Bernarda Škrab ar, detektivka ■o -r<"> im Ig str. 2(3-27 -c-■r- SPORT Mali kristalni globus v rokah Tirna Mastnaka str. 18 poHifim mm St. 11 / Leto 74 / Celje, 14. marec 2019 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Rdeče ulice kot znamenje podpore V znak podpore in razumevanja ter sprejemanja drugačnosti so se v soboto številne ulice obarvale rdeče. Petemu vseslovenskemu pohodu z rdečimi baloni so se pridružili tudi v Celju, Velenju, Laškem in Šentjurju. Namen dogodka je osveščati o redkih boleznih in hkrati opozoriti, da si ljudje z redkimi boleznimi Drugi na svetu str 4 zaslužijo enakovredno mesto v družbi. str. 2-3 I Majice iz Celja na preizkušnji v Teksasu str. 41 Akademija zdravega življenja šport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom. Radiem Celje in 24alife™ str. 30 GOSPODARSTVO str. 5 NASA TEMA> Prometna ureditev zakonita, a je tudi varna? ROGAŠKA SLATINA Milijonske naložbe za večjo prepoznavnost str. 9 AKCIJA Wfi NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT str. 35-37 ODKUP MESNATIH, DEBELIH IN ČRNIH KRAV! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ODKUP CELOTNIH GOVEJIH ČRED IMA GOSPODARSTU. PLAČILO TAKOJ!!! Foto: SHERPA ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € davek (bio + 0,25 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,60 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (dO 0.25 €1. TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! jf*\> Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. . d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana O _ > LU > X CM 2 AKTUALNO ZADETKI »Bil sem zaljubljen v tiskarstvo in če bi se še enkrat rodil, bi zagotovo bil spet grafik. Preprosto uživam v svojem poklicu in pri svojem delu.« Srečko Jesenek, lastnik in direktor tiskarne »Odkar sem začela delati kot detektivka, skušam v javnosti razbiti mite, ki jih gledalcem prikazujejo filmi in nanizanke, v katerih ne manjka pištol, hitrih vozil, žgečkljivih prizorov in lahko rešenih primerov.« Bernarda Škrabar, detek-tivka »Ko govorimo o prometni varnosti, je treba vedeti, da se moramo izogibati >za-časnim< rešitvam.« Roman Krajnc, profesor na srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko v Celju »Otrokom veliko daš, če rastejo v družbi živali.« Barbara Narat Polanc, vzrediteljica »Veseli smo, da smo pokal vrnili domov. Zdaj ne smemo popuščati, pred nami sta še vrhunca sezone.« Borut Kop, predsednik Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna 1 PETEK 01 15 X 0 SOBOTA I I NEDELJA Jf \ 1 / 18 2 O Rdeči baloni preplavili V znak podpore in razumevanja ter sprejemanja drugačnosti V soboto je mariborski Zavod 13 ob mednarodnem dnevu redkih bolezni v 15 mestih po Sloveniji organiziral že peti vseslovenski pohod z rdečimi baloni. Namen dogodka je, da javnost spozna otroke s posebnimi potrebami in premosti strah pred njimi. V okviru vseslovenske akcije so bili pohodi tudi v Celju, Velenju, Laškem in Šentjurju. Pohodni-ki so letos ljubezen in upanje prvič ponesli tudi po ulicah Zagreba in Beograda. Rdeč balon, ki simbolizira upanje in ljubezen ter označuje posebne otroke v družbi, je tako povezal tri različne države in 17 mest ter združil več kot 1.500 ljudi. »Če bo en sam človek na naše otroke začel gledati drugače in jih bo videl v luči, v kakršni jih vidimo starši, potem smo namen zagotovo dosegli,« je dejala direktorica zavoda in organizatorka pohoda Petra Greiner. Namen dogodka predstavljata osveščanje o redkih boleznih in opozarjanje, da si ljudje z njimi zaslužijo enakovredno mesto v družbi. S sprehodi po mestnih ulicah in z druženji v objemu ljubezni ter upanja želijo organizatorji, ki so pri izvedbi podprli Zavod 13, ljudem približati drugač- V Celju se je pohoda udeležilo skoraj dvesto podpornikov. Redke bolezni so kronične, napredujoče, povzročajo okvare in so pogosto življenjsko ogrožajoče. Večinoma so neozdravljive. Na svetu je približno sedem tisoč redkih bolezni, 80 odstotkov jih je genetskega izvora. To so bolezni, ki prizadenejo pet oseb ali manj na deset tisoč prebivalcev. Za 95 odstotkov redkih bolezni ni zdravila ali zdravljenja. Kar 75 odstotkov redkih bolezni prizadene otroke. 30 odstotkov otrok z redko boleznijo umre, preden dopolnijo pet let. nost. Jim približati otroke in odrasle s posebnimi potrebami, da bi lažje pristopili k njim in jih obravnavali kot enakovredne državljane. Častni pokrovitelj letošnjega pohoda je bil predsednik države Borut Pahor, ki se je pohodu pridružil v Mariboru. Posebna lepota V sklopu akcije osveščanja o otrocih z redkimi boleznimi in s posebnimi potrebami je Hu- manitarno društvo Enostavno pomagam v nakupovalnem centru Planet Tuš Celje pripravilo razstavo fotografij Urške Golob, naslovljeno Posebna lepota. Na razstavi je 32 fotografij otrok, ki imajo redke Srce za srce: akcija pomoči za žrtve nasilja Denar bo namenjen Društvu regionalna Varna hiša Celje Začela se je humanitarna akcija Srce za srce, v kateri je mogoče donirati denar za Društvo regionalna Varna hiša Celje. Akcija se je začela marca, ker je ta mesec že tradicionalno posvečen ženskam. Te so pogosto žrtve nasilja, zato je pomembno osveščanje o tem problemu naše družbe, saj je nasilje nad ženskami in tudi nad otroki še vedno pogosto skrito izza štirih zidov. Varna hiša omogoča nastanitev in psihosocialno pomoč žrtvam nasilja in je edini tovrsten projekt na območju celjske regije. V projektu je mogoče denar donirati na dva načina. Znesek je mogoče dati v simbolično hiško Srce za srce, ki je postavljena v celjskem Ci-tycentru, ali ga donirati s SMS-sporočilom s ključno besedo VARNA5 na 1919. S tem sporočilom lahko prispevate 5 evrov. »Zasedenost naših zmogljivosti v vseh letih delovanja dokazuje, da je potreba po tovrstnem programu velika. Ker smo nevladna humanitarna organizacija, v 60 odstotkih vrednosti programa financira Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti, ostala sredstva pridobivamo s prijavami na različne razpise, pa tudi od Mestne občine Celje, ostalih občin in z donatorji. Sredstva, ki jih nameni ministrstvo za program, zadostujejo le za del plač zaposlenih in del materialnih stroškov. Že nekaj let beležimo zelo velik upad priliva sredstev regijskih občin,« pravi Suzi Kvas, direktorica JZ Socio, pobudnica ustanovitve ш SRCE IZR SRCE Ssssfei "frm.ii^.. «SÄ prve varne hiše na Celjskem ter predsednica Sekcije varnih hiš in materinskih domov pri Socialni zbornici Slovenije in predsednica Društva regionalna Varna hiša Celje - Velenje - Slovenj Gradec. Zaradi nasilja trpijo tudi žrtvini otroci Nasilja nad ženskami je še vedno veliko, pri čemer žrtve še vedno predolgo molčijo. Gre za hude primere, ki pustijo brazde v življenju žrtev. Družba mora imeti do nasilja ničelno toleranco, pravi Kvasova. V zadnjem času v varni hiši zaznavajo tudi povečano število uporabnic, ki so predvsem tuje državljanke brez lastnih dohodkov in posledično brez pravic do socialnih transferjev. »V takšnih primerih jim nudimo brezplačno bivanje in vso materialno oskrbo, za kar potrebujemo dodatna finančna sredstva. Ker želimo nadaljevati kakovosten program pomoči žrtvam, smo se odločili, da poskušamo finančni primanjkljaj omiliti z zbiranjem prostovoljnih prispevkov v tej akciji,« dodaja Kvasova. Z zbranimi sredstvi bodo uporabnikom poleg osnovne oskrbe in pomoči lahko ponudili še kaj več v materialni obliki - s tabori, izleti, delavnicami ... V Evropi vsak dan umre sedem žensk zaradi posledic nasilja v družini, ki ga povzroča moški. Treba je vedeti, da zaradi takšnega nasilja največkrat trpijo tudi otroci v družinah, ki so priče tovrstnih kaznivih dejanj. Ženska ponavadi trpi zaradi nasilja več kot pet let, preden o njem spregovori ali poišče pomoč. Večinsko prepričanje o nasilnih dejanjih in njihovih storilcih je, da gre za nerazumno in nepredvidljivo vedenje alkoholikov, duševno nestabilnih in obupanih ljudi. Takšno prepričanje je lažje sprejeti kot možnost, da je nasilje prisotno tudi v navidez urjenih družinah ter da je lahko tudi namerno. Nasilje, ki ga povzroča intimni partner, se pojavlja v vseh državah in neodvisno od ekonomskega, socialnega, religioznega ali kulturnega statusa. Policija na splošno v Sloveniji letno obravnava več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju - od na videz blagih oblik z manj opaznimi posledicami do tistih najhujših, kot so umori v družini. SŠol AKTUALNO 3 ulice bolezni ali posebne potrebe. »Avtorica fotografij je mamica Julijana, posebnega otroka. Ti otroci so več kot samo posebni. Njihove oči govorijo pravljične zgodbe, polne sreče in veselja, njihove ustnice so pogosto razširjene v nasmeh, naj bo droben ali širok - v vsakem primeru priča o njihovem notranjem zadovoljstvu. Ti otroci niso otroci s posebnimi potrebami - so izjemni otroci, so nekaj posebnega in izžarevajo posebno lepoto. Ta projekt ni nič več in nič manj kot to, da želimo predstaviti posebne otroke na način, kot jih vidijo njihovi starši: posebej lepe,« so o projektu povedali v društvu. Ker želijo v društvu tem otrokom ponuditi enakovredno mesto v družbi, bodo konec aprila na igrišču na Savinjskem nabrežju postavili gugalnico za otroke na invalidskem vozičku. »S tem jim želimo pomagati pri dejavnem vključevanju v družbo vrstnikov in jim nuditi možnost igre, medtem ko se bratci ali sestrice lahko igrajo na istem igrišču.« Naložbo, ki znaša malo več kot deset tisoč evrov, so omogočili številni donatorji. LEA KOMERIČKI KOTNIK Foto: SHERPA Začenja se sezona klopov Proti meningoencefalitisu se že lahko cepimo na Celjskem Zaradi toplejšega vremena v zadnjem mesecu ponekod že obstaja nevarnost klopov. Nekateri zdravstveni domovi in tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje že organizirajo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Glede na povečano število tovrstnih okužb v zadnjih letih se tudi zanimanje za cepljenje povečuje. V območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje je cepljenje s predhodno najavo že možno. Cepljenje je samoplačniško in za odrasle stane 35 evrov, za otroke 33 evrov. Do konca maja bo cepljenje prav tako s predhodno najavo možno tudi v Zdravstvenem domu Celju. Cena je 21 evrov. Obolevnost zaradi klopnega me-ningoencefalitisa in lymske boreli-oze začne hitro naraščati v začetku aprila in doseže vrh v poletnih mesecih zaradi dejavnosti klopov in ker se ljudje v večji meri zadržujejo v gozdovih, na travnikih, vrtovih in podobno. Povečana obolevnost nato traja do konca oktobra, vendar bolezen lahko izbruhne tudi v zimskih mesecih. Slovenija spada med najbolj ogrožena območja v Evropi zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa, a tudi zaradi okuženosti z lymsko boreliozo. Zoper slednjo ni cepiva. Vsak klop ni okužen, vendar se je treba pred njimi kljub vsemu zaščititi. Klopi so predvsem v gozdni podrasti, grmovju vlažnih mešanih gozdov, travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m jih je lahko veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo dejavni. Mila zima in vlažna pomlad pospešita njihovo dejavnost. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja in vse do novembra. Ce pri pregledu telesa opazimo klopa, ga moramo čim prej odstraniti, v Klopa je treba s koničasto pinceto prijeti čim bliže koži in ga z enakomernim gibom izvleči. Če deli klopa ostanejo v koži, je treba tudi te čim prej odstraniti. Za odstranjevanje klopov iz kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil. Lymska borelioza Lani je po podatkih zaradi lymske borelioze v Sloveniji zbolelo kar 7.543 ljudi, od tega več kot polovica žensk. Največ bolnikov je bilo starih od 55 do 64 let. Boreliozo največkrat povezujemo z značilnimi spremembami na koži. Nastane sama ali jih je več na različnih delih telesa. Klopni meningoencefalitis V letu 2018 je bilo v Sloveniji 153 primerov te okužbe. Med obolelimi je bilo skoraj 60 odstotkov moških. Skoraj 70 odstotkov okuženih je bilo starejših od 45 let. Klopni meningoen-cefalitis lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost zbranosti in tudi ohromelost. Lahko se konča tudi s smrtjo. ŠŠol, foto: Pixabay neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena Kako se zaščititi? Najpomembnejša ukrepa za zmanjšanje tveganja sta preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega klopa. Nositi je treba svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa, in uporabljati sredstva (repelen-te), ki odganjajo klope. Ob vrnitvi iz narave opravimo temeljit pregled telesa, pozorni smo tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlje, pazduhe in dimlje. Cepljenje proti klopnemu meningoen-cefalitisu priporočajo vsem od prvega leta starosti. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dve- ma odmerkoma opravi v zimskih mesecih, lahko tudi kasneje. Če se ljudje cepijo kasneje, na primer v poletnih mesecih, je priporočljivo, da dobijo drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da dobijo osebe čim prej zaščitno raven protiteles. Spoštovani bralci, Prihodnji teden vas bo vaš najljubši tedenski časopis Novi tednik pozdravil z osveženo podobo in na večjem formatu. Na ta način v uredništvu sledimo novim smernicam na področju časopisnega oblikovanja. Za vas pa ostajamo na preži za najbolj aktualnimi in preverjenimi informacijami, ki vam vsak teden ponudijo verodostojno in vsebinsko bogato sliko dogajanja v regiji. Hvala, da ste z nami. Uredništvo Novega tednika Osvežen, razširjen ... a še vedno Vaš! X N II/ IIX öreuiyioj Čudovita slutnja svobode _ AmerlMii orkan na Junaki na delu In mi i » Celjskem njimi ШКЕ novi tednik Potopis Sf.Q тмм |1ЈШ№К»[ Ko časnik sreča Abrahama „ , r 1 1 - 1 MESAflJl BRUSU NOŽE 2 DEL >0 I KRVAVA SVATBA V ARJI VASI KELT, KI SLOVEN Sf Utl 5CMIO M M 1 41 .L. J= Ii СОПЛВОШЈП! —M i Boris Kupec, predsednik V šolo z boksarjemin uprave Elektra Celje novi tediruik Tednik za Savinjsko regijo / št. 12 / Leto 74 / 21. marec 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik 4 GOSPODARSTVO Drugi največji na svetu Srečko Jesenek, lastnik celjske Tiskarne Jesenek, je eden od šestih letošnjih nagrajencev GZS za izjemne podjetniške dosežke Na svetu so samo štiri podjetja, ki tiskajo termo obstojne etikete za smolno vezane brusne izdelke - tri so v Nemčiji, eno je na Ljubečni pri Celju. Ime lastnika in direktorja celjske tiskarne Srečka Jese-neka je od prejšnjega tedna vtisnjeno na tako imenovani steni slavnih, na katero Gospodarska zbornica Slovenije zapisuje svoje nagrajence za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Podjetniška pot Srečka Jeseneka je res spoštovanja vredna. Začel je kot popoldanski obrtnik na domači kmetiji, prvi tiskarski stroj mu je pomagala kupiti mama, ki je prodala eno od krav. Danes ga poznajo svetovna industrija umetnih brusov in vsa velika podjetja, ki v svoji proizvodnji uporabljajo tovrstne izdelke. »Sosed tukaj čez cesto je imel malo tiskarno in že v osnovni šoli je bil moj vzornik. Večkrat sem mu pomagal, nato sem se kot vajenec zaposlil v Fotoliku. Bil sem zaljubljen v tiskarstvo in če bi se še enkrat rodil, bi zagotovo bil spet grafik. Preprosto uživam v svojem poklicu in pri svojem delu,« o svoji ljubezni do tiskarstva pripoveduje Srečko Jesenek. Če bi čutil drugače, njegovo podjetje danes zagotovo ne bi bilo tako uspešno. Začel je leta 1986, ko se je odločil za popoldansko obrt. Nekaj časa je opravljal le dodelavne posle za celjske tiskarje, nato je leta 1989 začel izdelovati etikete za zreški Comet. »Kmalu sem ugotovil, da je v tem lahko moja prihodnost. Vse ostale posle sem opustil in se specializiral za brusno industrijo,« pravi Jesenek. Zaradi bogatega znanja, ki ga je imel na področju tiskanja, in vpetosti Cometa v svetovne trge se je nato njegova podjetniška pot le še vzpenjala. Trajalo je sicer kar nekaj časa, da je s svojimi izdelki dosegel kakovost, ki jo je zahtevalo zreško podjetje, a mu je zaradi velike potrpežljivosti obeh uspelo. Velika prelomnica je bil nakup večbarvnega tiskarskega stroja v stečaju Tiskarne Slovenija, ki ga je preuredil in nadgradil za tiskanje etiket za brusno industrijo. Takrat je začel iskati še ^ druge kupce, najprej v Sloveniji, nato še čez mejo. A je Comet ves čas kljub vsem spremembam, tudi lastniškim, ostal njegov najpomembnejši par- tner. Celjska tiskarna je ostala edini dobavitelj zreškega podjetja. Na vseh celinah Tiskarna Jesenek skoraj vso svojo proizvodnjo izvozi. Res je sicer, da 30 odstotkov etiket proda doma, a ker večino naredi za Comet oziroma današnji Weiler, ki je pretežni izvoznik, pomeni, da \ tudi ti izdelki $ končajo na tujih trgih, t Na leto nare- di 600 milijonov etiket ali 2,5 milijona na dan, zanje porabi tisoč ton posebnega papirja. »Smo na vseh celinah. V tridesetih državah imamo petdeset kupcev, naš najpomembnejši tuji trg je Tajska, kjer imajo svoje tovarne velika evropska podjetja, kot je na primer Tyrolit - Swarovski, in tudi podjetja iz ostalih delov Azije. V Evropi je naš najpomembnejši kupec Poljska, sledijo ji Nizozemska, Francija, Italija, Avstrija in vse ostale države, kjer je razvita brusna industrija,« pravi Srečko Jese- »Če ne bi bilo Cometa, ne vem, kaj bi bilo z mano. Morda bi imel manjšo tiskarno z nekaj zaposlenimi ali pa me sploh ne bi bilo.« nek, ki je zelo ponosen, da je njegovo podjetje na prvem mestu med dobavitelji velike avstrijske korporacije Tyrolit - Swarovski. Leta 2007 ga je kot najboljšega dobavitelja nagradila tudi z velikim steklenim pokalom. Kmalu dva nova robota Srečko Jesenek pojasnjuje, da tiskanje etiket za brusno industrijo ni prav nič enostavno. »Stroji so posebni, tudi surovine so posebne, enako velja za barve. Vse surovine so izdelane prav za to industrijo, pri njihovem razvoju je sodelovala tudi naša tiskarna in treba je bilo kar nekaj časa, da smo prišli do prave kakovosti.« Celjsko podjetje vse surovine uvaža, v tujini kupuje tudi stroje, ki jih potem doma, če je treba, še preuredi ali nadgradi. Etikete je treba zaščititi s posebno tehnologijo, saj morajo vzdržati 30-urno termično obdelavo pri 200 stopinjah Celzija in pri tem ostati nespremenjene. Tiskarna Jesenek nenehno vlaga v novo tehnologijo in v avtomatizacijo proizvodnje. Ravno pred kratkim je pri celjskem podjetju Etra naročila novo proizvodno linijo za luščenje in pakiranje etiket, na kateri bosta tudi dva robota. »Tovrstno delo je za ljudi zelo naporno in vesel sem, da ga bosta kmalu opravljala stroja,« pravi Srečko Jesenek. V podjetju je trenutno zaposlenih 35 ljudi. O večjem številu ne razmišlja, saj bo že zaradi avtomatizacije in robotizacije moral povečati obseg proizvodnje, da bo lahko ohranil vsa delovna mesta. Najbolj kritično je bilo leto 2009 Poleg tega, da v podjetju odlično obvladajo tehnologijo za izdelavo etiket za bruse, so njihova prednost pred konkurenco tudi kratki dobavni roki. »Kako bi lahko drugače konkurirali Nemcem kot s kratkimi dobavnimi roki?« pravi Jesenek in dodaja, da je med vsemi tremi nemškimi podjetji po obsegu proizvodnje in prihodkih večje od njih samo eno. Tiskarna Jesenek v zadnjem obdobju na leto ustvari približno sedem milijonov evrov prihodkov. Leto 2017 je bilo rekordno, ko so presegli to številko, lani je bilo nekoliko slabše, saj se je v drugi polovici leta promet nekoliko znižal, a se je letos spet začel dvigovati. Letna rast podjetja je tako v povprečju 5- do 10-odstotna. »V naši dejavno- sti, kjer ne delamo na zalogo, ampak sproti oskrbujemo svoje kupce, med prvimi začutimo težave na trgu. Tako je bilo tudi leta 2009, ko so se naši prihodki znižali za kar 60 odstotkov. Takrat sem moral odpustiti deset ljudi, a sem večino, takoj ko je bilo mogoče, spet zaposlil. Na srečo smo krizo občutili le pol leta, je pa bilo zelo hudo, saj ljudje niso mogli ostati brez plač, plačati je bilo treba tudi vsa posojila za stroje,« se spominja Jese-nek. O napovedani novi recesiji pravi, da bo najverjetneje prizadela le avtomobilsko industrijo, na katero pa je vezanih veliko podjetij v Sloveniji. Srečko Jesenek ni edini Celjan med šestimi letošnji nagrajenci GZS. Nagrado za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke je dobil tudi Tomaž Berginc, ki je že nekaj let predsednik uprave družbe Eti iz Izlak. Nadpovprečna dodana vrednost Dodana vrednost na zaposlenega je v Tiskarni Jesenek nadpovprečna. Lani je znašala malo manj kot 90 tisoč evrov, kar je dvakrat več kot v dejavnosti in največ med podjetji, katerih direktorji so letos dobili gospodarskega oskarja. »Delati je treba, zmanjšati stroške in avtomatizirati proizvodnjo,« na vprašanje, kako jim to uspeva, odgovarja Jesenek. Tudi plače v podjetju so nadpovprečne, saj znašajo približno dva tisoč evrov bruto. Zaposleni so vsako leto deležni tudi najvišjega možnega regresa za letni dopust in visokih božičnic. Podjetje ni zadolženo, vso proizvodnjo in naložbe financira z lastnim denarjem. Do poletja bo zgradilo nove skladiščne prostore in kupilo večji večbarvni tiskarski stroj, vreden 2 milijona evrov. »V novo tehnologijo je treba nenehno vlagati, kdor zaspi, je konec z njim,« opozarja Jesenek. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Na čelo Weiler Abrasives prihaja Jože Kaligaro Po šestih letih se bo 15. marca od vodenja družbe Weiler Abrasives poslovil Matjaž Merkan Vodenje mariborsko-zre-ške družbe Weiler Abrasives, prej Swatycometa, bo 16. marca prevzel Jože Kaligaro, ki ima dolgoletne izkušnje pri vodenju velikih industrijskih podjetij. Nazadnje je vodil družbo Livar iz Ivančne Gorice. Sporazumna odločitev vodstva in lastnikov podjetja za menjavo je bila sprejeta konec minulega poslovnega leta na pobudo dosedanjega direktorja družbe Matjaža Merkana, so sporočili iz podjetja. Merkan je podjetje uspešno vodil od leta 2013. V tem obdobju je pomembno povečal obseg poslovanja in dokončal postopek prodaje ter integracijo v globalno skupino Weiler Abrasives Group. Kot so še sporočili, vizija in strategija družbe ostajata nespremenjeni. »Pri tem se bomo osredotočali na poglabljanje razumevanja trgov in potreb uporabnikov za razvoj inova-tivnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, ki zagotavljajo dolgoročno rast in razvoj podjetja.« Matjaž Merkan bo ostal do konca aprila v družbi kot svetovalec vodstva. »V družbi smo v zadnjem obdobju izvedli številne pomembne spremembe in podjetje usmerili v prihodnost. Na mojo pobudo smo z ameriškim lastnikom konec lanskega poslovnega leta sprejeli sporazumno odločitev, da je v trenutku, ko družba vstopa v naslednjo fazo razvoja, primeren čas, da vodstvo prevzame nov direktor,« je povedal odhajajoči direktor. »Matjaž Merkan je v letih vodenja pomembno okrepil podjetje in uspešno končal integracijo v globalno skupino Weiler Abrasives Group, vključno s spremembo korpo-rativne blagovne znamke in z uvedbo organizacijske kulture v smeri odličnosti poslovanja,« je poudaril Chris Weiler, glavni izvršni direktor skupine Weiler Abrasives Group, ter dodal, da Merkan podjetje zapušča v odlični kondiciji in z izjemno vodstveno ekipo. »V Jožetu Kaligaru smo ob njegovih bogatih izkušnjah na področju vodenja industrijskih podjetij prepoznali pravo osebo za nadaljevanje začrta- ne poti med vodilna podjetja na globalnem trgu abrazivov.« »Prevzemam vodenje družbe, ki je del ugledne mednarodne poslovne skupine in je eno redkih slovenskih podjetij, ki je s svojim izdelki prisotno po vsem svetu. Zaključeno lastniško preoblikovanje nam bo omogočila, da se bomo popolnoma osredotočili na izvajanje poslanstva družbe za doseganje zastavljenih strateških ciljev,« je izpostavil novi direktor družbe Jože Kaligaro. Zaradi politike ob posel Družba Weiler Abrasives bo letos obeležila 140-letnico delovanja. Lani je 825 zaposlenih ustvarilo 81,1 milijona Jože Kaligaro bo 16. marca prevzel vodenje mariborsko-zreške-ga podjetja Weiler Abrasives, ki izdeluje bruse za industrijo in široko potrošnjo. Nazadnje je vodil podjetje Livar iz Ivančne Gorice. evrov prihodkov od prodaje, kar je dva odstotka manj kot leto prej. To je posledica upada prodaje izdelkov za kovin-skopredelovalno industrijo zaradi neugodnih političnih in gospodarskih razmer na nekaterih ključnih trgih. Zlasti pomemben je bil trg Irana, ki ga je zaradi politike ZDA podjetje lani moralo opustiti. Na nekoliko nižje prihodke so vplivale tudi podražitve surovin. Je pa družba pomembno rast beležila na trgih zahodne Evrope in odločneje vstopila na indijski trg. Veliko se je posvečala tudi razvoju novih izdelkov ter izboljšavam in inovacijam procesov, gradnji organizacijske kulture odličnosti, pri čemer je izpeljala pomembna vlaganja v vrednosti štirih milijonov evrov. LKK Foto: DialogCo GOSPODARSTVO 5 Majice iz Celja na preizkušnji v Teksasu Podjetje Prevent&Deloza želi tuje trge osvojiti z majicami, ki hladijo, in z balistično zaščito z vgrajenim hlajenjem »Balistično zaščito z vgrajenim hlajenjem že uporablja slovenska policija. Testirala jo je nizozemska • vojaška mornarica, lani poleti smo jo poslali ameriški vojski v Teksas. Vsi dosedanji odzivi so zelo dobri, zato upamo, da jim bodo sledila tudi naročila,« pravi Andreja Oder, pomočnica direktorja v podjetju Prevent&Deloza. Predstavniki celjskega podjetja Prevent&Deloza so se konec februarja udeležili sejma vojaške industrije v Abu Dhabiju, ki je osrednja obrambno-varnostna prireditev na območju Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Kakšnih posebej velikih pričakovanj niso imeli, a jim je s svojimi inovativnimi majicami, ki ob stiku s kožo hladijo, oziroma z balistično zaščito z vgrajenim hlajenjem uspelo vzbuditi zanimanje in navezati nekaj novih poslovnih vezi. Čeprav večji del proizvodnje Preventa&Deloze predstavljajo zaščitna delovna oblačila ter oblačila za vojsko, gasilce in policijo, se zadnja leta udeležuje predvsem sejmov z vojaško opremo. Kot pravi namestnica direktorja Andreja Oder, v podjetju želijo, da bi delež tako imenovanega programa hlajenja občutno povečali. Zdaj namreč predstavlja le 10 odstotkov celotne proizvodnje. Majica, ki telo ohlaja, ko se začne potiti, ni novost, vendar lahko celjska inovacija telo ohladi tudi za 9 stopinj. »Za vsako stopinjo, ki jo uspemo znižati, se zviša zbranost tistega, ki jo nosi,« o prednostih njihovega paradnega oblačila pravi Andreja Oder. Idejo so začeli razvijati z nemškim partnerjem. Najprej so se usmerili v šport, predlani so uspeli na javnem razpisu in za slovensko policijo izdelali pet tisoč kompletov balističnih zaščit. »Majice je že testirala nizozemska vojaška mornarica, lani poleti smo jih poslali ameriški vojski v Teksas. Testirajo jih tudi na Irskem, v teh dneh jih na preizkušnje pošiljamo še v Egipt. Vsa ta naročila so rezultat naše udeležbe na različnih sejmih, čeprav je res, da je ves postopek dolgotrajen. Nismo trgovci, da bi imeli izdelek na zalogi, ampak se z vsakim morebitnim uporabnikom dogovorimo, kaj potrebuje, in potem izdelek prilagodimo njegovim željam. Temu sledi testiranje, ki običajno traja najmanj šest mesecev. Vsi dosedanji odzivi so zelo dobri, zato upamo, da jim bodo sledila tudi naročila,« pravi Andreja Oder. Od enega do štirih podjetij Prevent&Deloza je naslednik podjetja Vrvica-trakovi, ki se je ukvarjalo s proizvodnjo vrvic, elastik, trakov ter drugih podobnih izdelkov in je med redkimi preživelo propad tekstilne industrije v Sloveniji. Ko je šla v stečaj zagorska Deloza, ki je izdelovala zaščitna oblačila, je podjetje Vrvica-trakovi odkupilo njeno blagovno znamko in del proizvodnje ter jo preselilo v Celje. Podobna zgodba se je ponovila ob stečaju Preventa, ki je v svoji široki dejavnosti prav tako imel proizvodnjo delovnih oblačil. Celjsko podjetje je od Preventa kupilo nekaj strojev in zalog ter zaposlilo tudi nekaj delavcev. »Tako se je leta 2012 začela zgodba Preventa&Deloze. S svojim programom je močno prerasel osnovni program trakov in vrvic, ki pa ga nismo zanemarili, čeprav je bil na šibkih nogah. Proizvodnjo smo posodobili in vanjo vložili skoraj toliko denarja, kot je znašal letni promet podjetja. Zdaj se nadejamo, da bomo lahko tudi s tem podjetjem kmalu vstopili na evropski trg, kjer tovrstne proizvodnje ni veliko,« je na kratko o zgodovini podjetja povedala Andreja Oder. V skupini Prevent&Deloza so danes štiri podjetja, ki skupaj zaposlujejo 150 ljudi. V Celju jih je 50, v Murski Soboti, kjer je šivalnica, jih dela 20, največ, kar 80, je zaposlenih v hčerinskem podjetju v Bosni in Hercegovini. Z lastnim znanjem do novih izdelkov Izdelovanje zaščitnih oblačil še vedno predstavlja 90 odstotkov proizvodnje. Približno 70 odstotkov oblačil prodajo v Sloveniji, njihovi kupci so večja proizvodna podjetja, bolnišnice, pošta in drugi. Andreja Oder pravi, da je konkurenca huda, še posebej na javnih razpisih. »Običajno se nas prijavi po osem podjetij. Veliko je proizvajalcev, nekaj je tudi trgovcev. Cena je še vedno najbolj pomemben kriterij, vendar v našem podjetju vedno izračunamo, kje so naše meje, in pri ceni ne popuščamo.« Skupina Prevent&Deloza je lani ustvarila 8 milijonov evrov prihodkov. Ima zelo malo dolgov, večino naložb financira z lastnimi sredstvi. V preteklih letih je prenovila in posodobila svojo proizvodnjo v Celju in Murski Soboti, letos jo v Celju čaka še gradnja novega skladišča. Prevent&Deloza zaščitna oblačila prodaja tudi v Nemčiji in Avstriji, kjer sodeluje z vsemi večjimi pralnicami, kot je na primer Selezianer, ki dajejo delovna oblačila v najem. Na trgih nekdanje Jugoslavije niso prisotni, razlog za to je še vedno slaba plačilna disciplina. Svoje partnerje temeljito preverijo in sodelujejo samo s tistimi, ki so redni in točni plačniki. Pred štirimi leti so s takšno spremembo prodajne politike izgubili kar nekaj prometa, a je bila odločitev prava. Tudi zato, ker so zaradi težav začeli razmišljati še bolj razvojno. »Staknili smo glave in se vprašali, kaj želimo delati v prihodnje - bomo ostali pri svojem osnovnem programu z nizko dodano vrednostjo ali bomo posegli po zahtevnejših izdelkih. Začeli smo hoditi na sejme v tujino. Najprej na klasične sejme zaščite in reševanja, nato le še na specializirane sejme z opremo za vojsko in policijo. Ugotovili smo, da bi kljub močni konkurenci tudi mi zaradi veliko znanja, ki se je s pripojitvami drugih podjetij zbralo pri nas, lahko izdelali marsikaj novega. Potem ko smo se prestrukturirali v lastnih glavah, smo začeli iskati dolgoročne priložnosti v izdelkih z višjo dodano vrednostjo. In danes lahko že marsikaj pokažemo,« poslovanje v zadnjih štirih letih opisuje Andreja Oder. Dobiček tudi za zaposlene V Prevent&Delozi želijo, da bi se delež inovativnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo v strukturi njihovih prihodkov čim bolj povečal. Če jim bo to uspelo vsaj postopoma, bodo na konju, pravi Oderjeva. Tudi zaradi zaposlenih, ki jim že zdaj poskušajo zagotoviti čim bolj ugodne pogoje za delo. Plače sicer niso visoke in so trenutno primerne tekstilni dejavnosti, so pa zaposleni zadnja tri leta udeleženi tudi pri delitvi dobička. Lani so dobili eno najvišjih božičnic v državi. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA ШШШ tttttt živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUT SMUČARSKA iOLA CELJSKA Informacije 0(1 614 464 TDPFIT center za zdravje in rekreacijo —— Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno. - MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje, tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo) - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust. - INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust. 6 IZ NAŠIH KRAJEV Ni bojazni za prihodnost sejmov v mestu Živahno o prodaji deleža občine v Celjskem sejmu CELJE - Mestna občina ne bo več lastnica četrtinskega deleža v družbi Celjski sejem. Tako so z veliko večino izglasovali svetniki na zadnji seji mestnega sveta, ko so odločali o letnem programu prodaje finančnega premoženja občine v okviru obravnave letošnjega proračuna, ki je bil prav tako sprejet. Občina bo s prodajo četrtinskega deleža (24,9 odstotka) zaslužila malo več kot milijon evrov, de- nar bo namenila za nakup stvarnega premoženja. V Celjski županovi listi so na prejšnji seji predlagali prodajo deleža občine v Celjskem sejmu zato, ker občina s takšnim deležem nima pra- vega vpliva na poslovanje, že leta ne prejema dividend, donos na kapital je zanemarljiv. Peter Pišek, svetnik SLS, je kot predsednik odbora mestnega sveta za gospodarstvo povzel pomisleke, da bi z od- ločitvijo o prodaji lahko kdaj v prihodnosti prišlo tudi do opustitve sejemske dejavnosti: »Vendarle je mogoče verjeti, da takšne nevarnost ne bi smelo biti. V razpravi na odboru je bilo namreč poudarjeno, da mesto še razpolaga s prostorom in določa njegovo rabo, ta pa je namenjena sejemski dejavnosti,« je poudaril Peter Pišek. Matija Kovač je v razpravi dejal, da so v stranki Levica že načelno proti razprodaji javnega premoženja, zato nikakor ne morejo podpreti prodaje občinskega deleža v Celjskem sejmu. »Menimo, da gre za ključno strateško naložbo mesta, saj je Celjski sejem pomemben gradnik mestne identitete,« je poudaril Kovač. Župan Bojan Šrot je stališča, da gre za razprodajo javnega premoženja, in razmišljanja o morebitnem koncu sejemske dejavnosti v Celju označil za neutemeljena. »Vsi ti pomisleki glede prihodnosti sejmov, da bi se družba v prihodnosti lahko ukvarjala s čim drugim, so pravzaprav strah, za katerega vemo, da je votel, okrog ga pa nič ni,« je bil slikovit župan. Verjame, da bo sejemska dejavnost še naprej ostala ena od strateških v mestu, saj da družba Celjski sejem pripravlja kakovostne sejme in jih še naprej razvija. Prav tako ver- jame, da bo sodelovanje med Celjskim sejmom, ne glede na to, kdo bo lastnik, in občino še naprej dobro, ker samo ta simbioza tudi prinaša dobre rezultate. »Družba Celjski sejem bo uspešna z nami ali brez nas kot lastnikov. Prepričan sem, da bodo novi lastniki vsaj tako dobro, če ne še bolje, skrbeli za razvijanje sejemske dejavnosti. Na voljo imajo odlične prostorske pogoje, objekti in ostala infrastruktura so zgrajeni,« je prepričan Bojan Šrot. Ob tem se je še dotaknil odločitve Obrtne zbornice Slovenije, ki je že pred tem prodala svoj delež v Celjskem sejmu, čeprav bi zanjo ta delež lahko bil še bolj strateškega pomena, kot je za občino. Celjska občina bo za 153.051 delnic Celjskega sejma na podlagi prevzemne ponudbe 7 evrov za delnico iztržila malo več kot milijon evrov. Za ta denar namerava v prihodnje kupiti kakšno strateško stvarno premoženje, ki zaenkrat še ni opredeljeno. Peter Pišek verjame, da bo šlo za reinvesticijo, ki bi pospešila gospodarski ali turistično razvoj v mestu, trenutni učinek prodaje deleža, ko bo izvedena, pa bo povečanje občinskega proračuna v tem letu. ROBERT GORJANC Foto: GrupA IX V ■V V g I ■ V ■ V V II v ■ , Krozisce namesto križišča dobra rešitev? CELJE - V zadnjem času se med prebivalci Otoka pojavlja vedno več ugibanj, ali namerava celjska občina križišče Ljubljanske ceste in Čopove ulice nadomestiti s krožiščem. Nekateri občani ob takšni morebitni prometni rešitvi izražajo bojazen, da bo v kro-žišču prihajalo do zamaškov in zastojev ob zaporah cestnega železniškega prehoda ob prihodih vlakov in s tem posledično tudi do več prometnih nesreč. V Mestni občini Celje so nam povedali, da zaenkrat še preučujejo umeščanja tega krožišča in preverjajo izvedljivost, ki bo upoštevala vse vidike varnosti in pretočnosti v prometu. Letos je tako v zvezi z umestitvijo omenjenega krožišča načrtovana izdelava projektne dokumentacije. S projektiranjem ob upoštevanju prometnovarnostnih in drugih vidikov v občini želijo pridobiti informacije, ki bodo podlaga za odločitev, ali je preureditev križišča v krožišče najustreznejša rešitev. Če se bo izkazalo nasprotno, celjska občina ne bo začela uresničevati tega projekta. Kot so nam še povedali v občini, sta Ljubljanska cesta in cesta v Čopovi ulici v upravljanju celjske občine, ocena vrednosti morebitne investicije pa bo znana po izdelavi projektne dokumentacije. RG Bo namesto križišča v osrednjem prometnem delu Otoka krožišče? Nov sistem za učinkovitejše zbiranje odpadkov CELJE - V zvezi z reševanjem pereče problematike stanja ekoloških otokov v mestu, zaradi česar so predsedniki četrtnih skupnosti na celjskega župana in mestne svetnike naslovili pobudo za ureditev razmer, se zdi, da se stvari vendarle premikajo na bolje. Kot je na zadnji seji mestnega sveta povedal Vladimir Ljubek, podžupan Mestne občine Celje, so se pred časom predstavniki občine sestali s predsedniki mestnih četrti in z vodstvom Simbia ter se dogovorili za nekatere rešitve. Te naj bi najprej pripomogle k izboljšanju najbolj perečega stanja v središču Celja, v mestnih četrtih, ki so najbolj zasičene z odpadki. »V krogu 150 metrov od stanovanj bodo nameščeni novi sodobnejši zabojniki, ki jih bo mogoče odpirati na kartico. Ko bo zabojnik poln, bo o tem s signalom obveščen Simbio, kjer bodo poskrbeli za odvoz,« je smernice učinkovitejšega sistema pojasnil Vladimir Ljubek, ki upa, da bodo do jeseni vsaj trije otoki opremljeni na takšen način in da bodo vzorčni primer potem lahko razširili še na druge predele Celja. Tudi župan Bojan Šrot je v živahni razpravi na zadnji mestnega sveta kritično spregovo- ril o tej problematiki. Kot je dejal, se v Celju radi pohvalijo z najbolj dodelanim sistemom ravnanja z odpadki, pri čemer je menil, da je pri zbiranju in odvozu odpadkov bilo premalo narejenega in da ponekod v mestu vladajo nevzdržne razmere. »V mestnem jedru bo treba večkrat odvažati odpadke, saj je res nesprejemljivo, da imamo prepolne zabojnike pred stanovanjskimi stavbami in da je to prvi pozdrav, ko pride človek domov,« je povedal Bojan Šrot. Letos naj bi občina uredila še tri podzemne ekološke otoke v središču mesta, če ne bo prišlo do zamud zaradi arheoloških izkopavanj. »Mestno jedro je zaradi prostorskih pogojev zagotovo posebno in mora biti deležno drugačne obravnave kot ostale četrtne in krajevne skupnosti. V sodelovanju z občino in urbanisti intenzivno iščemo rešitev, bodisi za podzemne bodisi nadzemne zabojnike, ni pa mogoče pričakovati, da bo vse urejeno v enem ali v dveh letih,« je povedala Darja Turk, svetnica SLS v mestnem svetu, sicer tudi predstavnica vodstva Simbia. RG Na območju nekdanje mlekarne stanovanja CELJE - Na območju opuščene mlekarne v Medlogu, v zahodnem delu Celja, bodo v prihodnjih letih zgrajena nova stanovanja. Mesto bo dobilo tudi nove zelene rekreacijske površine. To predvideva odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (MJ-8), ki ga je za to območje na zadnji seji sprejel celjski mestni svet. Gre za območje, veliko skoraj 13 tisoč kvadratnih metrov, ki je zdaj v veliki meri degradirano, v prihodnosti pa bo z uresničenjem OPPN kazalo precej lepšo podobo. Z arhitekturno zasnovo je predvidenih šest štirinadstropnih stanovanjskih stavb tlorisne velikosti približno 25 krat 16,5 metra s podzemnimi garažami. Do gradnje pro-tipoplavnih ukrepov bosta lahko zgrajeni samo dve stavbi. V okviru prenove območja je predvidena tudi obnova obstoječega cestnega priključka, ki bo novo stanovanjsko sosesko navezal na Ljubljansko cesto. RG Infografika: MOC IZ NAŠIH KRAJEV 7 Zaklad, za katerega je vsaka motnja lahko usodna Zavarovane rastline ogrožajo ljudje s fotoaparati na pametnih telefonih, lovci na rastline in nepripeti psi Ste vedeli, da tako veliko-nočnico kot clusijev svišč oziroma encijan plenijo lovci na rastline? In da je veliko ljudi za eno samo fotografijo zavarovanih slovenskih rož pripravljenih pomendrati mnogo manjših primerkov ali celo cvetov odrasle rastline? Kljub informativnim tablam o primernem ravnanju, kljub varovalnim ograjam ob rastiščih in fizičnemu varovanju se uničevanje teh dveh cvetlic nadaljuje. Planinska zveza Slovenije zato opozarja, da sta omenjeni rastlini tik pred izginotjem. V Boletini in na Boču ravnokar začenja cveteti veliko-nočnica. Ko razpre svoje vijoličaste cvetove, domačini tam organizirajo dežurstva. Tako skrbijo za ohranitev te ogrožene rastlinske vrste, ki jo najdemo le še na štirih rastiščih v Sloveniji. Na Lovrencu pri Lisci bo aprila zacvetel clusijev svišč oziroma encijan, znan po svoji modri barvi. Tam so primer večjega plenjenja ome- njene cvetlice opazili oktobra 2017. Šestdeset izkopnih mest je bilo dokaz organiziranega ropanja te zavarovane rastline, kar je kaznivo dejanje. Strokovni svetovalec Komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije Dušan Klenovšek je pojasnil, da je velikonočnica stepska vrsta rastline. Na Boču in Ponikvi tako še zdaleč ne raste v optimalnih pogojih. Zato je lahko zanjo vsaka motnja usodna. »Zavedati se moramo, da je či- V Boletini pri Ponikvi je največje rastišče velikonočnice v Sloveniji, za njeno ohranitev se tako kot na Boču trudijo prostovoljci. (foto: Robert Gajšek) sto nedolžno občudovanje s fotografiranjem lahko usodno za takšno rastlino ali celo za celotno rastišče. Ko skušamo fotografirati en izbran primerek velikonočnice, lahko pohodimo manjše primerke, ki še ne cvetijo, a tudi odrasle primerke. Velikonočnica ne propade le v primeru, če jo iz-kopljemo iz zemlje. Dovolj je že, če ljudje v dnevih cvetenja hodimo med temi cvetlicami.« Še ena težava so živali - psi, ki brez nadzora prosto vstopajo na rastišča in jedo cvetove ve-likonočnice. Mislijo na denar, na naravo pozabijo Naše zaščitene rastline so zanimive tudi za tujce, ki pridobivajo semena in izkopavajo cele rastline, nato jih drago prodajajo v svojih državah. Zvončke in telohe, ki so pri nas še dokaj pogosti, je Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo zavarovala. Teh rastlin je pri nas še dovolj, zato je režim varovanja pri njih blažji kot pri ostalih zavarovanih vrstah. Tovrstne rože lahko nabiramo za šopke, ne smemo pa jih izkopavati, presajati ali nabirati njihovih semen. »V tujini, kjer so zvončki in telo-hi redki, so zelo iskani med ljubiteji. Čebulica navadnega zvončka lahko v Avstriji, Angliji, Švici, Nemčiji, Skandinaviji ali na Japonskem doseže ceno sto in več evrov.« Predpisi in fizično varovanje ljudi ne odvrnejo od tega, da ne bi preplezali ograj in si rastlin ogledali od blizu. Brez truda planinskih in turističnih društev, ki rastišča varujejo, primerno kosijo in odstranjujejo grmovje, bi tovrstne rože izginile. Opozorimo ali pokličemo policijo Kadar vidimo neprimerno ravnanje, je prav, da človeka opozorimo, naj tega ne počne. Pri tem moramo paziti na lastno varnost. Početje ljudi lahko posnamemo in kršitve prijavimo policiji. Slednja se ne odziva, če jo k temu ne pozovemo, pravi Klenovšek. »Policisti v opisu delovnih nalog seveda nimajo hoje po travnikih in opazovanja ljudi, če se ti primerno obnašajo. Zato morajo posamezniki, ki neprimerno ravnanje opazijo, to prijaviti.« Neprimerno ravnanje z zaščitenimi rastlinami je namreč kaznivo dejanje. Dokler bodo domačini tamkajšnje rastline ali živali imeli za svoje in bodo ponosni nanje, bo to najbolj uspešna zaščita. Ljudje namreč ne dovolijo, da bi kdo ogrožal njihovo naravo, kaj šele, da bi roža ali žival izginila zaradi obiskovalcev. Lahko pa po zaslugi takšnih naravnih danosti tudi nekaj malega zaslužijo, če organizirajo vodstva, pripravijo spominke ali kaj podobnega. TINA STRMČNIK Foto: Robert Gajšek Predstavili so se bodoči podjetniki CELJE - V dvorani Golovec je bilo sredi prejšnjega tedna zelo veselo. Na 13. mednarodnem sejmu učnih podjetij, ki ga organizirata Centrala učnih podjetij Slovenije (CUPS) in Ekonomska šola Celje, se je predstavilo 52 mladih učnih podjetij. Gre za dogodek, ki pri mladostnikih krepi podjetniški duh in spodbuja izmenjavo izkušenj ter navezovanje medsebojnih stikov. Letos je bila zasedba razstavljavcev na učnem sejmu izjemno pestra, predstavilo se je 30 domačih in 22 tujih razstavljavcev, slednji so prišli s Hrvaške, iz Srbije, Črne gore, Bolgarije in Avstrije. »Za dijake je to neprecenljiva izkušnja, ki je bistveno drugačna od pouka v šolskih klopeh. Na ta način se naučijo razmišljati izven svojih okvirjev in delati v skupini, kar je v zadnjem času ena najpomembnejših veščin,« je dejala vodja Centrale učnih podjetji Slovenije Mateja Kapitler. »Mladi nas vedno znova razveseljujejo z inovativnimi poslovnimi idejami in s skoraj profesionalnim nastopom, kar z budnim očesom spremlja strokovna štiričlanska ocenjevalna komisija, ki na koncu razglasi zmagovalca. Tekmovali so v kategorijah najboljša poslovna ideja in najboljši sejemski nastop,« je povedala strokovna sodelavka CUPS Manja Ferme Rajtmajer. Članica ocenjevalne komisije je zadnjih nekaj let tudi vodja marketinga v Citycentru Celje Nena Horvat. Kot je povedala, je komisija najbolj pozorna na to, kako mladi podjetniki predstavljeno idejo in poslovni načrt udejanijo. »Na sejmu ocenjujemo, kako podajo svojo idejo, kako prodajajo in kako je sejemski prostor urejen.« Čeprav se mladi na sejemsko predstavitev dobro in celostno pripravijo, si v komisiji, kot je še povedala Horvatova, želijo nekoliko več kreativnosti in novih idej. Absolutni zmagovalci so bili tokrat dijaki Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor, ki so zmagali tako v skupnem mednarodnem tekmovanju kot v državnem tekmovanju za najbolj izvirno poslovno idejo. Komisija je za najbolj urejen sejemski prostor med 30 slovenskimi razstavljavci izbrala prostor dijakov Ekonomske šole Šolskega centra Ptuj. Letošnja popestritev sejma so bili »mladi Upčki«. »Da bi okrepili sodelovanje med ekonomskimi srednjimi šolami in osnovnimi šolami po Sloveniji, se bodo dijakom kot razstavljavci prvič pridružili osnovnošolski podjetniški krožki. Ti so pred tem večkrat obiskali starejše kolege v učnih podjetjih v ekonomskih srednjih šolah,« je še pojasnila Kapitlerjeva. S Celjskega so na sejmu sodelovali mladi iz OŠ Lava in I. OŠ, iz Ljubljane pa so se predstavili učenci OŠ Lila. LKK V spomin na talce ZREČE - Ob 75-letnici ustrelitve talcev v tem kraju je bila na pokopališču spominska svečanost. Zbrani so počastili spomin na vojne žrtve, ki so jih leto pred koncem vojne ustrelili nacisti. Pred komemoracijo je bila v cerkvi spominska maša. O teh padlih Slovencih ni bilo dolga leta skoraj nič znanega, nato je pred nekaj leti izšla knjiga domačina Martina Mrzdovnika z naslovom Zreški talci, kdo so in od kod so prišli. Zaradi raziskovanja življenjskih zgodb posameznih talcev se je Mrzdovnik med drugim povezal z njihovimi sorodniki. Talci so bili različnih poklicev, od kmetov in delavcev do zobozdravnikov in učiteljev. Med dvajsetimi nesrečniki, ki so bili pripeljani iz mariborskega in celjskega zapora, so bili trije domačini. Nacisti so jih ustrelili zaradi maščevanja, ker so partizani v Zrečah ustrelili zakonski par, ki naj bi sodeloval z okupatorjem. Od dvajsetih talcev jih polovica še vedno počiva na zreškem pokopališču. Ostale so sorodniki odpeljali na pokopališča v domače kraje. Nedeljske spominske svečanosti so se udeležili tudi sorodniki talcev. Pripravljena je bila v sodelovanju med občino, društvi in župnijo. BJ, foto: MARTIN MRZDOVNIK S komemoraci- je na zreškem pokopališču Celje na hrvaški televiziji CELJE - Mesto bo konec marca in v začetku aprila predstavljeno na hrvaški nacionalni televiziji HRT v okviru dveh epizod oddaje Lepa naša - Mostovi kulture. Gre za oddajo, ki jo hrvaška nacionalna televizija snema že triindvajset let in je v vseh teh letih postala zaščitni znak televizije. Javno snemanje oddaje bo 20. marca ob 19. uri v dvorani Golovec v Celju. Predvajali jo bodo na prvem programu HRT 30. marca in 4. aprila. Scensko in režijsko je oddaja zamišljena kot šov, v katerem se bodo na odru zvrstili nastopi popularnih glasbenikov, glasbenih ter folklornih skupin, kulturno-umetniških društev tako iz Slovenije kot s Hrvaške. Ime dogodka Mostovi kulture sporoča, da sta tradicija in glasba tista elementa, ki združujeta ljudi. Na celjskem odru bo tako oddaja predstavljala slovensko in hrvaško kulturo, glasbo in tradicijo ter pri tem posebej izpostavila mesto Celje, gostitelja javnega snemanja. Gledalci in obiskovalci bodo tako med oddajo spoznali kulturnozgodovinske znamenitosti knežjega mesta, njegove turistične znamenitosti, kulinarično ponudbo. Glasbeno--scenski spektakel, ki si ga v živo ogleda več kot tisoč ljudi, velja za najbolj gledano oddajo v sosednji državi. RG 8 IZ NAŠIH KRAJEV Prste so si obliznili pod zemljo ŽALEC - Joga, kuharske delavnice, tečaji jezikov in počitniški tabori so le nekatere najbolj priljubljene vsebine Hiše Sadeži družbe Žalec, ki je obletnico obeležila v ponedeljek zvečer s simbolično prireditvijo. Najprej na papirju zapisana poslovna ideja o socialnem podjetništvu se je v tem času izkazala za povsem pravo. Dogajanje v med-generacijskem centru, ki domuje v Hmeljarski ulici, je postalo nepogrešljiv del vsakdana marsikaterega Spodnjesavinjčana. Hiša Sadeži družbe Žalec, eden od šestih medgeneracij-skih centrov Slovenske filan-tropije, je vrata odprla konec februarja 2014. V tem času je postregla z več kot štiri tisoč brezplačnimi delavnicami, dogodki in dejavnostmi, ki se jih je udeležilo skoraj dvanajst tisoč ljudi. Vodjo hiše Barbaro Lužar veseli, da obiskovalci pripadajo različnim generacijam. »Od starejših, ki se udeležujejo bolj jutranjih vadb in kuharskih delavnic, do mlajših zaposlenih, ki obiskujejo računalniške in jezikovne tečaje ter posebna predavanja o socialnih omrežjih in ženskem podjetništvu. Po šoli k nam zavijejo osnovnošolci. Vsak dan namreč po tri ure izvajamo tudi učno pomoč.« Prevladujejo ženske Za večino vsebin skrbijo prostovoljci. Do zdaj jih je z žalsko Hišo Sadeži družbe sodelovalo že več kot 140, od tega kar 80 odstotkov žensk. Skupaj so opravili skoraj sedem tisoč ur prostovoljnega dela in prihranili državi 70 tisoč evrov. »Mladi, ki prihajajo k nam, s prostovoljnim delom pridobijo kar nekaj veščin, s katerimi lahko nato lažje najdejo zaposlitev. Kar nekaj, ki jih je prišlo k nam in so iskali službo, so jo kmalu nato tudi dobili,« prednosti prostovoljnega dela izpostavi Lužarjeva, ki se ji je ideja o medgenera-cijskem centru kot ena od oblik podjetništva porodila v sklopu projekta Podjetno v svet podjetništva. »Idejo smo razvijali in pripravili celoten koncept ter finančni načrt. Povezali smo se s Slovensko filantropijo, ki nam je nudila strokovno pomoč. Naša prizadevanja je podprl žalski župan Janko Kos.« Do novih vsebin Delovanje medgenera-cijskega centra finančno že ves čas podpira Občina Žalec, zadnji dve leti Hiša Sadeži družbe sodeluje v partnerstvu z Upi - ljudsko univerzo Žalec in Ljudsko univerzo Velenje v projektu Večgeneracijski center Planet generacij, ki pokriva celotno savinjsko-šaleško območje in ga sofinancirajo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Evropski socialni sklad ter različne občine. »Vsebine smo lahko na ta način še razširili in k sodelovanju povabili strokovnjake, ki pri nas predavajo o različnih temah,« ob koncu še dodaja Lužarje-va, ki si prizadeva vsebine še razširiti in k sodelovanju pritegniti še več društev iz lokalnega okolja. ŠPELA OŽIR Foto: arhiv NT (SHERPA) VELENJE - Pred časom so ljubitelje dobre hrane razveseljevale večerje v zraku, a Zavod za turizem Šaleške doline je kulinarično razva-janje postavil 160 metrov pod površje zemlje. Prvi tovrsten dogodek v Muzeju premogovništva Slovenije ne bo tudi zadnji, saj želi zavod z organizacijo tovrstnih večerov turistično ponudbo v dolini dvigniti na višjo raven. Gostje so se v jamo spustili z najstarejšim delujočim dvigalom v Sloveniji. Sredi surovega industrijskega okolja so jih pričakale slovesno pripravljene mize. Na njih tokrat ni bila »knapovska« malica, kamor sodita kos kruha in par kranjskih klobas. Kuhalnico je namreč vihtel znan chef Igor Stankovič, Velenjčan, ki ustvarja v eni od tamkajšnjih restavracij. Za obiskovalce ZREČE - Trije zreški podjetniki, ki so konec lanskega leta kupili in ponovno oživili hotel v središču mesta, bi v starem delu mesta gradili stanovanja. Ideja je sicer stara že skoraj desetletje, a se projekt zaradi birokratskih ovir še ni premaknil. Podjetniki nad njim še niso obupali in ga bodo v prihodnjih letih v skladu z dovoljenji tudi ude-janili. Občina naj bi kmalu predstavila nova, popravljena stališča za dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta, na podlagi katerega bi lahko projekt zaživel tudi v praksi. Slavko Kejžar, ki se ukvarja z zobozdravstvom, lesarski mojster Bojan Rutnik in ne-premičninar Dane Ravnjak so že leta 2010 združili moči ter ustanovili podjetje Stara Zadruga. Želeli so graditi nova je pripravil pašteto s črnimi tartufi in hruško ter žametno muškatno juho z ingverjem. Za glavno jed je bila pečena telečja golen, za sladico pa prleška gibanica z malinami in s snegom bele čokolade. Ob okušanju dobre hrane so udeleženci večerje spremljali performans z naslovom Tesla. Utrinke kulture je pričaral vsestranski fizik in glasbenik Janez Dovč. Ta je znan iz zasedbe Terrafolk, sodeluje tudi s številnimi drugimi slovenskimi glasbeniki. Predstava, ki jo je uprizoril v nekdanjem rovu premogovnika, je poklon izumitelju Nikoli Tesli. V njej uporablja vrsto nenavadnih glasbil in nekaj izjemno zahtevnih tehničnih naprav, ki jih je večinoma tudi sam priredil ali lastnoročno izdelal. Takšno je na primer glasbilo na osnovi »Teslove tuljave«. stanovanja in oživiti stari del mesta, kjer je tudi zdravstveni dom. Čeprav projekt veliko dlje od idejne zasnove v vseh teh letih ni napredoval, Ravnjak pravi, da je še vedno živ: »Na tem območju smo želeli zgraditi 30 stanovanj. Poslovni del bi obnovili in obogatili. Skratka želeli smo in še vedno želimo oživiti stari del Zreč. Sem star Zrečan oziroma staroselec in me zelo žalosti, da občina ne kaže pravega zanimanja za to. Občina želi vse umestiti v nov del, kjer je v ospredju turizem.« Ravnjak je prepričan, da projekta do danes še niso uresničili predvsem zaradi togosti zreške občine. V občini očitke o neza-nimanju za to območje ostro zavračajo, nenazadnje imajo prav v tej zgradbi v najemu prostore, v katerih deluje večgeneracijski center. Kot so pojasnili, podpirajo investicijske namere Sodelavka zavoda za turizem Šaleške doline Maja Ra-tej je povedala, da se je zavod organizacije kulinaričnega doživetja pod zemljo tokrat lotil prvič, a ne tudi zadnjič. »Gre za petzvezdično doživetje. S tem v Velenju sledimo slovenski strategiji v turizmu, ki se prav tako trudi v tej smeri. S tovrstnimi dogodki želimo turistično ponudbo v dolini dvigniti še na višjo raven.« Dodala je še, da lahko takšen kulinarični večer pri obiskovalcih prebudi vseh pet čutov. Trenutek, ko se človek z dvigalom v popolni temi spusti 160 metrov pod zemljo, pri ljudeh vzbudi adrenalin in predrami doživljanje. Okušanje gastro-nomije v takšnem okolju je po prepričanju sogovornice tako še bolj izrazito. TS Foto: Aljoša Videtič na območju Zgornjih Zreč. Ob tem pojasnjujejo, da morajo biti dopustne dejavnosti v skladu z obstoječo namensko rabo, ki jo določa občinski prostorski načrt. Postopek spremembe podrobnega občinskega prostorskega načrta so v občini sprožili že pred tremi leti. Lani so spremembe predstavili zainteresirani javnosti. Ta je podala pripombe, ki so jih občinske službe v kar se da veliki meri upoštevale. V naslednjih dneh naj bi tako občina predstavila tudi popravljen predlog OPPN, ki bo tudi omenjenim podjetnikom omogočil uresničitev vsaj dela projekta. Kot so še povedali v občini, bo nov prostorski akt omogočil nadzidavo zgradbe v treh etažah s pritličjem. Približno polovica površine bo lahko namenjena za ureditev stanovanj. LKK Z rekordnim številom porok SPODNJA SAVINJSKA DOLINA - Na območju Upravne enote Žalec so lani prvič zabeležili več kot dvesto porok. Parom so na voljo štiri uradna mesta za sklepanje zakonskih zvez, vedno več mladoporočencev pa se odloča za poroko na drugih krajih. Načelnico žalske upravne enote Simono Stanter veseli, da Spodnja Savinjska dolina postaja vedno bolj priljubljeno območje za sklepanje porok. Lani so se na njenem območju poročili 204 pari, kar je do zdaj največ. »Na območju naše upravne enote imamo očitno poleg uradnih prostorov toliko drugih lepih mest za sklepanje porok, da se število vsako leto povečuje.« Uradna mesta za sklepanje porok so na sedežu upravne enote, v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec, na gradu Komenda na Polzeli in v Schwentnerjevi hiši na Vranskem. Če se par želi poročiti kje drugje v dolini, mora upravna enota izdati odločbo o poroki izven uradnega prostora. Načelnica pravi, da večini željam ugodijo, izjema so le tiste najbolj nemogoče. »Približno pred tremi leti sta se bodoča mladoporočenca pozanimala, ali je mogoča poroka v gasilskem košu, kjer bi bilo obred nemogoče izvesti. Idejo sta kasneje opustila.« ŠO Prostovoljke iz Hiše Sadeži družbe Žalec od leta 2016 sodelujejo v humanitarnemu projektu Rožnate pletenine Združenja Europa Donna za boj proti raku dojk in v projektu kvačkanih hobotnic za nedonošenčke v inkubatorjih ljubljanske porodnišnice. Ko vodene vadbe in tečaji ne stanejo popolnoma nič Hiša Sadeži družbe Žalec praznuje pet let - Vanjo v tem času zavilo dvanajst tisoč obiskovalcev Pri organizaciji dogodka Tesla undergroud sta se Zavodu za turizem Šaleške doline pridružila Muzej premogovništva Slovenije in Gorenje Gostinstvo. Ko so se obiskovalci najedli in naužili iskric kulture, jih je nazaj na površje pripeljal podzemni vlak. V Zgornjih Zrečah vendarle nova stanovanja? S tremi podžupani ŽALEC - Župan Janko Kos je v novem mandatu imenoval tri podžupane. Poleg Romana Viranta sta se ekipi podžupanov pridružila še Matjaž Krk in Marjan Vodeb. Vsi trije bodo delo opravljali nepoklicno. Virant pokriva področje gospodarstva in opravlja naloge podpornega okolja za podjetnike, medtem ko bosta Krk in Vodeb zadolžena za področje delovanja krajevnih in mestnih skupnosti ter za koordiniranje dela društev. Župan je za opravljanje nalog na področju mednarodnih odnosov in za pomoč pri pripravi dogodkov z mednarodno udeležbo pooblastil dr. Hano Šuster Erjavec, ki bo tako še naprej njegova pooblaščenka. ŠO IZ NAŠIH KRAJEV 9 Nadhod Sonce bo širok poltretji meter in dolg 140 metrov. Zasnoval ga je dr. Viktor Markelj iz podjetja Degradirano območje starega mizarstva naj bi postalo novo srce slatinskega turizma. Ponting. Sonce bo vzšlo pod Kristalom Milijonske naložbe za še večjo turistično prepoznavnost kraja ROGAŠKA SLATINA - V enajstmilijonskem proračunu bo občina za naložbe namenila 42 odstotkov sredstev. 4,5 milijona evrov bo v tem letu med drugim prineslo »skate park« v športnem centru, vodovod pri Sv. Florjanu, obnovo dodatnega odseka ceste za Grand hotelom Rogaška, energetsko obnovo dvorane Balinček in prizidek k športni dvorani. V srednjeročnem načrtu najbolj odmevata gradnji nadhoda Sonce in razglednega stolpa Kristal. Občina bo več kot 760 ti- čini v prihodnje radi uredili soč evrov namenila za nakup zemljišč in ureditev prostorskih načrtov. V prostorih nad novo lekarno bi v ob- še dve ambulanti pediatrije, v Ratanski vasi naj bi zrasla industrijska cona. Med pomembnejšimi večletnimi projekti so tudi gradnje več-stanovanjske stavbe v Spodnji Kostrivnici, daljinskih kolesarskih povezav med Tekačevim in Podplatom ter med Zg. Gabernikom in Lovnikom, telovadnice pri šoli na Sv. Florjanu ... Mestno veduto bo v prihodnjih letih bistveno zaznamoval 140 metrov dolg nadhod Sonce čez Celjsko cesto in železnico. Ta bo povezoval turistično središče kraja in pobočje Tržaškega hriba. Nadhod naj bi bil vsidran prav ob degradiranem območju starega mizarstva. Tam naj bi v prihodnje stal orglar-ski center Antona Škrabla. O naložbi, ki naj bi v celotnem obsegu znašala kar 400 milijonov evrov, v občini kaj več od izražene namere nimajo. So pa zato toliko bolj odločeni, da bo prav tako na tem območju v naslednjih štirih letih stal razgledni stolp Kristal. Konkretnih dogovorov še ni, a župan Branko Kidrič pravi, da je resnih načrtov, da zasebno gospodarstvo v ta projekt vloži svoj delež, veliko. Stolp in nadhod sta ocenjena na 3,1 milijona evrov. Dobršen del milijonske vrednosti za gradnjo nadhoda si Slatinčani obetajo z razpisa Eko sklada. Župan Kidrič je sicer odločen, da bo te projekte občina v nasprotnem primeru izpeljala tudi sama. Z nadhodom bi namreč turistično območje razširila v gozdnato območje, kjer bi uredili sprehajalne poti. Med možnostmi sta tudi parkirišče za avtodome oziroma parkirišče za izposojo koles. Med tako rekoč končane projekte občina uvršča gradnjo naravovarstvenega centra Sotla. »Slatinčani bomo vodo v Vonarskem jezeru pričakali pripravljeni,« je pričakovanja ob prihodnji ojezeritvi območja med Rogaško Slatino in Podčetrtkom povzel Kidrič. Čezmejni projekt, ki je ocenjen na 1,2 milijona evrov, je namreč sofinanciran z evropskimi sredstvi. Zgrajen bo prihodnje leto. SAŠKA T. OCVIRK Vse zgodbe bodo vodile na stolp Cena odvoza odpadkov bo višja PODČETRTEK - Stolp na 622 metrov visoki Rudnici je v občinskih načrtih in proračunih že desetletje in več. Gradbena dela so zdaj končana in če bo šlo vse gladko, si bodo lahko prvi obiskovalci na 40 metrov visoki kovinski konstrukciji Kozjansko in Obsotelje iznad krošenj dreves ogledali že maja. Občina Podčetrtek bo v tem proračunskem obdobju precejšen del sredstev namenila za gradnjo tematskih poho-dniških poti. Prva, za katero je pogodbo podpisala pred dnevi, je Emina pot. Gre za 2,6 kilometra cest in poti, ki jih bodo opremili z lučmi, s potrebnim odvodnjavanjem in klopcami. Predstavitev zgodbe sv. Eme bodo umestili ob poti, ki bo vodila mimo krajevnih naravnih in kulturnih znamenitosti. Za ta projekt je občina iz naslova Lokalne akcijske skupine pridobila skoraj 160 tisoč evrov. Kot pravi župan Peter Misja, to ne bo edina takšna pot, vsem pa bo skupno, da se bodo končale na novozgrajenem stolpu na Rudnici. Skupna vrednost stolpa - gradbena dela in kovinska konstrukcija - znaša približno 210 tisoč evrov. StO Foto: Občina Podčetrtek RADEČE - V Občini Radeče so s presenečenjem sprejeli odločitev Občine Trbovlje, da bo izstopila iz skupnega soustanovi-teljstva Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ceroz v Uničnem, katerega ustanoviteljice so še občine Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litija. Takšno odločitev je v minulem tednu sprejel trboveljski občinski svet. Odločitev Občine Trbovlje prihaja v času, ko se je Ceroz znašel v velikih po- slovnih težavah, zaradi česar je tudi prišlo do menjave vodstva družbe. »Še dan pred to odločitvijo Trbovelj-čanov smo z vodstvom občine sedeli skupaj in iskali rešitve za izhod iz nastalega položaja. Prepričan sem, da je treba sodelovati v dobrem in slabem. Vsi smo namreč solastniki in odgovorni do svojih občanov,« se je odzval župan Občine Radeče Tomaž Režun. Družba Ceroz se sooča z izgubo dveh milijonov evrov, kar močno vpliva na izvajanje njene dejavnosti, poslovne težave utegnejo kmalu vplivati tudi na ceno odvoza odpadkov, kar bodo občutili tudi občani. Glede na razmere je eden od sanacijskih ukrepov za dosego tekočega poslovanja lahko tudi dvig cene storitev. »Pogovarjamo se tudi o novi ceni, preučujemo rešitve. Vendar bi bilo nesprejemljivo ves dolg, ki je nastal v Cerozu, prevaliti na pleča občanov,« je še dejal Tomaž Režun. RG ' i h ^ Turizem Podčetrtek bo 27. aprila pripravil že 5. Festival vina in čokolade. V večnamenski športni dvorani se bo zadnjo aprilsko soboto predvidoma zbralo več kot 50 razstavljavcev in približno osem tisoč obiskovalcev Slovenije. Ta mesec začetek gradnje še dveh mostov LAŠKO - Gradbena dela v Marija Gradcu, kjer nastaja nova železniška in cestna infrastruktura, so se s toplejšim vremenom ponovno razmahnila in vedno bolj nakazujejo prihodnjo podobo tega območja. Pomembnejši premiki na gradbišču se obetajo tudi v tem mesecu. Naša ekipa je gradbišče obiskala ob koncu minulega leta. Od takrat se je na območju del že marsikaj spremenilo, napredek je očiten. »V izvedbi so pripravljalna dela za skorajšnje asfaltiranje nove ceste od gostišča Bezgovšek proti Radobljam. Na drugem kraku izvajalec gradbenih del pripravlja vse potrebno in namešča pilote na desnem delu železniške proge za gradnjo novega podvoza,« je dela na gradbišču opisal Luka Picej, vodja režijskega obrata v Občini Laško. V minulem obdobju je že bil zgrajen prvi most čez reko Lahomnico, čez katerega bo vodila regionalna cesta, ki bo v tem mesecu asfaltirana. Trenutno o v izvedbi tudi pripra- vljalna dela za gradnjo še drugega mostu čez Lahomnico. Ta dela naj bi se začela po 20. marcu. »Takrat bodo tudi popolne in začasne zapore prometa, vendar gre za nujna dela za dokončanje nove prometne infrastrukture. Ta bo v prihodnosti omogočila boljše povezave z vzhodnim delom laške občine in večje možnosti za gospodarski ter turistični razvoj,« je še dodal Luka Picej. V tem mesecu naj bi se na območju Marija Gradca začela tudi gradnja mostu čez Savinjo. RG Vas zakaj £ nas zato. Vsak ponedeljek "M Iščemo ob 12.15. Ш odgovore na vprašanja w 1ЛЛЛЛЛлллл^ poslušalcev. 03 4225148 №Ho®i*f*.si Prešernova 19,3000 Celje 10 KULTURA dušo občinstvo glavni igralec, ki ga nujno potrebujemo in se tudi igramo z njim,« je razložila svoj pogled na cirkuško postavitev, saj je vse skupaj čisto navaden cirkus. Škadal. Razvrat. Komorni glasbeni sestav celjskega zavoda V dvorani Narodnega doma je nastopilo sedem glasbenikov komornega kolektiva Hiše kulture Celje, ki že redno sodelujejo pri izvirnih produkcijah celjskega zavoda. Z glasbo so dopolnili dramsko dogajanje v dvorani. Manipulativno pogajanje hudiča in vojaka je odlično ilustrirala glasba Igorja Stra-vinskega. »Ruski skladatelj je bil v tem delu zelo neo-klasicističen, se pravi zelo jasen, brez odvečnih glasbenih vložkov,« je še dodal Dvoršak. V vlogo vojaka je stopil Luka Bokšan, študent tretjega letnika na AGRFT, zlodej je bila Doroteja Nadrah, priznana slovenska gledališka in filmska igralka. Plesalka je bila plesna pedagoginja Mojca Majcen. Predstava, ki je bila del abonmaja Vesperae Musicae so v Hiši kulture Celje postavili s podporo Mestne občine Celje in ministrstva za kulturo. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Grup A Vojak# ki je za denar prodal Nova predstava Hiše kulture Celje Glasbeno-gledališko delo ruskega skladatelja Igorja Stravinskega Zgodba o vojaku je po šestih letih spet na slovenskih odrih. Pretekli teden so delo uprizorili prvič v Celju, tokrat v novi priredbi besedila. Zgodba o vojaku, ki proda dušo hudiču v zameno za bogastvo, a izgubi ljubezen, je v svetu, kjer ima moč le denar, zelo aktualna. Ali je konec sploh lahko srečen? Igor Stravinski je bil eden najizvirnejših skladateljev in najvplivnejših glasbenih intelektualcev 20. stoletja. Letos mineva 101 leto od prve izvedbe njegovega najbolj znanega komornega glasbe-no-gledališkega dela Zgodba o vojaku, ki ga je napisal v izgnanstvu v Švici. »Stravinski je to delo napisal zaradi različnih razlogov. Med njimi je bilo njegovo slabo finančno stanje. Čeprav je bil znan skladatelj, mu ni bilo vedno lahko. Moral se je nekako preživljati in to komorno delo je napisal, da bi ga čim večkrat izvajali in bi bil to dober doprinos k njegovemu finančnemu stanju,« je razložil dirigent Simon Dvoršak. Delo so krstno izvedli leta 1918 na festivalu v Lozani. Dogovor s hudičem Zgodba, ki jo je Stravinski napisal s švicarskim pisate- nanda Ramuza režirala Lea Kukovičič. »To je cirkuška glasbena pripoved, v kateri se ukvarjamo z manipulacijo in zmedo, a tudi z željo in s potrebo. V predstavi je ljem Charlesom-Ferdinan-dom Ramuzem, izvira iz ruske zgodovine. Libreto je navdihnila ruska ljudska pripovedka o vojaku, ki je svojo violino prodal hudiču v zameno za čudežno knjigo, ki mu pomaga uresničevati vsemogoče želje. A dogovor s hudičem nikoli ne prinese nič dobrega. Kljub temu da vojaku bogastvo uresniči marsikatero željo, mu obilje in moč ne prineseta sreče, kajti kdor sklene posel s hudičem, ni niti ljubljen niti ne ljubi. Uprizoritev je po libretu Charlesa-Ferdi- Vojaku obilje in moč ne prineseta sreče. SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE VOJNIK Prušnikova ulica 14,3212 Vojnik razpisuje delovno mesto RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 - popr. in 25/17 ZVaj). Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predviden začetek dela je 1.9.2019. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: • dokazilo o izobrazbi (overjeno pri notarju), • dokazilo o pridobljenem nazivu, • dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu, • dokazilo o morebitno opravljenem ravnateljskem izpitu, • opis delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, • potrdilo iz kazenske evidence ministrstva za pravosodje, ki ne sme biti starejše od 30 dni, • potrdilo sodišča, da oseba ni v kazenskem postopku, ki ne sme biti starejše od 30 dni, • program vodenja zavoda za mandatno obdobje, • kratek življenjepis (zaželen) in • izjavo, s katero dovoljuje obdelavo in uporabo njegovih osebnih podatkov, a izključno z namenom in v zvezi s postopkom imenovanja pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov SVET ZAVODA Osnovne šole Vojnik, Prušnikova ulica 14, 3212 Vojnik, s pripisom PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v skladu z 10. odstavkom 53. a člena ZOFVI. Uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. ТСГТТТГ ^T'iM'i! !!# " . " k tU JL/ JL ЧЈ J&^JL^i Л јЉ^Л.&Ј^Њ ÄVJÄCv „ „. ■ - ■ Bogdan Borčič v Kvartini hiši V celjski galeriji so na ogled slike Bogdana Borčiča, enega najpomembnejših slikarjev in grafikov druge polovice 20. stoletja v Sloveniji. V ciklu Najdene stvari je petnajst likovnih del. Veličina koroškega umetnika Bogdana Borčiča se ne odraža zgolj v njegovem velikem opusu, temveč predvsem v izredni doslednosti, raziskovalni vnemi in iskanju poezije v vsakdanjih stvareh. V začetku osemdesetih let 20. stoletja je Bogdan Borčič po desetletju ustvarjanja v klasični grafični tehniki jedkanice in njenih izpeljankah v znamenitem ciklu Školjk spet začel slikati. Na celjski razstavi z naslovom Najdene stvari je mogoče občudovati osem večjih slik in sedem manjših. »V tem ciklu lahko vidimo, kako se je Borčič v svojem poznem ustvarjalnem obdobju vedno bolj približeval postmodernizmu in abstrakciji ter se s tem odmikal od prejšnjih minimalističnih kompozicij iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja,« je razložil kustos Jernej Kožar iz Koroške galerije likovnih umetnosti, ki je pripravila razstavo. Nov pesniški razpis Po lanskem dobrem odzivu so se v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec odločili, da bodo tudi letos razpisali natečaj za pesniško nagrado Fany Hausmann, imenovano po prvi slovenski pesnici. Tudi letos bo v strokovni komisiji, ki bo izbrala pet no-miniranih avtorjev, poleg Marije Končina, Lidije Koceli in Petra Kolška še Zoran Pevec, ki je vesel, da je Občina Žalec prepoznala vrednost pesniške nagrade. Avtorje in avtorice vabijo, naj na natečaj prijavijo ciklus pesmi, ki ni daljši od 200 verzov. Pesmi morajo biti v izvirniku napisane v slovenskem jeziku. Lani so razpis tematsko omejili, poezija je bila v povezavi z žensko tematiko, letos omejitev ni. Letošnji razpis bo odprt do konca maja. Zmagovalec ali zmagovalka bosta prejela nagrado v višini tisoč evrov. Nagrada bo podeljena letos septembra ob izidu revije za književnost in kulturo Vpogled. BGO Zakaj je naslov razstave Najdene stvari? »Bogdan Borčič se je v zadnjih desetih letih svojega življenja posvečal vsakdanjim običajnim najdenim stvarem. Zanimale so ga vsakdanje stvari, ki jih je pritrdil na sliko,« je še dodal Kožar. Na velikih slikah so tako prilepljene najdene kocke, domine in podobne majhne stvari. Večina slik je temnejših odtenkov, na razstavi pa je na ogled tudi slika, ki je Borčičev grenek spomin na leto 1944, ko so ga Nemci poslali v taborišče Dachau. BGO Ida Borčič (soproga) in kustos razstave Jernej Kožar (Foto: Matej Čepin) Nov cikel koncertov v Šentjurju Knjižnica Šentjur je letos pripravila nov koncertni cikel Bendžo. Z njim želi opozoriti na skladatelja Benjamina Ipav-ca in tudi privabiti mlajše poslušalce kakovostne glasbe. Prvi koncert je bil preteklo soboto, ko je knjižnica v Ipavče-vem kulturnem centru gostila kvartet Akord s solistom Jurijem Hladnikom. 10. aprila bo koncert z Vladom Kreslinom, 14. junija bodo nastopili člani skupine Čedahuči in 15. junija Koala Voice. Zadnja dva koncerta bosta na ploščadi pred centrom. S tema koncertoma želijo organizatorji privabiti mlajše občinstvo, ki ga v Ipavčevem kulturnem centru najbolj pogrešajo. BGO KULTURA 11 Bodeča žica zaznamovala življenje ljudi ob njej Kar 560 kilometrov okupacijske meje je bilo razpeljane po Sloveniji V Muzeju novejše zgodovine Celje sta na ogled razstavi Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja, življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941-1945 ter druga razstava Rogaška Slatina kot obmejno mesto tretjega rajha. Mejo na južnem delu Štajerske je v času tretjega rajha predstavljala bodeča žica. Razstavi, ki sta predstavljeni v Celju, preučujeta do danes znanstveno še neobdelano temo, kako je 560 kilometrov okupacijskih meja med drugo svetovno vojno, tisoče metrov bodečih žic in minskih polj vplivalo na življenje prebivalcev. Od leta 1941 do 1945 je bila Slovenija okupirana država, ki so si jo razdelili štirje okupatorji. Po njej je bila razpeljana južna nemška meja med Nemčijo in Neodvisno državo Hrvaško, v današnjem Pre-kmurju je bila meja med Nemčijo in Madžarsko, meja v visokogorju Julijskih Alp je bila meja med Nemčijo in Italijo, ki se je nadaljevala na Dolenjskem, meja je bila tudi okoli okupirane Ljubljane. »Z dvema razstavama dajemo uvid v življenje ob meji v tistem času, kajti o drugi svetovni vojni so zgodovinarji veliko pisali, največ o partizanih in domobrancih, a življenje ob okupacijski meji, kako so določali meje, kako so živeli tamkajšnji ljudje, je prvič predstavljeno tako obsežno,« je poudaril avtor razstave dr. Peter Mikša. Avtorja razstave Daniel Siter in dr. Peter Mikša Ob žici še mine Osnovna razstava, ki je predstavljena na dvanajstih panojih, prikazuje vsa mejna okupacijska območja na Slovenskem med vojno ter njihove značilnosti in posebnosti. Kakšne so bile okupacijske meje? »Okupacijske meje so bile zastražene, varovale so jih žice, ob njih so bili stražni stolpi, vzdolž meja so bile postavljene stražarnice, v njih so bivali stražarji. Če izpostavim primer meje ob Sotli, kjer je bila nemško-hrvaška meja, so bili na desnem bregu Sotle hrvaški grani-čarji, na levem nemški. Ta meja je bila ob koncu leta 1942 ustrezno označena z mejnimi kamni, konec leta 1942 so jo tudi zagradili. Postavljene so bile žičnate ograje, na njih so napeli rezilno žico, vse skupaj so ob njej tudi zaminirali,« je razložil soavtor projekta Daniel Siter. Pričevanja ljudi o nesrečah z minami Drugi del razstave je o življenju v času okupacije v Rogaški Slatini. Ljudje so že od nekdaj iz Hrvaškega Zagorja potovali proti Rogaški Slatini v šolo, cerkev in trgovine. Ker so ljudje hodili čez mejo tudi na nedovoljenih mestih, je bilo veliko smrtnih žrtev. Tudi tovrstna pričevanja so predstavljena na razstavi. »Imamo zgodbo družine iz Rogaške Slatine iz leta 1944, ko je hodil fant na slovensko stran k dekletu. Imel je stezico, po kateri je hodil že mesece. Verjetno je za to pot izvedel tudi graničar, ki mu je na poti postavil mino. Za veliko noč se je fant spet odločil, da bo šel čez mejo k dekletu. Domači so samo slišali eksplozijo. Mladenič je nato še tri dni umiral na domači postelji. Zgodba je pomembna tudi zato, ker so pri hiši živeli majhni otroci, ki se spominjajo, kako so le nekaj metrov od hiše na žici še nekaj let viseli ostanki oblačil njihovega strica, ker si nihče ni upal sčistiti tega območja. Mine so bile med vojno in nekaj let po njej ključne za smrti ljudi ob meji,« je dodal Peter Mikša. Razstavi sta nastali v sklopu projekta - Napravite mi to deželo nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva - ki so ga pripravili na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Vodja projekta je dr. Bože Repe. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Vsaka ženska skriva svojo Hano Nova predstava dijakov celjske gimnazije V polni mali dvorani Celjskega doma so dijaki Gimnazije Celje - Center dva dneva zapovrstjo uprizorili novo gledališko delo Trpljenje mlade Hane, ki je nastalo po predlogi pesniške zbirke vsestranske celjske umetnice Katje Gorečan. Prav tako so z izseki iz predstave mlada dekleta nastopila ob dnevu žena na Kongresnem trgu v Ljubljani. Hana se povprečno zaljubi petkrat do sedemkrat na leto, Hana tudi sovraži britvice, preveč kadi in občuje z neznanci. Piše pesmi in rada sedi na balkonu. Nekoč je mislila, da bo umrla zaradi ali od ljubezni, a tega še ni doživela. V Haninih težavah se tako rekoč lahko prepozna vsaka dijakinja ali študentka. Hana je oseba, ki pove, kar si misli, in to svojeglavo Hano so na odru uprizorile štiri dijakinje Ivana Čačič, Ajda Kostevc, Tara Soderžnik in Lana Vincelj. Razkol med idealom in resničnostjo Pod režijo in dramatizacijo predstave se je podpisal mlad srednješolski režiser Aljaž Primožič. V dramsko besedilo je pretvoril pesniško zbirko Trpljenje mlade Hane, ki je sodoben spev mladosti, pri čemer del odraščanja predstavlja tudi trpljenje. »Sam sem naslov pesniške zbirke takoj povezal s kultnim romanom Trpljenje mladega Wertherja, z njegovim svetoboljem in razkolom med idealom in stvarnostjo. Tudi naša Hana se ukvarja s podobnimi te- žavami, tudi sama si nekaj želi, a na koncu pristane na nečem tršem.« Nad mladimi ustvarjalci je bila vidno navdušena avtorica pesniške zbirke Katja Gore-čan. »Zelo veliko mi pomeni, da je za uprizoritev izbral moje delo 18-letni dijak ter napisal dramatizacijo. Vidim, koliko jim pomeni to besedilo, kakšno moč imajo moje besede. Ko slišim svoje stavke mevanje besedila. »Hana je tista pristna ženska, ki jo vsi skrivamo v najstniških, občutljivih letih. Hana, ki smo jo videli na odru, je del vsake ženske, ne samo v času odraščanja, temveč tudi kasneje. Danes Hana potrka na vrata vsake ženske.« Mladi so se s predstavo prijavili na Festival sodobnih umetnosti mladih Transge-neracije ter na festival mladinskih skupin Vizije. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Nik Skerbiš iz ust sedemnajstletnice, je zame res presunljivo.« Hana potrka na vrata vsake ženske Mladi igralci in režiser so člani gledališke skupine Središče, ki deluje pod mentorstvom profesoric Jasmine Temnik Kerš in Ane Pečnik. Slednja je bila ponosna na svoje dijake in njihovo razu- ШП7Г muzejnovejšezgodovinelcelje JAVNO VODSTVO IN PREDAVANJE V sredo, 20. marca 2019, vas ob 17. uri vabimo na javno vodstvo po gostujočih razstavah Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941-1945 in Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha, 1941-1945. Ob 18. uri bo sledilo predavanje avtorjev razstave dr. Petra Mikše in Daniela Siterja. Vstop prost. Razstavi bosta na ogled do 31. marca 2019. Več o programu na spletni strani muzeja: http://www.muzej-nz-ce.si 12 NAŠA TEMA Prometni strokovnjak Roman Krajnc, univ. dipl. inž. teh. prometa in profesor v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje: »Če se v Sloveniji trudimo za zmanjševanje prometnih nevarnih točk, potem ta primer zagotovo ni najboljši prikaz tega.« Promet zakonita, V Trnovljah - v križišču Trnoveljske ceste, Ceste na Ljubečno in ceste v smeri proti Zadobrovi - so pred časom zaradi večje pre-točnosti prometa postavili montažno krožišče. Sčaso- O nevarnih točkah v prometu je mogoče obvestiti kar nekaj pristojnih ustanov v Sloveniji. Javna agencija RS za varnost prometa ma naj bi tam uredili tudi stalno krožno križišče. Vendar naj bi bila začasna ureditev prometa po mnenju nekaterih krajanov dokaj problematična z vidika prometne varnosti. Na ima na primer svoj portal občinskih svetov za preventivo in vzgojo v prometu, kamor je mogoče poslati obvestila krajanov in občanov, ki v »Označbe niso optimalne, ni površine za pešce« »Takšna rešitev ni v nasprotju z vidika načrtovanja, kot ga predvideva prometna zakonodaja, a je problematična z vidika prometne varnosti,« pravi strokovnjak s področja prometa Roman Krajnc, univ. dipl. inž. teh. prometa in profesor v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celja. Z nami si je prometno ureditev v Tr-novljah tudi ogledal. Njegovo stališče je jasno: »V zadnjem obdobju družba namenja velik poudarek prometni varnosti. Zato ravno v tem primeru ocenjujem, da označbe kot del infrastrukture niso prometno optimalne s stališča varnosti. Pogrešam tudi ustrezne površine za pešce. Če se v Sloveniji trudimo za zmanjševanje prometnih nevarnih točk, potem ta primer zagotovo ni najboljši prikaz tega.« Omenja, da bi morali poiskati ustreznejši prostor za avtobusna postajališča, opremiti cestišče s površinami za pešce in ustrezno obnoviti talno signalizacijo. »Torej na način, da lahko avtobus, ki ustavi na postajališču, to stori neovirano glede na ostale prometne tokove,« dodaja Krajnc. Poudarja, da je v zakonodaji jasno določeno, kakšna mora biti širina cestišča. »Iskati bi morali takšne rešitve, da bi bila postajališča urejena kot tako imenovana izogibali-šča. To pomeni, da bi moral tudi obcestni pas imeti zadostno širino, da bi se to uredilo, in da bi morala biti ta postajališča na ustrezni in varni razdalji od križišča ali krožišča ter da bi morala biti povezana s prehodi za pešce in pločniki. To bi bila idealna rešitev tudi z vidika ostalega prometa,« pojasnjuje sogovornik. Glede na to, da je takšna rešitev začasna, saj naj bi na tem delu sčasoma uredili pravo krožišče in montažnega odstranili, Krajnc dodaja: »Podrobnosti o Ko avtobus ustavi na postaji, povsem ustavi tudi promet v krožnem križišču. konkretnem projektu ne poznam, lahko pokomentiram samo to, kar vidim. Toda kljub temu poudarjam, da se moramo, ko govorimo o prometni varnosti, izogibati začasnim rešitvam. Če so začasne rešitve idealne, zakaj torej ne postanejo na pravilen način takoj končne rešitve?« Za otroke ni ustrezno poskrbljeno Krajnca negativno preseneča tudi, da je hišica avtobusnega postajališča postavljena neposredno ob robu krožišča: »Nikakor ne morem prikimati, da je ta rešitev dobra, ker je ta hišica ob robu krožišča, kar je nekoliko nenavadno.« Ne glede na to, da Krajnc podrobnosti o projektu montažnega krožišča v Trnovljah ne pozna, ima oči dobrega prometnega strokovnjaka. Poudarja, da je pri načrtovanju prometne infrastrukture ali pri posegu vanjo treba upoštevati zakonodajo in stroko, mnenja in razgrnitve načrtov. »Rešitve morajo tako upoštevati celovitost znanj že pri nastajanju projektov. Da se ne dogaja, da je neka stvar že urejena in se nato ugotovijo pomanjkljivosti, zaradi česar morajo stvari popravljati ali dopolnjevati. V sodobnem informacijskem času se to ne bi smelo dogajati, saj so znanja na takšni ravni, da bi projekti morali biti temeljiti. V prometu moramo težiti k optimalni infrastrukturi in prometni varnosti ter pretočnosti,« pravi Krajnc. Na tem postajališču na avtobus čaka največ mladih, ki na lastni koži opažajo, kako je poskrbljeno za njihovo prometno varnost, kar ni zanemarljivo. Krajnc se namreč dnevno pogovarja z mladimi v šolskem sistemu in opaža, da veliko razmišljajo o prometu. »Veliko razpravljamo o različnih rešitvah in metodah za rešitve situacij v prometu in moram reči, da imajo mladi kar smele poglede. Dojemljivi so za preventivo in razumejo, da prometno varnost gradimo skupaj vsi, ne glede na starost.« Na srečo zaenkrat brez nesreč Na Policijski upravi Celje priznavajo, da je bil ta cestni odsek eden nevarnejših predvsem zaradi ostrega ovinka Trnoveljske ceste in da je krožišče s tega stališča trenutno umirilo promet. Dodajajo tudi, da v smeri proti Ljubečni dejansko težave predstavljajo prehitri vozniki. In da je krožišče prispevalo toliko k boljši varnosti v primerjavi s preteklim obdobjem, da imajo predvsem pešci zdaj večjo preglednost pri prečkanju cestišča. »Policija ni bila vključena v omenjen projekt, posledično ni mogla dati nobene pripombe ali predloga glede izvedbe. Zadevo je samostojno vodila Mestna občina Celje,« je dejal Uroš Klanjšek s Policijske postaje Celje. Glede krožišča Klanjšek dodaja, da je » ... korak v pravo smer, saj je umeščeno v križišče, ki je pred tem potekalo skozi dolg nepregledni ovinek in je bilo z vidika pešcev zelo nevarno. S postavitvijo krožišča se je občutno znižala hitrost vožnje, kar je z vidika prometne varnosti in predvsem ogroženosti pešcev pozitivno«. Omenja še, da je ena od pomanjkljivosti, da na vseh krakih še ni urejenih prehodov za pešce. Zarisana sta dva, vendar sta skoraj že zbledela. Glede na to, da policija ni bila vključena v projekt, kar bi glede na prometno varnost morda celo javnost pričakovala, na policiji dodajajo, da jim ni znan razlog za takšno izvedbo avtobusnih postajališč. Klanjšek omenja, da postajališča niti niso toliko sporna: »Postajališča so za izvoznimi kraki, kjer je hitrost vozil najnižja, prav tako konfiguracija vozišča ne dopušča prehitevanja oziroma vožnje mimo ustavljenega avtobusa, kar je ob prevozu šolskih otrok tako obveza,« dodaja Klanjšek. Težava nastane, kar je razvidno tudi z ene od naših fotografij, če mora avtobus ustaviti neposredno v krožnem križišču, kar pomeni, da prihaja tudi do zastojev v krožišču. Hkrati še poudarja, da policija še nikoli ni bila od krajanov uradno obveščena o prometni nevarnosti na tem odseku, medtem ko so jo obvestili o nekaterih kršitvah v prometu na območju Ljubečne. NAŠA TEMA 13 na ureditev a je tudi varna? OB ROBU Majhen vzor, velika tragedija vseh treh cestnih krakih so namreč tudi avtobusna postajališča, ki so zarisana na cesti. Drugače verjetno ni šlo. Toda na dveh postajališčih sta izstop z avtobusa in vstop dokaj nevarna, še prometu opazijo določene nevarne odseke. Policija ima poseben portal Predlagajte prometno kontrolo. Skoraj vse krajevne skupnosti imajo Krajane Trnovelj moti tudi, da je hiška avtobusnega postajališča postavljena tik ob krožnem križišču. posebej, ker tam ustavljajo tudi šolski avtobusi, ki prevažajo otroke. Je trenutna prometna ureditev torej res ustrezna in kaj se na tem odseku še obeta? Na policiji smo preverili tudi, na spletu objavljene svoje stike, saj so tudi krajevne skupnosti tiste, ki lahko dajejo pobude za ureditev nevarnih prometnih točk. Nenazadnje imajo . . - -M h^1* Začasna ureditev po mnenju občine ustrezna Mestna občina Celje v Trnovljah načrtuje ureditev stalnega krožnega križišča, a le, če se bo izkazalo »... da je začasna začasna ureditev ustrezna, da umirja promet in zagotavlja večjo pretoč-nost«. V občini dodajajo, da je tudi gradnja pločnikov v smeri proti Zadobrovi in Celju v njihovem srednjeročnem načrtu. Višina naložbe naj bi bila približno 32 tisoč evrov. Na celjsko občino smo naslovili tudi vprašanje, ali meni, da je ureditev začasnega prometnega stanja varna predvsem za tiste, ki uporabljajo avtobusne prevoze. »Umestitev avtobusnih postajališč je glede na razpoložljivost prostora v naravi in glede na količino prometa ustrezna. Avtobusno postajališče in elemente krožnega križišča smo umestili oziroma postavili v skladu s projektom, ki je upošteval veljavno zakonodajo, količino prometa in vrsto vozil. Pešci so v delu kroži-šča ločeni od vozišča z jekleno varovalno ograjo,« so nam odgovorili iz občine. In dodali, da hkrati z gradnjo pločnika na ravnini v smeri proti Zadobrovi načrtujejo tudi postavitev dveh avtobusnih postajališč in ukinitev avtobusnega postajališča v krožišču. kakšne kršitve se tam pojavljajo. Že večkrat smo dobili opozorila, da je za voznike na tej cesti značilno, da radi pritisnejo na plin. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA tudi občine svoje stike objavljene na spletu. Mestna občina Celje ima za namen opozarjanja občanov tudi poseben spletni portal Servis 48. Na Celjskem je kar nekaj prometnih odsekov, ki so po mnenju tistih, ki jih redno uporabljajo, nevarni. Veliko takšnih zapisov je mogoče najti na družbenih omrežjih in v različnih komentarjih spletnih novic. Na prvi pogled se zdi, da se ljudje zavedajo nevarnosti in da jim je mar za prometno varnost. Toda globlji pogled pokaže, da ni tako. V treh mesecih je celjska policija dobila samo dve opozorili o nevarnih prometnih točkah na območju Celja. Samo dve. »Vpitje« na družbenih omrežjih iz naslonjača je nekaj drugega kot o nevarnih točkah, odsekih v prometu, kršiteljih obvestiti policijo, agencijo za varnost prometa, krajevne skupnosti, občine. Četudi anonimno. Samo obvestiti, prijaviti. Tu se ponavadi ustavi. Ker se zatem zgodi, da te ustanove, ki so dolžne urediti prometno varnost na pravilen način, enostavno nimajo podatkov, da bi kje bilo karkoli narobe. Zato se pogosto zgodi, da so novinarska vprašanja o perečih problemih daljša od odgovorov pristojnih. Podatki ljudi in informacije so za ustanove pomembni. Hitreje bodo nekje morda postavili talne ovire za umirjanje prometa, če bodo pristojni tudi uradno imeli dovolj prijav, dovolj obvestil, da je nekje hitrost vozil prevelika, da bi zagotavljala prometno varnost. Pričakovanje, da bodo vsi uradniki dnevno stali na terenu in ves čas preverjali, ali je vse tako kot je treba, je danes utopično. Trenutno krožišče v Trnovljah je resda pri- SIMONA ŠOLINIČ spevalo k pretočnosti prometa, ga nekoliko umirilo. In prometna ureditev tam ustreza vsem pogojem prometne zakonodaje na področju načrtovanja prometa in njegove ureditve. Dobro bi bilo, če bi ureditev ustrezala popolno tudi z vidika varnosti. Morda je tudi ta na prvi pogled dobra. Na »prvo vožnjo« pa niti ni. To vedo tisti, ki se dnevno vozijo mimo. Vedo mladi, ki spremljajo, kaj se v prometu dogaja. Še vedno namreč velja, da so jim odrasli vzor. Če mladi nimajo možnosti varno hoditi po pločniku ali če izstopajo iz avtobusa na nevaren način, ker dovolj varnega ni, kdo ve, morda bodo kdaj tudi sami kje »hitro skočili čez cesto« tam, kjer ne bo prehoda za pešce. Kaj, če se takrat zgodi nesreča? Vidite, kako malo je treba. Majhen vzor na eni lokaciji, morebitna velika tragedija na drugi. Zakonito, a ne dovolj varno Kako ocenjujejo postavitev avtobusnih postajališč v Trnovljah, smo vprašali tudi predstavnike Javne agencije RS za varnost prometa, kjer enako kot prometni strokovnjak Roman Krajnc pravijo, da je takšna izvedba talne označbe za avtobusno postajališče sicer zakonita, »predvsem otrokom pa ne zagotavlja zadostne varnosti pri vstopu v avtobuse in izstopu iz njih«. Dodajajo tudi, da je v konkretnem primeru težava predvsem, ker ob vozišču v smeri proti Celju in Zadobrovi ni pločnika, na katerega bi potniki lahko izstopili ali na njem čakali na avtobus, pri čemer je bankina precej ozka in neprimerna za vstopanje in izstopanje potnikov. Na vprašanje, ali bi morala biti avtobusna postajališča urejena na dovolj varni razdalji od krožnega križišča, odgovarjajo: »Krožna križišča na promet delujejo umirjajoče in jih uvrščamo med prometno-tehnične elemente za umirjanje prometa. A z vidika gostote pro-metnotehničnih elementov bi bilo varneje, če bi bila zarisana na katerem drugem prostoru.« Glede postajališčne hišice, ki je postavljena tik ob krožišču, v agenciji pojasnjujejo: »Za nadstrešnico menimo, da ni postavljena sporno, je pa tam precej ozek maka- damski dostop do zarisanega postajališča. Najbolj varna so postajališča v nišah, ki so nekoliko ločena od vozišča, vendar pogosto prostor ne dopušča njihove izvedbe.« Omenjena cesta v Trnovljah je, sodeč po mnenju tistih, ki jo dnevno uporabljajo, dokaj nevarna. Vendar v agenciji, kamor lahko ljudje prav tako sporočajo nevarne prometne točke, o tem niso dobili še nobenega opozorila. V agenciji še dodajajo: »Poraja se vprašanje, ali bi bila hoja otrok po vozišču, kjer ni urejenega pločnika, na oddaljenejše in varnejše postajališče v niši, bolj varna kot, če je avtobusno postajališče otrokom bližje. Morda bi bila za začetek dobra rešitev vsaj gradnja pločnikov.« »Najbolj varna so postajališča v nišah, ki so nekoliko ločena od vozišča, vendar pogosto prostor ne dopušča njihove izvedbe,« pravijo v Javni agenciji RS za varnost prometa. Avtobusno postajališče v Trnovljah je zaenkrat zarisano na glavni cesti. Če na desni ustavi avtobus, imajo potniki dovolj prostora za varen izstop ali vstop? Kratki in jedrnati Za promet so ključnega pomena tudi avtobusni prevozniki, ki na cestnem odseku v Trnovljah večkrat dnevno prevažajo šolarje in ostale. Zato smo vprašanje - ali vozniki avtobusov na tem delu tudi sami opažajo nevarnost pri ustavljanju in izstopu potnikov, saj na dveh delih sploh ni pločnika - poslali tudi Nomagu, enemu vodilnejših avtobusnih prevoznikov. Med drugim smo predstavnike Nomaga vprašali tudi, ali se je na tem odseku že zgodila kakšna neprijetnost z vidika dela voznikov avtobusov in ali ocenjujejo, da so takšna postajališča dovolj varna za potnike in nena- Г zadnje tudi za voznike avtobusov. Odgovor, ki so nam ga poslali iz Nomaga je kratek in jedrnat: »Verjamemo, da si v Mestni občini Celje prizadevajo prometni režim urediti na najboljši možen način. Na žalost vam pri vaših vprašanjih ne moremo pomagati, saj izpostavljena problematika ni v naši pristojnosti. V regijskem centru vzhodna Slovenija, kamor sodi omenjeno območje, prav tako nismo prejeli pritožb potnikov.« 14 KRONIKA Skrivnostna smrt njegovega dekleta še nepojasnjena Zdaj že drugi nenavaden primer, v katerega naj bi bil vpleten Po Sloveniji in tudi po svetu odmeva neverjeten primer poskusa goljufije. Štirje osumljenci iz Ljubljane so pri petih zavarovalnicah sklenili zavarovalne police za nezgodno in življenjsko zavarovanje ter nato zahtevali odškodnino, ko si je 21-letna osumljenka s krožno žago za les namerno odrezala roko nad zapestjem. Eden od osumljenih, star 29 let, naj bi bil stari znanec policije. Leta 2015 je na območju Pernovega pri Žalcu zaradi strela dolgocevnega orožja umrla njegova takratna 24-letna partnerka. Po skrajno nenavadni zavarovalniški goljufiji naj bi bil eden od osumljenih, ki je po zaslišanju ostal tudi v priporu, 29-letni Sebastian Colarič, ki si je priimek spremenil v Abramov. Na Celjskem je marca 2015 odmevala tragedija v Perno-vem pri Žalcu, ko je umrlo njegovo takratno 24-letno dekle v skrajno sumljivih okoliščinah, ki še vedno niso popolnoma raziskane. 24-letnica je umrla zaradi sprožitve strelne- ga orožja. Umrla je v nejasnih okoliščinah. Orožje naj bi se sprožilo, medtem ko naj bi ga Colarič čistil. Naboj naj bi dekle zadel naravnost v srce. Doma naj bi bili tudi dekletovi starši, ki so mu nudili prvo pomoč, na kraj so prispeli tudi reševalci nujne medicinske pomoči, a je bilo za dekle prepozno, ker so bile poškodbe prehude. Policija v dneh po dogodku z osumljenim sploh ni mogla opraviti zaslišanja, saj so ga morali odpeljati v Psihiatrično bolnišnico Vojnik, ker naj bi bil v popolnem šoku. Je pa imel v posesti varnostno in športno orožje, ki naj bi ga tudi uporabljal na različnih tekmovanjih. Takrat se je govorilo, da ga bo policija ovadila zaradi povzročitve splošne nevarnosti, vendar do danes preiskava še vedno ni končana. Je pa za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnost, ki ima za posledico smrt, predvidena kazen petnajst let zapora. Kar je enako kot za uboj. SŠol Goljufi in tatovi nad lastnike hiš tudi na Celjskem Z vseh koncev Slovenije prihajajo v teh dneh novice o poskusih goljufije in o tatvinah po stanovanjskih hišah. Storilci v vseh primerih lastnike, največkrat starejše osebe, pregovorijo pod različnimi pretvezami. V nekaterih primerih želijo samo vodo, v nekaterih se izdajajo tudi za podjetnike. Dva primera sta se minuli teden zgodila tudi na Celjskem. Prvi primer se je zgodil v Rogaški Slatini. Do lastnice ene od hiš sta prišla moška in ji povedala, da preverjata možnost postavitve oddajnika. Medtem ko se je prvi moški z žensko zapletel v pogovor in z njo odšel k zadnji strani stanovanjske hiše, je drugi odšel v notranje prostore, poiskal denar in zlatnino ter ju ukradel. K hiši sta se pripeljala z večjim avtomobilom, vendar znam- ka in registrska oznaka nista znani. Podoben primer bi se nato nekoliko kasneje lahko zgodil še na območju Kačjega Dola. Tam so do stanovanjske hiše prišli štirje moški z enako pretvezo kot v Rogaški Slatini. Lastnico hiše so poskušali zvabiti, da bi jim pokazala okolico hiše in možen prostor, kjer bi lahko postavili oddajnik. Vendar jim ni nasedla, ampak je takoj poklicala policijo. V tem primeru so moški govorili slovensko s hrvaškim naglasom. Njihovo vozilo je bilo večje in bele barve s celjsko registrsko oznako. Policija jih še ni izsledila, pri čemer vsem, ki bodo doživeli podobno izkušnjo, svetuje, naj ne nasedajo in naj v hišo ne spuščajo neznancev, še posebej ne tistih, ki se ne predstavijo z uradnim dokumentom, iz katerega je razvidno, ali prihajajo iz določenega podjetja ali organizacije. Tudi takrat lahko lastniki hiš preverijo tudi po telefonu, ali res neko podjetje ponuja določene stvari na terenu. V primeru sumljivih oseb je treba vedno poklicati na 113. Trikrat vlomili v isto hišo Policisti bodo ovadili 26-le-tnega bosanskega državljana, ki je s sostorilci v ponedeljek že tretjič vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hišo v Debru pri Laškem. V noči na nedeljo naj bi namreč vlomil v hišo, iz katere je že dan dan prej ukradel LCD-televizor. Pri drugem vlomu so storilci odnesli starejši štedilnik, električni radiator in starejšo zračno puško. Nato so v hišo vlomili še v noči na ponedeljek. Storilci so se do hiše pripeljali s kombiniranim vozilom, v katerega so naložili pomivalni stroj, kotel za žganjekuho in masažni stol. Ko so jih krajani opazili, so se storilci razbeža-li, vozilo pa pustili pred hišo. Policisti so nato enega od storilcev prijeli in ga pridržali, ostale še vedno iščejo. Zasačil tatove Policisti preiskujejo okoliščine poskusa tatvine na Cesti Kozjanskega odreda. Malo pred 22. uro je lastnik avtoodpada, ko je z mobilno povezavo opazil, da varnostne kamere ne delujejo, odšel na kraj in tam zasačil tri oziroma štiri vlomilce. Ti so pripravili več akumulatorjev za tovorna vozila in jih nameravali naložiti v svoj avtomobil. Storilci so se razbežali, a je lastnik uspel prijeti in do prihoda policistov zadržati enega, in sicer 55-letnika z območja Maribora. Preostale policija še išče. V vaš kraj prinašamo novo tehnologijo interneta in 1 televizija Posredovanje gasilcev pri požaru hiše v Kasazah Gorelo v dveh hišah V ponedeljek nekaj minut po 15. uri je v Kasazah zagorela stanovanjska hiša. Ogenj je v celoti uničil njeno ostrešje. Po podatkih celjske policije je do požara najverjetneje prišlo, ker je močan veter odnesel iskre iz dimne tuljave pod strešno kritino. Na kraju je bilo 49 prostovoljnih gasilcev iz gasilskih društev Zabukovica, Kasaze-Libo-je, Dobriša vas-Petrovče, Žalec in Gotovlje. Stavbo so pregledali s termovizijsko kamero, prezračili stavbo in ostrešje začasno pokrili s folijo. Poškodovana je tudi mansarda hiše. Višina škode še ni znana. V soboto zvečer je ogenj izbruhnil tudi v gospodarskem poslopju v Gorjanah pri Šmarju pri Jelšah. Iz hleva so uspeli pravočasno rešiti vso živino. V požaru je zgorelo seno, ogenj je uničil tudi traktor in močno poškodoval poslopje. Natančen vzrok požara in višina škode še nista potrjena. SŠol Foto: GZ Žalec Ce so paketi Al Kombo lite na voljo v vašem kraju, lahko pre ve r itel^ä^fflhsi, na prodajnih Al.si mestih Al ali na telefonski številki 040 40 40 45. Ob vezavi na paket Al Kombo lite S ali L velja ugodnost v višini 5 € mesečno v primeru 12-mesečne vezave, kar znaša 120 € prihranka ter ugodnost v vižini 10 € mesečno pri vezavi za obdobje 24 mesecev, kar znaša 240 €. Hkrati poleg mesečne ugodnosti naročniki ob 12 ali 24-mesečni vezavi prejmejo ugodnost brezplačne montaže v vrednosti 250 €. Po poteku vezave se paketi zaračunavajo po rednih cenah. Naročnik lahko v primeru Nedelovanja storitve, kot je opredeljeno v Samoregulacijskem kodeksu o nadomestilih za nedelovanje ali slabše delovanje javnih komunikacijskih storitev in Posebnih pogojih za izvajanje širokopasovnih storitev, brez plačila naročnine, sorazmernega dela prejete ugodnosti in stroškov priključitve, v roku 14 dni od aktivacije, odstopi od Naročniške pogodbe. Navedene hitrosti so najvišje možne hitrosti, ki so dinamične in odvisne od oddaljenosti in zasedenosti bazne postaje. Ostali potencialni dodatni stroški (vse kar je izven sledečih postavk: izvedba montaže zunanje antene in UTP povezave do modema Šdo 30 m, CAT 5e/6), nabava in montaža nosilca za anteno s premerom 35-80 mm, lobava vsega drobnega materiala, potrebnega za izvedbo zahtevanih del) se zaračuna skladno s Cenikom Al ali Cenikom pogodbenega partnerja. Vse cene vključujejo DDV. Za pakete Al Kombo lite veljajo Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev in Posebni pogoji za izvajanje širokopasovnih storitev ter drugi pogoji, kot izhaja iz Naročniške pogodbe, Več informacij na voljo na 040 40 40 40, Al.si in prodajnih mestih Al. Al Slovenija, d. d., Smartinska c. 134b, Sl-1000. ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 15 Kadrovska služba - vezni člen med delodajalci in zaposlenimi TRGOTUR Trgotur, d. o. o., predstavlja interdisciplinarna ekipa kadrovskih strokovnjakov, ki izvaja kadrovsko dejavnost v celoti. S ponosom lahko govorimo o tradiciji, saj dejavnost v takšni obliki opravljamo že več kot 28 let. Svojo storitev smo nenehno razvijali, nadgrajevali in stopali v korak s časom - dejavnosti so bile vedno prilagojene naročniku glede na aktualen Zakon o delovnih razmerjih, ustrezne kolektivne pogodbe in potrebe podjetij. A vendar smo kljub vsemu v prvi vrsti strokovnjaki za kader. Dejavnost tako opravljamo na makro ravni ureditve kadrovske storitve pri naročniku kot tudi mikro ravni, ukvarjamo se z vsakim posameznikom posebej. Prevečkrat se zunanjo kadrovsko službo zamenjuje z agencijsko dejavnostjo, čeprav to ni isto. Zunanja kadrovska služba ne izvaja agencijske dejavnosti, ampak do posameznikov goji odnos kot vsaka klasična kadrovska služba znotraj podjetja. Vez z delodajalcem Več kot 70 podjetij, za katera mesečno opravljamo storitve, nam zaupa svojo kadrovsko dejavnost. Kot zunanja kadrovska služba tako skrbimo za zaposlene, z ureditvijo pogodb v skladu z zakoni in s kolektivnimi pogodbami, z določitvijo letnih dopustov in tudi drugimi specifikami posameznikov, pomagamo z ureditvijo razpisnih dokumentacij, s prilagoditvijo delovnih mest invalidom ... Ena od nalog je tudi, da za naročnike najdemo ustrezen kader. Kot zunanja kadrovska služba tako poskrbimo, da pripravimo oglase za delovna mesta, zbiramo prijave in s podjetjem v širšem in ožjem krogu razgovorov izberemo najbolj primernega kandidata za zasedbo delovnih mest. Delavcev ne posredujemo in ne »posojamo« delodajalcem, temveč se izbrani kandidati zaposlijo neposredno pri delodajalcu, ki je prosto delovno mesto razpisal. Gre torej za popolnoma klasično zaposlitev v podjetju, kjer zaposleni dela. Več kot le klasična kadrovska služba za delodajalca Več tisoč vodij, direktorjev podjetij v Sloveniji, ki se uvrščajo med majhna in srednja podjetja, si mesečno zastavlja vprašanje, ali v podjetju zaposliti samostojnega kadrovika. Vidikov je več - seveda je kadrovik nepogrešljiva oseba v podjetju v trenutku, ko podjetje nekomu postane delodajalec. Žal imamo pavšalno gledano vsi premalo znanja o upravljanju z ljudmi, večkrat pa smo tudi premalo informirani o tem, kaj skrb za kadre v celoti pomeni. Zunanja kadrovska služba je tako lahko idealna rešitev in odgovor prav takšnim vprašanjem - kadrovsko neurejenemu podjetju, kjer zavedanje o pomembnosti tega raste, in ureditvijo podjetja na način, kjer bi zaposlili samostojnega kadrovika. Zunanjo kadrovsko službo predstavljamo ekipa strokovnjakov z različnih področij, ki na določen dogodek v času gledamo z različnih zornih kotov. Prav ta pestrost pogledov prinaša najboljše rešitve. Tako kadrovsko službo predstavljamo: - strokovnjaki s področja delovnega prava, ki imamo Zakon o delovnih razmerjih v malem prstu, - strokovnjaki s področja kadrovskega menedžmenta, ki razume- Glavna področja podjetja Trgotur: Sledimo smernicam in se nenehno izobražujemo. Spremljamo delovno pravo, prakse in primere, ki jih lahko uporabimo tudi pri svojem delu. Glavna področja dela, ki jih pokrivamo, so: - kadrovska služba in izdelava kadrovskih dokumentov, - postopki v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, - postopki v zvezi z invalidi, zastopanje na invalidski komisiji, - izvajanje svetovanja s področja prava, priprava gradiv, - postopki, povezani s kršitvami delovnih obveznosti, - pridobitev delovnega dovoljenja in zaposlitev tujca, - pridobivanje nepovratnih sredstev, subvencij, prijave na razpise. mo dinamiko zaposlovanja, delovnih procesov v podjetju, - strokovnjaki s področja psihologije, ki razumemo dinamiko in občutke posameznikov, - ekonomisti, ki na določen dogodek gledamo z ekonomske plati podjetja, - strokovnjaki za obračun plač in organizacijo dela. Končna storitev ni le seštevek vseh pogledov, ampak nabor znanj, izkušenj in praks, ki smo jih pridobili skozi pestro sodelovanje s preteklimi naročniki iz iste ali drugih panog. Prav ta »fluidnost« in sposobnost prenosa znanja iz panoge v panogo večkrat prinašata najboljše rešitve. Če klasično kadrovsko službo v podjetju predstavljajo tri osebe, je strokovnost Trgotura na ravni 12 posameznikov. MAJA RADIŠEK, Trgotur, d. o. o. V podjetju Trgotur bodo od prihodnjega tedna za bralce Novega tednika pripravljali izbor prostih delovnih mest. @ MojeDelo.com Nastavljalec robotov (m/ž) (Žalec) Nudimo enoizmensko dinamično delo, redno plačilo ... Omco Metals Slovenia, d. o. o., Cesta žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 18. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Obdelovalec kovin specialist (m/ž), obdelovalec kovin I (m/ž), obdelovalec kovin II (m/ž) (področje CNC-operater) (Zreče) Opis nalog in del: izvajanje nalog obdelave kovin, upravljanje dvigala in ročnih transportnih sredstev, izvajanje avtokontrole ter CPV, čiščenje in urejanje delovnega okolja in sredstev. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 4. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Računovodja/knjigovodja (m/ž) (Prebold) Nudimo dinamično delo v visoko tehnološkem podjetju in v pozitivnem delovnem okolju, plačilo je stimulativno in je vezano tudi na dosežene rezultate ... Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 7. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Konstrukter izdelkov iz polimernih materialov (m/ž) (Velenje) Pričakujemo dokončano I. oziroma II. bolonjsko stopnjo strojništva - smer konstrukterstvo, odlično poznavanje orodja Siemens PLM Unigraphics NX (UG NX) oziroma primerljivega CAD/CAM-orodja, dobro poznavanje programskih paketov Windows, MS Office, SAP, zaželeno je poglobljeno znanje s področja konstruiranja izdelkov iz polimernih materialov, umetnih mas in kovin. Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Arja vas pri Žalcu) Trenutno imamo prosta delovna mesta v centralnem skladišču za delovno mesto skladiščnik (m/ž). Delo je v Komendi. Po odprtju novega skladišča, ki bo predvidoma jeseni 2019, bo delovno mesto v Arji vas pri Žalcu. Lidl Slovenija, d. o. o., k. d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 20. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar (m/ž) (Ljubečna) V tempu, katerem živimo, najdemo vedno manj časa za družino, prijatelje ali konjičke, za to, da naredimo nekaj samo zase in svojo dušo. Gostilna Kolar, Dejan Kolar, s. p., Obrtniška cesta 12, 3202 Ljubečna. Prijave zbiramo do 7. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektroinženir (m/ž) (Vojnik) Opis del in nalog: programiranje tehtalnih terminalov in industrijskih krmilnikov, nadgradnja obstoječih tehtalnih sistemov, priprava tiskanih vezij, izdelava elektronačrtov in druge tehnične dokumentacije, vzdrževanje in vezanje elektroomar, odpravljanje elektronskih okvar na tehtalnih sistemih . Alba, d. o. o., Celjska cesta 41, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 6. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. PHP-razvijalci (m/ž) (Ljubljana, Maribor ali Celje) Iščemo PHP-razvijalce, ki bi se pridružili našemu hitro rastočemu timu v Ljubljani, Mariboru ali Celju. Če bi radi imeli mentorja, delali v ne-stresnem okolju in popoldneve preživljali z družino in s prijatelji, potem si oglejte naš oglas. Agiledrop, d. o. o., Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 29. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir prodaje (m/ž) (Velenje) Opis delovnega mesta: aktivna terenska prodaja oziroma pridobivanje novih kupcev, pospeševanje prodaje, izvedba tržnih dejavnosti za rast prodaje na domačem in tujih trgih (iskanje potencialnih strank in trgov), pridobivanje in obdelovanje podatkov o tržnih razmerah, strokovna prodaja izdelkov iz prodajnega programa delodajalca (senzorska tehnika in pribor) ... FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 2380 Velenje. Prijave zbiramo do 20. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Asistent v marketingu (m/ž) (Gomilsko) Ste dinamični in sposobni proak-tivno skrbeti za podporo prodaji? Ste dober poznavalec spletnih tehnologij za marketinške namene? Znate kreativno razmišljati? Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 15. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varnostnik (m/ž) (Celje s širšo okolico) Poglavitne naloge: varovanje oseb in premoženja, nadzor nad strankami, zaposlenimi, blagovnim prometom, obhodi po varovanih območjih, varovanje javnih zbiranj ... Aktiva varovanje, d. d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 17. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varnostnik I (z orožjem) (Hrastnik, terensko delo) Opis del: izvaja zakonske predpise in podzakonske akte, varuje objekte in premoženje ter deluje v različnih varnostnih situacijah, izvaja varno-stno-receptorska dela ... Sinet, d. d., Hrastnik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 23. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter odrov (m/ž) (Vransko) Vaše zadolžitve bodo obsegale pripravo odrov, prevoz delovnih sredstev in odrov na delovišče ter z njega, razkladanje, montažo odrov na terenu pri kupcih oziroma naročnikih (delo na višini), de-montažo odrov ... Viba, d. o. o., Čeplje 50, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 7. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Velenje) Naloge: transport blaga z viličarjem in ostalimi transportnimi pripomočki (prerazporejanje, nalaganje, razlaganje ...), priprava blaga za odpremo in dostavo naročnikom, prevzem in razporejanje blaga na vnaprej določena mesta, priprava skladišča na inventuro, izvedba inventure. Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Planina) Zaposlimo 3 delavce v proizvodnji, ki so motivirani in se pripravljeni učiti. Pričakujemo izobrazbo najmanj III. stopnje tehniške smeri. Tajfun Planina, d. o. o., Planina 41a, 3225 Planina pri Sevnici. Prijave zbiramo do 24. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komisionar/skladiščnik (m/ž) (Petrovče) V razvojnem in proizvodnem podjetju GeoEnergetika iščemo sodelavca za delo v skladišču in na terenu (dostava komisioniranega blaga). GeoEnergetika, d. o. o., Nemčavci 64, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 15. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni svetovalec (m/ž) (Celje) Pričakujemo dokončano najmanj IV. stopnjo izobrazbe trgovske oziroma druge ustrezne smeri, najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj s področja prodaje, poznavanje maloprodajnih procesov, naravnanost na stranke z veliko mero samoiniciativnosti in komunika- tivnost, občutek za delo z ljudmi, urejenost. Mrkur trgovina, d. o. o., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 18. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strojni inženir v razvoju (m/ž) (Celje) Opis del in nalog: razvoj ohišij in strojnih rešitev za naprave v razvoju, konstruiranje in projektiranje strojev in naprav, sodelovanje pri uvajanju/iskanju izboljšav, priprava tehnične dokumentacije, analize in rešitve v logistiki podjetja, načrtovanje tehnoloških postopkov, sodelovanje z razvojnimi oddelki in s tehničnim marketingom. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 4. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Celje z okolico) Iščemo več prodajalcev (m/ž) z najmanj IV. stopnjo izobrazbe, s spoštljivim odnosom do kupcev in sodelavcev ter z željo po tim-skem delu. Lidl Slovenija, d. o. o., k.d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 20. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnik koaksialnega omrežja (m/ž) (Celje) Zaradi širitve področja fiksnega dela omrežja k sodelovanju vabimo nove sodelavce s tehničinih področij za delovno mesto tehnik koaksialnega omrežja. Telemach, d. o. o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 6. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Računovodja (m/ž) (Slovenska Bistrica) V svoj kolektiv vabimo novega sodelavca za zasedbo delovnega mesta računovodja. Ponujamo delo v pozitivnem kolektivu, samostojno delo, dobro plačilo, zaposlitev za nedoločen čas ... Zdenko Štancer, s. p., Ob gozdu 2, 2312 Orehova vas. Prijave zbiramo do 6. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober naku odlično storitev? 10 LET JAMSTVA na hibridno baterijo Izbrali smo hibrid li, vas bosta navduševala ugled in tradicija modela Corolla, poleg tega pa tudi samopolnilna hibridna tehnologija Toyote. Ob tovrstnih voznih užitkih je zanimiv tudi podatek, da se je za hibride Toyota odločilo že 12 milijonov uporabnikov, vključno z dvema milijonoma evropskih voznikov. Novi RAV4 izstopa z močnim slogom in mojstrsko obliko notranjosti. Presenetil je s svojo novo močjo, t. i. hybrid dynamic force, ki ne razočara. Nova Toyotina hibridna moč v AC Fri-Mobil v Celju Zgodba Toyotinih hibridov se je začela leta 1997 z inovativnim modelom Prius. Danes je Toyota ponosni vodilni proizvajalec na področju hibridov z več kot 20 leti izkušenj. Ne samo, da ponuja eno najčistejših in najučinkovitejših hibridnih modelnih serij na trgu, je tudi slogovno naravnana, odzivna in prilagodljiva. Toyotini hibridi so sinonim za ikone, ki je postala hibrid. Co-mirno vožnjo in to z razlogom. rolla je na voljo kot dinamična Tišino motorja je treba doživeti, da jo lahko cenimo. Ne samo, da lahko dejansko občutite izjemno uglajeno vožnjo, tudi ozračje je zelo umirjeno - če si tega seveda želite. V februarju smo se v AC Fri--Mobil v Celju razveselili kar dveh novih Toyotinih modelov: novega RAV4 in nove corolle, kombilimuzina, praktični karavan touring sports in elegantna limuzina. Eden izmed najbolj priljubljenih avtomobilov na svetu je tokrat prvič na voljo tudi kot hibrid. Limuzinska različica zaokrožuje bogato izbiro, ki navdušuje vse vrste voznikov. Ne glede na to, za katero verzijo se boste odloči- MOBIL AVTOCENTER Vse tri različice nove corolle in novi RAV4 si lahko ogledate in jih preizkusite v našem salonu AC Fri-Mobil ob Dečkovi cesti 43 v Celju '1 ЈШБ$ -V " ■ Selmar V družbi najboljših. A CITROEn Selmar d.o.o. Pooblaščeni prodajalec/serviser vozil znamke Citrofin L Prodaja: 03/42 44 005 L Servis: 03/4244 008 www.selmar.sl GOJENJE RIB Stanislava Spegelj, s. Male Braslovče 2a 3314 Braslovče 03/5709299 031502089 I 041983335 MOJE POHIŠTVO Obiščite nas v našem salonu! Mariborska 103a, Celje (nasproti Planeta Tuš) POHIŠTVO POMERI! 031 720 657 • celje(a)akron.si • www.akron.si tfplGa kavama \i RIBOGOJNICA Po potico in sveže domače dobrote v Rolco ribogojnica@ribogojnica-spegelj.si Od ponedeljka do petka med 6.15 in 19. ura, ob sobotah med 8. in 13. ura. Gubčeva 1, Celje f rolca Fizioterapija Čebokelj Matej Čebokelj, viš.fizioterapevt, Cyriax terapevt Opekarniška 15a (vzhodna tribuna nogometnega stadiona) 3000 Celje GSM.: +386 (0)31 803 451 T.:+386 (0)59 937 431 H II ŠPORT 17 Celjanke »kanto« vrnile domov Trinajsti pokalni naslov ŽKK Cinkarna Celje Košarkarice celjske Cinkarne se trinajstič veselijo naslova pokalnih prvakinj. V finalu zaključnega turnirja so v mariborski dvorani Tabor s 95:67 premagale ljubljansko Akson Ilirijo. Cinkarna je finale pred finalom odigrala v soboto v polfinalu. Pomerila se je s Triglavom iz Kranja, ki ga je brez večjih težav premagala z 80:70. Trener Damir Grgić je po visoki prednosti priložnost za igro ponudil vsem najmlajšim košarkaricam. Vrnitev pokala v Celje Tako v polfinalu kot tudi v finalu je bila pri Celjan-kah najučinkovitejša Chatrice White. Proti Triglavu - ki je lani osvojil pokal v Kranju - je dosegla 24 točk in zbrala 11 skokov, v finalu proti Iliriji pa 27 točk in 13 skokov. Razglašena je bila za najkoristnejšo igralko turnirja. Celjanke so finalni obračun začele s tremi trojkami. V nadaljevanju so z dobro obrambo in razigranostjo v napadu ves čas nadzirale potek srečanja, trener Grgić pa je ponovno priložnost za igro ponudil vsem košarkaricam, ki jih je imel na voljo. »Čestitke mojim dekletom za zmago. Vesel sem, da se >kanta< vrača v Celje. Zmagi na zaključnem turnirju sta potrditev našega dobrega dela v letošnji sezoni,« je po osvojitvi naslova v uvodu dejal Damir Grgić, Trboveljčan V zgornji vrsti z leve stojijo trener Damir Grgić, Rangie Bessard, Mojca Jelenc, Chatrice White, Ana Radović in fizioterapevtka Althea Gwa-shavanhu. v sredini so pomočnik trenerja Jure Krajnc, Ana Kop, Larisa Ocvirk, Lana Šantelj, Maruša Seničar in Lea Debeljak, v spodnji vrsti pa Anđela Delić, Zala Friškovec, Aleksandra Krošelj, Ksenija Mitrić, Blaža Čeh in trener za telesno pripravo Lucijan Cigale. bolj nestrpno pričakujemo sklepni turnir Jadranske lige, ki bo prihodnji teden v Celju. Že zdaj vabim vse privržence, naj pridejo in nas podprejo. Prepričan sem, da bo to pravi košarkarski praznik,« je ponosno dejal predsednik celjskega kluba Borut Kop. Z novim zaletom »Igralke smo izjemno vesele, da je pokal spet v Celju. Zelo smo si ga želele in zdaj je še toliko slajše. Daje nam nov zalet, dodatno motivacijo za pomembne tekme, ki še prihajajo,« je odločno povedala Aleksandra Krošelj, ki se je po zaceljeni poškodbi odlično vklopila v ekipo. »Zdaj se ne bomo ustavili, tudi v Jadranski ligi bomo naredili vse, da bomo odigrali dve kakovostni srečanji,« pravi Grgić. Celjanke bodo v soboto odigrale tekmo 11. kroga državnega prvenstva v Slovenskih Konjicah, zatem bodo njihove misli pri organizaciji turnirja najboljše četverice v mednarodni regionalni ligi. MITJA KNEZ Foto: GOJKO KUSIĆ, JURE BANFI (KZS) je na trenerskem stolčku celjske ekipe že deset let. In iz leta v leto skrbi za izvrstne rezultate. »Čestitam tudi strokovnemu štabu za opravljeno delo in nenazadnje tudi upravi kluba, ki skrbi, da nemoteno delujemo. Lahko smo zadovoljni tudi z vsemi mlajšimi ko-šarkaricami, ki pridno trenirajo in dokazujejo, da bo treba nanje računati v prihodnosti. Ne glede na to, da v klubu nismo obremenjeni z rezultati, iz leta v leto beležimo vrhunske dosežke,« je dodal Grgić. Še dva vrhunca sezone Celjanke v letošnji sezoni čakata še dva vrhunca. V soboto, 23., in v nedeljo, 24. marca, bo najprej sledil zaključni turnir lige WABA, ki bo v Celju, zatem bo Cinkarna igrala še v končnici državnega prvenstva. »Veseli smo, da smo prišli do prvega mesta in da se pokal vrača domov. Zdaj ne smemo popuščati, potem ko je po dolgi sezoni pred nami vrhunec. Ne le pri članicah, tudi pri mlajših selekcijah, saj nas čaka kar nekaj zaključnih turnirjev. Smo v dobri kondiciji in verjamem, da lahko še veliko naredimo. Vsi skupaj naj- Chatrice White je na dveh tekmah v Mariboru dosegla 51 točk. Nadebudne celjske nogometašice Prvi uspeh ŽNK Savinja Po sedmih mesecih delovanja Ženskega nogometnega kluba Savinja so se mlade igralke udeležile mednarodnega turnirja. V Radomljah sta igrali celjski ekipi U9 in U11. Starejše nogometašice so v predtekmo-valni skupini zmagale na vseh treh tekmah (Rijeka 2-1, Brunn 3-1, Trbovlje 3-0) in so se v finalu pomerile z gostiteljicami turnirja. Obračun z ŽNK Radomlje se je zaključil s 3:3, po izvajanju dodatnih strelov pa so zmagale nadebudne Celjanke, Alja Tavčar, Lea Pančur, Samanta Knific, Ema Laznik, Zoja Šrot, Tyara Mahmutović, Neža Žagar, Laura Kure, Lana Lesjak in Žana Osvald. DŠ Foto: ŽNK SAVINJA 18 ŠPORT Tim Mastnak z zlato medaljo in malim kristalnim globusom v Scuolu ... ... in s priznanjema v naši redakciji. Mali globus za velikega Tima Mastnak slavil v Švici, nato še v Avstriji ... - Globus zanj težji od medalje na svetovnem prvenstvu - Z Rogle v Winterberg »Zavedam se, da je svetovno prvenstvo večja tekma, toda zmaga v skupnem seštevku v svetovnem pokalu kaže dolgotrajno kakovost. Znajti se moraš na skoraj vseh tekmah, na različnih podlagah, med različnimi postavitvami. Meni je uspelo.« Mastnak se je izkazal tako na SP (na sliki) kot tudi v svetovnem pokalu. Za celjskim deskarjem Timom Mastnakom je izvrstna sezona, ki sicer še ni zaključena. Mastnak je svetovni podprvak iz Park Cityja, v skupnem seštevku veleslaloma v svetovnem pokalu pa je osvojil prvo mesto. Mali kristalni globus si je priboril z uvrstitvijo v osmino finala na tekmi v švicarskem Scuolu. Po šestem mestu v kvalifikacijah je Mastnak ugnal Italijana Felicettija, nato je izpadel. Na koncu je osvojil šesto mesto. Že po kvalifikacijah je vedel, da je zmaga v skupnem seštevku veleslaloma njegova. Toda krožile so informacije, da morate dobiti en dvoboj. Očitno so bile napačne. Res je, zmage v osmini finala sploh nisem potreboval. To smo hitro izračunali po kvalifikacijskih bojih. Vedel sem, da je globus že moj, zato sem se sproščeno podal v osmino finala. Kaj je tako posebnega v švicarskem Scuolu? Zelo je lep. Tam sem lani prvič zmagal v svetovnem pokalu. Letos sem prvič prejel globus. Ste končno dočakali Zdravljico? Da. Čeprav sem zmagal na tekmah svetovnega pokala, mi je niso zavrteli. Tokrat pa sem le bil deležen poslušanja slovenske himne. Kdo jo je še slišal v živo? Oče, moj trener, je stal v prvi vrsti. Poskrbel je za lepe posnetke. Spodbujali so me tudi prijatelji. Zbrali so se v lepem številu in me razveselili. Glasni so bili tudi navijači Glorie Kotnik. Tudi njim se zahvaljujem. Je bilo še več vaših navijačev na svetovnem prvenstvu v Park Cityju? Bilo jih je še več kot sedaj v Švici. Imamo sorodnike v Združenih državah Amerike. Prvenstvo smo izkoristili za družinsko srečanje, ki je bilo navijaško usmerjeno. Kako po nekaj dneh premisleka primerjate naslov svetovnega podprvaka z osvojenim malim kristalnim globusom v svetovnem pokalu? Zadnji dosežek mi več pomeni. Zavedam se, da je svetovno prvenstvo večja tekma, toda zmaga v skupnem seštevku v svetovnem pokalu kaže dolgotrajno kakovost. Znajti se moraš na skoraj vseh tekmah, na različnih podlagah, med različnimi postavitvami. Meni je uspelo. Na svetovnem prvenstvu odloča le ena tekma. Imaš dober dan, se dobro počutiš in odneseš medaljo. A tudi to mi je uspelo, zato sem izredno zadovoljen. Kristalni globus je dejansko najtežji ... Do sobote nisem vedel, kako je dejansko težak. Če- »Z boljšim rezultatom se mi bo povečala samozavest. Nisem daleč od odmevnega dosežka. Sem optimist glede slaloma.« prav mu pravimo, da je mali, je v resnici precej velik. Sta bila z očetom v Švici z avtodomom? Ne. Tja vedno potuje z osebnim avtomobilom. V avtodom se bova usedla naslednji teden in odpotovala na tekmo v Nemčijo. Zaupajte nam, kako je treba proslaviti osvojitev kristalnega globusa? Oče se je takoj odpeljal domov, sam pa sem ostal s prijatelji. Zabavali smo se v Avstriji. Nič posebnega, morda bo kaj več v naslednjih dneh. Vselej gledamo le višje. Naslednji cilj je torej veliki kristalni globus. Veliko priznanje za vas je dejstvo, da ste pred zadnjim dejanjem še vedno v igri za prvo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Možnosti so resnično majhne. Toda obstajajo? Drži. Toda s tem se nočem obremenjevati. Prvič, zadnja tekma bo slalomska. Meni pa letos v slalomu ni šlo najbolje. Drugič, vodilni Soboljev ima veliko prednost, zato bi se moralo sešteti več dejavnikov. Vsekakor želim izboljšati dosedanji slalomski vtis. S to miselnostjo bom odšel na zadnjo tekmo. Je tudi pri ostalih tekmovalcih tako velika razlika med veleslalomskimi in slalomskimi predstavami? Mislim, da je največja razlika kar pri meni. Sem vodilni veleslalomist in okoli tridesetega mesta med slalo-misti. Prav gotovo je glavni cilj pred naslednjo sezono izboljšanje kakovosti slalom-skih voženj. Kaj vas najbolj teži? Nimam stalnosti glede kakovosti voženj. Dokazal pa sem, da mi lahko gre zelo dobro. V kvalifikacijah sem imel najprej peti čas, nato pa sem izpadel v drugi vožnji. Z boljšim rezultatom se mi bo povečala samozavest. Nisem daleč od odmevnega dosežka. Sem optimist glede slaloma. Na Rogli imate najglasnejšo podporo, bolj bučno, kot je bila v Park Cityju in Scuolu. Vam je zelo žal za zadnjo tekmo? Seveda. Gre za edini grenak priokus v tej sezoni. Tekma na Rogli mi zelo veliko pomeni. Letos sem se od nje veliko naučil, kar mi je koristilo v nadaljevanju sezone. Smučarske skakalke pravijo, da je v svetovnem pokalu daleč najboljše vzdušje na tekmi na Ljubnem. Roglo poleg vas hvalijo tudi tuji tekmovalci. Ji je katero od prizorišč vsaj podobno? Prav v Scuolu, kjer smo bili nazadnje, se zbere veliko ljubiteljev deskanja. Odlično vzdušje je bilo tudi v bolgarskem Banskem, vendar tam žal letos ni bilo tekme. Konec tedna boste znova na Rogli. Katera od dveh tekem evropskega pokala bo pomembnejša? Sobotna, ker bo štela tudi za državno prvenstvo. Vremenske razmere so še dokaj ugodne, organizatorji pa so dovolj izkušeni, da vedo, kako se tekme izpeljejo pri višjih temperaturah. Lahko od vas zdaj, ko imate 28 let, pričakujemo izjemno optimističen vstop v sezono, ki bi vseboval najvišji cilj, osvojitev velikega kristalnega globusa? Cilji bodo po zelo uspešni sezoni posledično višji od lanskih. Toda s tem se nočem obremenjevati. Se lahko deskanje primerja z alpskim smučanjem ali smučarskimi skoki glede nagrad za prva mesta v svetovnem pokalu? Niti približno. Zmagovalec tekme v svetovnem pokalu prejme 11.150 švicarskih frankov. Ko odšteješ dajatve, ostane manj kot sedem tisočakov. Glede na vaš status je jasno, kam boste ciljali na tekmah na Zreškem Pohorju, kajne? Zavedam se, kam sodim, tako se moram tudi postaviti. Na sporedu sta dva veleslaloma. Predvsem moram popraviti vtis z januarske tekme v svetovnem pokalu. Priznam, da se bom na Rogli posvetil treningom slaloma. Osredotočenost je vendarle na tekmi v Win-terbergu. Obstaja nekaj domnev, da tekme sploh ne bo. Prizorišče namreč leži sredi Nemčije, kjer primanjkuje snega. DEAN ŠUSTER Foto: FIS, DŠ ŠPORT 19 Derbi pripadel Polzelanom Krušič zaključil sezono Košarkarji so v ligi za prvaka odigrali tekme drugega kroga. Polzelski Hopsi so pred domačimi gledalci z 81:76 premagali Rogaško in vpisali prvo zmago. Do prve v ligi za obstanek so prišli Laščani, ki so v domači dvorani s 76:57 nadi-grali Šentjurčane. Na Polzeli so Hopsi skoraj zapravili 23 točk prednosti, a so se na koncu vseeno veselili zmage. Ta je zanje zelo pomembna, kajti v uvodnem krogu so doma izgubili proti Primorski. Odločila zadnja minuta Rogaška, ki je v uvodnem krogu preprečila veliki preobrat Heliosa, je na začetku drugega polčasa zaostajala že za 23 točk (58:35) in v uvodu zadnje četrtine za 17 točk. Z nizom trojk se je štiri minute pred koncem tekme približala na štiri točke, nato celo na točko zaostanka (75:74). V zadnjih šestdesetih sekundah so trije Američani v dresu Hopsov ohranili mirne roke in s črte prostih metov odlo- Trener Rogaške Damjan Novaković ni mogel verjeti nekaterim sodniškim odločitvam. čili zmagovalca. Med njimi je bil najboljši Austin James Burgett, ki je dosegel 20 točk. Za Slatinčane je Mirza Saraj-lija zadel štiri trojke, skupno je dosegel 21 točk. »V prvem polčasu, ko smo se držali dogovorov, smo si priigrali lepo prednost. V drugi del smo vstopili z mislijo, da smo že zmagali. Kot že večkrat se nam je to vrnilo, Rogaška je zaigrala čvrsteje, mi nismo uspeli zadevati in tekma se je na koncu po razburljivi končnici vendarle obrnila v našo korist. Imamo še veliko rezerv in se nadejam še boljših predstav,« je dejal trener Hopsov Boštjan Kuhar. Gostujoči strateg Damjan Novaković je povedal: »Imeli smo priložnost čudežno zmagati, vendar smo v končnici zgrešili nekaj prostih metov. Moramo se vprašati, kje smo bili v drugi četrtini, v kateri smo storili le tri osebne napake. Igrati smo začeli šele v zadnji četrtini. S takšno igro ne moreš zmagati.« Hopsi so že včeraj zvečer gostovali pri Krki, medtem ko Rogaško v soboto čaka domač obračun s Primorsko. Ključna tretja četrtina Zlatorog, ki je v prvi tekmi drugega dela tekmovanja pred domačimi gledalci izgubil proti Šenčurju, je proti Šentjurčanom pokazal povsem drug obraz in zasluženo zmagal. Ekipi sta se v prvem delu tekme razigrali, tekma je bila bolj ali manj ves čas izenačena. Laščani so zatem odigrali odličen drugi polčas, predvsem tretjo četrtino. Dobili so jo s 26:8 in že pred zadnjo četrtino odločili srečanje. Pri Zlatorogu je Michael Emani Gant dosegel 14 točk, za Šentjur je Davor Konjević dal 25 točk. »Zelo sem vesel zaradi obrambe, ki smo jo tokrat prikazali. To, da omejiš dobro ekipo, kot je Šentjur, na 32-odstotni uspešnosti meta iz igre, pove, da smo ves teden res dobro vadili igro v obrambi. To energijo bomo morali podvojiti na naslednji tekmi v Ljubljani,« je po prvi zmagi v ligi za obstanek dejal trener Zlatoroga Chris Thomas. Gostujoči trener Jakša Vulić je pristavil: »Zaslužena zmaga domačih. Mi smo igrali po svojih sposobnostih samo prvih 20 minut, ostalo je bilo pod ravnijo. Čaka nas zelo zahtevna borba do konca. Zahvaljujem se navijačem za podporo.« Poleg poraza so Šentjurčani v Laškem doživeli še en udarec. Poškodoval se je namreč center Matej Krušič, ki je zaradi tega že končal letošnjo sezono. Gre za hudo poškodbo kolena, saj ima strgani sprednjo in stransko križno vez, poškodovan je tudi meniskus, potrebna bo rekonstrukcija kolena. Zlatorog bo v soboto gostoval pri Iliriji, medtem ko bo Šentjur gostil ekipo Šenčurja. MITJA KNEZ Foto: SHERPA 18-letni Dolenjec Nik Dragan (med zabijanjem) je bil drugi najboljši strelec Hopsov. Desno stoji najkoristnejši igralec tekme Austin James Burgett in levo najkoristnejši košarkar Rogaške Marko Pajić. Šentjurčani najboljši na Polzeli Zaključek Savinjske košarkarske lige je bil v nedeljo na Polzeli. Prvo mesto je osvojila ekipa Instalacije Verhovšek Šentjur, ki je bila v finalu boljša od Kovinarstva Rožič Žalec z 79:70. Žalčani so edini poraz v sezoni doživeli v finalu. Najkoristnejši igralec tekme za naslov prvaka je bil član zmagovalne ekipe Miro Petrovič, ki je dosegel 26 točk. Tretje mesto je osvojil Fibles team Nazarje, četrti je bil KK Kasaze. V ligi sta tekmovali še dve ekipi, Vrtine Palir Prebold in Slovenija +45 Savinjska Polzela. Najkoristnejši igralci lige so bili Denis Čater, Darijo Lazarikić in Amar Ejup. V vseh 25 letih Savinjske košarkarske lige sta igrala Dani Turn-šek in Marko Slokar, že vrsto let predstavnika Športno košarkarskega društva Koš Polzela. DEAN ŠUSTER Foto: TONE TAVČAR Prvaki Savinjske košarkarske lige, igralci ekipe Instalacije Verhovšek Šentjur, za katere je igral tudi državni prvak s šentjurskim Tajfunom Milan Sebič. Timija zamenjal oče Tomaž! Zalog: Prijetno so presenetili hokejisti Celja. V prvi tekmi četrtfinala mednarodne lige so v gosteh premagali Slavijo s 5:3. Zaradi poškodbe ni branil Timi Jeram, temveč njegov oče Tomaž. Najprej so gole dali Nejc Kastelic, Rok Klavžar in Niko Nemeček, po 3:3 pa je v končnici tekme dvakrat zadel Aljaž Ogrizek. Obakrat mu je podal Kastelic. Druga tekma je bila sinoči v Celju. Morebitna tretja tekma bo znova v Zalogu, zmagovalec si bo zagotovil polfinale z beograjsko Crveno zvezdo. Velenje in Gorenje na »final-four« Velenje: Na zaključni rokometni turnir slovenskega pokala so se poleg Krimovk, Koprčank in Novomeščank uvrstile še Velenjčanke. Zadnje na lestvici 1. slovenske lige so gostovale v Ljubljani pri Olimpiji, ki vodi na lestvici 1. B lige. Ekipa Velenja je zmagala s 37:31. Tjaša Smon-kar je dala devet golov, Nika Oder osem, Patricija Pikl sedem. Enak dosežek je uspel rokometašem Gorenja. V prvi tekmi četrtfinala slovenskega pokala so v Rdeči dvorani premagali Koprčane s 30:26. Daleč najboljši stre- NA KRATKO lec srečanja je bil z desetimi goli Celjan Matic Verdinek. Mlinotest ušel Celje: V 1. slovenski ligi so Žalčanke v zaostali tekmi 12. kroga zmagale na Ptuju s 25:21 in so se utrdile na drugem mestu v rednem delu prvenstva. Anika Strnad je dala sedem golov, Petra Fister šest. V derbiju 17. kroga je bil Mlinotest z 19:16 boljši od Krke v Novem mestu, kar ni šlo na roko petouvrščenim Celjan-kam. Krim vodi pred Zelenimi dolinami, Krko in Mlinote-stom. Te štiri ekipe bodo igrale v ligi za prvakinje. Rokometa-šice Z'dežele so doma ugnale ekipo Ljubljane z 28:24. Po sedem golov sta dali Jasmina Pišek in Katja Čerenjak. Štiri iz »naših« klubov Portorož: Slovenska ženska rokometna reprezentanca bo opravila štiridnevne priprave in nato konec tedna preživela na turnirju v Poreču, kjer bodo tekmice na prijateljskih tekmah najprej 22. marca Avstrijke, nato pa še Čehinje in Hrvatice. Selektor Uroš Bregar je na seznam uvrstil tri članice celjskega kluba Z'dežele, Jasmino Pišek, Katarino Regner in Sanjo Vrček ter rokometašico kluba Zelene doline Žalec Aniko Strnad. Požeg Vancaš zadel, a brez vabila Ljubljana: Selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek je objavil seznam igralcev, na katere bo računal na uvodnih kvalifikacijskih tekmah za evropsko prvenstvo proti Izraelu in Makedoniji. Na njem ni najboljšega strelca 1. slovenske lige, člana celjskega kluba Rudija Požega Vancaša. Kek je povabil dva nogometaša, ki sta se uveljavila pri NK Celje, Benjamina Verbiča in vratarja Matica Kotnika. Požeg Vancaš je bil v 22. krogu 1. SNL edini strelec za Celje v Krškem (1:1), Rudar je doma premagal Muro (1:0). Celjani so peti, Velenjčani osmi. Vse več težav smučarjev Luče: Letošnja zima ni prizanašala našim junakom belih strmin glede poškodb. Težave imajo tudi Ana Drev iz Šmartnega ob Paki, Celjana Martin Čater in Rok Marguč, pa tudi Tina Robnik, ki si je 9. marca lani na veleslalomu v Ofterschwangu pri padcu strgala križne vezi v levem kolenu. Sedemindvajsetletna Lučanka občasno še čuti bolečino v levem kolenu in bo najbrž morala znova pod kirurški nož. (DŠ) MALI OGLASI/INFORMACIJE & KOVA d.o.o. Opekarniška cesta 15d, 3000 Celje; tel.: 03 4282310, fax: 03 4282321, e-mail: info@kova.si Zaposlimo strokovnega vodjo področja požarne varnosti - opravljanje pregledov in preizkusov vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite Pogoji: - VII. stopnja izobrazbe, visokošolska 2. stopnja, smer strojništvo - visokošolska univerzitetna (prejšnja) - najmanj pet let delovnih izkušenj kot odgovorni projektant na področju projektiranja vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite ali kot tehnični preglednik vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite - opravljen strokovni izpit strojne stroke po predpisih o graditvi objektov - opravljen splošni in posebni del strokovnega izpita iz varstva pred požarom - opravljen strokovnih izpit s področja varnosti in zdravja pri delu - izpit B- kategorije Z izbranim kandidatom bomo podpisali pogodbo za nedoločen čas. Prijave zbiramo do 31. 3. 2019. Vloge pošljite na e-naslov: barbara.pocivavsek@kova.si TRAČNI obračalnik, dvobrazdni plug in brane prodam. Telefon 041 523-661. PRODAM OSEBNI avto Peugeot 307 bencin 1,6, 80 Kw, letnik 2006, prevoženih 155.000 km, vlečna kljuka, servisna knjiga, garažiran, nikoli karamboliran, prvi lastnik, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 309-644, Albin. 370 radio cehe Naročila sprejemamo na G41404 835, iitrolrö fanfara RARA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE STROJI PRODAM TRAKTORSKO kosilnico Bcs 404, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 740-934. 362 Izberite bančni paket Aktivni in prihranite. Z osebnim računom, Klikinom, NLB Klikom, neomejenim plačevanjem položnic brez provizije* in vsem ostalim, kar potrebujete! ф|Ч1.В www.nlb.si/paket Za vse, kar sledi. * Za nenujna domača plačila v evrih v vrednosti do 50.000 EUR v NLB Kliku, Klikinu in NLBTeledomu. POSEST S 14 MOTORNO škropilnico Solo 450, škropilnica je brezhibna, prodam v okolici Virštanja. Telefon 041 482-284, Tone. S 16 TRAKTOR John Deere 2850 AS, letnik 1994, ugodno prodam. Telefon 041 815-081. 389 DVOVRETENSKI pajek s širokimi kolesi in traktorski plug 10 C, oba sta nemške izdelave, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 241-355. 373 PRODAM ODDAM PRODAM Hmezid KMETIJSKA Z/UHW6A PETROVČE, i.o.o. Petrovče Petrom 1. 3301 PETBOVČE -J±J- ZKST ŽALEC DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA OBČINE ŽALEC ZDRUŽENJE HMELJARJEV SLOVENIJE organizirajo OBČINA ŽALEC Шк Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE 31. JOŽEFOV SEJEM 19. marca 2019 v Petrovčah od S. do 7. ure ob 8. in 10. uri od 8. do 19. ure ob 12. uri ob 19. uri PRODAM HIŠO z vinogradom prodam na Virštanju. Telefon 040 211-346. p PARCELO, veliko 1.651 m2, Grobelno, ob cesti, ugodno prodam. Telefon 068 626-816. 378 BIVALNI vikend, 91 m2, pozidan in pokrit s streho, izdelani so razvodi za elektriko in vodo, elektrika, voda do hiše, 3.659 m2 zemljišča, travnik, gozd, sadovnjak, vrt, na lepi in mirni sončni legi, prodam za 29.000 EUR. Telefon 030 642-969. 380 ODDAM VRT na Jožefovem hribu dam v najem v zameno za pomoč na vrtu. Telefon 040 759-298. 356 V CENTRU Celja oddam v najem manjši lokal v izmeri 30 m2 za mirno dejavnost. Telefon (03) 425-8850 in 051 363-500. n STANOVANJE PROGRAM: dovoz blaga in priprava stojnic sv. maši v Petrovški baziliki razstava v dvorani IZBERIMO DOMAČE pozdrav, nagovor gostov in blagoslov sejma v dvorani zadružnega doma zaprtje sejma Prijave sprejemamo na telefon: 03 / 713-33-70 fax: 03/713-33-75 GSM: 070/550-807 Vljudno vabljeni k sodelovanju in obisku! KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p ENOSOBNO stanovanje v bloku v Debru pri Laškem, velikost 32,50 m2 ter balkon in klet, prodamo. Telefon 041 627802. 391 ШХШШ i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, prodamo. Sprejemamo tudi naročila za breje svinje mladice. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. p PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, cena 1,60 EUR/kg, možna dostava, prodam. Telefon 041 455-732. 367 OVCE z mladiči prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 615-540. S 15 KRAVO simentalko, brejo 5 mesecev, pašno, prodam ali menjam za telico, težko do 400 kg. Telefon 031 509-687. 376 MLADIČKE, zlati prinašalec, veterinarsko pregledani in razglisteni, cepljeni po dogovoru, socializirani, učljivi, prodam. Cena 290 EUR. Telefon 041 415-846. 1864 DVA prašiča, težka 130 in 150 kg, kr-mljena z domačo tradicionalno krmo, prodam. Telefon 031 621-055. 383 DVE telici simentalki, stari 5 in 9 mesecev ter bika, čisti limuzin, starega 4 mesece, prodam. Telefon 070 250-441. 385 TELICO simentalko, težko dobrih 500 kg, prodam. Telefon (03) 5730-489, 041 990-278. 387 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. STANOVANJE za medicinsko osebje oddamo v neposredni bližini bolnišnice. Telefon 041 347-714. 296 DVOSOBNO stanovanje oddam v stanovanjski hiši na Dobrni. Telefon 031 382-475. p narodnczabavna TV oddaja / * r ^c IV V četrtek, 14.3.2019 ob 20. uri v živo Ans. Tonija Verderberja Ans. Krajcarji PRAŠIČE, težke od 100 do 150 kg, prodam. Domača vzreja, domača hrana, cena ugodna, dostava všteta. Telefon 031 524-147. 3 5 8 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 170 kg, prodam. Nad 100 kg ugodno. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 359 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tiba-ot, telefon (02) 582-1401. n VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www. vtv studio.com, www.facebook.com/najv i za MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 ZAHVALA Iz srca se zahvaljujemo vsem,ki ste bili z nami v težkih trenutkih ob izgubi očeta in pastnerja JANEZA GORŠIČA Posebna zahvala gre tudi osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje in reševalcem, ki ste s svojo čutnostjo in prijaznostjo olajšali njegove zadnje dni. Počivaj v miru. Bojana, Sara, Nika in Kevin Prazev dom je in dvorišče, naše oko vornan te išče. Ni te vev na vrtu ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, bsata, strica in svakv VANČIJA ŠOLINCA iz Pristave priVojniku (26. 10. 1943 - 3.3. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ^rečvne bvsede sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarni) pomoč. Zahvaljujemo se govornici gospe Ivici Ko8 za topile besede slovesa, pevcema za ganljivo odpete žalostin-ke, trobentaču za odigrano Tišino, gospodu župniku Antonu Pergerju za lepo opravljen obreVin avgrebni službi Raj za lepo opravljen pogreb. Še enkrvt iakreva hvala vsem, ki ste ga v tako veliVem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posvbej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi 396 V SPOMIN 19. marca bo minilo deset let, kar nas je zapustil dragi mož,oče in dedi MARIJAN ARBEITER ig Celja (3. 3. 1936 - 19. 3. 2009) Hvala vs em, Vi postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji 343 Z bilevmjo si se pogumno bojevala, na koncu iihosi zaspala, a v srcih naših boš ostala. Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage žene FRANČIŠKE HODEJ iz Brezja pri Dobjem 1 (14. 9. 1931 - 1. 3. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom m prijateljem za darovano cvetje, sveče, svite maše in izražena sožalja. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvene postaje Planina pri Sevnici za dolgotiajno pomoč in zdravljenje. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah za nesebično pomoč pri oskrbi in negi v domu, v katerem je bivala zadnja tri leta. Zahvaljujemo me tudi gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govornici Gordani za lepo izre&ne poslovüne besede in pogrebni službi Žalujka zapokop. Žalujoči: mož Konrad ter ostalo sorodstvo in ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PRODAM KROMPIR za sajenje, sorte marabel, mozart, alegria, prodam. Telefon 041 742-334. 316 SUHO seno v okroglih balah prodam. Telefon 051 382-720. 377 KAKOVOSTNO seno v »rinfuzi« prodam. Telefon 031 772-585. Š 18 SUHE okrogle senene bale in bale otave prodam. Telefon (03) 5730-787. 388 KAKOVOSTNO rdeče vino iz starih cepljenih sort prodam. Telefon 031 332-094. 395 KUPIM SUHO krmo, »rinfuzo« ali bale, kupim. Telefon 031 228-276. 342 za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si novitednik Vereine rv Leusel/ 90,6 9S,1 95,9 10V,3 radio ce l/el VsVrtočiOiMOj/ OSTALO od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 ETntm telemach П"Е kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 PRODAM BETONSKE vinogradniške stebre, 42 kosov, skupaj s pocinkano žico, prodam po 3,š0 EUR/kos. Telefon 031 490822. 3741 ROTACIJSKO kosilnico 1 65, 4a dvi boZ-na, tračni obračalnik Sip 200, ležečo tehtnico Libel^ 300 kg in dormo, naravno sušeno koruzo prodam. Telefon 041 261-676. 363 DVE novi gumi na platišči0, 165-70-13, in novo »laksarico« poceni prodani. Telefon 051 654-944. 368 KRMO v kockah in »rinfuzi« ter trosilec za hlevski gnoj p4odam, Telefon 041 733-288. 379 OREHOV les, dva h.oda, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 391-841. 382 NAKLADALKO Sip 19, cisterno, 2.000 l, in vile za bale prodamo. Telefon 041 807-853. 286 ZAPOSLITEV IŠČEM priložnostno delo. Telefon 031 270088. 361 IŠČEM zaposlitev za štiri ure dnevno. Te-lefonV41 252-991. 390 IŠČEM/1 delo: pomoč starostnikom in varstvo otroS, Telefon V4i 990-001.392 IZVAJAMO vosek, spravilo in odkup vsrh vrst lesa. Sima-les, Zagsrje s1, Lesično, tvldfon 040 211-346. p ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre MARIJE GUČEK iz Jurkloštra (19.9. 1932 - 22. 2. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan vem. Iskreno se zahvaljujemo za vso podporo, vsak stisk roke, objem in irkren pogled. Hvala za izražena sožalja tvr sveče, vvvte maše in darove. Hvala gospodu župniku za lep sbrvd, Suzani za lepe besede slovesa in pogrebni službi Komunale Laško. Zahvala patronažni sestri Alenki Kandolf za pomoč in oskrbo na domu. Žalujoči: vsi njeni Ugasnila je luč življenja, se pvžgaa luč sp.mina, ko ostaja v srvu siha, skrite bolečina. ZA HVALA V 95. letu je za vedno zaspala naša ljuba mama, prababica in tašča FANIKA GRAČNER rojena Podergajs iz Višnje vasi pri Vojniku (15. 9. 1924 - 2. 3. 2019) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom (še posebej Stagojevim in Bohekovim), ki ste v dneh slovesa z nami delili bolečino, nam kakor koli pomagali ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Prisrčna hvala za darovane molitve, sveče in svete maše. Posebno zahvalo izrekamo kardiologu dr. Bojanu Krivcu (Internistična srčno-žilna ambulanta Zreče) in patronažni sestri Karmen iz ZD Vojnik. Poeebna zahvala, gre cerkvenemu pevskemu zboru /z Nove Cerkve, gospoVu župniku Alojzu Vicmanu in sosedi DragiciMirnik za ganljive besede slovesa. Iskrena hvala pogrebni službi Rajiz Arclina. Žalujoči: vsi njeni najdražji Življenje je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo končana zadnja stran. ZAHVALA V 78. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in pradedek ANTON CMOK iz Boletine 22, Ponikva Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje ter darove za cerkev in svete maše. Hvala, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pogrebni službi Gekott, trobentaču za odigrano Tišino in gospodu župniku Alojzu Kačičniku za lepo opravljen obred. Še posebej pa se zahvaljujemo družini Koražija, gospe Anici Fidler za poslovilni govor, gospodu Tonetu in Saši Fidlrr ter cerkvenemu pevskemu zboru za zaprete pesmi. Ivkrena evala tudi vsem, ki vas nismo posebej imenovali. Žalujoči: žena Štefka, hči Jelka z družino, sinova Toni in Jaga z druginama, vnuki, pravnuka ter sestra Anica 384 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 14. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev -ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 15. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Yugo, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 16. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kro- nika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice,11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev NEDELJA, 17. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Radi ste jih poslušali, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 18. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogod- ki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 19. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 20. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Šport danes, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Šepet: Ranjeno srce 2. Slovenski zvoki: Planiška polka 3. Poskočni muzikanti: Ta noč bo za naju 4. Sekstakord: Ko spusti zavesa se 5. Vražji muzikanti: Misel nate ne zaspi Kino CINEPLE Spored od 14. 3. do 20. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Alita: Bojni angel - akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 19.30 Alita: Bojni angel - akcijski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 16.10 Creed II - drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.50, 20.00 petek, sobota: 16.50, 20.00, 22.30 Instant družina - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 20.30 petek, sobota: 17.40, 20.30, 22.00 Kako izuriti svojega zmaja 3 - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, tore, sreda: 15.40, 16.40 sobota, nedelja: 13.30, 14.30, 15.40, 16.40 Korgi: kraljevski kuža z velikim srcem - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 17.00, 17.50 sobota, nedelja: 13.50, 15.50, 17.00, 17.50 Ledeno maščevanje - akcijski, drama, triler od četrtka do srede: 18.30 Mala gospodična Dolittle - družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja: 14.00, 15.30 Mia in beli lev - pustolovski, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.40 sobota, nedelja: 15.00, 18.40 Popolna kopija - kriminalni, fantazijski od četrtka do srede: 20.40 Poslednji Srb na Hrvaškem - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 19.00, 21.00 sobota, nedelja: 14.50, 19.00, 21.00 Soba pobega - fantazijski, triler od četrtka do srede: 21.15 Stotnica Marvel - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.50, 20.50 sobota, nedelja: 13.40, 16.00, 18.50, 20.50 Stotnica Marvel - akcijski, pustolovski, 3D četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 19.50 petek, sobota: 18.00, 19.50, 22.30 ČETRTEK 19.00 Kafarnaum - drama PETEK 18.00 Kafarnaum - drama 20.00 Videnje - drama SOBOTA 17.00 Korgi: kraljevski kuža z velikim srcem - animirani, sinh. 19.00 Izbrisana - drama, premiera + pogovor z režiserjem NEDELJA 17.00 Korgi: kraljevski kuža z velikim srcem - animirani, sinh. 19.00 Colette - biografska zgodovinska drama SREDA 19.00 Videnje - drama KINO VELENJE PETEK 17.00 Kako izuriti svojega zmaja 3 - animirana pustolovščina, sinh. 17.30 Kafarnaum - drama 19.00 Izbrisana - drama 20.45 Yao - komična drama 21.00 Colette - biografska drama SOBOTA 17.00 Kako izuriti svojega zmaja 3 - animirana pustolovščina, sinh.,3D 18.15 Yao - komična drama 19.05 Zelena knjiga - biografska komična drama 20.15 Kafarnaum - drama 21.30 Bohemian Rhapsody -glasbena biografija NEDELJA 16.00 Krogi: kraljevski kuža z velikim srcem - anim. komična pustolovščina, sinh. 18.00 Colette - biografska drama 19.00 Yao - komična drama 20.15 Izbrisana - drama PONEDELJEK 17.30 Bohemian Rhapsody - glasbena biografijaa 20.00 O ljudeh in vaseh - dokumentarni Kulturne prireditve ČETRTEK, 14. 3. 16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2019 območna revija otroških, in mladinskih pevskih zborov Šaleške doline 18.00 Galerija Velenje_ Na čaju s Stojanom Kneževićem in Dominikom Mahničem pogovor z avtorjema slikarske in video razstave Pod svobodnim soncem 19.00 Razvojna agencija Kozjansko, Šentjur Javni nastop učencev Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur 19.30 SLG Celje Avtorski projekt Boba Jelčiča: Govori glasneje! Satirično gledališče Kerempuh, Zagreb, izven abonmaja Dnevi komedije 20.30 Max klub Velenje Robert Jukič kvartet Max klub Jazz festival PETEK, 15. 3. 17.00 Kulturni dom Štore Sonce gre na potep v izvedbi Glasbenega gledališče Melite Osojnik 19.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_ Gregorjev koncert nastopajoči: MePZ Bistrica ob Sotli, Dekliški pevski zbor GCC in Fantovska vokalna skupina FaVoZa; vstop prost 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Odprtje skupinske razstave OSM razstavljajo: Nevena Aleksovski, Ivana Bajec, Nina Čelhar, Simon Kocjančič, Nez Pez, Miha Perne, Zoran Pungerčar, Leon Zuodar 19.30 SLG Celje_ Svetlana Makarovič: Prekleti kadilci SNG Drama Ljubljana, abonma Dnevi komedije SOBOTA, 16. 3. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Abeceda 6. predstava na Hermanovem odru, izvedba: Damjan Šebjan 10.30 Dom kulture Velenje Peter Strah lutkovni igrani muzikal za otroke, Gledališče iz desnega žepka, Maksi in Mega Pikin abonma in izven NAPOVEDNIK 23 17.00 Celjska kulturnica Čarobni svet lutk: Vse si delimo otroška predstava, gostujejo: vzgojiteljice Vrtca Tončke Čečeve Celje, enota Gaberje; vstop prost 17.00 Velenjski grad V pomlad z glasbo sobotno glasbeno popoldne z učenci in dijaki aktiva godal Glasbene šole Velenje 18.00 Likovna šola Umbra, Glavni trg Celje Likovna dela Nine Jakop odprtje razstave 19.00 eMCe plac Velenje_ Didgistracije odprtje razstave Katje Lovrenčič 19.15 Cerkev sv. Jurija Šentjur MoPZ skladateljev Ipavcev Šentjur z gosti letni koncert 19.30 SLG Celje_ Odrska izpoved Polone Vetrih: Ne pozabite na rože SNG Drama Ljubljana, abonma Dnevi komedije in izven 19.30 SLG Celje_ Florian Zeller: Oče abonma po posebnem razporedu in izven 19.35 Ramna plaža Slivniško jezero Da ti gate sleče al' je Kalobje al' so Zlateče večer poezije posvečen gregorjevemu NEDELJA, 17. 3. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 19.30 SLG Celje_ Tadej Toš & The Band: prosto po Prešernu abonma Dnevi komedije in izven, zaključek festivala in podelitev priznanj 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Štajerska naveza stand up komedija, Zavod za kulturo Maribor PONEDELJEK, 18. 3. 17.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Nastop učencev klavirja iz razreda Tjaše Gorišek Regoršek 18.00 Narodni dom Celje Orkester harf Glasbene šole Celje koncert 18.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Nastop učencev violine, viole in violončela iz razredov Andraža Skalina in Maje Keblič 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: Rudarstvo v Savinjski dolini predstavitev knjige TOREK, 19. 3. 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Pomladni javni nastop učencev osnovne stopnje 3. in 4. ter 1. in 2. razreda 19.30 Celjski dom_ GM Oder: Ita Nagode, saksofon in Gal Krajčič, tolkala za Koncertni abonma Zavoda Celeia Celje in izven; vstop prost SREDA, 20. 3. 15.30 in 19.30 Celjski dom V plesnem vrtincu območna revija skupin sodobnega plesa Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik 16.15 Osrednja knjižnica Celje Roševi dnevi odprtje razstave najboljših glasil z literarnimi prispevki slovenskih osnovno- in srednješolcev s podelitvijo priznanj; vstop prost 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Živalski direndaj gledališka, glasbena in plesna animacija, nastopajo dijaki 3. J GCC, predšolska vzgoja 17.00 Glasbena šola Celje_ Roševi dnevi osrednja literarno-glasbena prireditev s podelitvijo nagrad; vstop prost 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Vodstvo po gostujočih razstavah, ob 18.00 pogovor ob gostujočih razstavah 17.00 Galerija Velenje_ Dominik Mahnič in Stojan Knežević: Pod svobodnim soncem javno vodstvo po razstavi, vodila bo Kornelija Križnič 18.00 Celjska kulturnica Predstavitev otroških knjig za glasbeno popestritev bodo poskrbeli učenci Glasbene šole Celje; vstop prost 18.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Nastop učencev klavirja iz razreda Irene Kralj 18.00 Hmeljarski dom Šempeter Prišla bo pomlad 4. čajanka s pevkami FS Grifon 19.00 Narodni dom Celje_ Ruski večer v knežjem mestu nastopajo: dijakinje in dijaki, glasbeni sestavi GCC, učenke in učenci III. OŠ Celje in OŠ Frana Roša; vstop prost 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Mohorjeva družba od začetkov do danes odprtje razstave 19.19 Mestna knjižnica Velenje Lidija Štefanec: Solze izpirajo bolečino; Tri ure življenja predstavitev knjige, pogovor z avtorico bo vodila Brina Zabukovnik Jerič novi tednik Vedno г mmj! Ostale prireditve ČETRTEK, 14. 3. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična ura za najmlajše primerno za otroke do 3. leta starosti 16.00 Socio, Večgeneracijski center Celje Sem jaz jaz ali nekdo drug predavanje in pogovor, vodi: Stojan Knez 17.00 Pokrajinski muzej Celje Pomanjkanje drobiža med 1. svetovno vojno predava numizmatik Vitomir Čop; vstop prost 17.30 Center kulture Vojnik Vizija in strategija občine Vojnik delavnice bo vodil mag. Bojan Mažgon, tema: okolje in promet 18.00 Škofijski dom Vrbje Tečaj o negi in oskrbi bolnika ali starostnika v domačem okolju vodi: Nika Terčelj; tečaj je brezplačen 18.00 Osnovna šola Vojnik Zasaditve in obrezovanje predavata: Mirko Krašovec in dr. Martina Robačer 18.30 Grad Komenda Polzela (VIT točka)_ Maja Megla: Stres, kuga sodobnega časa predstavitev knjige in predavanje avtorice; vstop prost 19.00 Dom sv. Jožef Celje_ Filmski večer: Pastir, film o škofu Gnidovcu gost večera: David Sipoš 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Usodna modrina, 1. del predstavitev knjige Maje Horvat 19.19 Mestna knjižnica Velenje Gašper Blažič, Slavko Kmetič: Stavka, ki je iztirila rdeči režim predstavitev knjige, z avtorjema se bo pogovarjala Alenka Gortan 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Veseli svatje in Fantje z vseh vetrov koncert za narodno-zabavni abonma in izven, gost: Franci Podbrežnik -Solčavski PETEK, 15. 3. 18.00 Občina Tabor_ Užitne divje rastline Savinjske doline predavanje Daria Cortesa 19.00 Celjska kulturnica Slavica Biderman: Digitalna demenca predstavitev knjige; Smeškov petkov večer za odrasle 19.00 POŠ Prevorje_ Pomlad se prebuja v nas prireditev za vse žene, mame in babice 21.00 eMCe plac Velenje_ Zaklal se z motiko punk rock klubski večer 21.30 Branibor club Celje Avtomobili koncert; vstop prost SOBOTA, 16. 3. 7.00 Odhod iz Migojnic Pohod na Gozdnik 9.30 do 12.30 Dom sv. Jožefa Celje_ Hipokratovo srečanje: Čudež življenja ogled filma in razprava 10.00 Celjski mladinski center Sejem starih stripov vstop prost 20.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Mi2 akustični koncert ob obletnici športne dvorane 21.00 Dom krajanov Grobelno Izštekano? Odštekano! IV Prismojeni profesorji bluesa feat. Vasko Atanasovski NEDELJA, 17. 3. od 9.00 dalje Planinski dom na Bukovici Mučeniki na Bukovici od 9.00 dalje Bistrica ob Sotli Jožefov vintage sejem 10.00 Pred občinsko stavbo v Bistrici ob Sotli Slavnostna rezatev in vezatev občinske vinske trte trto bodo obrezali godovniki Jožeki 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Klapa More (Šibenik) koncert, gosta: Marjan Zgonc in Milena Vračko PONEDELJEK, 18. 3. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Gozdna terapija predavanje v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje, predava: Tannja Yrska 18.00 Sejna soba Občine Podčetrtek Mesec dni po Egiptu z družino potopisno predavanje družine Zupan iz Svete Eme; vstop prost TOREK, 19. 3. od 7.00 dalje Dom sv. Jožefa Celje_ Jožefovo romarski shod s sv. mašami od 8.00 dalje Petrovče Jožefov sejem 10.00 Ljudska univerza Celje Vpliv prehrane na imunski sistem predava: Lidija Škorja 17.00 Osrednja knjižnica Celje Prekarni delavci in delavnica verižne poezije predavanje in delavnica ob svetovnem dnevu poezije, izvaja: Miša Gams 17.00 Knjižnica Šentjur - Enota Ponikva Ura pravljic 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta: Darilo za mamico ustvarjalnica za otroke in starše ШП7Г muzejnovejitzgodovine I celje NA HERMANOVEM ODRU 6. predstava v Hermanovem otroškem gledališču v sezoni 2018/2019 V soboto, 16. marca 2019, vas ob 10. uri vabimo na predstavo Abeceda. Za abonma Na Hermanovem odru in izven Vstopnice lahko kupite v informacijski pisarni Muzeja novejše zgodovine Celje v tednu pred predstavo. Več o programu na spletni strani muzeja: http://www.muzej-nz-ce.si 18.00 Knjižnica Kozje Naravna pridelava hrane predavatelj Milan Hervol, vstop prost 18.00 Velenjski grad_ Lado Planko klepet pod arkadami SREDA, 20. 3. 16.00 Pred obrambnim stolpom Žalec Svečana rez trte Nikolaje 17.00 Knjižnica Šentjur - Enota Planina pri Sevnici Ura pravljic 17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična joga namenjena otrokom starejšim od treh let; izvajali jo bosta: Nina Časl in Metka Pivk Srdič 17.30 Center kulture Vojnik Vizija in strategija občine Vojnik delavnice bo vodil mag. Bojan Mažgon, tema: izobraževanje in kakovost bivanja 18.00 Kulturni dom Rogatec Predavanje o čebelah predava: dr. Peter Kozmos Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 14. 3. 18.00 Športna dvorana Nazarje Za smeh v otroških očeh dobrodelni koncert, zbiranje sredstev za stroške šolanja Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the da- mned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Klovnonanija avtorja Mateja Čepina; do preklica Likovni salon Celje: samostojna razstava Neže Knez; do 31. 3. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019 Zgodovinski arhiv Celje: Dekade, četrta iz serije razstav, ki obravnava šestdeseta leta 20. stoletja v Celju in okolici; do maja Celjska kulturnica: likovna razstava miniaturnih slik Črto-kljunke Andreje P. Jezernik; do 20. 3. AQ galerija Celje: razstava Tine Kolenik Oblačenje kože, Cikel selfijev; do 25. 3. Osrednja knjižnica Celje: razstava Prešeren iz Maleše-ve zbirke avtorice Brede Ilich Klančnik; do 31. 3. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 31. 3. Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec: razstava makro-fotografij Milana Žolnirja in Ša-muela Almašija; do 25. 3. Savinov likovni salon Žalec: razstava Kiparske slike/ Iluzija slike, Dialog kiparja Dušana Tršarja in slikarja Marka Tuška; do 4. 5. Galerija Železarskega muzeja Štore: skupinska fotografska razstava Fotokluba Štore Steel, foto krožka DLT Cinkarna Celje, Društva fotografov Svit in Fotografskega društva Celje; do 31. 3. www.nt-rc.si Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE Tednikove »zqodbe St. 11 / Leto 74 / Celje, 14. marec 2019 S pisanimi ladjicami priklicali pomlad „ 29 1/4 X1 \ M Mi t, E.. I« Brs 4 Rožice za rožice str. 32 V zakulisju trgovskega Mini in maksi str. 45 središča str. 34-35 26 INTERVJU Pištole, hitra vozila in žgečkljiv del filmskega sveta s? Bolj kot na detektivko spominja na manekenko. A videz mnogokrat vara. V študentskih letih se je ukvarjala z varovanjem oseb, med drugim je bila telesna stražarka Pink in Bryana Adamsa, po končani Fakulteti za varnostne vede se je pred trinajstimi leti posvetila detektivskemu poklicu. Ima lastno Detektivsko-varnostno agencijo, v kateri se bolj kot z razkrivanjem ljubezenskih afer ukvarjajo z resnejšimi primeri, kot so razvozlavanje zapletenih okoliščin nesreč in preiskovanje spornih ravnanj v gospodarstvu in javni upravi. »Detektivska dejavnost je moja velika ljubezen na prvi pogled, ki še vedno traja. Kolikor se poznam, mislim, da me to ne bo nikoli minilo. Ta poklic sem podrobneje spoznala med študijem na Fakulteti za varnostne vede, takratni Visoki policijsko-varnostni šoli pod okriljem ministrstva za notranje zadeve,« pove Bernarda Škrabar, ki se je po srednji zdravstveni šoli za ta študij odločila brez kakršnihkoli konkretnih predstav. Pritegnila sta jo zgolj zanimiv predmetnik in tiha želja iz zgodnjega otroštva, da bi nekoč postala preiskovalka. »Odkar sem leta 2006 začela delati kot detektivka, skušam dejavnost v javnosti čim bolj izpostaviti. Razbiti hočem mite, ki jih gledalcem prikazujejo filmi in nanizanke, v katerih ne manjka pištol, hitrih vozil, žgečkljivih prizorov in lahko rešenih primerov.« Kaj je predstavljalo vaš čisto prvi stik s tem poklicem? Moj prvi stik s tem poklicem je predstavljala v mojem zgodnjem otroštvu priljubljena detektivska serija Miami Vice. Ta me je tudi navdušila za ta poklic. Zelo rada sem gledala tudi druge detektivske serije. Bila sem nekoliko drugačen otrok. Rada sem bila sama v miru in tišini, ogromno sem brala in se sama igrala ter že takrat znala dobro opazovati. Zdaj vem, da sem z vsemi temi lastnostmi zametke detektivskega dela začela kazati že zelo zgodaj. Kako gledate, zdaj ko je za vami že kar nekaj detektivskih izkušenj, na te serije? Te serije žal zelo izkrivljajo podobo našega dela. Njihove ustvarjalce moramo razumeti. Televizijski primer mora biti zanimiv in obenem rešljiv v pol ure, da pritegne gledalce. A to žal zelo potvarja podobo našega dela, ki je daleč od tega. Je sicer kdaj adrenalinsko, a večinoma gre za preiskovalno delo, ki obsega pregledovanje kupov duhamornih papirjev in dokumentacije ter dolge ure opazovanja. Vse to zahteva veliko časa in potrpežljivosti. To je vse kaj drugega kot adrenalin. V detektivskem poklicu ste zdaj že trinajst let. Začeli ste zelo mladi. Za nameček ste ženska. Kako so na vas gledali starejši kolegi? Z detektivskim delom sem se začela ukvarjati leta 2006, takoj po končani fakulteti in sem bila najmlajša med vsemi detektivi v Sloveniji. Starejši stanovski kolegi, ki so bili takrat predvsem iz policijskih vrst in so se po upokojitvi podali v detektivske vode, so name gledali z velikim začudenjem. Spraševali so se, kako sem se znašla v tem poslu, kaj bom delala in kako bom preživela. Ker sem se dela lotila zelo predano in že pred vstopom v te vrste začela razmišljati, kako bi pripomogla k razvoju dejavnosti, so hitro spoznali, da mislim resno. Kdo je sploh lahko detektiv? Je to lahko vsak, ki se za to odloči, ali je potrebna formalna izobrazba? Detektivska dejavnost je v Sloveniji zakonsko opredeljena od leta 1994. Od takrat do leta 2011 je bila predpisana stopnja izobrazbe za detektive najmanj višješolska. Z zadnjim aktualnim zakonom, ki je bil sprejet leta 2011, se je to spremenilo. Detektiv mora imeti vsaj visokošolsko izobrazbo. Ob tem INTERVJU 27 i prizori le ivka Bernarda Škrabar z Vranskega razbija detektivskem poklicu mora opraviti osemdeseturno usposabljanje na Centru za poklicno usposabljanje in izpit pred komisijo za detektivske izpite, katere članica sem tudi sama. Opraviti mora tudi varnostno preverjanje. Torej neko sito je, a žal točno predpisane izobrazbe ni. Za detektivski poklic se lahko odloči ekonomist, pravnik, varstvoslovec ali kdorkoli drug z najmanj visokošolsko stopnjo izobrazbe, vsekakor pa je dobro, da ima posameznik zelo dobro podlago s področja zakonodaje. Ste lastnica in direktorica detektivsko-varnostne agencije, ene večjih v Sloveniji. S čim se ukvarjate? Največ delamo za podjetja, javno upravo in zavarovalnice. Dnevno opravljamo nadzore bolniških odsotnosti in testiranja na droge pri zaposlenih, preverjamo upravičenost do povračila potnih stroškov, zbiramo razno dokazno gradivo, preiskujemo notranje tatvine in sume morebitne zavarovalniške goljufije. Kako je s skoki čez plot? So tudi del vaših preiskovanj? Tovrstne primere sprejmemo izjemoma. A obstajajo detektivi, ki se ukvarjajo izključno s tem. Sliši se žgečkljivo, a šele ko je človek sam v takšni situaciji, spozna, za kako zapleteno zadevo gre. Strankam, ki imajo težave doma, je treba ob strani stati tudi čustveno in jim znati svetovati. V nadaljevanju sledijo še delitve premoženja, dodeljevanje skrbništva nad otroki. To so zelo zapleteni primeri. Pri raziskovanju različnih primerov so ključne pravočasne informacije. Kako jih pridobite? Za razliko od kriminalistov, ki so javni uslužbenci, so vam težje dostopne. Tako je. Detektivi spadamo v zasebni sektor, medtem ko imajo kriminalisti zagotovo lažji dostop do baz podatkov in različnih informacij. Nemudoma lahko pogledajo v bazo in pridobijo podatke. Mi te možnosti nimamo. Za vpogled v podatke moramo dati vlogo in v njej točno utemeljiti, zakaj jih potrebujemo, kar je seveda pravilno, saj to zagotavlja zaščito državljanov. Težava nastane pri časovnem zamiku, če iščemo pogrešano osebo in podatke o preteklih bivališčih ter vozilih potrebujemo čimprej. Tudi v tem primeru moramo nanje čakati. Preden prevzamemo primer, je zato treba zelo dobro proučiti, kdo ga lahko reši hitreje, mi ali kriminalisti. Kako je s ceno? Ste plačani na uro ali po uspehu? Priporočena cena detektivske zbornice je 70 evrov na uro plus morebitni ostali stroški, kot so kilometrina, parkirnine, hoteli in davek. Seveda je to odvisno od primera do primera, zato stranki pred prevzemom primera pojasnimo način zaračunavanja. Če gre za bolniško odsotnost, je cena lahko določena. Pri bolj zapletenih storitvah, za katere je potrebno različno število ur, je ceno težko določiti vnaprej. Lahko, da nekaj ugotovimo takoj, lahko pa delamo cel teden in ni nič. Na okoliščine nimamo vpliva. V teh primerih se največkrat dogovorimo za pavšal, da stranka ve, koliko jo bo stala storitev. Do zdaj vaš najbolj zanimiv primer? Vsak je zanimiv. Pogosto razmišljam, da se mi je zgodilo vse, kar je možno, a ko pride kakšen nov primer, si rečem, da je spet nekaj novega. Zelo nenavaden primer je bil, ko sem iskala dolžnika. Da bi se pogovorila o njegovem dolgu, me je povabil v svoje stanovanje, kjer je imel nagrobnik s prižgano svečo. Takrat sem se res spraševala, ali naj vstopim ali ne. Nekoč lupa, danes računalnik. Kako je s pripomočki? Danes je verjetno osnova za vaše delo računalnik? Že samo od leta 2006 so se na tem področju zgodili veliki premiki. V prvih letih mojega dela ste me res lahko srečali z beležko in s pisalom, danes tega skoraj ni več. V ospredju so telefoni, tablice in računalniki. Vedno več informacij je dostopnih na spletu. Če si nekoč želel pridobiti podatke o nepremičninah, si moral oditi na Gurs in zemljiško knjigo. Preverjanje lastništva nepremičnine v Kopru mi je zaradi tega vzelo pol dneva, zdaj je to stvar petih minut. Računalniška znanja so zaradi veščin iskanja informacij zato nujno potrebna. Hodite kdaj po robu zakona? Seveda moramo kdaj hoditi po robu zakona, a mora še vedno vse biti skladno z zakonodajo. V poročilu, ki je predloženo odvetniku ali sodišču, morajo biti stvari zelo jasne. V njem ne sme biti pravne sivine, temveč morajo biti vsi podatki in dokazi pridobljeni po črki zakona. Za detektivski poklic veljajo določeni stereotipi. Kateri nikakor ne držijo, a so zelo zakoreninjeni? V vseh teh letih ste trudim razbiti mit, da smo detektivi lovilci nezvestih partnerjev in partnerk. Ko se komu predstavim in povem, da sem detektivka, najprej odvrne, da lovim nezveste može in žene. Neresnične stereo-tipe želim razbiti s pojavljanjem v medijih in s predstavljanjem detektivske dejavnosti, kakršna je. Ste tudi članica mednarodnega združenja detektivov Council of Internationl Investigators - CII, ki povezuje od 300 do 400 najboljših zasebnih detektivk in detektivov z vsega sveta ter sodi med najbolj priznana svetovna profesionalna združenja. V tem združenju sem zelo dejavna. Vanj sem se včlanila, ker vidim doprinos tako pri osebnem razvoju kot razvoju slovenske detektivske stroke. Znanje na področju preiskovanja in detektivske dejavnosti je treba pridobivati širše in ne samo v Sloveniji. Dodatno znanje pridobivate tudi z doktorskim študijem. Kaj vas je napeljejo k temu? Nikoli ne sta-gniram. Vedno iščem nove poti, sem zelo radoveden človek. Rekla sem si, zakaj ne bi šla dalje, če imam to možnost in podporo na fakulteti za varnostne vede. V sklopu doktorskega študija raziskujem kognitivni intervju v preiskovalni dejavnosti. Tudi to vidim kot doprinos ne samo zame, temveč za celotno panogo. Je v Sloveniji na trgu veliko detektivov? Jih je več kot nekoč? Zanimivo je, da je detektivov ves čas okrog devetdeset. Zakaj toliko, ne vem, morda jih toliko prenese trg, čeprav se nas s tem preživlja dosti manj. Nekateri imajo detektivsko licenco, a delajo čisto kaj drugega. Na Fa kulteti za varnostne vede bomo letos izvedli raziskavo, da dobimo čimbolj realno stanje glede teh številk. Je pa res, da se povprečna starost detektivov vedno bolj znižuje. Kot rečeno, so bili to v preteklosti starejši upokojeni kolegi, ki so prišli iz policijskih, danes v te vode prihajajo predvsem diplomanti s fakultete za varnostne vede in s pravne fakultete. Bran-ža se zato zelo spreminja. Prej so to bili izkušeni starejši posameznik, ki so imeli za sabo celotno kariero in veliko izkušenj, zdaj so mlajši, za katere je to prva zaposlitev, zato potrebujejo našo podporo oziroma sistem pripravništva, saj gre za zahtevno dejavnost, s katero lahko posegamo v temelje človekovih pravic in svoboščin. Verjetno tudi s tem razlogom v detek-tivsko-varnostni agenciji izdajate revijo Pod lupo, kjer je veliko zanimivih in poučnih člankov o detektivski dejavnosti in marsičem, kar je povezano z njo. Komu je namenjena? Revijo izdamo vsako leto 24. julija, na mednarodni dan preiskovalcev. Ko sem ugotovila, da obstaja, sem se vprašala, kaj bi lahko naredili, da bi tudi v Sloveniji obeležili ta dan. Spomnila sem se na revijo, ki bo letos izšla že peto leto zapored. Vsekakor predstavlja doprinos k prepoznavnosti detektivskega poklica. Dosegljiva je v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, Univerzitetni knjižnici v Mariboru in knjižnici fakultete za varnostne vede. Do zdaj ste varovali že nekaj znanih oseb. Med njimi tudi Pink in Bryana Adamsa. Priljubljen kanadski pevec vam je pri varovanju prišepnil, da ste najbolj lušten varnostnik, kar jih je kdaj imel. Kako ste se znašli v družbi znanih imen? Z varovanjem sem se ukvarjala, preden sem stopila v detektivske vode. Med študijem sem opravila usposabljanje za telesne stražarje in ponudila se mi je priložnost za varovanje znanih oseb. Dobila sem neprecenljive izkušnje. Spoznala sem, da so tudi znane osebe takšne, kot smo mi, le da so nekoliko bolj slavne. Veliko ljudem se zdi to strašno »kul«, da sem jih varovala, meni pa to ni nič takšnega. Se še ukvarjate z varovanjem oseb? V Sloveniji detektiv glede na aktualno zakonodajo ne more varovati oseb. Gre namreč za dve ločeni področji. Prvo regulira Zakon o detektivski dejavnosti, drugo Zakon o zasebnem varovanju. Detektivska dejavnost in varovanje oseb za razliko od nekaterih drugih držav torej pri nas nista združljiva, čeprav bi morda bilo smiselno, da bi bila. Kot detektiv imaš določeno znanje, ki ga moraš imeti tudi kot telesni stražar. Dobro opazovanje, načrtovanje in podobno. Če bi bili dejavnosti združljivi, bi se verjetno še danes ukvarjala s tem. Kakšna je naloga telesnega stražarja? Predsta vljamo si moškega z goro mišic, s pobrito glavo in hladnim pogledom. »Detektivsko dejavnost dojemam kot življenjski stil, ne kot službo, pri čemer sem trdno prepričana, da lahko človek le s takšnim odnosom v tem poslu uspe.« To je stereotip, ki se drži telesnih stražarjev. Res je, da morajo obvladati borilne veščine, če se kaj zgodi, sicer pa morajo delovati na preventivi, kako načrtovati varovanje, da sploh ne pride do česa, kar bi lahko ogrozilo varovano osebo. Kako je s fizično pripravljenostjo pri detektivih? Priporočljivo je, da smo detektivi fizično dobro pripravljeni, a moramo v prvi vrsti staviti na komunikacijske veščine. Napete razmere je namreč treba v prvi vrsti rešiti na umirjen način s pogovorom. Vaše delo je posebno, nimate delovnega urnika. Za ženske, ki imajo družino, je ta poklic verjetno nekoliko težji kot za moške. Kako vam uspe vse usklajevati? Imam sina, ki bo star deset let. Zelo uživam tudi v vlogi mame. Da uspem vse usklajevati, se moram v prvi vrsti zahvaliti staršem, ki me že od začetkov podpirajo in mi pomagajo, sicer si ne znam predstavljati, kako bi mi vse to uspelo. Ko me stranka pokliče, da sumi, da je delavec pod vplivom alkohola ali prepovednih drog, ji ne morem reči, da bom zadevo prišla preverit šele naslednji dan. Na teren se moram odpraviti takoj. Poleg tega so tu tudi vikendi, prazniki, dopusti, ki jih prvih deset let v tem poslu nisem poznala, dokler me ni zdravje opozorilo na to, da moram upočasniti tempo. Da se, a je težko. V prvi vrsti mora biti posameznik iskren do sebe, kaj v življenju želi početi in katero področje mu je pomembnejše. Meni veliko pomeni delo in zato okrog njega gradim vse ostalo. A morajo zato vsi ostali okrog mene živeti ta ritem. Nenazadnje tudi sin, vem, da je to kruto, a tako je. Vaše delo je zelo stresno. Kako si polnite baterije? Veliko je dela z ljudmi, zato detektivu zagotovo ne sme biti v breme. Zaradi tega mi še kako prija kakšen konec tedna, ko sem sama s sabo, ko imam čas za branje in poslušanje glasbe. Rada grem v gledališče ali opero, tudi potovanja so tista, ki me polnijo. Ponavadi združim službeno pot z nekajdnevnim oddihom po zelo različnih koncih sveta. Si morda v prostem času še vedno ogledate kakšno detektivsko serijo in dobite celo idejo? Si ogledam, a da bi mi to bilo največji »gušt«, to pa ne. Veliko raje pogledam kakšne dokumentarce, ki obravnavajo resnične primere. Kako naprej? Vedno sem odprta za nove stvari. Detektivsko-varnostna agencija je moj drugi otrok. Imamo nove projekte, ki jih razvijamo, in mislim, da boste še slišali o nas. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA 28 REPORTAŽA V Celju o 50 knjigah, ki so nas napisale Danes grofje Celjski in nikoli več, knjiga, ki ne bi smela manjkati na seznamu Knjiga ima velik pomen pri oblikovanju narodove identitete in to Slovenci iz zgodovine prav dobro vemo. Vsekakor se je tega dobro večkrat spomniti in to sporočilo čim bolj dosledno ter učinkovito prenašati iz generacije v generacijo. Na sodoben način - v okviru projekta 50 knjig, ki so nas napisale, s kratkimi televizijskimi oddajami - to na zanimiv način počneta Slovencem dobro znana avtorja Valentina Smej Novak in Luka Novak, lastnika založbe Totaliteta. Projekt širši javnosti predstavljata z gostovanji po Sloveniji. Pre-mierno je bilo pred dnevi v knežjem mestu v pokrajinskem muzeju. »S projektom želimo izpostaviti 50 ključnih knjig za oblikovanje slovenske družbene zavesti, klasična dela predstaviti na poljuden način in hkrati tudi popularizirati knjigo ter spodbuditi k bralni drznosti in razpravi o pomenu knjig,« je o namenu projekta povedala Valentina Smej Novak. Projekt, ki je zaznamoval lansko Cankarjevo leto, stoletnico smrti največjega slovenskega pisatelja, je podprt z oddajami na Televiziji Slovenija. Nekaj pilotnih oddaj je že bilo predvajanih, predstavljene so bile knjige Pohujšanje v dolini šentflorjanski (Ivan Cankar), Martin Krpan (Fran Levstik), Pod svobodnim soncem (Fran Saleški Finžgar) in Slava vojvodine Kranjske (Janez Vajkard Valvasor). Naslednjih 25 oddaj, ki so že posnete, prihaja na redni spored nacionalne televizije v začetku maja. Širok izbor »utemeljitvenih« knjig Izbor 50 temeljnih knjig, ki so nas kot narod napisale, je V dvorani Barbare Celjske v knežjem dvorcu so (z leve) dr. Jure Krajšek, Valentina Smej Novak in Luka Novak pričarali zanimivo razpravo o praslovanskih koreninah Slovencev in njihovih sledovih v Celju. O romanu Pod svobodnim soncem Epsko delo oziroma slovenski zgodovinski roman Pod svobodnim soncem je med letoma 1906 in 1907 izhajal v podlistkih. Decembra 1912 je izšel tudi v knjižni obliki. Do zdaj je bila knjižna oblika natisnjena v 230 tisoč izvodih in je morda najbolj brano delo kateregakoli slovenskega pisatelja. Z vsebino je želel Fran Saleški Finžgar, ki je svoje delo ustvarjal med službovanjem v vlogi župnika v Želimjah nad Igom, vzbuditi narodno zavest. Roman hkrati tudi več kot sto let po uradnem izidu velja za eno največjih del slovenske proze. Delo govori predvsem o dobi Slovanov in začetkih njihovega naseljevanja na območje Balkana in o času, ko so še živeli pod svobodnim soncem. Torej nikomur ničesar dolžni in brez izrazitega ter odločnega vodje. Šlo je za čas demokratične ureditve in čas idiličnega življenja Slovanov kot pastirjev ali poljedelcev v skupnosti, kjer je poštenost na visoki ravni, pomemben pa je tudi pomen narave. Že kmalu po izidu v knjižni obliki so bili literarni kritiki zadržani, vendar z narodnega vidika ni bilo dilem o njegovi pomembnosti in daljnosežnosti. sicer zelo raznolik: »V dosedanjih oddajah smo si lahko ogledali samo značilne primere >utemeljitvenih< knjig. V naslednjih bomo priča še drugim biserom, kot so Tavčarjeva Visoška kronika, 57. številka Nove revije, Muca Copatarica, Pesmi štirih, Kocbekov Strah in pogum ... V prihodnjih oddajah bomo tako šele odpirali pravo fronto prelistavanja za Slovence pomembnih knjig,« je bil slikovit Luka Novak, ki je tudi glavni igralec v oddajah, v katerih knjige na terenu predstavlja s sogovorniki, strokovnjaki z različnih področij. Gre za kratke osemminutne oddaje v sodobnem formatu, tudi s precej infografike. Ob oddajah na nacionalni televiziji je projekt medijsko podprt tudi na internetu in v družbenih omrežjih, prav tako avtorja projekt z gostovanji predstavljata po različnih delih Slovenije, a tudi v zamejstvu. Kot je povedala Valentina Novak, odločitev, da je bila prva terenska predstavitev projekta in oddaj v Celju, ni naključje: »Prve klape oddaj so namreč padle v Celju, ko smo meščane spraševali, ali so prebrali Butalce. Odgovori so bili opogumljajoči, saj smo lahko izvedeli, da se ljudje želijo o knjigah pogovarjati malo drugače, malo bolj živahno, brez zavor. Ne začetku si namreč v zadregi, kakšen bo odziv, razmišljaš, ali bi nadaljeval,« je dvome ob začetku snemanja obelodanila Valentina Novak. »Moram reči, da so bili Celjani izredno dobrohotni, dobrovoljni, izobraženi, razgledani in poskočni,« je odziv anketiranih prebivalcev knežjega mesta v svojem hudomušnem slogu opisal Luka Novak. V Celju o knjigi Pod svobodnim soncem Za avtorja oddaj je bil izbor Pokrajinskega muzeja Celje za prizorišče prve predstavitve nedvomno utemeljen, saj Valentina Smej Novak je v predstavitvi projekta poudarila, da ta ni namenjen samo temu, da bi ljudem približali »ute-meljitvene« knjige in iz nekaterih tudi »pobrisali prah«, ampak da bi sprožil širšo debato o pomenu knjige v družbi. Luka Novak je v projektu, ki sta ga zasnovala s soprogo Valentino, tudi glavni igralec v televizijskih oddajah, ki zaradi svojega sodobnega formata pomenijo svojevrstno osvežitev v načinu podajanja zgodb. Valentina Smej Novak in Luka Novak sta morda širši slovenski javnosti bolj znana po priljubljenih kuharskih oddajah in kuharskih knjigah, a njun glavna dejavnost je vendarle založniška. se muze] ponaša z izjemno arheološko zbirko, predvsem iz rimske dobe. S podrobnejšo predstavitvijo knjige Frana Saleškega Finžgarja Pod svobodnim soncem sta v Celju iskala tudi praslovanske korenine naše državnosti. »V muzeju se ukvarjate s starodavnimi ljudstvi, ki so živela med Olševo in Sotlo, med Savo in Pohorjem, Savinja s pritoki je bila radodarna reka, ki je namakala polja in nudila dobre pogoje za življenje. Koliko je reliktov, ki pričajo o prisotnosti Slovenov, kot jih je imenoval Finžgar,« je Valentina Novak zastavila vprašaje dr. Juretu Krajšku, kustosu arheologu iz Pokrajinskega muzeja Celje. »Vsa plemena, ki so prišla sem, so pustila nek pečat. Finžgar tudi piše o Hunih, Atilu. Hunski vpadi so v zgodovinopisju zabeleženi kot nekaj najhujšega, podobno kot turški vpadi. Ampak kje so danes Huni? Jih ni več, medtem ko smo Slovani še vedno tu in poseljujemo skoraj polovico evropskega prostora. Materialna kultura je malo manj izrazita in znana, ampak ostali smo tu in če nič drugega, so bili Slovani tisti, ki so zabili zadnji žebelj v krsto zahodnega dela rimskega cesarstva,« je pojasnil Jure Krajšek in s tem tudi odgovoril Valentini Novak na vprašanje, ali smo Slovani bili bojevniki. Luki je pritrdil, da so Atila in Huni šli mimo Celja, da so prečkali ta prostor. O tem obstajajo mitološke zgodbe, pri čemer obstaja vsaj deset domnevnih mest Atilove grobnice od Madžarske do Italije. Grofov Celjskih ne bi smeli prezreti Finžgarjev roman je torej bolj posredno povezan s Ce- ljem, obravnavo knjige o Bu-talcih v navezavi s knežjim mestom pa lahko vzamemo bolj za šalo kot zares. Katera knjiga, ki je najbolj povezana s Celjem in je prispevala k slovenski državotvornosti, pa po mnenju Jureta Krajška ne bi smela manjkati na seznamu 50 knjig, ki so nas napisale? »Za Celjane je zagotovo ena od knjig, ki mora soditi v ta nabor, knjiga Danes grofje Celjski in nikoli več, zgodovinski roman o tej naši znameniti celjski dinastiji.« Upamo in verjamemo, da bo posvetovalno telo sedmih slovenskih strokovnjakov z različnih področij, ki odločajo o tem seznamu, našlo dovolj utemeljitev, da to knjigo uvrsti na seznam ene od 25 oddaj, ki bodo posnete v drugem ciklusu snemanja. ROBERT GORJANC Foto: GrupA REPORTAŽA 29 JÄ -/J - ^ i ■; . шт у .4J 1 • ''m ft r» E * : ,m fm гШ lip -. "• * i K* f • ч ■ -int., 1 -e Ш i \* кжШ.,% * jfe. i &B tn ! ШЗк" W " ' . * < t® m k: si , * - ^Ji t if >" i f "' { £ ' *' ' * 4i* 'lf'»i k >! ^ iiSSI m* 1 ■ y. -J' T II Ш Najmlajši osnovnošolci so z gregorčki pregnali deževno in turobno ponedeljkovo vreme ter napovedali, da v Spodnjo Savinjsko dolino prihaja pomlad. S pisanimi ladjicami priklicali pomlad Na malem preserskem ribniku prvič zasvetili gregorčki Na predvečer gregorjevega so po številnih po potokih in jezerih po regiji zaplavali gregorčki. Tej zanimivi tradiciji, ki je še posebej zakoreninjena na Gorenjskem, so se letos prvič pridružili tudi v Braslovčah. Najmlajši osnovnošolci so s pisanimi ladjicami takšnih in drugačnih oblik, ki so jih izdelali tako doma kot pri pouku, pregnali deževno in turobno ponedeljkovo vreme ter napovedali, da v Spodnjo Savinjsko dolino prihaja pomlad. S praznovanjem gregorjevega so nekoč oznanjali daljšanje svetlega dela dneva, zaradi česar so kovači, čevljarji in drugi rokodelci nehali delati ob umetni svetlobi sveč in petrolejk. Na predvečer godu sv. Gregorja so »luč vrgli v vodo«, da je odnesla delo ob slabi razsvetljavi, in s tem naznanili del leta, ko so dnevi vedno daljši in toplejši. Običaj je bil nekoč zelo prisoten v Tržiču, Kropi in nekaterih drugih krajih na Gorenjskem, nekoliko manj v Spodnji Savinjski dolini in drugod na Štajerskem. Vedno bolj priljubljen Ta slovenski praznik ljubezni - tudi kot nekakšna alternativa »izposojenemu« valentinovemu - v zadnjih letih postaja vedno bolj priljubljen, zato so se za spuščanje gregorčkov odločili tudi v Braslovčah. Na pobudo članice turističnega društva Pavline Ribizel so jih najmlajši učenci tamkajšnje osnovne šole s podružnicama - še posebej pridni so bili na Gomilskem - spustili po malem preserskem ribniku. »Praznovanje gregorjevega je bilo nekoč res bolj razvito na Kranjskem, a tudi pri nas smo imeli nekaj kovačev in mlinarjev, ki so »vrgli luč v vodo«. Še vedno imamo bogata zelena polja, ki potrebujejo veliko sonca in padavin, da dobro obrodijo. Z lučkami smo priklicali sonce, z vodo dež. Želimo si namreč, da bi zelena dolina ostala zelena.« Z otoka ljubezni Predsednik turističnega društva Branko Ribizel pravi, da so o organizaciji dogodka razmišljali že več let. Na območju braslovške občine imajo namreč kar tri večja jezera in škoda bi bilo, da bi na ta spomladanski praznik samevala. Za prizorišče so izbrali majhen preserski ribnik, ki se skriva za ribiškim domom in je zaradi tega turistom v primerjavi z večjima bratoma manj znan. Zaradi urejene okolice, mostička in otoka ljubezni je kot nalašč za slovenski praznik zaljubljenih. V organizacijo dogodka, za katerega Ribizel upa, da bo postal tradicionalen, so se vključili še člani PGD Parižlje-Topovlje, ki so skrbeli za varnost obiskovalcev in plovbo gregorčk-ov, o katerih kmalu po dogodku ni bilo več ne duha ne sluha. Ostanke so pospravili člani gasilskega in turističnega društva, piko na i pa je postavil ribiški čuvaj, ki bdi nad vsemi tremi preserskimi jezeri. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA, ŠO V organizacijo dogodka, za katerega Ribizel upa, da bo postal tradicionalen, so se vključili še člani PGD Parižlje-Topovlje, ki so skrbeli za varnost obiskovalcev in plovbo gregorčkov, o katerih kmalu po dogodku ni bilo več ne duha ne sluha. t i i d. Ш t * Učenci so pisane ladjice takšnih in drugačnih oblik izdelali tako doma kot v šoli, kjer so jim priskočili na pomoč starši in stari starši. Praznovanje gregorjevega so v Braslovčah savinjsko obarvali. »Z lučkami smo priklicali sonce, z vodo dež. Želimo si, da bi zelena dolina ostala zelena.« 30 AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA STROKOVNJAK SVETUJE Iztok Žilavec, univ. dipl. psih, 24alife Za vas: strokovni nasveti in testiranja Pridružite se nam /AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA Z veseljem vam sporočamo, da je v Akademiji zdravega življenja vse »tipi top«. Udeleženke vztrajno uresničujejo svoje cilje in upoštevajo znanje, ki ga pridobivajo od strokovne ekipe 24alife. Druga sezona akademije bo trajala samo še do konca marca, aprila bomo na zaključni prireditvi v središču Celja podelili priznanja skupini, ki ji pomagamo, da , ,, bo osvojila veščine zdravega načina »Uh, življenja. Del tega ste lahko tudi vi, tisti, ki akademijo spremljate »od zunaj«, in tisti, ki se nam boste morda pridružili v tretji sezoni. Zaključna prireditev bo v soboto, 6. aprila, v središču Celja, kjer bomo s številnimi predstavniki zdravstvenih Kmalu tudi zdravniški pregled pozitivne telesne spremembe! Zelo se pozna. Manjši obseg pasu, manj kilogramov, več kondicije, počutim se super. Projekt je prva liga,« nasme jano pravi Nataša Repas. organizacij in društev obeležili tudi svetovni dan zdravja. Takrat nas boste lahko obiskali v Prešernovi ulici. Naši strokovnjaki bodo odgovarjali na vaša vprašanja s področja športa, pravilne prehrane in medicine, iz prve roke boste od naših udele ženk lahko izvedeli, kako so spremenile svoje življenje in da se nam splača pridružiti. Brezplačno vam bomo izmerili poročil sin simpatične krvm аљ, mišičrio maso ter maščobe udeleženke akademije Irene in celo holesterol. Na podlagi tega vam bomo svetovali, kakšne vadbe so za vas najbolj priporočljive, kako se prehranjevati, in še zdravniški nasvet boste dobili. Seveda ne bo manjkalo dodatnih presenečenj. Pridružite se nam, ne bo vam žal. Tudi telovadili bomo skupaj. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA, SHERPA Parjenje dražljajev Minuli teden ste lahko prebrali, kako čustva vodijo naše prehranjevanje. Gre za preprosto formulo: hrana = dobro počutje. Hrana v nas spodbudi pozitivne občutke. Kalorična in sladka hrana še toliko bolj, zato po njej posegamo takrat, ko se želimo počutiti bolje. Ko smo v stiski, žalostni, v stresu ali nam je preprosto dolgčas, je hrana velikokrat najbolj priročen način, da si izboljšamo razpoloženje. Žal ima to početje tudi negativne posledice, saj se hrana kopiči v našem telesu. Vendar brez skrbi, to ni edina možnost za izboljšanje razpoloženja. Obstajajo tudi drugi načini. Med najboljšimi načini je telesna dejavnost. Gibanje prekine oziroma krepko omili doživljanje negativnih čustev, zato se Junija se bo lahko v primeru slabe volje, stresa ali dolgčasa »obrnete« k telesni vadbi. Gibanje v naravi je še bolj sproščujoče, kar je ide- Božič, zato si je do takrat zada la kar nekaj ciljev: »Uresničila jih bom, saj zelo dobro kaže. Počutim se bolje, kondicije imam neprimerno več, saj upoštevam vse nasvete o vadbi in prehrani. Lažje se sklonim, lažje se gibam, maščobe se kar topijo. Zase sem zmagala! Morkhvikti,wrti$kkisMm. Pretekli teden smo vam med vrsticami izdali, da skupino Akademije zdravega življenja čaka še eno presenečenje. S ponosom tokrat izdajamo, da se nam je v akademiji pridružila Darja Krumpak, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa iz Medicine dela Krumpak v Žalcu. Krumpakova bo že čez nekaj dni tudi na podlagi laboratorijskega pregleda in odvzema krvi pri udeleženkah preverila ključne parametre zdravstvenega stanja. Nato bo pregled ponovila jeseni in na podlagi analize ter rezultatov bomo dobili izredno natančen vpogled v to, kako bodo udeleženke nadaljevale zdrav način življenja v poletnih mesecih, ko skupnih srečanj v akademiji ne bo več. Hkrati bo natančen zdravniški pregled za vse udeleženke tudi koristen, saj bodo tudi iz zdravstvenega vidika spoznale in videle, koliko so v tem času naredile za svoje zdravje. Seveda bodo podatki ostali zasebne narave, saj bomo upoštevali varstvo osebnih podatkov. Za nas bo pomembno le, da bomo z veseljem ugotovili in potrdili, da gre akademija absolutno v pravo smer in da je naše največje darilo, ki ga lahko omogočimo s skupnimi močmi, zdrav življenjski slog. Bistvo akademije je namreč doseganje zdravega načina življenja. Udeleženke se tega zavedajo. Ne obremenjujejo se več z odvečnimi kilogrami. Zdaj vedo, da hujšanje ni več bistveno. Saj veste, izguba kilogramov je le posledica. Osnovni cilj je zdravo življenje na vseh področjih. Veseli smo, da nam uspeva. alno v prihajajočih toplejših mesecih. Ukvarjanje s konjički je naslednja zelo dobra možnost za dvig razpoloženja. Naj bodo to vr-tičkanje, rezljanje, igranje glasbila ali prebiranje knjig. Vsaka dejavnost, ki nas sprošča, poskrbi, da se počutimo bolje. Ste vedeli, da petje sprošča hormone, ki spodbujajo pozitivna čustva? Če vam je nerodno peti pred občinstvom, počnite to takrat, ko ste sami, v vsakem primeru pa si vzemite čas in zapojte kakšno zabavno pesem. Zagotavljam vam, da se boste počutili bolje. Še en zanimiv pojav, ki vpliva na čustveno hranjenje, je t. i. parjenje dražljajev. To poenostavljeno pomeni, da si naši možgani zapomnijo, da nekatere stvari potekajo skupaj. Vzemimo primer, da vedno, ko jemo, gledamo televizijo. Naši možgani si to zapomnijo, zato postanemo lačni, ko sedemo pred televizijo. Če sedemo pred televizijo brez hrane, imamo nelagoden občutek oziroma občutek, da nam nekaj manjka. Zato se dogaja, da pred televizijo jemo, čeprav nismo lačni. Posledica je, da zaužijemo preveč hrane, kar se pozna pri počutju, razpoloženju in kilogramih. IZZIV ZA BRALCE Postanite »Sinatra« Vsakič, ko se boste počutili slabo, se spomnite na veselo, zabavno pesem. Nato na glas zapojte refren te pesmi, lahko tudi večkrat ponovite refren ali zapojete celotno pesem. S petjem boste spodbudili telo k pozitivnim občutkom. Če vam je neprijetno, poskrbite za zasebnost in prebudite »Sinatro« v sebi. REPORTAŽA 31 Nekdanja OŠ Slavka Šlandra, zdajšnja II. osnovna šola Celje, je delo Ravnikarjevega študenta Mirana Polutnika, ki je imel čut za primerno postavitev stavbe, pravilne materiale in kako napraviti šolo takšno, da je bila otrokom in učiteljem prijazna. Žal se je z obnovo marsikaj pokvarilo. (Foto: Občinska skupščina Blagovnica Slovenijales je prav tako kot Veleblagovnica T delo Danila Sajovica. (Foto: Muzej novejše in Turistično društvo Celje, Spektar Zagreb. Monografija Celja. Ljubljana: ČZP Delo, 1978) zgodovine Celje) Slovenijales je že desetletja nazaj nudil to, kar danes nudi Ikea Iz kultne Majolke se razstava o celjski socialistični arhitekturi seli v ljubljanski muzej Domnu Ermencu, Pii Klančar, Moniki Vešligaj, Adamu Brezniku in Timoteju Jevšenaku (z leve) je Mestna občina Celje podelila letošnje priznanje celjske zvezde za najvidnejše kulturne dosežke v preteklih dveh letih. (Foto: osebni arhiv) Mesec po odprtju razstave v znamenitem newyor-škem muzeju sodobne umetnosti MoMA o jugoslovanski arhitekturi iz povojnega obdobja so v celjski Majolki študenti arhitekture odprli razstavo o celjski arhitekturi in urbanizmom med letoma 1955 in 1985. Obe razstavi sta nastali z zelo podobnim namenom - da bi arhitekturo iz časa socializma končno ovrednotili in da bi jo bolje razumeli. Če se je newyorška razstava končala, se bo celjska konec meseca preselila v Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljano. »Namen naše razstave je, da zaobjamejo obdobje, ki je bilo v Celju v arhitekturi in urbanističnem načrtovanju zelo plodno. Želimo opozoriti na arhitekturne stvaritve, ki so nastale v tem času. Prav tako moramo nanje gledati z malo drugačnimi očmi ter jih začnemo spoštovati. Vsa arhitektura zgrajena v tem obdobju ni bila kakovostna, je pa potrebno zaščiti kakovostne primere oziroma vsaj tisto, kar je ostalo od njih,« je razložil Timotej Jevšenak, eden od avtorjev razstave. Poleg njega sta Tendence na lastno pobudo ustvarila študenta zadnjega letnika Fakultete za arhitekturo v Ljubljani Adam Breznik in Monika Vešligaj v sodelovanju z absolventom grafičnega oblikovanja Naravo-slovno-tehnične fakultete v Ljubljani Domnom Ermen-cem in diplomantko fotografije z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Pio Klančar. V Majolki je bilo ob reprodukcijah originalnih arhivskih načrtov, skic in člankov ter fotografijah prvotnih stanj arhitekturnih stvaritev in njihovih notranjih ureditev predstavljenih dvajset družbenih in poslov-no-komercialnih zgradb ter kompleksov. Armiran beton nudil arhitekturne presežke Prvo arhitekturno prelomno leto je bilo 1962. To je bilo leto, ko so pri celjski gradnji uporabili prve armiranobetonske konstrukcije. V Celju so s pomočjo arhitekta Eda Ravnikarja dobili Narodno banko oziroma nekdanji SDK, kot ga poznajo Celjani v Prešernovi ulici, ter v današnji Gosposki ulici blagovnico Slovenijales Danila Sajovica. »Ti dve stavbi sta bili prelomni glede gradbene tehnike. Takrat se je prvič gradilo z armiranobetonsko skeletno konstrukcijo, ki je omogočala velike razpone in odprta ter lepa pritličja za javnost. Slovenijales je s steklenimi izložbami in skeletom omogočal, da so pohištvo prodajali >eden na enega<. Tako kot gremo danes v Ikeo, kjer imamo razstavljeno dnevno sobo, je to bilo mogoče videti že leta 1962 v blagovnici Slovenijales. Podobno kot Ravnikar z Narodno banko se je Sajovic lepo odzval na obsto- ječe mestno tkivo, volumen stavbe je sledil obstoječi stari zazidavi v mestu,« je razložil Jevšenak. Drugo prelomnico v začetku 70. let predstavljajo poslovni stavbi Kovino-tehne Branka Kocmuta in Agrotehnike Blaža Slapša-ka, Veleblagovnica T Danila Sajovica in športna, sicer multifunkcionalna dvorana Golovec Jožeta Kopitarja, ki so s posebnimi avtorskimi odzivi na lokacijo in funkcijo, z novimi materiali, s tehnološkimi novostmi v gradnji in z najnovejšo opremo sprožile nove smernice v arhitekturi ter predstavljale najmodernejše stavbe v Celju in okolici. Če je Veleblagovnica T ob odprtju burila duhove in je glavni direktor Tehnomerkatorja Stanko Selšek dejal, da bi lahko za precej manj denarja s sodobnimi fasadnimi elementi bil zunanji videz bistveno drugačen, današnji arhitekti na »tujko« v mestu gledajo precej bolj razumevajoče. »S pomočjo daljšega razmisleka smo razumeli, da je Veleblagovnica T nekakšen sodoben odziv na sosednje visoke stavbe iz časa Avstro-Ogrske. Sodobna stavba je bila prva trgovska palača v Celju, ki je imela sodobne materiale, sodobne tekoče stopnice in prvo klimatsko napravo.« Osvetljene šole V 70. letih so mesto zaznamovale tudi izjemno kakovostno, funkcionalno in otrokom prijazno zasnovane osnovne šole Ravnikarjevega študenta Mirana Polutnika. »Posebej je zanimivo pri OŠ Slavka Šlandra, koliko se je Polutnik posvetil osvetlitvi učilnic. Otroci so lahko gledali skozi okno in videli zelenje. Prav tako so bili zelo pretočni notranji prostori. Zunaj je stavbo krasila prelepa opečnata fasada, ki smo jo zaradi energetske obnove izgubili.« Jevšenak je zelo kritičen na številne energetske sanacije, saj z njimi izginjajo kakovostni elementi stavb. Vse sanacije opravijo prehitro, vse samo, da se hitro porabi evropski denar. Na razstavi je bilo mogoče videti tudi stanovanjske stavbe, bloke in hiše. Ovrednotiti je treba pred nami izginjajočo arhitekturo »Koliko časa mora miniti, da začenjamo ohranjati kakovostne arhitekturne stvaritve in ceniti njihove ustvarjalce?« je nadaljeval Jevšenak. »Če že znamo ohranjati starejšo stoletno arhitekturo, se včasih zdi, da pred nami izginja arhitektura izpred 30 ali 40 let. Te arhitekture ne znamo ohranjati oziroma ji dati prave vrednosti, ker se s tem še nismo začeli ukvarjati. Če se danes preseliš v sto let staro hišo, bo zavod za varstvo kulturne dediščine izdal spisek vsega, kaj smeš in česa ne smeš s to stavbo narediti.« Stavbe socialističnega obdobja še nikoli niso bile ovrednotene. »Namen razstave je, da te stavbe ovrednotijo in jim pripišejo določeno kakovost. Ni standardov, kako naj bi se ohranjalo in obnavljalo, a dejstvo je, da moramo določene stavbe ovrednotiti kot del kulturne dediščine,« je zaključil Timotej Jevšenak. Po zelo dobrih odzivih obiskovalcev v celjski Majolki in po glasnem razmišljanju mladih arhitektov bo mogoče socialistična arhitektura dobila mesto, ki ji pripada, in ne samo mesto v razstavnem katalogu. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Razstava je bila postavljena v Prešernovi ulici 3 v starem mestnem jedru Celja, kjer so za njene potrebe po približno desetletju spet odprli vrata zapuščeni in degradirani prostori stare palače z najlepšim mestnim atrijem, v katerem je dolga leta gostovala kultna gostilna Majolka. 32 FOTOREPORTAŽA Podobno kot v Jutranjem ritmu sta Eva in Mitja ^^ razigrano s poslušalci preživela tudi dopoldne ..., a tokrat iz oči v oči z njimi. Rožice za rožice Tudi letos nismo pozabili na mednarodni dan žena Ženske so izumile gretje sedežev v avtomobilih, požarne stopnice in cirkularno žago. Povprečna ženska v Veliki Britaniji naj bi bila lastnica 19 parov čevljev, na vsakih sto žensk pa se rodil kar 106 moških. Od leta 1901 do 2018 je Nobelovo nagrado prejelo 52 žensk (in 856 moških). Tako posebne in tolikokrat spregledane ..., a nikakor ob 8. marcu, ko se je na vse pripadnice ženskega spola spomnila naša medijska hiša skupaj z Novatelom. Jutranjika Eva in Mitja sta z ekipo dopoldne preživela v središču Celja. Glasno je donel program Radia Celje in vse je dišalo po pomladi ... Ne le zaradi našega edinstvenega Oscar mehčalca, ki smo ga tokrat delili med moške z namenom, da bi na dan žena presenetili svoje ženske s sveže opranim perilom, temveč tudi zaradi trobentic, ki smo jih z Novatelom razdelili med Celjanke. Foto: SHERPA Rdeče, rumene, bele ... in vse iz srca REPORTAŽA 33 Ko ga »zaguštajo« tri uspešne mlade dame Izmenjava ženskih modrosti »Krasno se mi zdi, da se dobimo na kupu ženske v različnih življenjskih obdobjih in z različnimi pogledi na prihodnost ter si izmenjujemo izkušnje, ideje,« je povzela doživetja ena od udeleženk ženskega druženja Lušt za ženski gušt, katerega namen je bilo širjenje različnih znanj in ustvarjalnosti. Tri celjske ustvarjalke - Ivana Ristić, Nea Likar in Špela Strašek - so dekleta z znanji na različnih področjih. Ivana Ristić je organizatorka dogodkov, gurmanka, kreativ-ka, Nea Likar je ilustratorka in umetnica ličenja, medtem ko je Špela Strašek oblikovalka ženskih pokrival. Vse tri so ljubiteljice lepega. »V ženskem svetu je preveč govoric, ljubosumja, obsodb in tekmovalnosti. Zato namen Špela Strašek, Ivana Ristić in Nea Likar so uspešno izvedle prvi dogodek ženskega druženja tega dogodka predstavljajo nesebična pomoč, druženje, deljenje znanja,« je dogodek napovedala Nea Likar. Tako je tudi bilo. Ženske so delile uporabna znanja. Aspirin podaljša življenje šopka Ivana Ristić je razložila, kako lahko pripravimo pomladno okrasitev. Ženske so njenim idejam dodale še svoje. Ivana je prepričana, da je okoli nas dovolj primernega cvetja, s katerim lahko popestrimo mizo. »Nisem ljubiteljica tega, da se miza šibi pod težo cvetja. Med sprehodom rada utrgam cvetlico, tisto, ki pač cveti v tistem času, in ji dodam še kaj. Zelo rada dodam list ali dva evkaliptusa, ki je tudi zelo obstojen in trenutno zelo moderen.« Na dogodku je tudi delila nasvete, kako pripraviti hitre prigrizke in kako na hitro urediti mizo, da bo lepo pripravljena. Seveda tudi o tem, kako podaljšati življenjsko dobo šopka ali rožice. »Kadar menjujem vodo šopku, vedno dodam aspirin, saj le-ta po mnenju cvetličarjev poveča kislost vode, zato naj bi jo cvetje bolj vsrkavalo. Ne vem, kaj je s tem, a pri meni deluje,« je dodala udeleženka večera. K temu so dekleta še dodala, da morajo tulipani oziroma cvetlice z mesnatimi stebli imeti v vazi malo vode, vrtnice in njim podobne pa veliko. Katero ličenje je pravo? Nea Likar, ki se s profesionalnim ličenjem ukvarja že sedem let, je razložila, kako negovati in ustvariti svež dnevni videz in katerim osnovnim pravilom ličenja je treba slediti, da ženska ostane zvesta sebi in ne vsem mogočim nasvetom. »Vprašaj se, kaj je tisto, kar se najbolj poda le tebi, tvojemu življenjskemu slogu, tvojemu obrazu in stilu. Naj bo ličenje podaljšek vsega tega. Ne sledi slepo vsem zapovedim.« Pentlje in trakovi so obvezni dodatki Špela Strašek, ki ima v središču Celja butik z naglavnimi dodatki Boho he-adwear, je razložila letošnje naglavne smernice. »To pomlad vladajo pentlje in so ena najlepših in najbolj romantičnih modnih smernic,« je povedala Špela in ženskam pomagala narediti naglavne sponke. Prav tako meni, da moramo ženske ponovno spodbuditi nošenje pokrival, od trakov do rut in klobukov. »To so dodatki, ki ženski dodajo eleganco kot tudi samozavest.« Po treh urah druženja, nabiranja energije in veliko izrečenih besed se je srečanje končalo. Ženske so domov odhajale vesele, da so spoznale nove znanke, si izmenjale nova znanja, tudi o tem, kako narediti odlično fotografijo okrasja na mizi. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Se spomnite, da ste pentlje v laseh nosile v osnovni šoli? Letošnjo pomlad jih nosijo dekleta kot Trakovi v laseh so obvezen dodatek tudi za tudi precej starejše dame. pomlad in poletje. 34 REPORTAŽA Nad vsem dogajanjem v Citycentru Celje že osmo leto bdi vodja centra Darja Lesjak, ki je pri svojem delu izjemno natančna in zahtevna, a kot povedo zaposleni, tudi poštena. Od sebe pričakuje največ in nič manj zahtevna ni do svojih sodelavcev. Vse za to, da bi se obiskovalci počutili karseda dobro. Zaposleni so na delovnem mestu,še preden vzide sonce Pokukali smo v zakulisje dogajanja v največjem celjskem nakupovalnem središču. Kdo vse skrbi, da sta nakupovanje ali druženje ob kavi za obiskovalce prijetna in varna? Citycenter Celje ni samo največje nakupovalno središče v regiji, temveč je tudi prostor druženja in stičišče številnih zabavnih, glasbenih, ustvarjalnih, izobraževalnih, športnih in otroških dogodkov. Vsako leto organizira vsaj 15 večjih, odmev-nejših dogodkov in več kot sto manjših. Marca praznuje rojstni dan - letos že 13. - in v prazničnih dneh svoje goste še posebej razvaja z najrazličnejšimi nagradami. Med prodajno uspešnimi dogodki velja omeniti pomladanski in jesenski »Late night shopping«, ko so trgovine odprte do polnoči. Tradicionalen je postal tudi kolesarski dogodek za družine in vse ljubitelje kolesarstva Na kolo. Zadnja leta so v trgovskem središču del dejavnosti prestavili tudi v celjsko mestno jedro, kjer vsako leto pripravijo koncert Cityband ob koncu šole. S spektakularnimi avtorskimi modnimi dogodki, ki jih v Citycentru Celje pripravljajo zadnja leta v sodelovanju s priznano ekipo - od tehnične podpore, kreativcev, stilistke, fotografov, manekenov do plesno-glasbenih izvajalcev - se uvrščajo med vodilne snovalce tovrstnih dogodkov v Sloveniji. š Tisti, ki so v centru prvi in zadnji, velikokrat pa jih srečamo tudi v času odprtja trgovin, so čistilci oziroma čistilke. Za urejenost skupnih površin, tako imenovanih ulic nakupovalnega središča, skrbi zunanji čistilni servis. Za čistočo v trgovinah je namreč odgovoren vsak trgovec posebej. Zila Smajlović je vodja ekipe, ki v Citycentru skrbi za čistočo. Kot nam je povedala, posebnega izpita za vožnjo velikega čistilnega vozila ni opravljala: »Tega se preprosto naučiš,« pravi. Dnevno tako očistijo več kot 67 tisoč kvadratnih metrov površin, od tega več kot deset tisoč kvadratnih metrov večkrat dnevno. Za čiščenje uporabljajo posebno zmogljive čistilne stroje, ki na uro očistijo tudi več kot pet tisoč kvadratnih metrov površin. Za celoten center dnevno skrbi 20 ljudi, v pripravljenosti je šest strojev. Na uro med drugim očistijo 18 toaletnih prostorov. V pripravljenosti so 24 ur na dan, in sicer vse dni v tednu, predvsem zaradi morebitnih izrednih dogodkov. Hišno tehnično službo vodi Andrej Lužar. »Naloga tehnične službe je skrb za vzdrževanje vseh strojev in naprav v centru. Sem sodijo dvigala, klimatske naprave, vse, kar se tiče električne energije, čistilna služba, voda, odpadki in odplake, ogrevanje in hlajenje, sanitarije, telekomunikaci je,« našteva Lužar. Zaposleni so štirje tehniki, njihova glavna naloga je, da večkrat dnevno preverijo delovanje vseh naprav in da po potrebi ukrepajo. Bodisi popravijo sami bodisi o napaki obvestijo pooblaščene serviserje, aj na določena področja sami zakonsko ne smejo posegati. Eden pomembnejših sistemov je klimatski, ki skrbi za hlajenje in prezračevanje centra. »Citycenter ima prezračevanje urejeno po najsodobnejših smernicah. Zrak v prostoru namreč ves čas kroži, gre za sistem vpihovanja svežega in izpihovanja slabega zraka. Ves čas se preverja tudi količina ogljikovega dioksida. V kotlovnici so vse aparature, ki skrbijo, da je temperatura v trgovinskem delu in v vseh ostalih prostorih primerna vse dni v letu. Da je center primero osvetljen in da se ne znajdemo v temi, skrbi ogromna elektro omara oziroma soba. V celotnem centru je več kot deset tisoč luči za osvetlitev in še skoraj tisoč zasilnih luči. Poleg luči je v centru skupaj za več sto kilometrov najrazličnejših kablov, od velikih energetskih do optičnih in krmilno regulacijskih povezav. REPORTAŽA 35 Ste se kdaj vprašali, kdo vse skrbi, da je trgovsko središče ob odprtju bleščeče čisto, da gorijo vse luči in da je vsa dekoracija na svojem mestu? Ponavadi v naglici odhitimo po nakupih, včasih za trenutek posedimo ob skodelici kave in vselej pričakujemo, da je postrežba hitra, brezhibna. Redkokdaj pomislimo, da je za to, da življenje v nakupovalnem središču teče kot po namazanih tirnicah, treba opraviti ogromno za obiskovalce nevidnega dela. Prvi zaposleni pridejo na delo skoraj tri ure pred odprtjem, zadnji odidejo domov kakšno uro ali dve po tistem, ko center zapustijo najvztrajnejši obiskovalci. Za to, da je vse tako, kot mora biti, in da je Citycenter Celje urejen po najsodobnejših standardih, skrbi veliko ljudi. Ogromno neopaženega dela opravijo prav vsi zaposleni v vseh trgovinah in restavracijah. Prav vsak od skupaj 850 zaposlenih, mora dodati svoj kamenček v mozaiku, da je celotna podoba centra takšna, kakršna je. LKK, Foto: SHERPA Med tistimi, ki veliko dela opravijo še pred odprtjem trgovin, so tudi zaposleni v Intersparu. Najprej sprejmejo vso pripeljano blago, ki ga je treba nato primerno skladiščiti ali lepo razporediti po policah. Med prvimi začnejo ropotati v kuhinji restavracije Interspar, kjer vsak dan pripravijo vsaj 15 različnih jedilnikov. V restavraciji je zaposlenih 30 ljudi, pri čemer v vsaki izmeni kuhalnice ponavadi vrtita po dva kuharja, ki vse jedi pripravljata po točno določenih receptih. Restavracijo že od začetka, tudi ko je delovala še v stari zgradbi, vodi Rikardo Kamerički. Še pred odprtjem ulice centra preplavi vonj po svežih žemljicah. Z njimi si pogosto za zajtrk postrežejo tudi zaposleni. Da se lahko prodajalke - naj gre za prodajo prehranskih izdelkov, oblačil ali knjig - ob prihodu posvetijo potencialnim kupcem, je treba podobo prodajaln urediti prej. Pri informacijah je nameščen in vidno označen tudi defibrilator, ki se ga učijo uporabljati vsi zaposleni. Poleg tega vodja centra, center managerka Darja Lesjak, poskrbi, da tako zaposleni v upravi kot zaposleni pri najemnikih obnavljajo in izpopolnjujejo znanje prve pomoči. Pri informacijah imajo prav tako nameščen zdravniški nahrbtnik. Tega bi lahko v času nesreče v centru uporabil zdravnik. Ko je vse na svojem mestu in se ura približuje deveti (ob sobotah osmi), varnostniki odprejo center in nakupovanje se začne. 36 AKCIJA 10. Nejc Trnovšek 11. Anže Podpečan 12. Maruša Lipar 13. Saša Šibilja 14. Maj Kneže ШЧ NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT OSMA SEZONA AKCIJE • Foto: Nataša Müller • Oblikovanje: Andreja Balja V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati štirih šol Šolskega centra Celje: SREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA (SŠGVO), SREDNJE ŠOLE ZA STROJNIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE (SŠSMM), GIMNAZIJE LAVA (GL) in SREDNJE ŠOLE ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO (SŠKER). Prvi mesec osme sezone akcije Naj maturantka in naj maturant je za nami, imamo finaliste akcije, to so Vanessa Obrovnik ter Simon Lokošek in Alen Lamper (glej stran 35). Ta in naslednji mesec boste izbrali še dva para. Zmagovalci se bodo v finalnem delu pomerili maja. Maturantka in maturant, ki bosta takrat prejela največ glasov bralcev, bosta dobila telefona Samsung Galaxy S9. Nagradi podarja podjetje Novatel iz Celja, zmagovalca ju bosta prejela na javni prireditvi, ki bo 14. junija v središču Celja. 1. Domen Bajec 4A SŠGVO 2. Erika Fišer 4A SŠGVO 3. Gal Gradič 4B SŠGVO 4. Adrijan Vrečun 4B SŠGVO 5. Timotej Sever 4C SŠGVO 6. Klara Mirnik 4C SŠGVO Sto točk učiteljev Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja. 13. Saša Šibilja M-4.e SŠSMM 14. Maj Knežević M-4.e SŠSMM 15. Adam Brunet M-2.f SŠSMM 16. Lenart Podbregar S-2.g SŠSMM 17. Tilen Kolšek 4A GL 18. Anita Zupanc 4A GL 25. Gašper Pistotnik 4E GL f 26. Ema Brglez 4E GL 27. Dominik Fendre K 4A SŠKER 28. Tjaša Likeb K 4A SŠKER 29. Martin Vošnjak E 4A SŠKER 30. Domen Romih E 4A SŠKER Maturantka in maturant, ki bosta v finalu zbrala največ vaših glasov, bosta prejela telefona Samsung Galaxy S9! AKCIJA 37 3VIC 15. Adam Brunet 16. Lenart Podbregar 17. Tilen Kolšek 18. Anita Zupanc 7. Nejc Gubenšek S-4.b SŠSMM 8. Luka Stepišnik S-4.b SŠSMM 9. Marjeta Okorn M-4.c SŠSMM 10. Nejc Trnovšek M-4.c SŠSMM 11. Anže Podpečan M-4.d SŠSMM 19. Denis Osmanović 4B GL 20. Neli Cade] 4B GL 21. Aljaž Rodič 4C GL 22. Nika Zalokar 4C GL 23. Luka Šegota 4D GL 12. Maruša Lipar M-4.d SŠSMM 24. Anja Zalokar 4D GL 31. Sven Senica E4BSŠKER 32. Aleksej Herman E4BSŠKER 33. Tadej Stanko R 4A SŠKER 34. Nina Cerar R 4A SŠKER 35. Matjaž Centrih R 4B SŠKER 36. Mateja Žvegler R 4B SŠKER Za marčevske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 2. aprila, do 12. ure. Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali za maturante, izžrebali dobitnika Citycentrovih Desetakov v vrednosti 250 evrov! Pogoj za izročitev nagrade bo prisotnost nagrajenca na zaključni prireditvi akcije 14. junija v središču Celja. Glasujte za »svojega« kandidata Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. KUPON Pravila glasovanja Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. NAJ №<"?"BANTKA IN NAJ Ш URANT Glasujem ZA nai maturantko / naj maturanta I Ime in priimek pod zaporedno številko Podatki o osebi, ki je glasovala: Ime in priimek Naslov Telefon E-pošta Ste naročnik Novega tednika? da ne Dovoljujem, da se moji podatki uporabijo pri pridobivanju naročnikov Novega tednika. L _ _ _ _ _ _ _ _ _ J S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hran in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. 38 ZA ZDRAVJE Možgani, poleg srca gonilo človeškega telesa Ste vedeli, da povprečni človeški možgani tehtajo 1.400 gramov? Čeprav predstavljajo le dva odstotka telesne teže, porabijo 20 odstotkov vsega kisika. Kisik je nujen za preživetje nevronov, trajne poškodbe nastanejo že, če je njegov dotok prekinjen le za 10 minut. Tokrat objavljamo zanimiva dejstva o človeških možganih, ki so jih nanizali pri Sinapsi, slovenskem društvu za nevroznanost. V teh dneh namreč obeležujemo teden možganov. Mali možgani tehtajo 150 gramov in ležijo ob zadnjem delu velikih. Pomembni so za vzdrževanje ravnotežja, hojo in koordinirano izvajanje gibov. Verjetno sodelujejo tudi pri obdelavi vonjev. Zakaj imajo telefonske številke običajno sedem števk? Ker lahko naš delovni spomin, ki pomeni obliko zelo kratkotrajnega spomina, povprečno shrani le do sedem različnih predmetov. Tako nam omogoča, ,< da si številko zapomnimo za tisti kratek čas, ki ga potrebujemo, da jo zavrtimo. Možgani ne občutijo bolečine, saj v njih ni temu namenjenih živčnih končičev. To s pridom zdravniki izkoriščajo pri nevrokirurških operacijah, ko preizkušajo delovanje posameznih možganskih področij pri zavestnih bolnikih, kar jim pomaga, da ne poškodujejo pomembnih delov. V možganih je 100 milijard nevronov. Če bi postavili na kup toliko listov papirja, bi dosegli višino 8 tisoč kilometrov, kar pomeni približno razdaljo med Slovenijo in Ameriko. Poleg nas zehajo tudi ptice in plazilci. Zehanje nastane pod vplivom kemičnih prenašalcev v možganih, ki delujejo na del možganov, imenovan hipotalamus. Možganska kap predstavlja enega vodilnih vzrokov smrti ali hude prizadetosti. Njene posledice so odvisne od področja možganov, ki je prizadeto. Če se na primer zapre srednja možganska arterija, se poškoduje motorična skorja, zaradi česar bolnik ohromi na nasprotni strani telesa. Ptičje petje je po nekaterih lastnostih precej podobno človeškemu govoru. Tudi ptiči se petja naučijo zgodaj v otroštvu s posnemanjem odraslih in tudi pri njih so v možganih posebna motorična in slušna področja, ki sodelujejo ffi pri petju. Branje na glas lahko spodbuja razvoj otrokovih možganov, a vendar danes le še polovica staršev bere svojim otrokom. Raziskave so pokazale, da znajo otroci pri dveh letih tudi do 300 besed več od svojih vrstnikov, če se starši z njimi pogovarjajo bolj intenzivno. Otrokova sposobnost učenja se ob spodbujajočem okolju lahko poveča tudi za četrtino. Novorojenčki lahko izgubijo polovico svojih nevronov, še preden se rodijo. Ta proces imenujemo redčenje in pomeni propad nepotrebnih nevronov, ki ne dobivajo dovolj signalov. Novorojenčki lahko razločijo samoglasnike materinščine in tujega jezika že četrti dan po rojstvu. »j Ste vedeli, da človekova ušesa oddajajo zvoke? Ti so običajno zelo tihi, a včasih jih ljudje v okolici lahko slišijo -medtem ko jih oseba sama nikoli ne sliši. Njihov izvor ni jasen, verjetno nastajajo zaradi povratnih signalov iz možganov v ušesa. Na pragu bolečine Teden možganov je mednarodna akcija, ki traja tretji teden v marcu in pri kateri Si-napsa, slovensko društvo za nevroznanost, sodeluje že od leta 2004. Vsako leto skupina navdušenih prostovoljcev, ki prihajajo iz različnih strok (študenti medicine, psihologije, kognitivne znanosti, sociologije ...), pripravi program izobraževalnih dogodkov, katerih namen je osveščanje nepoznavalske in strokovne javnosti po vsej Sloveniji. Slogan letošnjega tedna možganov je Na pragu bolečine. Ob tej priložnosti je tudi Center za krepitev zdravja Šentjur v ponedeljek pripravil predavanje Skrb za možgane. Vodil ga je specialist Blaž Koritnik, ki je tudi predstojnik Centra za živčno-mišične bolezni. »Bolečina je pojav, ki se dotakne vseh plati človekovega obstoja. Odvisna je od tega, kakšen je naš odnos do nje, od naših prepričanj in trenutnih razmer, včasih ni posledica fizičnega dra- žljaja, ampak je njen izvor psihološki, sociološki ali preplet vsega. Bolečina ni vselej le slaba, saj lahko predstavlja povod za rast in spremembe v našem življenju,« pravijo pri Sinapsi. Ob letošnjem tednu možganov je javnosti - od včeraj - dostopna posebna spletna stran zdravaglava. si. Spletišče bo javnosti olajšalo dostop do znanstvenih spoznanj o možganih in njihovem zdravju na razumljiv način. »Obenem bo spodbujalo znanstven način razmišljanja in uporabo znanstvenih spoznanj v vsakdanjem življenju. Dodatna vrednost spletišče je interaktivni del, ki bo uporabnikom omogočil izbiro in izvajanje programov o skrbi za zdravje. Hkrati bo ta spletna stran iztočnica za nadaljnje posvete, ukrepe in oblikovanje nacionalne strategije za izboljšanje primarnega preprečevanja možganskih motenj v Sloveniji,« navajajo pri Sinapsi. Vzpostavitev spletne strani je rezultat sodelovanja študentov in mentorjev Univerze v Ljubljani, omogočila pa jo je Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. SŠol IZ SVETA ZABAVE 39 Skupina Eros o Pozabljeni Svetovno znano uspešnico Ring of fire je skupina Eros preoblekla in jo predstavila v skladbi z naslovom Pozabljena. Skupini se je pridružil peti član Tadej Pasar, ki se je odlično izkazal kot beatboxer. Besedilo za priredbo je napisal Franc Gašper Jazbec. Za pesem so posneli tudi videospot, v katerem je zgodba prikazana kot nadaljevanje njihove prve uspešnice Kako naj jo pozabim. Foto: skupina Eros od m dodtslt Popolna kopija »Kako rešiti mrtvo družino.« To je eden najmanj znanstvenih filmov o znanstvenikih, kar si jih lahko predstavljate. Ko enkrat začne preskakovati logiko in ponujati zelo nestabilno ter nepremišljeno osebo kot junaka, se ne ustavi niti za sekundo. Keanu Reeves se v tej godlji znajde tako, da uporablja akcijske gibe, tako da ni čudno, da tudi film na koncu postane, no, skoraj akcijski - a še vedno bolj kot karkoli drugega zbirka napačno preračunanih neumestno-sti. Ko se pojavijo še ceneni računalniški učinki, lahko film gledate le še kot opozorilo, kako se ne sme snemati ZF-filma. Ali filma nasploh. OCENA: 3/10 Instant družina »Posvojitev.« Dva pristopa se večino filma borita med sabo: na eni strani gre za komedijo ekstremov, na drugi strani za zatrjevanje, da so »v resnici kar resni«. Film je včasih podatkoven, včasih pretirano sentimentalen. Dodajte k mešanici zelo poceni sintetično glasbo in namige na aktualno politiko in razkosanost je seveda nujna. Filmu ne morete očitati ne srca ne sposobnosti odslikava-nja določenih čustvenih zapletenosti tovrstnih okoliščin. Ustvarjalci bi se »le« morali odločiti za kontinuiran ton in delati film z mislijo na večnost. OCENA: 5/10 PETER ZUPANC Zvita feltna in Zate Skupina Zvita feltna je po hitih Edina, Kraljica, Lunina belina in V dobrem starem Piranu predstavila novo skladbo Zate, za katero člani skupine verjamejo, da bo to pomlad in poletje himna mladih po vsej Sloveniji. V novi pesmi se člani skupine lotevajo malo drugačnega pogleda na ljubezen - če so bile prejšnje skladbe »srečno zaljubljene«, je Zate glede ljubezni nedorečena. O skladbi avtor glasbe Theo Čebron razmišlja: »Vsak je nedvomno že doživel konec zveze in se kasneje spraševal, ali je to res konec ... In o takšnem razhodu ljubezni govori skladba Zate.« Besedilo je spisal Rok Lunaček, za produkcijo in aranžma je poskrbel Blaž Hribar. Foto: ansambel Zvita feltna Ranjeno srce ansambla Šepet Ansambel Šepet, ki deluje pod okriljem Zasebnega glasbenega centra Goličnik, sestavljajo Lara Voler, Aljaž Goličnik, Nace Grudnik, Rok Sedovnik in vodja Robert Goličnik. V petih letih so posneli številne skladbe, med katerimi je najbolj odmevala Sedem petkov s festivala Slovenska polka valček 2017. »Takrat smo s polko na festivalu dosegli drugo mesto, a smo ponosni, da je na medmrežju najbolj gledana in poslušana skladba festivala. Letos je bil na festivalu Slovenska polka valček 2019 valček Ranjeno srce izbran med 12 najlepših valčkov,« pravijo člani ansambla. Foto: ansambel Šepet V KINO PRIHAJA Creed II. Adonis Creed pod budnim očesom Rockyja Balboe postane boksarski šampion težke kategorije. Toda iz Rusije se pojavi sin boksarja, ki je nekoč v ringu ubil Creedovega očeta. Boks postane osebni obračun. Pomembno: v boksarski drami med drugimi igrajo Sylvester Stallone, Michael B. Jordan in Dolph Lundgren. Poslednji Srb na Hrvaškem Zagrebški playboy Mića in filmska zvezda Franko se povsem nepripravljena znajdeta sredi zombijevske apokalipse. Pomembno: hrvaško-srbska komično grozljiva koprodukcija režiserja Predraga Lićine. Videnje Francoska novinarka Jeanne se poda na Japonsko, da bi našla čudežno rastlino, ki menda raste le vsakih 997 let. Pomembno: v filmu japonske režiserke Naomi Kawase igra Juliette Binoche. (PZ) novi tedniki radio celie 40 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE osnovo, da si je lahko ustvaril družino. Takoj ko je izvedel, da je dobil mesto profesorja v celjski gimnaziji, se je tik pred odhodom poročil s svojo zaročenko Therese Schlesinger. Seidl se je v svoji novi domovini dobro počutil. Svojih celjskih dni se je kasneje spominjal, da je kaj kmalu pozabil, kakšno je življenje v velikem mestu, kot je Dunaj. Začel je ceniti mir in domačnost, ki ju je ponujalo takratno mestece ob Savinji. Zelo je vzljubil tudi naravo. Spominja se, da se je vsaj enkrat tedensko povzpel na katerega od okoliških hribov. Vse to so bile zanj svetle strani malomestnega življenja, zato se je svojega celjskega obdobja spominjal kot zelo srečnega. Johann Gabriel Seidl je bil v Celju dobro sprejet, saj mu je mesto le dve leti po njegovem prihodu na Spodnjo Štajersko podelilo častno meščanstvo. Seidl je bil dejaven tudi v družabnem življenju celjskih meščanov, saj naj bi leta 1832 na proslavi ob cesarjevem rojstnem dnevu uprizorili njegovo igro »Das Bild«. Poleg tega je bil vse svoje celjsko obdobje zelo dejaven član celjskega dile-tantskega gledališča, kjer se je udejstvoval tako kot pisec dramskih del kot tudi igralec in režiser. Svoje celotno celjsko obdobje je vzdrževal stike s svojimi dunajskimi prijatelji, ki jih je leta 1838 tudi obiskal na Dunaju. Eden od njih je bil tudi za Slovence zelo pomemben pesnik Anastasius Grün ali grof Auersperg, ki ga je Seidl v času svojega bivanja tudi večkrat obiskal na gradu Šrabajski turn v Krškem. Celje okoli leta 1830 ofc^ (Jgj /rytff Se nadaljuje ... - Rubriko pripravlja ALENKA HREN MEEtVED Osrednja knjižnica Celje. Osrednja knjižnica Celje _ www.kamra.si kamra ALBUM S CELJSKEGA 3111t Bahnhofe«,«. Hiša na vogalu današnje Prešernove in Stanetove ulice v Celju, v kateri je v letih 1829-1840 z družino prebival Johann Gabriel Seidl. Razglednica je iz leta 1908. (Osrednja knjižnica Celje) Johann Gabriel Seidl (3) Seidl je v Celje prispel aprila 1829, ko je nastopil službo učitelja gramatike v celjski gimnaziji. V Celje je pripotoval s svojo ženo, z materjo in s teto. Služba učitelja gramatike je bila njegova prva in zelo želena zaposlitev, saj je po smrti svojega očeta le stežka preživljal sebe in svojo družino. Vsakdanji kruh je služil kot zasebni učitelj in s pisanjem pesmi, proznih, dramski del in potopisov. Nova zaposlitev mu je prinesla težko pričakovano Utrinek iz Verač na Kozjanskem, okoli leta 1975 Fotografijo je ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja posnela Marija Hederih, rojena Hrvatič. Na njej je ujela svojega očeta Franca Hrvatiča, kako - v obveznih srajci in lajbiču - vstopa v staro leseno hišo v Veračah na Kozjanskem, ki jo je kupil v svoji mladosti ter v njej z družino živel do smrti. Ukvarjal se je s kmetijstvom in sodarstvom, pred tem je bil kot vojak 87. pehotnega polka udeleženec bojev na soški fronti in pozneje vojni ujetnik. Rodil se je v bližnjih Selah leta 1897, umrl je v Veračah v fotografirani hiši leta 1977. Njegova hči, ki je posnela fotografijo, na kateri je zabeležila tako svojo rojstno hišo kot svojega očeta in pod krošnjo češnje še svojega moža, je ujela utrinek nekega okolja, kakršnega danes ni več. Oziroma je drugačen. Stara hiša je podrta, v njeni bližini stoji novejša, tudi češnja in hlev iz ozadja fotografije sta že padla. Oče je pokojni, ona tudi, moški pod češnjo pa je še živ. Podoba je tudi podoba iz spomina iz mojega otroštva. Prispevala: Jerneja Ferlež, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-1736 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. novi tednik MLADI ZA MLADE 41 Otroci iz Ćuprije na Celjski koči Konec februarja so otroci iz srbskega partnerskega mesta Ćuprija obiskali Celjsko kočo. Bili so zadnji od štirih skupin otrok iz prijateljskih mest. Na snegu so vsi zelo uživali, tako na smučeh kot na sankah in lopatkah. Obiskali so tudi mesto in se tradicionalno odpravili na nočni pohod s svetilkami v družbi lovca. V Osnovni šoli Lava so jih toplo sprejeli vrstniki, zgodovino Celja pa jim je na Starem gradu Celje na zanimiv način predstavil vitez. Zadnji dan so vsi uspešno opravili smučarski tečaj, pridobili diplome in se polni vtisov odpravili domov. ATH Medalja in pohvale na najzahtevnejšem matematičnem tekmovanju Dijaki matematiki I. gimnazije v Celju so tudi letos sodelovali na mednarodnem matematičnem tekmovanju Romanian Masters of Mathematics, in sicer so štiričlansko slovensko ekipo sestavljali kar trije kajuhovci - Luka Horjak, Jaka Vrhovnik in Lovro Drofenik - ter dijak Gimnazije Bežigrad Marko Čmrlec. Fantje so se zelo izkazali, saj je Lovro osvojil bronasto medaljo, medtem ko so ostali prejeli pohvale. NP Z leve: Lovro Drofenik, Luka Horvat in Jaka Vrhovnik Vaš zakaj |Ц naš zato. Vsak ponedeljek Iščemo ob 12.15. Ш odgovore na Лш vprašanja ..........^ poslušalcev. 05 4225148 radio@nt-re.si PreSerncva 19, 3000 Celje Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 1. februarja do 4. aprila 2019. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.nt-rc.si/novi-tednik/postanite-narocnik-novega-tednika. 42 MLADI ZA MLADE / BRALCI POROČEVALCI Brezova metla s prekmurskim navdihom Mladi plesalci so tudi letos uspešno nastopili na 26. Brezovi metli, plesno-pustni prireditvi, ki jo pripravlja Harlekin, društvo za umetnost plesa iz Celja. Zaradi obilice programa je prireditev imela dva dela: najprej so izvedli projekt z naslovom Po meraševi poti, nato pa še del z naslovom Naša Brezovka. Oba dela so plesalci izvedli v koncertni dvorani Glasbene šole Celje. Ker je letos 100-letnica priključitve Prekmurja matičnemu narodu, je Ana Vovk Pezdir zasnovala predstavo z naslovom Po meraševi poti, ki pomeni eno prvih obeleževanj tega jubileja v tem letu. Gledalci so si najprej lahko ogledali vir tokratne plesno-pustne prireditve, in sicer diapozitive obredja borovega gostüvanja. Gre za edinstveno praznovanje pusta na Slovenskem in ga izvajajo v vaseh Prekmurja. Pripravijo ga le v tistih vaseh, kjer se do pusta ni poročil noben mlad par. Poroka in posledično družina z otroki sta bili nekoč zagotovilo, da bo vaška skupnost obstala. Meraš je lik tega običaja, ki kaže pot v gozd. Tudi plesalci Harlekina iz Celja in Braslovč so sledili merašu in na svoj način predstavili šest pustnih likov prekmurskega borovega gostüvanja. Na Naši Brezovki so se predstavili plesalci Harlekina, učenke pripravnic sodobnega plesa iz celjske glasbene šole in gostje iz Konservatorija za glasbo in balet iz Ljubljane. Plesne miniature je s svojimi učenci plesa pripravila mentorica in koreografinja Sandra Jazbec, mentorica Ljubljančank pa je bila Jana Kovač Valdes. AVP Foto: SHERPA Čudesa narave ood upo V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec bo do 25. marca odprta zanimiva razstava ma-krofotografij z naslovom Pod lupo. Avtorja sta Milan Žolnir in Šamuel Almaši. Na odprtju se je zbralo veliko ljubiteljev fotografije in prijateljev. O obeh avtorjih je govoril Uroš Govek iz ZKŠT Žalec, razstavo je predstavila kustosinja Katarina Ku-kovič, otvoritev pa je popestril PRIMERNA TUDI ZA EKOLOŠKO VARSTVO SADOVNJAKOV Za prvi sadjaqevkorakVj. Cuprablau Z Zaradi previsokih temperatur v zadnjih dneh je potrebno koščičasto sadje poškropiti pred prvimi padavinami, najkasneje do konca meseca februarja saj glive iz rodu (Taphrina) povzročajo bolezni koščičarjev, najbolj znana je breskova kodravost (Taphrina deformans), ki brste okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj (Taphrina pruni). Prvo škropljenje breskev in ostalih koščičarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ ha, (30g/10L) vode ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, (21g/10 L vode), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z 35 WP ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophiia). Rozicavost cespelj (Taphrina pruni) (Tahphrina deformans) Listna luknjičavost koščičarjev (Ciasterosporium carpophilum) Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk. Gliva (Venturia inaequalis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadnem listju. Za preprečevanje primarnih okužb uporabite pripravka Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ ha, (30g/10 L) vode ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 Jqj/ha, (21g/10 Lvode) v 7 do 10 dnevnih razmikih. Priporoča se škropljenje v fenološki fazi od mišjega ušesa do faze, ko so socvetja v balonskem stadiju (BBCH 54-59). Pripravek Cuprablau Z 35 WP in Cuprablau Z 35 WG delujeta tudi: Proti jablanovemu raku (Nectria galligena), proti navadni sadni gnilobi /skladiščni moniliji (Mon/l/a fructigena), proti gnilobi koreninskega vratu jablan in hrušk [Phytophthora cactorum) proti bekterijskemu hruševemu ožigu (Erwinia amyfovora). FRUTAPON Vsebuje: PARAFINSKO MINERALNO OLJE 980 g/kg Frutapon se lahko uporablja za tretiranje sadnega drevja med mirovanjem do razvojne faze mišjega ušesa (C3 - D) za zatiranje: kaparjev (Coccina), malega zimskega pedica (Operophtera brumata) in za zatiranje zimskih jajčec rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi), listnih uši (Aphididae) in jabianove bolšice fPsyffa mali) v: ■ 4% koncentraciji (400 ml na 10 L vode) za jablane, hruške in drugo pečkato sadje, ■ 3% koncentraciji (300 ml na 10 L vode) za koščičasto sadje. Zimska jajčeca rdeče sadne pršice BBCH 54-59 Optimalni čas za škropljenje pečkastega sadja Qablana, hruška) Odrasle samice rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi) Zelena jablanova uš (Aphis pomij Kaparji (Coccina) Strokovno svetovanje: Nande Osojnik, tel.: 031 504 512 / nande.osojnik@cinkarna.si Vili Kurnik, tel.: 051 367 008/vili.kurnik@cinkarna.si Prodaja: Industrijska prodajalna, tel.: 03427 62 60 / 0342762 61 Ш CINKARNA www.cinkarna.si BRALCI POROČEVALCI 43 Avtorja razstave Šamuel Almaši in Milan Žolnir kvartet flavt GŠ Rista Savina Žalec v sestavi Nina Čadež, Ula Gantar, Inja Rampre in mentorica Nina Fajfar Baša. Makrofotografija je bližinska fotografija ponavadi zelo majhnih objektov ali samo njihovih delov, upodobljenih v nadnaravni velikosti. Žolnir in Almaši sta uveljavljena fotografa čudes malega formata. Milan Žolnir se je s fotografijo začel ukvarjati kot raziskovalec na inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu. Avtorjevo izostreno oko je bilo hitro prepoznano in njegove fotografije so bile na ogled na mnogih razstavah, nekatere so bile tudi nagrajene. Fotografiral je za koledarje, zloženke, dopisnice in opre- mo knjig, objavljal je v časopisju, med drugim v Sobotni prilogi Dela. Samo v strokovnem tisku je bilo objavljenih približno dvesto fotografij, vseh objavljenih posnetkov je približno osemsto. Šamuel Almaši, diplomirani inženir agronomije, se s fotografijo ljubiteljsko ukvarja že od študentskih dni. Bil je med ustanovitelji fotokluba Agronom na Agronomski fakulteti v Novem Sadu. V času uspešne poslovne kariere v mednarodnem okolju so njegovo fotografsko znanje prepoznala podjetja in njegove originalne fotografije uporabila za opremo številnih strokovnih in promocijskih publikacij. T. TAVČAR Pegazov karneval Pustni torek v Pega-zovem domu v Rogaški Slatini je bil v znamenju smeha, pustnih norčij ter ob mamljivih vonjavah sveže pečenih krofov. Otvoritev Pegazovega pustnega karnevala je bila precej neobičajna - obiskalo nas je namreč pleme Pegazü iz daljne Afrike. V spremstvu afriških žena je bil njihov vodja šaman, ki je odganjal zle duhove. S plesom ob ognju in z glasnimi tolkali so se predstavili v vseh skupinah. Na karnevalu, ki je sledil, se je predstavilo še drugih pet skupin, ki so se potegovale za najboljšo masko doma. S kreativnostjo so nas navdušili prav vsi! Skupina Spominčice kot vremenska napoved, skupina Zarja kot cvetoče sončnice, združene skupine Ob potoku, Rožmarin in Ena A kot pletilje ter združeni skupini Modrijani in Mavrica kot Pega-zove muce. Prvo nagrado je dobila skupina Spominčica, ki je napovedala, da bo vremenska napoved v letu 2019 sončna. Zabava in ples sta trajala še dolgo v popoldne. VALENTINA JECL, delovna terapevtka 44 VRTNARIMO Nekatere vrtnine lahko posejete na toplo in jih, ko vzklijejo, prestavite v hladnejši del stanovanja. Zasnova, zasaditev in oskrba obhišnega vrta (3) V prvem in drugem prispevku smo razmišljali o zasnovi in zasaditvi obhišnega vrta. Tokrat nas zanima, kakšna je dobra sprotna oskrba, da nas cvetje in zelenje razveseljujeta v vseh letnih časih. Smo sredi marca, ki je po starem sušec - mesec suše. Tudi letošnji kaže, da ne bo odstopal od stoletnega povprečja. Številni pregovori potrjujejo, da je tako prav, saj se nam tako obeta dobra letina. Pogled skozi okno dnevne sobe je vsak dan bolj zanimiv. Le kdo se lahko upre prihajajočim cvetočim češnjam, breskvam, marelicam ... in ostalemu zelenju na vrtu? Nič nas ne ustavi, tudi spomladanska utrujenost ne, zato vztrajamo pri želji, da kaj postorimo na svojem koščku raja. Pri tem nas spodbudi, da imajo sosedje že marsikaj postorjeno ... In imamo slabo vest ... Vendar nikar, za veliko vrtnih opravil je v drugi polovici marca in aprila še čas. Rastline nam bodo hvaležne, če bo njihovo seme posejano v zemljo, ki bo ogreta na vsaj osem stopinj Celzija. To prepoznamo po odcvetelih žafranih in podrasti v gozdu, na primer po jetrniku, pljučniku in podle-sni vetrnici. Zelenjavni vrt Zdaj je čas za pripravo gred, ki jih pognojimo s kompostom, tla pokrijemo s folijo ali s tuneli za približno teden, da se ogrejejo, in šele nato sejemo oziroma sadimo. Nato lahko sejemo korenček, peteršilj, zeleno, rdečo peso, solato, por, črni koren ... in sadimo krompir. Zamudniki še vedno lahko sadijo šalot-ko, čebulo, česen, bob. Lahko tudi vzgojimo sadike v svojem rastlinjaku in jih kasneje presadimo na prosto (kolerabo, cvetačo, ohrovt, zelje, brokoli, solato ...). Pri obstoječih posevkih (motovilcu, zimski solati, radiču, poru, jesenskem česnu ...) pleje-mo oziroma dodamo zastir-ko, če ekološko vrtnarimo. Za hitrejšo rast lahko grede pokrijemo z vrtnarsko kopre-no (vrteks, covertan ...). V zavarovani prostor (rastlinjake) običajno sejemo in sadimo do šest tednov prej kot na prosto. Pri tem ne pozabimo primerno zalivati in zračiti, da se ne pojavijo bolezni in škodljivci. Šparglje moramo čim prej pognojiti s kompostom in obsuti, če ga gojimo na grebenih. Za zgodnejši pridelek lahko položimo folijo ali nizki tunel. Zdaj je tudi čas za zasnovo novega nasada. Več o špargljih boste lahko izvedeli maja v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje na tradicionalnih dnevih špargljev. Pri zeliščih in dišavnicah je treba suhe nadzemne dele odstraniti, rastline pa dognojiti s kompostom ter jih po potrebi dosaditi. Letošnja zima je bila mila, zato je na prostem pre-zimila večina zelišč: rožmarin, nekatere vrste timijana, sivka, žajbelj ... Pri delu v lepem vremenu ne pozabimo vključiti najmlajših. Z njimi lahko izdelamo privlačne oznake z imeni zelišč, da jih bodo poznali. Za to uporabimo vodoodporni flomaster in na razbite kose glinenih loncev zapišemo imena: origano, žajbelj, timi-jan, luštrek ... Kakšno veselje bo, ko bodo otroci sami pripravili pico in pri tem uporabili origano iz vrta. Ne pozabimo sproti urejati komposta. Njegovo zorenje pospešujejo kamilica, rman in kopriva. Trata Trata je ponos vsakega lastnika, še zlasti velja to za moški svet. Če še trate nismo pregrabili, je zdaj skrajni čas, pri čemer odstranimo mah in polst (ostanke košnje, odmrle dele trate, plevel ...). Če imamo veliko mahu, lahko trato tretiramo z zeleno galico tik pred dežjem in nato odmrli mah temeljito izgrabimo. Na prazna mesta dodamo dobro vrtno zemljo in dosejemo travo ali položimo travne preproge. Trato je dobro tudi verti-kulirati in zračiti ter ji dodati pesek za večjo zračnost. Pred dežjem trato pognojimo s počasi topnimi gnojili do 3 kg/ar. V primeru, da imamo veliko plevela, lahko uporabimo herbicid oziroma delujemo naravi prijazno ter ga mehansko odstranimo. Druga polovica aprila je najbolj primeren čas za setev trate. Sadni vrt in vinska trta V sadnem vrtu še lahko v prvi polovici meseca sadimo sadike brez koreninske grude, sicer lahko celo leto, če so rastline v loncih. Če imamo cepiče, lahko zdaj cepimo. Po odprtju popkov cepimo samo še v »za lub«. Ne pozabimo na škropljenje z bakrom in belim oljem. S tem lahko škropimo tudi vrtnice in ostale okrasne grmovnice. Vinsko trto v vinogradu in na brajdi povežemo, dognojimo in okopljemo ali dodamo zastirko. Ne pozabimo na jagode, ki jih temeljito okopljemo, odstranimo odmrle dele ter temeljito pognojimo z organskimi gnojili. Ameriške borovnice nam bodo hvaležne za dodatek kisle zemlje in dognojevanje s specialnimi gnojili. Okrasni vrt -okrasne rastline V okrasnem delu vrta zdaj bujno cvetijo čebulnice, bla-zinaste trajnice, nekatere grmovnice, počasi bodo začele cveteti okrasne češnje in slive . Zdaj je pravi čas za sajenje vrtnic, ki potrebujejo veliko organske mase (star uležan gnoj, kompost ...) živih mej in ostalih grmovnic ter dreves. Obrezujemo lahko grmovnice, ki so že odcvetele: forzicijo, nepozebnik, dišeči viburnum oziroma brogovito in dišeči jasmin. Zdaj je čas, da posejemo v zavarovan prostor enoletnice: ognjič, žametnico, črniko, cinije, astre, kapucinke, nageljne . V drugi polovici aprila na prosto sadimo dalije, kane, lilije, gladiole, monbrecije ... V primeru suše je treba obilno zalivati, kar še zlasti velja za zimzelene listavce, kot so ro-dodendroni, azaleje, pušpani, lovorikovci . Ne pozabimo dognojevati vsaka tri leta s kompostom grmovnice, žive meje in trajnice. Po cvetenju blazinaste trajnice razmnožimo z delitvijo, odcvetele čebulnice pa povežemo v šope, da nadzemni deli dozorijo. Nato jih odstranimo. Oskrba vresovk Vresovke zahtevajo vlago, vendar ne stoječe vode. Zalivamo večkrat z manjšimi količinami vode, lahko tudi po listju, ko nanje ne sije sonce. Uporabljamo postano vodo oziroma deževnico. Zalivamo zvečer. Po cvetenju cvetišča odlomimo, s čimer pospešujemo nastanek in razvoj cvetov. Plod ni posebej dekorativen, rastlina troši zanj hrano, zato ne razvija tako bujnega cvetnega nastavka. Gnojimo samo s specialnimi gnojili, ki so namenjena za vresovke, pri čemer upoštevamo navodila in ne pretiravamo Pozorni smo, da ne uporabljamo prevelike odmerke, ki so lahko usodni za rastlino, saj ne prenaša soli v tleh. Za buj-nejše cvetenje običajno uporabljamo tudi tekoča gnojila. Če so vedno zeleni rodo-dendroni pozimi izpostavljeni soncu, jim to lahko močno škodi. Segreto listje oddaja vodo, ki je rastlina ne more nadomestiti iz tal - posledica so ožigi ali celo propad rastline. Zato je pomembno, da rastline, na katere sije sonce, zaščitimo s smrečjem, z juto oziroma s koruzovino. V pri- meru suhe jeseni pred zimo dobro namočimo suha tla okoli rastline. Zamrzovanje tal okoli rastline preprečimo tako, da jih prekrijemo z debelo plastjo listja, smrečja ali koruzovine. Seveda je zdaj, ko je izrazita suša, potrebno temeljito zalivanje. Okensko in balkonsko cvetje ter posodovke V notranjih prostorih še vedno prezimujemo potaknjence pelargonij ali stare pelargonije - rastline naših babic, razne strukturne rastline, asparaguse ..., različne posodovke, kot so oleander, trdoleska, lončne hortenzije, citrusi, lovor, rožmarin . Redno zračimo, zalivamo, presajamo in proti koncu meseca postopoma prestavimo na prosto. Pozorni smo na bolezni škodljivce. Potaknjence pelargonij lahko še vedno vršičkamo. Sobne rastline Sproti preverjamo zdravstveno stanje rastlin in jim omogočamo dobro oskrbo. Čas je za presajanje sobnih rastlin. Odcvetele božične kaktuse prenesemo v prostor za mirovanje in jih ne zalivamo. Enako velja za odcvetele amarilise in klivije. Naj vam vrtnarjenje ne prinese samo dela, ampak predvsem veliko užitka in zadovoljstva ob vrtnarskih podvigih cele družine ... Želim vam, da si privoščite delo na vrtu, opazujete naravo, rastline, ki se vsak trenutek spreminja ... le to opazite, če se zares prepustite spomladanskemu soncu in zmernemu delu na vrtu . ŠTEFANIJA KOS ZIDAR, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Foto: arhiv NT (SHERPA) ŽIVALSKI SVET 45 PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE »Mnogi, ki želijo psa, izpolnijo na spletu vprašalnik in ta jim kot priporočljivo pasmo predlaga cotona. Pri novofundlan-dcih je drugače, ljudje ponavadi vedo, kaj želijo in kaj bodo s to pasmo dobili.« Del pasje druščine z Barbaro Narat Polanc in njeno hčerko Katarino Mini in maksi V Tovstem nad Laškim lahko spoznate pasmi coton de tulear in novofundlandec Kar devet psov ima pri hiši družina Narat-Polanc v Tovstem nad Laškim, a ob našem prihodu ni bilo posebnega hrupa. Novofun-dlandci so nas prišli povohat in kmalu spet odhlača-li vsak v svoj kot dvorišča, medtem ko so nas majhni beli kužki pasme coton de tulear veselo pospremili v hišo in zahtevali vsaj delček pozornosti. V takšni druščini človek ne more biti osamljen, prej obratno. A Barbari Narat Polanc, ki je živalske druščine vajena že iz otroštva, takšna gneča ustreza. Ko je bila krajše obdobje hiša brez živali, ji je ves čas nekaj manjkalo. »Moja sanjska služba je, da bi delala v živalskem vrtu,« nam zaupa. Njena »desna roka« pri oskrbi psov je 9-letna hči Katarina, ki ima prav tako veliko veselja z živalmi, a ne le s psi. Pokaže nam še perzijsko muco in beloprse ježke, ki so pred kratkim dobili naraščaj, medtem ko razloži, da ima še dva morska prašička. Nekje zunaj so še ovce in zajčki. Njena starejša brata Jernej in David se nagibata bolj v glasbene vode, kar ne preseneča, saj je oče Leon Polanc znan glasbenik, član zasedbe Okrogli muzikanti. A ko je treba peljati na sprehod celo pasje krdelo, rada sodelujeta. Začetki vzreje »Leonov oče je imel novo-fundlandca in po mestu je vedno hodil s tistim velikim črnim psom,« se spominja Barbara, ki ji je bilo to všeč. Z možem sta se zato odločila, da bosta prav tako imela psa te pasme. Posebej jo je navdušil značaj teh odličnih družinskih psov, saj so zvesti, mirni in dobrodušni, potrpežljivi, obožujejo otroke, ne lajajo za vsako stvar in niso agresivni. »Primerni so tudi za začetnike, medtem ko jih ne priporočam za družine z majhnimi otroki, Mnogi se črnega prijaznega orjaka spominjajo iz filma Sreča na vrvici, obstajajo pa tudi rjave inačice. Novofundlandce so imeli ribiči na ladjah za pomoč pri ribarjenju in reševanju mornarjev iz vode. Pes ima še vedno plavalno kožico med prsti in obožuje vodo. Katarina s psičko pasme coton de tulear, ki jo je treba večkrat počesati, da je lepa. Pasma izvira z Madagaskarja in je ime dobila po svoji kot bombaž mehki dlaki. Kosmatinci lahko dočakajo 12 do 14 let. »Otrokom veliko daš, če rastejo v družbi živali.« saj so veliki, težki in nerodni,« pravi sogovornica, ki je najprej imela psičko, a je ta žal po nekaj letih poginila. K hiši je nato prišla Agata, predstavnica redkejše rjavodlake inačice te pasme. Nabavili so še samca Lukasa in psičko Bonny in Barbara se je tako resneje začela ukvarjati z vzrejo. Lukas je še vedno prekrasen črn pes, nekakšen zaščitni znak pasme, ki jo mnogi poznajo iz filma Sreča na vrvici. Mnogi še vedno želijo točno takšnega psa, ko pridejo k njim po mladička. A vzreja te pasme ni enostavna. »Sploh ko psička koti, moraš biti zraven, saj se sicer lahko ob 70-kilogramski mami in majhnem mladiču zgodi marsikaj,« pojasnjuje Barbara, ki je obdržala tudi psičko iz zadnjega legla. Tako velikih kosmatincev pri hiši ne manjka, za protiutež pa so mini bele dolgodlake lepotice z najstarejšo Lucy na čelu. Pred kratkim se jim je pridružil še moški predstavnik. Beli bombažki »Coton de tulear je trenutno ena najbolj priljubljenih pasem manjših hišnih psov,« pravi Barbara. To ne preseneča, saj so ti tako imenovani beli bombažki veseli in prijazni, potrpežljivi, učljivi in igrivi, poleg tega imajo čudovito dolgo dlako, ki jim ne izpada. Nega dlake je sicer pri obeh pasmah sestavni del skrbi za pse. Večina la- Dva tedna stara beloprsa ježka. Te živalice so vedno bolj priljubljene kot hišni ljubljenčki, po nočnih aktivnostih so podobne hrčkom in po prehrani mačkam. »Moji psi niso za tiste, ki bi jih želeli le kot statusni simbol, sploh novofundlandci, ki se slinijo, niso za takšne.« viti hladen prostor, saj mu je sicer zelo vroče zaradi goste dlake.« Barbara zato v pogovoru s tistimi, ki jih zanima nakup katerega od njenih pasjih mladičev, preveri, kakšne pogoje za življenje mu lahko zagotovijo. Kupci so iz različnih koncev Slovenije in z njimi tudi po nakupu ostane v stikih za morebitne nasvete. »Vzrejo in vzgojo izvajamo pri nas v okviru družine in ljudje to cenijo, ker so psi tako navajeni družbe, otrok, drugih živali.« Terapevti Dela s tako velikim pasjim krdelom je torej ogromno. Barbarini psi so tudi terapevtski, saj je kot članica Kosmatih smrčkov v okviru KD Celeia že večkrat obiskala šentjurski dom upokojencev in s psi pomagala otrokom v šoli pri branju. Obiskali so lahko tudi laško osnovno šolo, kjer jih je Katarina ponosno predstavila sošolcem. Z vsakim od psov lahko gre Barbara brez težav kamorkoli, saj so lepo vzgojeni, a devet naenkrat je res malo prevelik zalogaj. Si družina potem sploh lahko privošči dopust? »Štiri dni smo ga imeli nazadnje,« pove Barbara in ne kaže, da bi se zaradi tega kaj posebej vznemirjala. Če bi trajalo kakšen dan dlje, bi verjetno vsi člani družine že pošteno pogrešali pasji živžav. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA stnikov te pse striže, sama jih le vsake tri dni počeše. Psi so primerni tako za družine z malimi otroki kot za starostnike. Če so ti psi primerni tudi za blokovska stanovanja, to zagotovo ne velja za no-vofundlandce. »To je pes, ki potrebuje več prostora, najbolje na vrtu ob hiši. Poleti mu je treba zagoto- »Ko ljudje izbirajo pralni stroj, preverijo vse mogoče, ko kupujejo živo bitje, ki bo z njimi deset let in več, pa ne in varčujejo ter kupijo žival brez rodovnika!« 46 RAZVEDRILO Jeza Ko me žena razjezi, grem v shrambo in še bolj privijem kozarce paprike, kumaric ... Ne bo ona mene ... Na policiji »Gospod, našli smo vašo ženo.« »In kaj je rekla?« »Nič.« »Potem pa to ni moja žena.« Debela Ženi sem rekel, da je debela. Potem je nisem videl tri dni. Šele četrti dan sem jo malo videl na desno oko. Kavč »Soseda, bi kupila kavč? Poceni ga prodam.« »Saj si ga šele pred kratkim kupila! Zakaj ga pa prodajaš?« »Naj ostane med nama: prevarala sem moža na tem kavču in ga ne morem več gledati.« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. »Eh, če bi jaz takole prodajala pohištvo, bi mi ostal samo lestenec!« Žlica Pravijo, da je dobro jesti hrano »na žlico«. Torej sem vzela žlico in odprla kozarec čokoladne kreme. Ubijalske besede ženske, ki jih mora poznati moški Dobro: ženska to izreče zato, da konča prepir, pri katerem ve, da ima prav. Najbolje je, da moški v tem primeru utihne. Nič: beseda pomeni, da je nekaj zelo narobe in da bi moralo moškega zaskrbeti. Kar daj: to ni dovoljenje, da moški nekaj naredi, pač pa opozorilo, naj si ne drzne. Karkoli že: ženski način, da moškemu pove, naj se gre solit. V redu je: temeljito bo razmislila, kako in kdaj boš plačal za svojo napako. Oven Tehtni ca ImÜ Nisem vedel, katero palico si vrgel. Zato sem prinesel vse. V sredo, 20. marca, bo v poznih nočnih urah, tri ure pred polno Luno, nastopilo pomladansko enakonočje. Uradno se bo pričela tudi pomlad. V astrološkem letu bo vladal planet Merkur, zato bo moč komunikacije pridobila na svojem pomenu. V poslovnem smislu boste najlažje delovali, če boste nekoliko ležerni, z nasmehom na ustnicah. Izogibajte se konfliktnim situacijam z avtoritativnimi osebami. Bik Še dobro, da po vašem znaku potuje planet Mars, ki vam prinaša ogromno energije. Nadzor, ki ga vedno želite vzpostaviti, boste tokrat lažje obdržali. Marsikaj, kar menijo drugi, je lahko nejasno ali premalo dorečeno, za kar je »kriv« retrograden Merkur. Hoteli boste več podrobnosti. Lahko, da se boste na partnerjeve predlog odzvali zelo zadržano. Deležni ste lahko celo očitka, da ste hladni in nezainteresirani. Od četrtkovega popoldneva pa vse do zaključka sobotnega dne boste gostili Luno, zato bo večina vaše pozornosti usmerjena v dom in domača dogajanja. Vsakodnevna rutinska opravila vas bodo izčrpavala, želeli si boste novosti in sprememb. Ob težavah, na katere boste naleteli, boste zrasli, saj boste našli originalne rešitve. Več planetov v sorodnem vodnem znaku obeta pestro dogajanje na čustvenem področju. Lev Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Intuicija je lahko vaše najboljše orožje. Če boste znali zaupati svojemu notranjemu glasu, se bo vse odvijalo kot po maslu. Občutki vas vodijo odlično, zato prenehajte dvomiti. Če boste temu dodali še konkretna dejanja, ste na odlični poti. Razvoj dogodkov vam bo potrdil vse navedeno. Nekdo vas opazuje od daleč, ker mu vi nehote ne pustite bližje. Malo odprite oči, preteklost se ponavlja. škorpijon V nekem pogovoru vam bo vse postalo jasno. Težave v dogovarjanju, ki ste jih imeli zadnje dni, stopajo v ozadje. Nekdo in nekaj vam bo pomagalo, da bo marsikaj postalo jasno. Odvrgli boste tisto, kar vas je do sedaj oviralo in manj obremenjeni boste nadaljevali v svoji smeri. Delovali boste zelo skrivnostno, vendar zaradi tega zelo zanimivo. Vaš socialni čut vam ne bo dal miru, nekomu boste pomagali. Dvojčka V četrtek, 14. marca, bo prvi lunin krajec v vašem znaku, kar narekuje povečano previdnost v komunikaciji ter dogovarjanju. Sodelovanje ter usklajevanje bosta težja, na preizkušnji so lahko tudi med-osebni odnosi zaradi retrogra-dnosti vašega vladarja Merkurja. Dovolite idejam in vizijam, da vas ponesejo v višine. Tokrat bosta kreativnost in domišljija glavno orožje za dosego še boljših poslovnih rezultatov. Rak Strelec Pričakuje lahko vse mogoče scenarije razpletov. Pripravite se na to, da boste v stiku z ljudmi, ki ne bodo ravno najboljše volje. Pričakujete lahko zamude in zastoje, kar vas lahko spravi še dodatno ob živce. Vse ne bo šlo gladko, vendar bodite brez skrbi, ujeli boste ritem in našli pravo rešitev, kako prebroditi vse skupaj. Optimizem je vedno dobrodošel. Vaša dobra volja bo nalezljiva in znali jo boste širiti okoli sebe. Kozorog Pravočasno boste opozorjeni, zato se ne more zgoditi, da bi storili napako. Dela vam ne bo manjkalo, pričakujete lahko še dodatne obveznosti ali celo ponudbo za honorarno delo. Vaša sposobnost govora je tokrat izjemno visoka, zato izkoristite tudi to prednost pred drugimi. Kljub temu da skoraj ne bo nič prostega časa, vaše družabno življenje vseeno ne bo zamrlo. Znali se boste tudi poveseliti! Vodnar V nedeljo in v ponedeljek boste gostili Luno, zato bo ta čas zelo aktiven in obarvan z ognjenimi energijami. Ne glede na to, koliko boste naredili, boste imeli občutek, da je to premalo in preslabo. Vaš izredno kritičen odnos do vsega je lahko počasi že moteč, saj tako sami sebi jemljete energijo. Veliko prestrogi ste do sebe! Nasprotovanje Venere vnaša v ta čas občutek, da vas okolica pogosto ne razume. Osredotočite se raje na to, kako se boste uskladili sami s seboj! Z Venero v svojem znaku ste videti odlično, z lahkoto boste tudi osvajali, če boste to le želeli. Vsekakor se bodo vaše misli sukale predvsem okoli dela. Vaš zaslužek bo višji, vendar bodo višji tudi izdatki. Imeli boste občutek, da se vrtite v začaranem krogu, iz katerega se ne morete izviti, vendar ob tem ne boste čutili nelagodnosti. Prezaposlenost pa vas lahko vseeno začasno odtuji od bližnjih. Ribi Devica V torek in sredo bo Luna potovala po vašem znaku, tempo se bo zelo stopnjeval, še zlasti zaradi bližine polne Lune. Ključno za vaše ravnanje bo, da se boste znali prilagoditi v vsakem trenutku. Vaša velika zgovornost in neobičajni pristopi vas bodo naredili zelo zanimive za okolico. Z Marsom v sorodnem biku boste imeli ogromno energije, zato morate biti fizično aktivnejši, da jo boste porabili! Sonce potuje na zadnjih stopinjah vašega znaka in še vedno skrbi za vašo vitalno energijo. Zato si ne dovolite, da bi vas en samcat neuspeh potrl. Razmere se bo zelo hitro obrnile v popolnoma drugo smer zaradi vpliva retrogradnega Merkurja v vašem znaku. Pred vami je izredno zanimivo in ugodno obdobje. Na čustvenem področju je še nekakšno zatišje, ki se bo zelo hitro umaknilo enemu najlepših obdobij leta. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Plačam zadnji obrok kredita! RAZVEDRILO 47 SUDOKU 352 Nagradna križanka GOSPODARSKI RAZCVET Ne. to vam ne bo pomagalo pri bolečinah v hrbtu. Ima pa TV... PRISTAS LE-GITIMIZMA BAJESLOVNA ŽIVAL GLOBOKA NEZAVEST ŽUPAN V ILIRSKIH PROVINCAH SKALOVJE (STAR.) AMERISKI KITARIST (CARLOS) PREBIVALEC PUŠKA Z SVETO-ENO CEVJO PISEMSKE GOMORE IZDELOVALEC COKEL ANGLEŠKA MANEKENKA (KATE) DRŽAVA V JUGOZA- " HODNI AZIJI TATUM O'NEAL ZNAK ZA TON PREDELI TREBUŠNE STENE 4 PISATELJICA PEROCI NIZEK ŽENSKI GLAS 4. IN 10. ČRKA Mislim, da še nikoli nisem srečala . MOZOLJA-VOST TKANINA ZA IZDELAVO VREČ BARVA KOŽE, POLT ANTIČNO RAČUNALO ADENOZIN-TRIFOSFAT LORETTA YOUNG SODOBNIK KELTOV NEKDANJA JUGOSLOVANSKA LETALSKA DRUŽBA BALERINA KLAŠNJA PRISTAŠ AVTONOMIJE OKRAS V OBLIKI STILIZI-RANEGA CVETA NAJVIŠJA ZNANSTVENA USTANOVA (LAT. OSLOV GLAS OVALNI KROŽNIK STAROGRŠKA POKRAJINA NEKDANJA NOTRANJA MINISTRICA (KATARINA) GORLJIV PLIN PTIČJA SAMICA AMERIŠKI GLASBENIK NEMŠKA POP PEVKA 14 JUDOV SIN HIMALAJSKI SNEŽNI ČLOVEK NEIMENO-VANEC MEHIŠKI KNJIŽEVNIK PAZ 20 JAPONSKO MESTO SLOVENSKA IGRALKA RINA EVA ČERNE MEJA RIM. CESARSTVA SLADKA GROZDNA PIJAČA NADLEŽNA ŽUŽELKA KAZALEC (ZASTAR.) JUHA IZ MESA IN ZELENJAVE KITARIST ZULJAN KAR POKRIVA VEČJO POVRŠINO SLOVENSKI PESNIK (DRAGOTIN) KRATKA ŠALJIVA IGRICA AM. IGRALKA (ERIKA) SRBSKA PEVKA UKRADEN PREDMESTJE ŠKOFJE LOKE AM. IGRAL. (SHELLEY) PETER KAUZER LESKETAJOČA SE TKANINA ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA NEKDANJE NOVOMEŠKO PODJETJE ZGODBA O NENAVADNIH POJAVIH DOLGOLA-SEC TRADICIONALNO JAPONSKO OBLAČILO FORDOV MALČEK GLAVNA TAJSKA REKA ISTRSKO LETOVIŠČE NASTJA ČEH FIZIKALNA ENOTA (W) BOSANSKI PESNIK KIŠEVIĆ OSLABELOST, ONEMOGLOST DOSTOJANSTVO, PONOS REKA V OSREDNJI AZIJI OSEBA IZ VISOŠKE KRONIKE 18 8 3 2 7 5 9 3 6 6 4 3 9 8 9 2 4 8 9 6 7 1 5 8 6 SUDOKU 43 2 4 7 5 1 6 8 4 5 3 4 7 8 2 5 5 4 1 1 4 8 9 6 9 7 5 3 7 6 REŠITEV SUDOKU 351 REŠITEV SUDOKU 42 3 5 8 4 2 9 7 1 6 2 9 6 7 8 1 5 4 3 7 4 1 3 5 6 9 2 8 6 3 9 2 1 4 8 5 7 5 1 7 8 9 3 4 6 2 4 8 2 6 7 5 1 3 9 8 2 4 1 3 7 6 9 5 1 7 5 9 6 2 3 8 4 9 6 3 5 4 8 2 7 1 2 1 9 7 3 5 6 4 8 8 6 3 1 9 4 7 2 5 7 5 4 2 6 8 1 3 9 1 7 8 3 5 6 2 9 4 3 9 6 4 8 2 5 7 1 5 4 2 9 7 1 3 8 6 6 3 5 8 4 7 9 1 2 4 2 7 5 1 9 8 6 3 9 8 1 6 2 3 4 5 7 3 2 SPONE 19 KDOR ORJE 10 5 21 13 11 PRITISK EDEN 12 15 9 8 LINIJE 6 BULA 7 16 17 novi tednik Vedno г илтој / 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Nagradni razpis Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: 1. nagrada: Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 2. nagrada: majica NT&RC 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 12. marca. Geslo iz številke 9: Zvončki so že zacveteli. Izid žrebanja 1. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejme: Silva Kenda iz Celja. 2. nagrado, majico NT&RC, prejme: Drago Sojč iz Voj-nika. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Danica Vor-šnik iz Dobrne. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 48 RUMENA STRAN Dobro so opravili Zdravstveni dom Rogaška Slatina je ves nov, prenovljen in bleščeč. Ob odprtju so bili nad njim navdušeni tako zaposleni kot vodstvo zavoda in občin ustanoviteljic. Foto: GrupA »Bojni posvet« za vsebino, ne pa tudi za čas Damir Ivančič, Branko Verdev in Stane Rozman (z leve), trije mušketirji svetniške skupine SD v celjskem mestnem svetu, v tej skupini je še dama Marijana Kolenko, so očitno imeli globok posvet, preden je eden izmed njih odšel na govorniški oder in predstavil stališče. Kot sporoča fotografija, je bil Branko Verdev odločen, da bo predstavil svoje stališče, svetniška kolega pa sta mu pri tem najbrž svetovala še kakšne poudarke za prodoren govor. Ob vsebini govora pa so bržčas nekoliko pozabili na dolžino, saj je Branko Verdev pri pojasnjevanju stališča v proračunski razpravi kar občutno presegel predvidenih pet minut, na kar ga je spomnil tudi predsedujoči seje, župan Bojan Šrot. Foto: GrupA Dva Matevža, dva novinca, dva aktivna Matevž Jug (levo) in Matevž Vuga, ki v celjskem mestnem svetu predstavljata svetniško skupino SMC, sta dva izmed številnih novincev v novi sestavi »parlamenta knežjega mesta«. Po prvi sejah mestnega sveta veljata tudi za kar aktivna, saj se s svojimi stališči redno oglašata v razpravah in tudi na zadnji seji je bilo tako. Predvsem pa sta večinoma vedrih in nasmejanih obrazov, kar je seveda nadvse pozitivno in kar gre morda tudi pripisati (še) mladostni politični zagnanosti. Foto: GrupA Dekleta proti selektorju, županu ... Članice Ženskega nogometnega kluba Celje so pred koncem rednega dela 1. slovenske futsal lige zasidrane na drugem mestu. Pred zaključnim turnirjem slovenskega pokala za moške so v Podčetrtku odigrale tradicionalno tekmo s predstavniki Nogometne zveze Slovenije in okoliškimi veljaki. Fantje na čelu s selektorjem moške reprezentance Andrejem Dobovičnikom so sicer zmagali, a po hudem boju. Na sliki stojijo z leve Uroš Ločnikar, Marko Hlevnjak, Andrej Narat, Tjaša Alegro, Gregor Kovačič, Deja Adamič, Peter Misja in Mateja Vojsk, čepijo pa Vlado Močnik, Anamarija Flis, Andrej Dobovičnik, Tjaša Močnik, Tadej Levstek, Gaja Srnec, Tjaša Kotnik in Boštjan Misja. Foto: ŽNK CELJE Slatinski župan Branko Kidrič je prerezal enega od slavnostnih trakov ob odprtju skupaj z direktorico ZD Šmarje pri Jelšah Vesno Žerak (na sredini) in Magdo Sep iz zdravstvene postaje Rogaška Slatina. Za prvo je župan dejal, da je kot svež veter, ki dobro dene delovanju celega zavoda, drugo pa je poprosil za telefonsko številko njihovega hišnika. »Če je nadzorna dela res tako dobro opravil, bi ga tudi na občini z veseljem porabili. Investicij veliko, dobrega nadzora pa nikoli preveč.« Slatinski svetnik Anton Plevčak (levo) je na lokalno pridobitev zelo ponosen. »Sem slišal, da vi tudi pleskate, a da so bili na pustni torek zidovi še preveč postrani, da bi se lahko selili ...« se je zapletel v pogovor. Novi šmarski župan Matija Čakš se je samo namuznil in si pri sebi verjetno mislil: »Ni vrag, da ne bomo tudi mi dočakali nove občinske stavbe .« Uporabno darilo V Muzeju novejše zgodovine Celje sta do konca meseca na ogled dve razstavi, ki prikazujeta življenje Slovencev v času tretjega rajha, ko jih je omejevala bodeča žica. Posebej je predstavljen primer Rogaške Slatine. Med avtorji zanimive razstave je tudi zgodovinar dr. Božo Repe (desno), ki je rojstni dan praznoval prav na dan otvoritve in ga je zato direktor muzeja dr. Tonček Kregar presenetil z uporabnim darilom. Foto: SHERPA