ein Paquel wird nicJit abgegeben. WiederverkUufer erhalten bede utonile Percente — Nl«4rrlac«a iverden Ia allea llildra Of •lerreicht •eaiiehlaaSi «rrlcht«t Avisol Da dieser Artikel beaonders in Deutschland aehon atark iiachgealimt vrird, so vvird vor aolehen En.cngnissen, die mit den cehlen llavanna- Aroma- BUUtern keineu Ver-gleieh auahalten, im Intercaae der P. T. Con-aummenten gcvvarnt. Et gibi kein besserei Mhtel, um fQr wenig Geld gut und billig zu rauchen! Goetilnica (nekdaj Trojer-ieva) na trgu av. Antona štev. 1 v Dunajskem predmestji je odi. februarja t. I. vnovič odprta in z dobrimi vini in izvrstno kuhinjo oskrbljena. — Nizka cena jedi in pijač, urna postrežba in pa dobri konjaki (štale) vabijo vljndno čč. goate, kterih gre torej prav obilno pričakovati. Alojzi Praprotnik. Prodajavnica ma*xrijalnega in barvnega blaga zraven kavarno „ Commcrcio," blizo cerkve sv. Ignacija na Travniku, jo vnovič odprta in bogato' založena z vsem, kar spada v to vrsto blaga. — Postrežba bo hitra in dobra, ceno v primeri z drugimi te sorte pro-dajavnicami nizke; torej je lahko zanašati bo, da bodo obiluo kupov avcev va-njo zahajalo. P) Soln^no-rožni (arni^ai) va-i-ovaviil Krogci proti kurjim očesom; ' naprav^a jih Ukdrnik O- Galleani v Hllaaa Posebno dobro, ksr imajo ti novi vorovavai krož-ri, je prvič to, ds niso usrejeui iz bombaža, ampak iz ovije vidne, in drngič, da je lepež (kar je primljivo ■ta njih) napravljen iz pravega izlefjca iz eolmtne rože (antike), kteri ozdiavi vsako vnetje, ter stori, da sc karje oko v krstkeui času od kože loči. Kaj vcČ o leni se nabsja v jHiduku, ki je krof ceni pridjao. — Kos škatla z /2 malimi kroiei velja 40 mjlilov, C na škatla z. /2 velimi krožci I gobi. 2ft šoldov. — Dobiva se La lek v Milanu pri iznajdniku 0. (Jalleani a, v ulici Meravigli ; v Gorici v Icknruipi Ponloni m, kjer je zaloga vsakorinib zdravil iz domačih Ia zunanjih dežel. Rsalllnakl obliž (flsiler)) tznatel ga V. Tokru, dober ia rane, uUia fiurej in ozebline. Ta flašter ima me dvaemi enakimi nar ved zdravilno moč in je vreden, da se šteje za prvega a^d do mačimi zdravili; nobena hiša bi ne smela bili brez njega — Poskušnjc, ki so se delale s tim obližem po bolnišnicah, so pokazsle, da se dajo i njim v kratkem času za dobro iu brez škodljivih nasledkov ozdraviti ne le vsakoršne rane, tomuč tudi občaana a lesa (kronični ton), če jih kdo žc ludi 10 do 15 let ima.— Ravno tako ae je izkazala posebna moč lega obliža tudi pri nar huišib ozeblinah. Turi, kakoršni koli, amo-lika (žlezni "otOu) in tako imenovsni črv ne potrebujejo, če se ta flašter rabi, kot malo dni, da dozori in da človek ozdravi —'Glavna zaloga za naše kraje je v gosp. Ijodttvik 'K.Urnerjeoi leksrnici (spoteki) v Gorici na Travniku in pri PonUmi-u v Kaatclu. — En peti ko* velja 60 toldov, eu manj i i 25 toldov. — V Ceroinjanu se dobiva pri g. Lovieoni-u. Pravo solnčno-rožno (itrn,i6no) platno lekamika 0- Galleani-a v Milanu, v ulici Meravigli (Ukarnica 24) Ta obliž (flašter) je naj boljši pomoček, da se odpravijo žulji in trda kaža; da so ozdravi itaelje na nogah, kedar so spotjene; dober je ludi proli kurjim očesom in ojstri koži; i njim se zdravijo rane, otiske, opekline, revmatnične bolezni (protin) in potika, liiaj, spahki in odprte ozebline, tndi potolaži stare bolečine in zlasti v bodrih. — Žo brž prvi dan, ko ae začne rabiti ta obliž, čnti se precejšnja pojajšba, in, če ga dalje npotrebuješ, ozdraviš za trdno. — NB. Vsakemu dvojnatemu kosu tega solnčno-rožnega platna je pridjan poduk, kako naj se ž njim dela. Na tem poduku je podpis lekamika O. Galleani in suhi pečatni vtisek : O. Galleani, Milano. En dvojnat kos platni* velja 50 toldov s.v. t^r* V Gorici ae dobiva v leksrnici pri Pontoni-u, kjer jo zaloga vsakoršnih zdravil iz domačih in vnanjib dežel.