INSTITUT ZA NARODNOSTNA VPRASANJA, LJUBLJANA
INSTITUTE FOR ETHNIC STUDIES, LJUBLJANA

Razprave in gradivo
revija za narodnostna vprašanja

Treatises and

Documents

Journal of Ethnic Studies

25

ROMI NA SLOVENSKEM

LJUBLJANA,

september

1991

RAZPRAVE IN GRADIVO — TREATISES AND DOCUMENTS
Revija za narodnostna vprašanja - Journal of Ethnic Studies
YU ISSN 0354 - 0286

UDK - UDC 323.15.342.4(497.12)(058)

Izdajateljski svet - Council of Publishers
Ciril Baškovič, Hajos Ferenc, dr. Vladimir Klemenčič, dr. Peter Klinar,

mag. Vera Klopčič, Amalija Petronio Bertoni, Peter Winkler
Uredniški odbor - Editor Board
dr. Darko Bratina, mag. Vera Klopčič, dr. Miran Komac, Marinka Lazič

dr. Avguštin Malle, Sonja Novak-Lukanovič
Glavni urednik - Editor in Chief
dr.Miran Komac

Odgovorni urednik - Editor in Charge
mag. Vera Klopčič
Tehnični urednik - Technical Editor
Marinka Lazič

To številko sta uredili
Vera Klopčič, Sonja Novak-Lukanovič
Prevodi - Translation
Meta Gostinčar-Cerar

Založil in izdal - Published and edited by
Institut za narodnostna vprašanja - Institute for Ethnic Studies

YU-61000 Ljubljana, Erjavčeva 26 tel.:(061) 210-823, 210-879,
Revijo sofinancira

. Co-financed by

Ministrstvo za znanost in tehnologijo

413

[Sa

Računalniški stavek na računalnikih Apple Macintosh" - Computer Design
Ada Graf Ljubljana, d.o.o.
Naklada - First Printing
800 izvodov - 800 copies

Tisk - Printed by
PRADO Ljubljana
september 1991

KAZALO
(str.)
Beseda uredništva
Dr. Dušan Plut: UVOD

Uredništvo: UVOD
Predlogi Inštituta za narodnostna vprašanja o urejanju, uresničevanju in

17

varstvu pravic narodnosti (narodnih manjšin) v R Sloveniji
Prof. dr. Peter Klinar:

Romi med revščino in etniéno deprivilegiranostjo _______24

Dr. Pavla Štrukelj:
Etnološke raziskave romske populacije vSloveniji

<—:-:-

———

36

Dr. Renata Mejak:
O nekaterih problemih Romov na Madžarskem

se

Mag. Vera Klopčič:
Pravni položaj Romov

64

Mag. Mladen Tancer:
Pomanjkljiva jezikovna kultura otrok Romov zmanjšuje

njihovo šolsko uspešnost

72

Jože Zadravec:
Demografska in socialna podoba Romov v stovenip znani
eee zi
Irena Levičnik:

Predšolska vzgoja romskih otrok v naši republiki.

<<————
| —
92

Vladka Škof:
Vzgoja in izobraževanje romskih otrok v osnovnih šolah v.

Republiki Sloveniji

100

Jože Feher:
Usposabljanje romskih otrok na narodnostno

mešanem območju občine Lendava

106

Jasna Žugel:
Integracija romske skupnosti v slovensko družbo

113

Hedvika Stanič-Igličar:'

Reševanje problematike Romov v okviru socialnega skrbstva.

——

122

Rajko Šajnovič:
Ureditev statusa Romov kot narodnosti-osnutek amandmaja
k ustavi Republike Slovenije

131

Rajko Šajnovič:
Kratko poročilo s kongresa o Romih v Kolnu

133

Vlado Rozman:

Romi - tisočletja živimo na slovenski zemlji
in tu bomo tudi ostali

135

GRADIVO 1.
Prikaz položaja Romov v posameznih občinah
v republiki Sloveniji

140

- Črnomelj - Antonija Jelenčič

141

- Grosuplje - Mojca Kotar

146

- Kočevje - Center za socialno delo

151

-

159

Lendava - Center za socialno delo
Metlika - Nada Kraševec
Murska Sobota - Lidija Kočevar
Novo mesto - Franc Smerdu
Trebnje - Center za socialno delo
Ribnica - Center za socialno delo

174
179
186
191
193

GRADIVO II.
Določila mednarodnih dokumentov

200

GRADIVO IL.
Izbor nekaterih dokumentov iz Zgodovinskega
arhiva Slovenije, Enota Novo mesto
BIBLIOGRAFIJA

222

Beseda uredništva

Pričujoči zbornik sledi vsebinski zasnovi posveta "Romi na Slovenskem ". Izbor
referatov smo doplonili z gradivom, ki daje podlago nadaljnjemu proučevanju
romske problematike. Upamo, da smoz izdajo te publikacije prispevali k strpnejšemu
obravnavanju in boljšemu razumevanju etničnih specifičnosti Romov.
Zahvaljujemo se vsem, ki so se udeležili posveta, posebej pa se zahvaljujemo
avtorjem prispevkov, sodelavcem Arhiva Novo mesto, ki so nam omogočili izbor
dokumentov in Janezu Pavlinu iz Dolenjskega lista in uredništvu Pomurskega

Vestnika, ki so nam odstopili slikovno gradivo.
Uredništvo

.

UVOD

Odnos do manjšin vseh vrst, stopnja tolerantnosti do drugačnosti, je eno izmed
temeljnih kazalcev demokratičnosti in humanosti večine. Država Slovenija se v
veliki meri upravičeno ponaša s pravno urejenim in tudi v vsakdanjemu življenju
potrjenem tolerantnem odnosu do avtohtone italijanske in madžarske narodne
manjšine. Seveda tudi na tem področju ne smemo pristati na neprocesno gledanje
in statičnost stanja. Vse bolj pa postaja jasno, da bo potrebno zelo tenkočutno in
celovito urediti bodoči status priseljenih prebivalcev. Civilizacijsko tragična bi bila
napaka, če bi zaradi skrhanih medsebojnih odnosov med jugoslovanskimi narodi
sprejeli tako obliko zaščite priseljenih, ki bi bila pod ravnijo mednarodnih standardov človekovih pravic.
Podobno kot v drugih državah, pa se tudi v Sloveniji kaže praktično nepriznan
in celo pravno neurejen položaj 6000-7000 Romov, ki živijo pri nas. Nič kaj
spodbudno ni dejstvo, da so se Romi kot etnična skupnost lahko organizirali na
planetarni, univerzalni ravni. Mednarodna skupnost je torej "velikodušna" in
sprejema ter priznava Rome kot svojstveno etnično skupino. Države, v katerih Romi
dejansko živijo, pa v zakonodaji in obravnavi Romov tega ne storijo. Šele z ustavnim
amandmajem l. 1989 smo sprejeli odločbo, da se položaj Romov končno uredi z
zakonom. Tako je dana podlaga, da odpravimo pravno diskriminacijo in tudi v
državnem okvirju zakonsko uredimo posebne oblike danes ekonomsko, socialno in
kulturno diskriminiranega položaja Romov, kljub nekaterimi hvale vrednimi in
nespornim prizadevanjem.
V novi slovenski ustavi je potrebno opredeliti Rome kot avtohtono etnično
skupnost ter v zakonodaji postaviti temelje za uresničitev njihovih posebnih
kolektivnih pravic do lastnega jezika, kulture in drugih etničnih posebnosti.
Reševanje romskega vprašanja torej ne bo več možno prepustiti zgolj finančnim
možnostim in pripravljenosti posameznih občin ali krajevnih skupnosti v katerih
živijo Romi. Seveda pa bo potrebno tudi aktivnejše sodelovanje samih Romov, zlasti
na področju vzgoje in izobraževanja, zaposlitve in urejanje bivalnih pogojev.
Samoorganiziranost je osnova za izboljšanje lastnih razmer ter ohranitev lastne

kulturne identitete. Romom je potrebno do novih volitev zagotoviti pravico do
neposredne zastopanosti v predstavniških telesih oblasti.
Slovenci kot večinski narod bomo torej v odnosu do Romov morali opustiti
kakršne koli asimilacijske pritiske. Pogosto namreč slišimo tako razmišljanje:

8
"Poglej, kako v redu je Cigan N.N. Celo s svojimi otroki ne govori drugače kot
slovensko!" Za slovensko družbo bi bilo tragično, da bi torej postala asimilacija
in" poslovenitev" Romov njihova edina uspešna pot iz revščine. Etnični pluralizem
tudi do Romov mora torej dobiti v Sloveniji stalno domovinsko pravico. To seveda
pomeni dvoplastni proces, ki vključuje ne le tolerantnost večine, temveč tudi
pripravljenost Romov, da sprejmejo določene elemente dominantne kulture in
hkrati ne opuščajo svojo kulturo, katere obstoj mora dopustiti in podpirati večinski
narod.

Ljubljana, 28.5.1991

dr. Dušan Plut

PREFACE
Attitude towards all kinds of minorities together with toleration of diversity, is
one of the primary indicators of the democratic and humane character of majority.
The state of Slovenia has every reason to pride itself upon the tolerant attitude
towards

the

autochtonous

Italian

and

Hungarian

ethnic

minorities,

which

is

reflected in their legal status as well as in everyday life. However, we must not

consent to the static condition in the field of minority rights. The need of a
considerate and integral regulation of the future status of immigrants, is becoming
increasingly evident. It would be uncivilized and a tragic mistake, if, on the account
of strained relations between the Yugoslav nations, the adopted form of protection
of minorities did not correspond to the international standards of. human rights.
Like in many other countries, the status of 6000 - 7000 Roma (Gypsies) living in
Slovenia, lacks official recognition and even legal regulation. The fact that Roma
(Gypsies) were able to organize themselves on the planetary and universal level, is
not very promising as such. Although the international community isso “generous”
as to treat and recognize Roma (Gypsies) as a specific ethnic group, the countries in
which

Roma

(Gypsies) actually live, have been all but willing to provide for the

regulation of their status so far. It was the constitutional amendment of the year
1989, that passed the provision, claiming legal regulation of the status of Roma
(Gypsies). The provision secured the basis for abolition of legal discrimination and
for legal regulation on the state level of the economic, social and cultural status of
the Roma (Gypsies), who are, even nowadays, treated in discriminatory ways,

despite some praiseworthy efforts for improvement of their living conditions.
It is necessary to define Roma (Gypsies) as an autochtonous ethnic community
in the new Slovene constitution. Moreover, the possibilities for exercising of their

special collective rights of their own language, culture and other ethnic particularities, should be provided by the legislation. Therefore, in future, the Roma (Gypsies)

9
of Slovenia will not have to depend solely on financial capacities and readiness of
the communes and local communities in which they live. The entire process will,
of course, demand their active participation, especially in the field of education,
employment and housing. Self-organization on the part of the Roma (Gypsies) is the
foundation for improvement of their living conditions and for preservation of their
cultural identity. Until the new elections, the Roma (Gypsies) should be ensured the

tight of direct representation in representational bodies of the state authority.
Slovenes, as the majority population in this country, will have to give up
assimilative pressures in relation to Roma (Gypsies). Such pressures are clearly
evident in the following way of thinking, which is very common in Slovenia: “N.N.
is a really good fellow, because he speaks no other language than Slovene to his
children.” The situation would indeed be tragic, if Roma (Gypsies) had to submit to
assimilation and slovenization in order to evade poverty. Ethnic pluralism should
finally gain the right of domicile in Slovenia as well. Concerning Roma (Gypsies),
this means a twofold process, which demands tolerance on the part of majority on
one side, and willingness of the Roma (Gypsies), on the other side, to adopt certain

elements of the dominant culture without giving up their own. The Romany culture
should be given full support and tolerance by the majority.

Ljubljana, May 28, 1991

dr.Dušan Plut

10

UVOD

Inštitut za narodnostna vprašanja je v novembru 1990 organiziral posvet
"Narodnost - manjšina ali skupnost" (glej RIG št.24, Ljubljana 1990). Ob obravnavi
temeljnih izhodišč in splošnih značilnosti, ki naj opredelijo manjšinsko zaščito, pa
se je ravno zaradi specifičnosti položaja romske skupnosti, izoblikovala potreba po
podrobnejši: "opredelitvi in ureditvi položaja Romov - romske skupnosti in njenih
pripadnikov v Sloveniji". (RIG št.24, str.11)
Poseben posvet oziroma okroglo mizo o Romih na Slovenskem je 7. marca 1991
' organiziral Inštitut za narodnostna vprašanja ob podpori Urada za narodnosti R
Slovenije in Zavoda za šolstvo. Vsebinsko je posvet zajel:
1. dejanski položaj Romov na Slovenskem in prikaz dosedaj opravljenega konkretnega dela, zlasti na občinski ravni

2.
3.

predloge za ustavno-pravno varstvo Romov
v Sloveniji (na podlagi predloga INV
z posveta "Narodnost - manjšina ali skupnost", november 1990)
oris nekaterih znanstvenih pristopov in predloge za nadaljnje proučevanje

UDELEŽBA
Glede na vsebinsko zasnovo osveta, smo povabili strokovnjake in znanstvenike,

občinske upravne in javne delavce, predstavnike republiških organov, katerih
delovno področje zajema (ali pa naj bi zajemalo) tudi vprašanje Romov. Še posebej
pomembno je, da so se posveta aktivno udeležili tudi predstavniki Romov.
Dejstvo, da so se posveta udeležili najpomembnejši predstavniki republiških
upravnih organov, ki se ukvarjajo z manjšinskimi vprašanji (minister dr. Janez
Dular,

zadolžen

za Slovence

po

svetu

in narodnosti

pri nas

in Peter

Winkler,

predstavnik Urada za narodnosti), obeta, da se bodo sprejeti sklepi tudi dejansko
uresničili.

GLAVNE UGOTOVITVE POSVETA
Potreba po upoštevanju etničnih posebnosti kot način razumevanja drugačnosti

Romov se je izkazala kot nujen predpogoj, tako pri snovanju ustavnih in drugih
pravnih aktov, kot tudi pri celotni obravnavi romske skupnosti.

11
Priznanje etničnih posebnosti Romov v Sloveniji pa obenem pomeni, da je treba
tej skupnosti zagotoviti posebne ukrepe za ohranjanje in razvoj etničnih značilnosti
in ne-le za preživetje ogrožene socialne skupine.
Tako zasnovan pristop se vsebinsko razlikuje od obravnave Romov kot socialnega problema, ki naj ga sproti razrešujejo občine, kjer Romi živijo. Pristop, ki
postavlja na prvo mesto etnične značilnosti, vsebuje tudi potrebo po upoštevanju
različnosti in medsebojno spoštovanje teh različnosti. Klasično razmerje nad in
podrejenosti, ki opredeljuje vlogo in dejavnost države v primeru reševanja akutnih
socialnih problemov Romov, bo na podlagi teh izhodišč treba postopoma dopolniti
in obogatiti s spoznanjem in upoštevanjem civilizacijskih, kulturnih in drugih
posebnosti te etnične skupine. Na ta način se uresničuje koncept večkulturne
družbe, v kateri dominantna skupina v stiku z drugo etnijo, kulturo in jezikom, ne
samo daje, temveč tudi sprejema.

SKLEPI IN PRIPOROČILA
1.

Osnovna izhodišča za obravnavo vprašanj romske etnične skupnosti je treba
izoblikovati na republiški ravni. Ob reševanju težkega socialnega položaja
Romov je treba v večji meri upoštevati tudi potrebo po ohranjanju etničnih
značilnosti Romov na Slovenskem.
V občinah, kjer živijo Romi, so občinski upravni organi in druge javne ustanove,

še posebej v zadnjih dvajsetih letih, delovali zlasti na področju iskanja možnosti za
zaposlovanje Romov, ter pri načrtovanju izboljšanja stanovanjskih razmer romske
populacije. Pri snovanju in izvajanju teh ukrepov pa so izvajalci na občinski ravni
pogrešali jasnejšo dolgoročno usmeritev o pomenu in položaju Romov kot etnične
skupnosti. Prispevki, pripravljeni za ta posvet, ki obravnavajo konkretno delo na
občinski ravni, so potrdili tezo, da dosedaj opravljenemu večletnemu delu manjka
vse bolj nujna politična vzpodbuda na republiški ravni v smeri koncipiranja
ukrepov, ki bi zagotovili Romom status etnične skupnosti.
Iz nastopa samih Romov pa je razvidno, da je razvoj in ohranjanje jezika, kulture
in drugih etničnih značilnosti, ena temeljnih nalog, ki romsko skupnost čaka v
prihodnosti, saj so jo tudi sami zanemarjali, pogosto zaradi težkih gmotnih pogojev,
ki so jim na prvo mesto vsilili boj za preživetje in fizični obstoj. Vse bolj očitno
postaja dejstvo, da bodo Romi lahko to nalogo optimalno uresničili le, če bodo
storili potrebne korake za usklajeno delovanje in organiziran nastop na republiški
ravni, ki bo odrazil njihov skupni interes.
2.

V ustavi naj pravice Romov zagotovi poseben člen, vsebinsko pa naj jih razdela
ustavni zakon (glej Priloga, Sklepno poročilo INV, RIG 24, nov. 1990, str. 131-

136).
Pri zakonski opredelitvi pravic romske etnične skupnosti so pomembna zlasti
naslednja vprašan ja: območje, kjer naj veljajo posebne pravice, namenjene ohran-

12
janju etničnih značilnosti Romov, obseg in vsebina posebnih pravic, predstavništvo
in zastopanost Romov na lokalni ravni, organiziranost Romov na republiški ravni.
Z urejanjem pravnega statusa je povezana tudi uporaba posameznih terminov.
Iz dosedanje razprave o ustavnih spremembah se zdi, da je za romsko skupnost
najustreznejše poimenovanje romska etnična skupnost ali manjšina (glej Sklepno
poročilo in predloge Inštituta za narodnostna vprašanja o urejanju, uresničevanju
in varstvu pravic narodnosti (narodnih manjšin) v Republik Sloveniji v novi ustavi,
Razprave in gradivo št. 24, str.131-136 in 137-148). Glede na specifičnost te etnične
skupnosti oz. manjšine pa naj posebne pravice in izvedbo teh pravic na območjih,
ki jih ta etnična skupnost avtohtono naseljuje, uredi ustavni zakon, kot je to določal
že ustavni amandma št. 67 iz leta 1989.
V zadnjem času je bila pogosto izražena zahteva in pobuda pripadnikov romske
skupnosti, naj se jim prizna status narodnosti. Če sprejmemo razlago nekaterih
teoretikov (npr. Budislav Vukas: Etničke manjine i medjunarodni

odnosi, str. 17),

da izraz narodnost zajema tako narodne kot tudi druge manjšine (npr. Rome, Vlahe
in Žide), je ta zahteva upravičena. Vendar pa ob odpravi termina narodnost in
uvedbi oznake narodna ali narodnostna manjšina za Italijane in Madžare
v Sloveniji
postane očitno, da je za romsko skupnost najustreznejša oznaka etnična skupnost
ali manjšina, ki prav tako poudarja njihove etnične značilnosti (jezik, kultura) in
obvezuje državo k spoštovanju teh različnosti.
V mednarodnih dokumentih se ob obravnavi manjšinske zaščite v zadnjem času
za označevanje Romov uporablja izraz "neteritorialne" manjšine. IZ mednarodne
dejavnosti samih Romov izhaja, da so se sami opredelili za izraz Romi (angleško
Romani). Zato je.to njihovo željo treba upoštevati tudi na notranji ravni ob
sprejemanju ustrezne zakonodaje.

3.

V raziskovanju je treba bolj poudariti tisti aspekt, ki zajema etnične značilnosti
Romov v Sloveniji.

Znanstveno in raziskovalno delo o Romih v Sloveniji je dosedaj zajemalo zlasti
vprašanja etnografskih značilnosti, vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva
in še nekatera posamična vprašanja. Predstavitev dosedaj opravljenega dela, ki je
plod večletnega vloženega truda posameznikov, je potrdila domnevo, da je pri
koncipiranju nadaljnjega dela nujno poudariti zlasti področje, ki obravnava etnične

posebnosti Romov na Slovenskem. Entuziazem in napore posameznikov bo treba
dopolniti z sistematičnim proučevanjem zgodovinskih, kulturnih, jezikovnih in
drugih posebnosti Romov. Pri tem pa je treba upoštevati, da jih opredeljujejo tudi
etnične,

rasne,

jezikovne

in

kulturne

značilnosti,

ki obenem

vplivajo

tudi

razmerja med različnimi skupinami, ter na raven integracije v širšo družbo.

Uredništvo

na

13

INTRODUCTION

The Institute for Ethnic Studies organized a conference, titled “Nationality minority or community” in November 1990 (Journal of Ethnic Studies nr.24,
Ljubljana 1990). The discussion on starting-points and general characteristics of
protection of minorities proved, that it is necessary to provide for "a detailed
definition and regulation of thestatusof Roma (Gypsies), of the Romany community
and of its members in Slovenia.” (Journal of Ethnic Studies nr. 24, p.11)

A special round-table conference on Roma (Gypsies) of Slovenia was organized
on March

7, 1991 by the IES with the assistance of the Office for the Nationalities

and the Institute for Education.
The following topics were discussed:
1. Theactual status of Roma(Gypsies) in Slovenia together with presentation of the
concrete accomplishments, especially in communities.

2. Proposals for the constitutional and legal protection of Roma(Gypsies) in
Slovenia (based on the proposal of the IES, given atthe
- minority or community”).
3.

Outline

of some

scientific approaches

and

conference “Nationality

suggestions

concerning

further

studies.

PARTICIPATION
According to the conceptual scheme of the conference, several experts, scientists, municipal administrative workers, public workers and representatives of the
republican agencies concerned with the issue of Roma (Gypsies) were invited to
participate at the conference. The active participation of the representatives of
Roma(Gypsies) was of special significance in this matter.

The fact, that the most important representatives of the republican administrative agencies dealing with minority issues Janez Dular, Minister in charge of the
Slovenes living abroad and of the nationalities in Slovenia and Peter Winkler,
representative of the Office for the Nationalities) took part at the conference, is

promising in terms of the actual implementation of the adopted resolutions.

14

THE MAIN FINDINGS OF THE CONFERENCE
The need of considerate approach towards the peculiar ethnic characteristics of
Roma Gypsies) has turned out to be an indispensable prerequisite so in conceptualization of the constitutional and other legal acts as in dealing with all the other
aspects of the life of the Romany community.
The acknowledgement of the specific ethnic features of the Roma (Gypsies) in
Slovenia means that, apart from providing for the survival of the socially handicapped group, special measures for the preservation and promotion of the ethnic
characteristics of Roma (Gypsies) should be taken up.

As to its contents, this approach is different in the treatment of Roma(Gypsies).
Leaving over their social problems to be dealt with by the respective communities
in which they live, it focusses upon the ethnic characteristics of Roma(Gypsies).
Considerate attitude towards differences and mutual respect are given special
emphasis in this approach. The classic relation between superiority and inferiority
that determines the role and activity of the state in settling of acute social problems
of Gypsies (Roma) ought to be, on the basis of these starting-points, gradually
complemented and enriched with consideration of the ethnic, cultural and other
characteristics of this group. This is the way towards the implementation of the
concept ofa multicultural society, the characteristic of which is interaction between
a dominant group and other ethnic groups in terms of giving and receiving.

RESOLUTIONS AND RECOMMENDATIONS
1.

The starting-points for the treatment of the issues concerning the Romany
community ought to be formed on the level of the Republic. Preservation of
the ethnic characteristics of the Roma (Gypsies) in Slovenia should be given
greater emphasis within the context of settling of the unfavourable social status

of Roma (Gypsies).
The municipal administrative agencies and other public institutions in the
communities inhabited by Gypsies (Roma) have been especially active in the last
twenty yearsin the ficld of employmentand
in improving of the housing conditions
of the Romany population. However, the workers engaged in these tasks on the

municipal level were lacking a clear, long-term orientation concerning the meaning
and status of Roma (Gypsies) as an ethnic group. The papers presented at the
conference, dealing with concrete achievements on the municipal level, can serve
as a confirmation of the thesis, that the so far accomplished work lacks an allembracing political initiative which would contribute to such measures as would
ensure the status of ethnic community to Roma (Gypsies).

- _ It is evident that Roma (Gypsies) themselves are of the opinion that promotion
and preservation of their language, culture and other ethnic characteristics is one
of the foremost tasks to be accomplished in future. This task has been neglected in

15
the past, mostly on the account of hard financial conditions, which
Roma (Gypsies) to struggle for physical survival in the first plan. Roma
only be able to carry out their goals in a satisfactory way if they take up
and organized action, expressing their joint interest, on the level of
2.

were forcing
(Gypsies) will
a coordinated
the Republic.

The rights of Roma Gypsies) are to be ensured by a special article of the
Constitution, whereas a detailed definition of these rights is to be provided by
constitutional law (see the Final Report of the INV, Journal of Ethnic Studies 24,
1990, p. 131-136).

The following issues, concerning the legal regulation of the rights of the Romany
ethnic community, are especially significant: the regions, where special rights
aimed at preservation of the ethnic characteristics of Roma arc in force, the scope
and contents of the special rights, participation of Roma (Gypsies) on local level,
their representational bodies and their organization on the level of the republic.
- The regulation of the legal status of Roma (Gypsies) is closely related to the use
of certain terms. According to the recent discussions on constitutional changes, it
seems, that the term Romani ethnic community or minority is the most appropriate
one (see the Final Report and proposals of the IES on the regulation, implementation
and protection of the rights of nationalities or national minorities in the Republic
of Slovenia in the new Constitution, Journal

of Ethnic Studies 24, p. 131-136, 137-

148). According to the specific character of this ethnic community and minority
respectively, the special rights together with the exercising of these rights in the
regions, autochtonously settled by Roma (Gypsies), are to be regulated by constitutional law the way it was determined in the constitutional amendment nr.67 from
the year 1989.
The demand and initiative of the members of the Romany community for the
acknowledgement of the status of nationality has often been expressed lately.
According to the interpretation of certain experts (Budislav Vukas: Ethnic minorities and international relations, p.17) that the term nationality denotes national as
all the other minorities (for exp. Roma, Vlachs, Jews) in equal measure, the claim

seems to be justified. However, the abolition of the term nationality and the
introduction of the denotation national or nationality minority for Italians and
Hungarians in Slovenia make it all the more obvious that the term ethnic community or minority is the most appropriate one for the Romany community as it
emphasizes their ethnic characteristics (language, culture) and obligates the state to
consideration of the latter.
Roma (Gypsies) have lately been treated as “non-territorial” minority in inter-

national documents dealing with minority protection. As proceeds from their
international activity, Roma (Gypsies) declare themselves as Romanies. Therefore,
the Slovene legislation concerning Roma (Gypsies) should be in accord with their
own terminology.
3.

Research work should in greater extent be focussed upon the ethnic
istics of Roma (Gypsies) in Slovenia.
Scientific and research work on Roma

character-

(Gypsies) of Slovenia has so far been

primarily focussed upon etnographic characteristics, education, health care and

16
some other issues. Presentation of the so far accomplished work resulting from
individual efforts of several years, confirmed the assumption, that further research
should primarily concentrate upon ethnic characteristics of Roma (Gypsies) in
Slovenia. Enthusiasm and individual efforts should be complemented with systematic research of historical, cultural, linguistic and other peculiar features of Roma
(Gypsies), whereby it Is necessary to consider the impact of these characteristics
upon the relations between different groups and upon the degree of integration of
Roma (Gypsies) into society.

Editors

17

Predlogi Inštituta za narodnostna vprašanja o
urejanju, uresničevanju in varstvu pravic narodnosti
(narodnih manjšin) v Republiki Sloveniji v novi ustavi
‘hs

.

Na okrogli mizi so bila glede urejanja, uresničevanja in varstva pravic narodnosti
(narodnih
ei
in drugih etničnih skupnosti posebej izpostavljena tri

TEMELJNA IZHODIŠČA

IN NAČELA, ki bi jih bilo potrebno v celoti upoštevati pri

pripravi in oblikovanju nove ustave Republike Slovenije ter pri oblikovanju nove
zakonodaje na njeni podlagi:
1.) Nova ustava in zakonodaja morata ohraniti vsaj sedanjo raven urejanja in
uresničevanja pravic in položaja narodnosti (narodnih manjšin) in drugih
etničnih skupnosti ter njihovih pripadnikov, s tem pa tudi obstoječe odgovornosti širše družbene skupnosti in države za njihovo uresničevanje; kjer pa je le
mogoče, je potrebno težiti k izboljšanju in višji ravni njihove ureditve in
uresničevanja.
2.) Temeljne pravice morajo biti opredeljene v novi ustavi Republike Slovenije
ustavni zakon in zakonodaja pa naj jih nato ustrezno razčlenita in določita način
njihovega uresničevanja. Že pri sprejemanju ustave, zlasti pa še pri pripravljanju,
oblikovanju in sprejemanju zaščitne zakonodaje je potrebno uveljaviti načelo,
da so v ureditev sprejete le takšne rešitve, s katerimi se strinjajo tudi same
narodnosti (narodne manjšine) in v skladu s sprejetimi opredelitvami ter
ustavno in zakonsko ureditvijo tudi druge etnične skupnosti. V okviru možnosti

je pri opredeljevanju možnih
skupnosti.

rešitev treba upoštevati zlasti predloge teh

3.) Pri urejanju in uresničevanju pravic in položaja narodnosti (narodnih manjšin),
drugih etničnih skupnosti in njihovih pripadnikov je potrebno uveljaviti t. i.
" pozitivni koncept" njihovega urejanja, ki kot subjekte pravic opredeljujejo tako

narodnostne skupnosti (kot kolektivne subjekte) kot njihove pripadnike
(posameznike), hkrati pa predvideva tudi odgovornost širše družbene skupnosti
Predlogi Inštituta so bili sprejeti na okrogli mizi "Narodnost manjšina ali skupnost", ki je
bila pripravljena v letu 1990. Tekst smo ponatisnili zaradi aktualnosti problematike.

18
v

ter države in njenih organov za njihovo uresničevanje
in zagotavljanje. Temeljno
izhodišče tega koncepta je, da manjšinske narodnostne skupnosti kot kolektivni
subjekti ter njihovi pripadniki potrebujejo posebne pravice in zaščito, zato da bi
lahko zagotovili njihovo družbeno enakopravnost. Za celovito uresničevanje
" pozitivnega koncepta", ki se postopoma uveljavlja tudi na mednarodni ravni,
je potrebno zagotoviti tako celovito uresničevanje vseh individualnih pravic iin
svoboščin človeka, kot tudi celovito uresničevanje vseh kolektivnih pravic
posameznih kolektivnih subjektov.

2.
Ustava Republike Slovenije mora določiti in opredeliti temeljne pravice in
zagotoviti enakopraven položaj narodnosti (narodnih manjšin) in drugih etničnih
skupnosti ter njihovih pripadnikov, zato bi bilo pri dokončnem oblikovanju
ustavnega besedila (glede ureditve na tem področju) potrebno upoštevati naslednje
bistvene pripombe in izhodišča:
1.) Če bo preambula vsebinsko zasnovana in bo opredeljevala tudi temeljna
izhodišča in opredelitve pri sprejemanju ustave, bi že v preambuli kazalo
opozoriti na dejstvo, da Republika Slovenija ni zgolj enonacionalna država
slovenskega naroda, ampak so njeni (enakopravni) državljani tudi pripadniki
drugih narod(nost)nih skupnosti.
2.) Republiko Slovenijo bi kazalo opredeliti kot suvereno državo slovenskega
naroda, italijanske in madžarske narodnosti (narodnih manjšin, ki avtohtono
živijo) v Sloveniji in vseh njenih državljanov, ki temelji na pravici (slovenskega
naroda) do samoodločbe.

3.) Izrecno bi bilo potrebno opredeliti odgovornost pa tudi (konkretne) obveznosti
Republike Slovenije in njenih (državnih) organov in organizacij za uresničevanjein zagotavljanje pravic in položaja narodnosti (narodnih manjšin) in etničnih
skupnosti, pa tudi odgovornost in obveznosti republike do Slovencev, ki živijo
zunaj njenih meja. Pri tem ne gre le za pospeševanje stikov z matično državo ali
domovino, ampak tudi za uresničevanje in varovanje vseh drugih posebnih
pravic, ki jih opredeljujejo ta ustava in mednarodnopravni dokumenti.
4.) V zvezi z ureditvijo uradnega jezika v republiki se zastavlja vprašanje, kako
urediti rabo jezikov narodnosti (narodnih manjšin) pred državnimi organi na
ravni republike, še zlasti pa kako urediti vprašanje enakopravnosti jezikov
narodnosti kot uradnih jezikov
v republiškem parlamentu. Takobi bilo potrebno
opredeliti enakopravnost jezikov narodnosti (kot uradnih jezikov) v delu
republiškega parlamenta in (vsaj nekaterih) državnih organov (npr. sodišč itd.),
katerih pristojnosti se nanašajo tudi na uresničevanje pravicin položaj ja narodnosti
in njihovih pripadnikov.
Ustava

bi pri tem

lahko

določila

možnost,

da zakonodaja

na določenih

ob-

močjih, kjer avtohtono živijo druge etnične skupnosti, vsaj na posameznih področjih kot uradni jezik opredeli tudi jezik teh skupnosti.

19
5.) Določbo, da imajo "pripadniki narodnih manjšin" v republiki pravico do vzgoje
in izobraževanja v svojem jeziku, bi bilo potrebno dopolniti tako, da bi bil
narod(nost)nim skupnostim zagotovljen odločilen vpliv pri oblikovanju takega
vzgojnega in izobraževalnega sistema, ki najbolj ustreza specifičnim interesom
posamezne skupnosti ter specifični situaciji na posameznem območju. Pri tem
kaže že v ustavi opredeliti, da narodnosti (narodne manjšine) lahko oblikujejo
dvojezično vzgojo in izobraževanje ter vzgojo in izobraževanje v jeziku narodnosti.
6.) Dograditi kaže ustavno opredelitev posebnih pravic narodnosti (narodnih
manjšin). Pri tem bi kazalo poleg izrecno navedenih italijanske in madžarske
narodnosti (narodne manjšinc) v ustavi določiti, da ustavni zakon lahko opredeli
nekatere (posebne) pravice in (poseben) položaj drugih avtohtonih etničnihskupnosti
na območju Republike Slovenije, zlasti pa še romske skupnosti.' Ustavni zakon naj
bi v tem primeru določil tudi območje (ozemlje), na katerem se te posebne pravice
etničnih skupnosti uresničujejo.
Na podlagi ustavno opredeljenih pravic bi lahko ustavni zakon, ki bi podrobneje
urejal zaščito in uresničevanje pravic in položaja narodnosti (narodnih manjšin),
določal način njihovega uresničevanja ter obveznosti in odgovornosti države za
njihovo uresničevanje. V ustavi pa kaže - poleg pravice narodnosti (narodnih
manjšin) in njihovih pripadnikov do jezika, razvoja kulturne in narodne identitete,
do vzgoje in izobraževanja ter zlasti narodnostnega šolstva, poleg opredelitve
njihove avtonomnosti

v kulturnem,

družbenem,

političnem

in ekonomskem

Ziv-

ljenju ter organiziranju narodnosti, poleg opredelitve posebnih pravic in možnosti
za sodelovanje z matičnim narodom in državo ter za širše vključevanje v mednarodne odnose in v oblikovanje slovenske zunanje politike itd. - opredeliti načelo, da
je pri urejanju in uresničevanju vseh teh pravic (nujno) potrebno upoštevati
specifičen položaj in specifične interese sleherne narodnostne skupnosti. (Zaradi
bistveno drugačnih okoliščin so namreč rešitve, ki so za neko skupnost najustreznejše,
popolnoma neustrezne za druge skupnosti).
Posebej je potrebno opredeliti, da del teh pravic - že na podlagi ustave pripadniki narodnosti lahko uresničujejo tudi zunaj avtohtonega območja naselitve
posamezne narodnosti. Prav tako pa je prav, da je v ustavi postavljeno načelo, da
pravice narodnosti (narodnih manjšin) in v ustavnem zakonu določenih etničnih

skupnoti niso vezane na število njihovih pripadnikov.
V ustavi je potrebno posebej opredeliti pravice narodnostnih (narodnih manjšin),

do ustreznega zastopstva na vseh ravneh oblastnega in samoupravnega organiziranja v republiki. Tako naj bi bile ustrezne oblike organiziranja narodnosti (lahko kar
1

Konkretno gre - poleg romske etnične skupnosti - še za naslednje etnične skupnosti, ki živijo avtohtono na ozemlju Slovenije: Srbi (na obmejnem območju Bele krajine), Hrvati
(na nekaterih obmejnih območjih), sproža pa se tudi vprašanje obstoja nemške etnične
skupnosti (za katero je dolgo časa veljalo prepričanje, da v Sloveniji ne obstaja več). V zvezi
s tem se utegne pojaviti tudi vprašanje, če romske etnične skupnosti kljub vsem njenim
specifičnostim ne kaže opredeliti kot narodnost (narodnostno manjšino).

20
sedanje samoupravne in interesne skupnosti narodnosti oz. skupščine narodnosti)
v zadevah, ki so povezane z uresničevanjem posebnih pravicin položaja, enakopravni zbor občinskih in regionalnih skupščin, svetov ali podobnih ustreznih organov.
Izrecno bi morala biti opredeljena neposredna navzočnost predstavnikov narod-

nosti (narodnih manjšin) v republiškem parlamentu (državnem zboru), kjer naj bi
bila opredeljena posebna vloga narodnosti pri sprejemenju zakonodaje in sklepov,
ki zadevajo uresničevanje posebnih pravic in položaja teh skupnosti.
7.) V okviru pristojnosti republike teh njenih najvišjih (oblastnih) organov bi bilo
potrebno opredeliti odgovornost za uresničevanje pravic in položaja narodnosti
(narodnih manjšin) in drugih etničnih skupnosti v Sloveniji. Takšna določba bi
bila smiselna tako pri opredeljevanju pristojnosti republiškega parlamenta
(državnega zbora), pri opredeljevanju pristojnosti predsednika republike, kot
tudi pri opredeljevnju pristojnosti in odgovornosti republiške vlade (še zlasti, če
bo izbran parlamentarni sistem ali kakšna od kombinacij predsedniškega in
parlamentarnega sistema).
:
8.) Pri sestavi republiškega parlamenta bi kazalo v ustavi opredeliti način njegovega
oblikovanja (temeljna načela volilnega postopka). Pri tem bi bilo nujno potrebno
zagotoviti navzočnost predstavnikov narodnosti (narodnih manjšin) in drugih
v ustavnem zakonu opredeljenih etničnih skupnosti v republiškem parlamentu
(državnem zboru).
V primeru, da bi nova ustavna

ureditev uvedla enodomni

parlament,

bi bilo

potrebno določiti, kako se vanj volijo predstavniki narodnosti (narodnih manjšin)
in drugih etničnih skupnosti, kar bi lahko na podlagi ustavne določbe, ki mora
opredeliti navzočnost teh predstavnikov v parlamentu, uredila ustavni zakon in
volilna zakonodaja. Pri oblikovanju volilne zakonodaje pa bi bilo potrebno upoštevati
specifične pogoje in interese sleherne od teh skupnosti.
V primeru, če bo struktura novega republiškega parlamenta dvodomna ali celo
večdomna, bi bila potrebna navzočnost pripadnikov narodnosti (narodnih manjšin)
in drugih etničnih skupnosti v vseh domovih, oziroma vsaj v tistih domovih, ki
bodo v okviru svoje pristojnosti sprejemali odločitve, ki zadevajo urejanje in
uresničevanje (posebnih) pravic in položaja teh skupnosti in njihovih pripadnikov.
Pri tem bi zlasti v splošnem predstavniškem domu v republiškem domu v
republiškem parlamentu bilo potrebno uveljaviti rešitev, po kateri bi imela sleherna
narodnost (narodna manjšina), katere pravice določa republiška ustava, določeno

število predstavnikov ne glede na število svojih pripadnikov (npr. od S do 8, glede
na velikost tega doma), vsaka v ustavnem zakonu opredeljena etnična skupnost pa
vsaj poenega predstavnika,
Taka ureditev
bi omogočila, da bi struktura predstavnikov

narodnosti (narodnih manjšin) v parlamentu odražala tudi pluralno strukturo
sleherne narodnostne skupnosti.
9.) Pri odločanju v republiškem parlamentu bi bilo potrebno že v ustavi opredeliti,

da pri odločanju o zadevah, ki neposredno zadevajo uresničevanje pravic in
položaja narodnosti (narodnih manjšin) in etničnih skupnosti, odločitev ne

21

more biti sprejeta brez sodelovanja njihovih predstavnikov. Pri tem bi bila glede
varovanja in zaščite pravic in položaja narodnosti (narodnih manjšin) in
etničnih skupnosti v republiški ustavi najbolj ustrezna rešitev, ki bi določala, da
nobena tovrstna odločitev ne more biti sprejeta, če bi predstavniki narodnosti
(narodnih manjšin) in etničnih skupnosti taki odločitvi izrecno nasprotovali.
Zlasti glede urejanja in uresničevanja pravic in položaja narodnosti (narodnih
manjšin) pa bi kazalov posameznih primerih - ki naj jih opredeli ustavni zakon
- uveljaviti rešitev, na podlagi katere tovrstna odločitev ne more biti sprejeta brez
izrecnega soglasja predstavnikov narodnosti (narodne manjšine).
Izrecno pa bi kazalo na posameznih področjih v teh primerih predvideti
asimetrični model sprejemanja odločitev, po katerem bi bila določena rešitev sicer
sprejeta, vendar ne bi obvezovala tiste skupnosti ali območja, ki take odločitve noče
sprejeti. Ta skupnost ali to območje lahko v skladu s svojimi interesi in ob
zagotovljenih enakopravnih pogojih ob uveljavljenem asimetričnem odločanju v
parlamentu posamezno področje avtonomno uredi in uresničuje.
10.) V primeru, če bi se uveljavil predstavniški sistem ali če bi se uveljavili izraziti
elementi predsedniškega sistema (ki bi zagotavljali pomembne pristojnosti in
vlogo predsedniku republike), bi kazalo poleg njegovih že predvidenih
(po)svetovalnih organov oblikovati še "socialni svet", ki bi se ukvarjal s
problematiko socialne države, socialnega miru ter etničnega sožitja v republiki,
pri čemer naj bi imel ta svet tudi predlagalne pristojnosti v odnosu do
parlamenta in izvršne oblasti. V tem svetu in tudi v ekonomskem svetu
(kakršen je v gradivu že predviden) bi bilo potrebno predvideti, da določeno
število članov predstavljajo tudi pripadniki in predstavniki narodnosti (narodnih manjšin) in etničnih skupnosti, ter urediti način, kako te skupnosti
predlagajo člane za ta svet. Ob tem bi kazalo predvideti tudi vlogo republiškega
parlamenta, ki naj ima pravico dajanja soglasja k posameznim (kadrovskim)
predlogom za oblikovanje posvetovalnih svetov.
11.) Glede urejanja lokalne samouprave - zlasti na ravni občin in regij - bi kazalo v
ustavi izrecno opredeliti dolžnost, da je pri njihovem oblikovanju ter pri
odločanju v njih, potrebno zagotoviti pravice in položaj narodnosti (narodnih
manjšin), etničnih skupnosti in njihovih pripadnikov, ter odgovornost oblik
lokalne samouprave za njihovo uresničevanje. Pri tem bi mogoče kazalo
izrecno opredeliti, da na območjih, kjer (avtohtono) živijo pripadniki narodnosti (verjetno pa tudi etničnih skupnosti), pri odločanju o zadevah, ki se
nanašajo na njihove pravice in položaj ter na uresničevanje teh pravic, oblike

samoupravnega (avtonomnega) organiziranja narodnosti (in v skladu z zakonom tudi drugih etničnih skupnosti) sodelujejo kot enakopravni zbori pri
odločanju v občinskih in regionalnih skupščinah, svetih, oziroma ustreznih
organih oblastnega odločanja v okviru pristojnosti občin ali drugih oblik
lokalne samouprave.
12.) Ko gre za opravljanje določenih zadev in pristojnosti, ki se nanašajo na
uresničevanje pravic in položaja narodnosti (narodnih manjšin) ali etničnih

22
skupnosti, ki so v izvirni pristojnosti lokalne samouprave ali, ki jih na lokalno
samoupravo s pooblastilom prenese republika (pristojni republiški organi), je
poleg izvirnih sredstev občine (in drugih oblik lokalne samouprave) potrebno
opredeliti tudi odgovornost republike za opravljanje in finansiranje teh dejavnosti.

13.) Ob tem, ko je predviden organ (nekakšen "ombudsman") za varovanje človekovih pravic, ki so opredeljene v ustavi, bi kazalo predvideti tudi poseben
organ, ki bi skrbel za uresničevanje in varstvo pravic in položaja narodnosti (in
etničnih skupnosti), pri čemer bi obveznost njegovega oblikovanja kazalo
določiti že v sami republiški ustavi.
14.) V primeru kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin (opredeljenih v
ustavi ali v mednarodnopravnih aktih) bi kazalo na zadnji stopnji (instanci),
koso izčrpane vse pravne poti v notranjem pravnem sistemu, izrecno opredeliti
pristojnost mednarodne jurisdikcije - mednarodnega sodišča (komisije) za
človekove pravice, ki jo sicer opredeljuje fakultativni protokol k mednarodnem
paktu o državljanskih in političnih pravicah.
3.
Na okrogli mizi je bilo sklenjeno, naj se Ustavni komisiji Skupščine Republike
Slovenije predlaga, naj na svoje seje kot zunanjega strokovnjaka vabi tudi dipl.
pravnika, sodnika Ferenca HAJOSA, ki bi s svojim sodelovanjem lahko prispeval k
oblikovanju ustreznih normativnih rešitev glede ureditve pravic in položaja narodnosti (narodnih

manjšin).

4.
Glede terminoloških nejasnosti pri rabi pojmov "narodnost" (ki predstavlja po
sedaj veljavni ustavi in zakonodaji uveljavljen pojem), "narod(nost)na manjšina"
(ki je najbolj uveljavljen v svetu) in "narod(nost)na skupnost" je mogoče ugotoviti,
da ta okrogla miza dilem ni razrešila.
Precejšnje soglasje je, da je pojem "narodnost" zaradi svoje večpomenskosti,
neuveljavljenosti v svetu (v tem pomenu), pa tudi zaradi svoje ideološke obremenjenosti (ki je povezana z njegovim izvorom) dokaj neprimeren, čeprav se še vedno
uporablja - zlasti v vsakdanji rabi in med pripadniki teh skupnosti.
Pojem "narod(nost)na manjšina", ki je najširše uveljavljen tudi v svetu, je vezan
na obstoj nacionalnih držav in na objektivno dejstvo, da v teh državah živijo tudi

narodne skupnosti, ki s statističnega gledišča predstavljajo manjšinske skupnosti.
Pri tem se kot dodatni pogoj za obstoj "narodne manjšine" navadno navaja obstoj
matičnega

naroda

in njegove države (najpogosteje kot sosednje države državi, v

kateri "narodna manjšina" živi). Ta izraz sam po sebi - kot opis statističnega dejstva
- ne

bi

bil

pripadnikov
statusa

sporen;

samih

raznovrstnih

vendar

pa

po

manjšinskih
manjšin,

mnenju

mnogih

(med

njimi

tudi

nekaterih

skupnosti) zaradi družbenega vrednotenja

ki večinoma

(tudi v demokratičnih

sistemih)

in
ne

morejo ustrezno uveljaviti svojih specifičnih interesov (najpogosteje povezanih z

23
ohranjanjem in razvijanjem identitete manjšinske skupnosti) in svojega - načelno
- enakopravnega položaja, ta pojem ni ustrezen, ker s svojo dejansko družbeno
vsebino izraža podrejen položaj manjšinskih skupnosti.
Pojem "narod(nost)na manjšina" pa kaže uporabljati v mednarodnih strokovnih in tudi političnih komunikacijah, da ne bi prihajajlo do nesporazumov in
napačnega razumevanja vsebine pojmov, saj se drugi pojmi (še?) niso uveljavili. Pri
tem kaže opozoriti na dejstvo, da za označevanje vseh manjšinskih skupnosti, ki se
oblikujejo v posameznih družbah na etnični podlagi, v svetu pogosto uporabljajo
pojem "etnične skupnosti" (ki v tej rabi zajema tudi "narodnostne manjšine").
Pojem "narod(nost)na skupnost" se prav tako uveljavlja za označevanje
manjšinskih etničnih skupnosti, ki živijo v posamezni državi. Gre za pojem, ki naj
bi izrecno poudarjal kolektivno naravo teh subjektov in njihovo enakopravnost v
družbenih procesih, in ki ga včasih povezujejo z uveljavljanjem t. i. "pozitivnega
koncepta" urejanja pravic in položaja teh skupnosti.
Ta pojem se uveljavlja tudi med
pripadniki posameznih manjšinskih skupnosti, na katero se nanaša (npr. italijanska
in madžarska narodnostna skupnost v Sloveniji), ali pa naj bi se vsaj navedlo, da gre
za manjšinske narodnostne skupnosti v posamezni državi.

24

Peter Klinar

ROMI MED REVSCINO IN ETNICNO

DEPRIVILEGIRANOSTJO

Sociološke raziskave Romov kaže osredotočiti na povezanost njihovega nizkega
socialnega položaja s položajem izrazito deprivilegirane etnične manjšine. Pridobljenein določene socialnein pripisane etnične linije se prekrivajo. Rome uvrščamo
med pripadnike najnižjih socialnih slojev, ki jih prizadeva revščina, hkrati pa tudi
med etnične manjšine, uvrščene na dno etnične stratifikacijske strukture. Romsko
revščino je tako mogoče povezati z njihovim prirojenim etničnim statusom.

Socialni status Romov
Socialni status Romov je zrazito nižji od socialnega statusa večinskega prebivalstva, kakor tudi od socialnega položaja drugih etničnih manjšin, tako da jih
uvrščamo med izrazito socialno ogrožene marginalne skupine. Gornja ugotovitev

velja za splošni socialni status, kakor tudi za posebne socialne statuse kot so:
materialni, izobrazbeno-kvalifikacijski, poklicni, prestižni posebni socialni statusi.
Očitno je, da Romi ne razpolagajo z družbeno močjo, zaradi njihove nevključenosti

v ekonomske in politične institucije, kar pomeni, da nimajo skoraj nikakršne
pogajalske moči na tržišču dela in pluralističnega političnega tekmovanja.

Romi so notranje razslojeni, vendar za veliko večino velja, da so na dnu socialne
stratifikacijske strukture in po načinu življenja predstavljajo tipično marginalno
kategorijo, ki jo moremo uvrstiti med pojavne oblike deprivilegiranega podrazreda.

Mobilnostne možnosti Romov, da se izvlečejo iz podrazreda, ali marginalne stratifikacijske strukture so izjemno omejene zaradi kongruence vseh njihovih posebnih,

najnižje

razvrščenih

socialnih

statusov,

kakor

tudi zaradi skladnosti

strati-

fikacijskega in etničnega statusa, dopolnjenega z rasno diskriminacijo in obsežno
razširjenostjo negativnih predsodkov in stereotipov, ki jih prizadevajo.!

Za podrazred, ali subproletariat velja, da se vanj uvrščajo različne kategorije, ki
živijo v revščini,

so ali nezaposlene,

ali občasno

zaposlene,

ali pa so za delo

nesposobne. So zunaj formalnega ekonomskega dogajanja in trajno marginal1.

A Mitrovič: Društveni položaj Roma u SR Srblji, doktorska disertacija, FSPN, Ljubljana,
1988, str. 127-278

25
izirane in deprivirane ter odvisne od skrbstvenih dejavnosti socialne države.
Prizadevajo jih bedne stanovanjske razmere, nepismenost ali nizka izobrazba,
neurejene družinske razmere in vključenost v procese socialne patologije. Skladnost
vseh posebnih socialnih statusov na najnižji ravni in neprisotnost možnosti
socialne mobilnosti pojasnjuje krožni tok dejstev, ki določajo takšno njihovo
socialno strukturo in njeno nespremenljivost. Rojstvo in bivanje v getoiziranem
romskem okolju in nevključevanje v osnovno šolanje s pomanjkljivim, ali
nezadostnim jezikovnim znanjem, slabo fizično zmogljivostjo ipd., jim onemogoča
pridobitev zaposlitve. Družbena nevključenost in neinformiranost jim povzročata
vsakodnevne težave, redke možnosti ne izkoristijo tudi zato, ker ne poznajo
postopkov, kar vse jih potiska v pojave socialne dezorganizacije, pa tudi socialne

patologije.
Romska marginalnost je vidna v njihovem bivanjuv bednih romskih naseljih,
do katerih pogosto ne segajo intervencije javnih služb. Niso vključeni v družbeno
dogajanje in ne sodelujejov institucijah, kar pomeni, da so zunaj glavnih družbenih
tokov. So razbiti, med seboj nepovezani in neorganizirani ter nevključeni v
obstoječe politične in sindikalne organizacije. Največ posla imajo z njimi javne
službe prisile - policija in socialne službe, ki pa celovitih problemov njihove
marginalizacije ne morejo reševati. Obravnavani so predvsem kot problem, ki ga je
treba brzdati, ne pa reševati pri koreninah.

Marginalne skupine podrazredov so izrazito odvisne od javnih državnih intervencij in nudenja pomoči. Ker manj prispevajo in nekaj dobivajo, imajo status
klijenta pod patronažo. Drugi določajo kaj je zanje dobro ali slabo, morajo vzeti
tisto, kar se jim da, četudi jim ne ustreza, nimajo možnosti izbora kje živeti in kaj
delati. Razmere Romov kažejo na njihovo absolutno odvisnost od države in javnih
služb, na usodo čakajo v čakalnicah za pomoč in prepiranja zanjo. Nimajo možnosti
ustvarjati pozitivne podobe o sebi v zvezi s preizkusi alternartivnih stališč.

Revščina
Razglabljanja o socialnem statusu Romov nas pripeljejo do ugotovitve, da živijo
v revščini, čeprav se uradne ocene tega izraza izogibajo. Iz opredelitve revščinesledi,
da primarne, eksistenčne potrebe ostajajo nezadovoljene, ali pa da so zadovoljene
pod standardno ravnjo. Med te potrebe se prištevajo temeljne eksistenčne in
kulturne potrebe (fizične, izobraževalne, zdravstvene, komunicijske), kar kaže na

nizko kvaliteto življenja, zaradi katere so prizadeti zdravje, fizična sposobnost,
življenska doba, kvaliteta prostega časa, socialna varnost ipd. prebivalcev, ki živijo
v revščini. Sredstva, ki so jim na voljo jim ne zagotavljajo normalne fizične
reprodukcije.
Pri raziskovanju revščine, ki zadeva Rome, je treba izhajati iz naslednje tipologije
revščine:Ker je revščina družbeno sprejemljiv pojav kaže upoštevati relativno revščino.
2

P.Saunders: Social Class and Statification, Rontledge,
Triedman: Free to Choose, London, Secher, Warburg

London, 1990, str. 118 - 124. M.R.
1980, str. 149

26

Gre za takšnorelativno deprivacijo, onemogočanje zadovoljevanja osnovnih potreb,
zaostajanje za uveljavljenimi povprečnimi standardi, ki izločajo Rome od običajnih
načinov življenja. Običajne dejavnosti so jim nedostopne in ne morejo se vključiti
v običajna družbena dogajanja.

Z relativno revščino so povezani subjektivni občutki o revščini (subjektivna

revščina), ki so gibljivi. So kategorije, ki se zavedajo bednih razmer, v katerih živijo,
najdemo pa tudi kategorije, kjer je to zavedanje manj izraženo. Zavedanje lastne
revščine je pomembno za mobilizacijo prizadetih posameznikov, za rijihovo akci- '
jsko delovanje naperjeno v spreminjanje razmer marginalnosti in deprivacije. Pri
Romih, ki živijo dokaj izoliranov svojih getih, zavedanje o lastni revščini ni očitno,
za kar govorijo njihova akcijska nedejavnost, neorganiziranost in prepuščanje
urejanja romskih problemov državnim in drugim dejavnikom zunaj njihovega
okolja.
Romsko revščino štejemo med trajen in kroničen pojav. Že iz pojasnjevanja
krožnega toka dejstev, ki določajo podrazredno, marginalno strukturo Romov in
njihovo nemobilnost sledi, da gre za povratne sprege ali začarani krog, zaradi česar
se revščina prenaša na nove generacije in ne kažejo se izhodi iz takšnih razmer.
Krožni tok revščine določajo - kot smo že omenili - bivanje v romskem okolju,
neizobraženost, slabo fizično stanje, nezaposlenost, družbena nevključenost, socialna dezorganizacija in patologija. Gre za kumulacijo negativnih dejavnikov, ki
opredeljujejo revščino kot trajen, trdovraten, generacijsko prenosljiv in akuten
pojav.
Pri iskanju tipov romske revščine je treba poudariti, da temelji ta vrsta revščine
na objektivnih temeljih in, da jo je mogoče označiti za strukturalno revščino.
Vedenje Romov je reakcija na objektivno določene, neprostovoljne, torej prisilne
razmere, v katerih živijo. So nemočni v zvezi z uresničevanjem širše uveljavljenih
vrednot. Romska revščina je zasidrana v konkretnih družbenih strukturah, je torej

primarno objektivni pojav in je le sekundarno zasnovana na specifični subkulturi
revščine. Točne so ugotovitve, po katerih je stara, tradicionalna revščina, med
katero sodi tudi romska, zasnovana na strukturalnih determinantah in, da je šele pri

pojavih nove revščine, ki nastajajo zaradi sodobnih dezintegracijskih družbenih
procesov iskati večji pomen kulturnih determinant. Med značilnostmi subkulture
revščine se navajajo naslednje značilnosti: marginalnost ,brezizhodnost, odvisnost,
podrejenost,manjvrednost, lenoba, nepodjetnost, resignacija, fatalizem, usmerjenost
v sedanjost, nevključenost v družbene institucije ipd. Subkultura revščine izhaja iz
domneve, da je ta subkultura značilna za posebne kategorije revnih, ki jo podedujejo
z načinom svojega življenja. Vedenje teh kategorij določa subkultura revščine,
zaradi katere se kategorije revnih nenehno reproducirajo, ne pa njihova reakcija do

objektivnih razmer, v katerih živijo. Kritične ocene subkulture revščine ugotavljajo,
da je kultura kategorij vendarle bolj pestra in da je težko najti skupnosti revnih z

naštetimi karakteristikami subkulture revščine. Raziskave kažejo, da se skupnosti
revnih tudi že samoorganizirajo, da zagotavljajo samopomoč in participacijo svojih
pripadnikov na lokalni ravni. Kritiki tudi opozarjajo, da pri kategorijah revnih ni
mogoče najti razvite kulturne identitete, kar govori bolj za obstoj socialnih agregatov

revnih, kot pa za njihovo skupinsko oblikovanje. Utemeljeno se zastavlja vprašanje
trajnejšega obstoja subkulture revščine v primeru, če bi se objektivne razmere revnih
bistveno spremenile.

27
Omenjeni kritični pomisleki o odločilnem pomenu subkulture revnih na njihovo ravnanje utemeljujejo stališča, da je subkulturo revščine treba šteti za sekundarni dejavnik, objektivne življenske razmere pa za primarni dejavnik vedenja revnih.
Kategorije revnih torej reagirajo na objektivne razmere njihovega bivanja. Revni
prevladujočih družbenih vrednot, ki jih sprejemajo, ne morejo uresničiti. Subkultura revščine obstoja vzporedno s prevladujočimi vrednotami, je pa manj pomembna od temeljnih vrednot in kulture. Njen pomen je v tem, da more ovirati
spremembe ravnanja revnih v primeru, če se objektivne razmere začnejo spreminjati,
kar še posebej velja za kategorije, ki dolgotrajnejše obdobje živijo v revščini, kar velja
za Rome, pri katerih se s težavo in počasi spreminjajo navade subkulture revščine.
Fatalistična subkultura ne deluje mobilizacijsko v smeri radikalnejših sprememb.
Nikakor pa subkulture revščine ni mogoče sprejeti za temeljni izvor ravnanja revnih,
saj bi to pomenilo, da so posamezniki sami krivi za svojo revščino.
Raziskave o Romski revščini kaže usmerjati tudi v proučevanja družbenega
(ne)priznanja revščine. Romska revščina je s strani družbe le deloma priznana.
Socialno pomoč nc dobivajo vsi, ki so pomoči potrebni, ampak pogosto le njihov
manjši del. Velik del Romov sodi med kategorije, ki jih prizadevajo pojavi nepriznane
revščine. Kriteriji za določanje socialne ogroženosti so različni in spremenljivi,
zaradi tega večina Romov ne uspe zadostiti zahtevam kriterijev za pridobitev
družbeno priznanega statusa revščine. Kategorija Romov s priznanim statusom
revščine je odvisna od socialne pomoči, kategorija z nepriznanim statusom revščine
pa životari in njeno preživetje je odvisno od lastne iznajdljivosti. Priznana revščina
je identična z delno regulirano revščino, dočim je nepriznana revščina pojav
neregulirane revščine.
Revščina ima določene funkcije za kategorije nerevnih. Zaradi tega preseneča,
da
pri romski revščini obstojajo visoki deleži kategorij, ki jih zadevajo pojavi nepriznane in neregulirane revščine. Z romskimi problemi in njihovo revščino se
profesionalno ukvarjajo socialne službe, šole, zaposlovalci, cerkve, policija, raziskovalci ipd., kar pomeni, da predstavljajo predmet poklicnega delovanja. Ker Romi
občasno prevzemajo nekatera družbeno nizko ovrednotena delovna opravila, s tem
omogočajo socialno mobilnost navzgor kategorijam manj revnih prebivlacev.?

Reševanje romske revščine
Reševanje romske revščine ni učinkovito. Na to zapleteno vprašanje se brez
temeljitejše raziskave ne da odgovoriti, pri čemer bi bilo potrebno upoštevati
navedene tipe revščine, ki zadevajo Rome.

3

P.Townsend ed.: The Concept of Poverty, Heinemann, London 1970.
- V.Rus: Revščina in socialna politika, Teorija in praksa 12/90, str. 1419 - 1428.
- M.Haralambos: Uvod u sociologiju, Globus Zagreb, Ljubljana 1988, str.141 - 146.
- A.Mitrovič: Društveni položaj Roma u SR Srbiji, Ljubljana 1988, str. 10 - 62.
- P.Saunders: Social Class and Stratification, London 1990, str. 124.

28

Problemi romske revščine se poizkušajo reševati na individualni ravni in to na
način, da naj bi Romi postopno prevzeli uveljavljene načine življenja, kar z drugimi
besedami pomeni predvsem nevtralizacijo učinkov kulture revščine. Posamezni
Romi naj bi se izobrazili, zaposlili in začeli živeti v urbaniziranih okoljih. Država
nudi materialno pomoč, deležni so storitev socialnih delavcev, navajajo se na
samoorganiziranje in samopomoč. Pri tem se uveljavljajo tudi metode pozitivne
diskriminacije Romov, ko so deležni brezplačnih storitev, da se nanje privadijo,
zniževanja zahtevnosti šolskih standardov, da vsaj nekateri lahko sledijo
osnovnošolskemu izobraževanju, določanja posebnih blažjih kriterijev pri zaposlovanju ipd. S pojavi pozitivne diskriminacije na individualni ravni prihaja do
problemov. Posamezni Romi, ki pridobijo izobrazbo in se zaposlijo, se v veliki meri
izločijo iz romskih skupnosti, ki tako nenehno občutijo pomanjkanje kvalitetnejših
organizatorjev in voditeljev iz lastnih vrst.
Očitno je, da se romska revščina rešuje necelovito, ob premajhnem upoštevanju
objektivnih strukturnih razmer revščine, kar zahteva korenitejše posege v smeri

družbenih strukturalnih sprememb. Zdi se, da časi uveljavljanja tržnih razmer,
omenjenih socialnih funkcij države, ekonomske krize
z veliko nezaposlenostjo, niso

ugodni za reševanje razmer marginalnih skupin, ki živijov revščini, še posebej tistih,

ki so neorganizirane, zunaj družbenih institucij in organizacij, kar pomeni, da se
kaže velika nevarnost, da bodo njihove potrebe in interesi prezrti.
Razlog za počasno in neučinkovito reševanje romske revščine je v povezanosti
njihovega najnižjega socialnega statusa z marginalnim statusom, poudarjeno
deprivilegirane etnične manjšine. Prekrivanje razredno stratifikacijskih in etničnih
linij na najnižji ravni onemogoča mobilizacijo Romov za spreminajanje svojega
statusa in za pretrganje povezav med socialnim in etničnim statusom. Z njihovimi
problemi se ukvarjajo drugi, ki jim vsiljujejo rešitve, potiskajo Rome v odvisnost,
onemogočajo lastno kontrolo nad svojo usodo in jemljejo minimalno dostojanstvo
ter možnosti uveljavljanja. svojih vrednost, kulture ter izbiranja odločitev in

sprejemanja odločitev o prioritetah, ki zadevajo načine njihovega življenja. Kritična
ost je naperjena proti vsiljenim reševanjem romskih problemov, ki prihajajo od
institucij večine brez sodelovanja z romsko manjšino. To kritiko seveda ni mogoče

razumeti, da je večinska družba razbremenjena pri reševanju problemov romske
manjšine."

Rorni deprivilegirana etnična manjšina
Nobenega dvoma ni, da se Romi uvrščajo v etnično manjšino, ki je najnižje
uvrščena v hierarhični strukturi etnične stratifikacije. Zadevajo jih procesi diskriminacije,

segregacije,

večinskim
4

etnične

prebivalstvom

distance,

in drugimi

socialne

dezorganizacije

etničnimi

manjšinami

in

so v

-M.Haralambos: Uvod u sociologiju, Zagreb, 1989, str. 162 - 171.
- V.Rus: Revščina in socialna politika, TiP 12/90, str. 1419 - 1428
- P.Saunders: Social Class and Stratification, London 1990, str. 124 - 127.

patologije.

Z

konfliktnih

29
odnosih in odnosih nasprotovanja (predsodki, stereotipi). Vsi ti procesi, ki odsevajo
na njihovo etnično deprivilegiranost, temeljijo na etničnih in rasnih značilnostih
Romov, njihov družbeni položaj v veliki meri determinira prirojeni etnični položaj.
Kongruenca vseh posebnih socialnih statusov in kongruenca med socialnim in
etničnim statusom Romov onemogočata preseganje pasivnosti in mobilizacijo v
zvezi z uveljavljanjem razvojnih sprememb.
Romi zaradi vplivanja njihovega prirojenega etničnega statusa na socialni status
ne dosegajo tistih pojavov družbene enakosti, ki se vse bolj uveljavljajo v sodobnem
svetu. Gre za nedoseganje enakih možnosti (npr. vključevanje v izobraževalni
sistem), kar pomeni, da družbeni položaj Romov v bistvu ne določajo osebni
dosežki. prav tako Romi niso deležni enakosti pogojev. Pri svojem štartu v družbenem življenju so prizadeti; ker ne morejo pridobiti potrebnega kulturnega kapitalain
si zagotoviti uresničevanje minimalnih pravic (socialno-ekonomskih), ki zagotavljajo enakost pogojev."
Etnične skupine Romov so heterogene, čeprav že dalj časa živijo v isti globalni
družbi. Procesi njihove etnogeneze so zapleteni, ko ohranjajo nekatere kulturne
elemente in sprejemajo elemente kulture emigrantskih okolij in trajnejših imigrantskih okolij. Za njihovo etnogenezo so značilni nekakšni obrnjeni procesi
akulturacije, ko doživljajo omenjeno notranjo akulturacijo, ne pa tudi hkrati
zunanjih pojavnih oblik akulturacije. Notranje oblike akulturacije, prevzemanje
elementov kultur, jezika, religije, dominantnega okolja, nastajajo pred zunanjimi
oblikami akulturacije, saj hkrati ohranjajo svoj, navzven viden način življenja."
Življenje v getih in vsi našteti procesi, ki so pogojeni z deprivilegiranim
manjšinskim statusom Romov, jih alienirajo od dominantne večinske družbe.
Hkrati doživljajo razširjene pojave socialne anomije s kulturnimi šoki, ko začenjajo
počasne spremembe ob prehodih Romov iz nomadskega načina življenja v stalno
naseljenost, odhajanja iz segregata v prostorsko razpršenost, prehajanja iz vaškega
getoiziranega naselja v primestno nasclje ipd.
Romska etnična manjšina počasi in postopno razvija svoje skupinske značilnosti. Lahko jo označimo za etnično kategorijo, ki se počasi preoblikujeje iz socialnega
etničnega agregata v etnično skupino. Medtem, ko so njene pripisane, podedovane
etnične karakteristike povsem razvidne in izražajo etnično pluralnost, pa skupinske
značilnosti šele nastanejo. Pri Romih začenjajo procesi razvijanja identitete, zavedanja
pripadnosti, utrjevanja skupnih vrednot, kar ni enostaven proces zaradi že omenjenih zapletenih procesov romske etnizacije in njihove etnične različnosti v okvirih
iste globalne družbe. Začenjajo se razvijati pogostejši in intenzivnejši trajnejši
odnosi med Romi, znotraj etničnih kategorij Romov in med njimi, z uveljavljanjem
socialnih mrež, kar kaže na prebujanje zavesti o skupnih interesih in na izražanje
potrebe po uveljavljanju notranje solidarnosti. Najstajanje romskih organizacij, ki
koordinirajo dejavnost in obetajo večjo učinkovitost delovanja etnične manjšine,
SB. Turner: Equality, Ellis Horwood, Tovistock Publ., London 1986, str. 34 - 36.
6
-A.Weinstock: Acculturation and Occupation, Martihus Nijhoff, The Hague 1969, str. 50
- P.Klinar: Mednarodne migracije, Obzorja, Maribor 1976, str. 147 - 151.
- A.Mitrovič: Položaj Roma u RS Srbiji

30
7

štejemo med argumente za trditev o postopnosti prehajanja Romov od etnične
kategorije proti etnični skupini. Skupne cilje Romi težje ustvarjajo zaradi nezadostno razvitih komunikacij med različnimi etničnimi kategotrijami Romov v isti
družbi. Znotraj svojih, pogosto getoiziranih etničnih skupnosti pa se uveljavljajo
neposredni odnosi, rodovne, družinske socialne mreže.

Romske manjšine so torej na prehodu od etničnih kategorij k etničnim skupinam, ali drugače rečeno so etnične skupine v nastajanju, ki še niso povsem razvile
svoje etnične identitete in organizacije."

Nekatera izhodišča za reševanje
romskih problemov
Zastavlja se pomembno teoretično in praktično vprašanje kako reševati romsko
problematiko. Odgovor na to vprašanje bi zahteval pripravo celovitih, pa tudi
alternativnih predlogov. Naši odgovori bodo le delni in bodo zadevali le nekatere
vidike problemov, ki smo jih imeli v predhodni analizi romskih razmer.
1.

Razvoj romskih etničnih skupnosti: Uveljavljanje in delovanje romskih skupnosti ima v zvezi z reševanjem romskih problemov večstranski pomen. Razvoj
romskih etničnih skupnosti si je mogoče zamisliti v dveh smereh: z elementi
klasičnih skupnosti, tradicionalnih družb in zelementi modernejših družb. Tako
bi romske skupnosti urejevale notranje primarne odnose z emocionalnimi
vezmi in nehierarhičnimi odnosi ter širile neformalne dejavnosti in socialne
mreže. Utrjevanje elementov družbene skupnosti bi utrjevalo notranjo romsko
etnično identiteto in s tem pospeševalo prehod od agregatnih do skupinskih
vezi. Hkrati pa romsko etnično skupnost kaže posodabljati z uvajanjem elementov modernih družb v smislu uveljavljanja formalnih organizacijskih in institucionaliziranih struktur, kar je prav tako pomembno za razvoj skupinskih

značilnosti

Romov.

Brez modernizacije romskih

skupnosti

si ni mogoče

predstavljati bolj učinkovitega razvoja odnosov teh skupnosti, s strukturami

zunanjega okolja, odnosno socialnega sistema. Modernizacija skupnosti je tudi
pogoj za učinkovitejše opravljanje temeljnih funkcij etničnih romskih skupnosti
v zvezi z zadovoljevanjem primarnih potreb Romov, preseganjem raznoterih
vidikov njihove revščine, ohranjanjem in razvijanjem etničnosti, kulturnih
7.

G. Lapassade: Grupen, Organisationen, Institutionen, Kleft, Stuttgart 1972, str.SS - 62.
G. Homans: Theorie der soziale Gruppen, West-deutscher Verlag, Koeln, Opladen 1965.

R. Jackson: Ethnicity, v G. Sartori: Social Science Concepts, Sage, London 1984, str. 205 -233.
8

-P.Klinar: Imigrantske etnične skupnosti v sodobnih razmerah, Nova revija, 107/90, str.
429-444.
-F, Toennies: Zajednica | društvo, v: T.Parsons idr.: Teorije o drugtvu, V.KaradZi¢,Beograd
1969, str. 184-193.
-J.Rex idr. ed: Immigrant Associations in Europe, Gower, Aldershot 1987.

31
značilnosti Romov, povezovanjem z drugimi etničnimi romskimi skupnostmi
ter njihovim vključevanjem v širšo družbo. Funkcije romskih etničnih skupnosti
so obsežne: socialno ekonomske, kulturne, izobrazbene, informacijsko
komunikacijske, politične ipd.?
Sklenemo lahko, da bi razvoj etničnih romskih

skupnosti v obrazloženi smeri

potemtakem prispeval k pospešenemu oblikovanju Romov kotetničnih skupin, jih
povezoval med seboj in sširšo družbo, hkrati pa tudi pripomogel k temu, da bi Romi
postajali bolj samostojni, avtonomni in manj odvisni od dominantne večinske

družbe, državnih institucij. S tem bi se otresli paternalizma nad seboj in se umikali
iz tipičnih klientskih, podrejenih odnosov, značilnih za marginalne manjšine.
Opisani razvoj romskih skupnosti bi še prispeval k obstoju in razvoju specifičnih
kulturnih značilnosti in etničnih tradicionalnih dejavnosti Romov. Zdi se, da tudi
ne bi bil brez pomena za reševanje romske revščine (še posebej njenega trajnega in
kroničnega značaja, kakor tudi za preseganje deprivilegiranega etnično-manjšinskega
statusa Romov.
2.

Uveljavljanje procesov adaptacijske akulturacije: Če marginalne etnične skupine skušajo ohraniti svojo kulturo, potem mora dominantna večinska družba
opustiti asimilacijske pritiske in jih nadomestiti s procesi etničnega pluralizma,
kar pomeni, da se etnične manjšine prilagajajo na prevladadujoče razmere,
sprejemajo tudi elemente dominantne kulture, hkrati pa ne opuščajo svojo
izvorno kulturo, ki jo večina tolerira. Marginalna manjšina, če se hoče vključevati v širšo družbo se pa mora seznaniti z večinsko, prevladujočo kulturo in
prevzeti nekatere njene elemente (znanje jezika), kar ji zagotavlja vključevanje
v družbene institucije in možnosti socialne promocije. Povezavo procesov
pluralistične adaptacije in akulturacije označujemo za proces adaptacijske akulturacije. Ta proces ne ogroža etnične identitete manjšin, hkrati pa jim omogoča
vključevanje v širšo družbo in predstavlja sodobno alternativo asimilaciji, ali
segregaciji manjšin.?

Zavedati se je treba, da je proces adaptacijske akulturacije pri Romih težko
uresničljiv. Njihova kultura velja v dominantno večinskih okoljih za manj razvito
in tujo, tako da bo težko prevladati etnocentrizme in ksenofobijo ter uveljaviti
toleranten odnos večine do nje. Romi živijo prostorsko razpršeno, so maloštevilčni
in etnično različni, kar bo zahtevalo veliko naporov za ohranjanje in razvijanje
njihove kulture. Procesi asimilacije so za Rome vabljivi - čeprav težko dosegljivi - ker
jim predstavljajo pogosto edino pot za izhod iz revščine. Preje opisani procesi
utrjevanja etničnih romskih skupnosti utegnejo pospeševalno vplivati na ohranjanje
in razvijanje romske kulture. Ni pa nobenega dvoma, da si brez akulturacije Romov
ni mogoče predstavljati njihovega vključevanja v širšo družbo in odpiranje možnosti za socialno promocijo v njej. Je pa adaptacijska akulturacija, ki temelji na
ohranjanju izvorne etničnosti, torej na etničnem pluralizmu, pomemba tudi za
9

-P.Klinar: Through Adaptational Acculturation to the Integration of Second Generation

oflmmigrants, UNESCO International Conference on the Socio Cultural and Lingvistic
Integration of Children of Migrant, Bled, 7-11 june 1989

32
preseganje dosedanjih procesov obrnjene akulturacije, razširjene med Romi.
Pričakovati je namreč mogoče, da bo adaptacijska akulturacija spreminjala navzven
vidne načine življenja Romov in hkrati izražala večjo skladnost in vzporednost med
notranjimi in zunanjimi pojavnimi oblikami akulturacije.
3.

Preseganje statusa etnične deprivilegirane manjšine: Že procesi adaptacijske
akulturacije, ki temeljijo na etničnem pluralizmu nakazujejo omejevanje pojavov etnične stratifikacije in etnične neenakosti, ki delijo etnične skupine na
privilegirane večine in deprivilegirane manjšine. Preseganje etnične stratifikacije pomeni, da etnične razlike izgubijo svoj vertikalni, stratifikacijski značaj in,
da izražajo le horizontalne razlike, ki ne vplivajo na socialni status.
To preseganje
lahko označimo za odpravljanje pomena prirojenega, pripisanega statusa in za
njegovo nadomeščanje s pridobljenim socialnim statusom. V bistvu gre za
uveljavljanje procesov etnične enakosti in enakopravnosti, brez katerih ni
mogoče zagotoviti sodobne enakosti možnosti in enakosti pogojev. '°

4.

Prekinitev kongruence med položajem etnične deprivilegirane manjšine in
marginalne socialne manjšine: Aktiviranje Romov, njihovo samoorganiziranje
v okvirih svojih etničnih skupnosti, uveljavljanje etničnega pluralizma z adaptacijsko akulturacijo in preseganje statusa etnične deprivilegirane manjšine so
procesi, ki vodijo do pretrganja kongruence med etničnimi in socialno stratifikacijskimi linijami, ali do izločitve vpliva nizkega prirojenega etničnega
statusa na nizek socialni status. Povezanost obeh nizkih statusov je s tem
pretrgana. Vedeti je namreč treba, da nizek prirojeni etnični status znižuje
pridobljeni socialni status in otežkoča, ali onemogoča socialno vertikalno
mobilnost navzgor. Ta pojav označujemo za pozicijsko statusno inkongruenco.
Izločanje pojavov etnične stratifikacije, to je deprivilegiranosti v etnični stratifikaciji nizko uvrščenih etničnih manjšin, odpira etničnim manjšinam kanale

vertikalne mobilnosti."
Prekinitev kongruence med položajem etnične deprivilegirane manjšine in
marginalne socialne manjšine, si je mogoče predstavljati še na drugačen način.
Možnosti spreminjanja se kažejo tudi takrat, ko pride do inkongruence med
etničnim in socialnim statusom manjšine. To bi pomenilo, da posamezniki s
težavami začenjajo napredovati po lestvici socialne mobilnosti kljub oviram, ki
prihajajo od nizkega prirojenega etničnega statusa. Nizek etnični in višji socialni
status sta v medsebojni inkongruenci. Takšna pozicijska inkongruenca pa že odseva

procese mobilnosti. Pri Romih si ni mogoče predstavljati njihove socialne promocije v primeru kongruence njihovega prirojenega nizkega etničnega statusa in
nizkega pridobljenega socialnega statusa. Izhodi proti mobilnosti sole v inkongruenci
med obema statusoma, predvsem pa v prekinitvi njune skladnosti s pridobivanjem
etnične enakosti, odpravljanjem etnične stratifikacije in razvrščanja Romov na

najnižjo raven deprivilegirane etnične manjšine.

10
11

- P.Klinar: Nacionalno vprašanje v dobi (post) moderne, Družboslovne razprave 8/1989,

str. 149-154

-K.Svalastoga: Social Differentiations, D.McKay, New York 1965, str.59-66.

33
S.

Prekinitev kongruence posebnih socialnih statusov in uveljavljanje pozicijske
statusne inkongruence: Skladnost vseh posebnih statusov na najnižji ravni
onemogoča spreminjanje socialnega položaja marginalnih socialnih manjšin.
Šele inkongruenca med posebnimi socialnimi statusi, ki jo označujemo za
pozicijsko statusno inkongruenco, ustvarja možnosti za napredovanje socialnih
manjšin. Ko na primer posamezniki znotraj manjšin začnejo pridobivati izobrazbo
in si zvišujejo posebni izobrazbeni status, se začenjajo zavedati svojega nizkega
socialnega statusa in takrat začnejo prizadevanja za spremembo drugih posebnih socialnih statusov (ekonomskega, prestižnega, družbenega položaja, ki
zadeva družbeno moč ipd.). Inkongruenca med posebnimi pridobljenimi socialnimi statusi tudi ni brez pomena za aktivnosti etnične manjšine, ki težijo k
spremembam deprivilegiranega etnično-manjšinskega statusa." Te ugotovitve
veljajo tudi za Rome.
H

6.

Priznanje Romov statusa etnične manjšine (etnične skupnosti) in ustreznih
posebnih pravic: Dosedanji predlogi za reševanje romskih problemov izzvenijo
v formuliranju predloga, da se Romom prizna status etnične manjšine. Zavzemanje za razvoj romskih etničnih skupnosti, uveljavljanje procesov adaptacijske
akulturacije in doseganja etnične enakosti s prekinitvijo skladnosti med etnično
in socialno deprivilegiranostjo ter podrejenostjo, kaže na to, da je Romom
potrebno priznati pravice, ki so predvidene za druge etnične manjšine. Romom
je potrebno priznati pravice, da lahko izražajo in gojijo svojo kulturo, uporabljajo
svoj jezik in ustanavljajo v ta namen svoje organizacije. Priznati jim je treba
pravico, da razvijajosvoje gospodarske, informacijske in izobraževalne dejavnosti.
Romom kot priznani etnični manjšini se naj prizha pravica razvoja samoupravne
skupnosti in pravica neposredne zastopanosti v predstavniških organih oblassti?

Smotrno bi bilo izdelati nekakšen vrstni red prioritetnih kratkoročnih in
dolgoročnejših ukrepovv zvezi z uveljavljanjem predlaganih pravic in uresničevanjem drugih obrazloženih izhodiščnih predlogov, usmerjenih v reševanje romske
problematike. Čas je že, da Romi začnejo bolj odločno stopati po težavni in
zapleteni poti, ki jih vodi od agregata do-etnične skupine, od revščine do višje
kvalitete življenja, od marginalne socialne in deprivilegirane etnične manjšine do
etnične skupnosti.

12
13

-A.Malewsky: The Degrec of Status Incongruence and its Effects, v: M.Tumin Readings on
Social Stratification, Prentice Hall, New Jersey 1970, str. 82-92.
"Osnutek ustave Republike Slovenije, Poročevalec Skupščine Republike Slovenije, 17/90,
člen 63

34

ROMI MED REVSCINO IN ETNICNO
DEPRIVILEGIRANOSTJO
(Povzetek)
Pri analizi socialnega statusa Romov izhaja avtor od povezanosti romske revščine
z njihovim prirojenim deprivilegiranim položajem etnične manjšine. Skladno s to
izhodiščno težo, analizira različne vidike romske revščine (relativno, subjektivno,
strukturalno, trajnoin kronično revščino), ki je družbeno le delno priznana. Ukvarja
se z različnimi možnimi načini reševanja romske revščine, pri tem pa je kritičen do
uveljavljenih necelovitih načinov, ki premalo upoštevajo objektivne, strukturalne
razmere revščine. Za etnično manjšinski status Romov je značilna kongruenca vseh
njihovih posebnih socialnih statusov in kongruenca med socialnim in etničnim
romskim statusom. Opozarja na etnično heterogenost Romov, na njihovo bivanje
v getih, na težave prehoda iz tradicionalnih nomadskih načinov življenja proti
sodobnejšim načinom življenja in na zaplete v procesih prehoda od etničnih
kategorij k etničnim skupinam. Med izhodišči za reševanje romskih problemov
omenja: razvoj romskih etničnih skupnosti, uveljavljanje procesov adaptacijske
akulturacije, preseganje statusa etnične deprivilegirane manjšine, prekinitev
kongruence med položajem etnične deprivilegiranemanjšine in marginalnesocialne
manjšine, prekinitev kongruence posebnih socialnih statusov in uveljavljanje
pozicijske statusne inkongruence. Zavzema se za to, da se Romom v Sloveniji prizna
status etnične manjšine (etnične skupnosti) Z ustreznimi posebnimi pravicami.

ROMA (GYPSIES) BETWEEN POVERTY AND ETHNIC
DISCRIMINATION
(Summary)
Analyzing the social status of Roma (Gypsies), the author proceeds from the close
relatedness of their poverty and

their innate underprivileged

status of ethnic

minority. According to this thesis, he further analyzes different aspects of the
miserable status of Roma (relative, subjective, structural, permanent and chronical

poverty), which is only partly recognized by the society. Dealing

with different

possible ways of solving the problem of their poverty, the author is very critical

towards the established ways, which do not consider the objective and structural
aspects of poverty in sufficient extent. Congruence of all the particular social
statusses together with congruence between the social and the ethnic statusof Roma

(Gypsies) is the characteristic of their status of a minority. Ethnic heterogeneity of
Roma

(Gypsies), their living in ghettoes, difficulties arising from transition from

35
traditional, nomadic ways of life towards modern lifestyles and complicated process
of transition from ethnic categories to ethnic groups are also pointed out in the
present paper. The following suggestions for solution of the problems of Roma
(Gypsies) are given: development of Romany ethnic communities, asserting of the
processes of adaptive acculturation, overgrowing of the status of ethnic,
underprivileged minority, cessation of congruence between the status of ethnic
underprivileged minority and marginal social minority, cessation of congruence of
the specific social statusses and implementation of positional status incongruity.
The author's opinion is, that Roma (Gypsies) in Slovenia should be given the status
of ethnic minority with the special rights that pertain to such status.

36

Pavla Strukelj

ETNOLOSKE RAZISKAVE ROMSKE
POPULACIJE V
REPUBLIKI SLOVENIJI

V prispevku nameravam sumarično orisati izsledke kompleksne etnološke
obdelave treh romskih skupnosti, naseljenih v Sloveniji. Poglavitno gradivo zajema
zgodovinske podatke o Romih, njihovo izvirno kulturo in vsakdanje življenje po
drugi vojni do sredine sedemdesetih let. V zgodovinskih podatkih o tej populaciji
uporabljam tudi ime Cigan, ki se je, kakor je znano, razširilo že v zgodnjem veku ob
prvem pojavu indijskih nomadov na evropskih tleh. Pomembno je, da ime Cigan
ni pomenilo človeka, ki bi živel zunaj tedanje družbe, bil je del družbe.
Začetek preseljevanja indijskih nomadov na zahod je v zgodovini povzročil
časovno geografski problem, ki ga je mogoče razvozljati le na podlagi jezika teh ljudi.
Evropski staroselci so v začetku menili, da so ti novi priseljenci le začasni prebivalci.
Tako so se Cigani svobodno gibali in potovali po deželah. Preteklo je nekaj stoletij,
ko so se zanje začeli zanimati nekateri učenjaki. Nastale so razne teorije in hipoteze
o njihovem izvoru in o njihovi prvotni domovini, o času njihovih migracij in o

vzrokih, zavoljo katerih so ti nomadi zapustili matično deželo.
Ugotovitve, ki so kazale na izvor Ciganov v Indiji, datirajo v 17. stoletje. V 19.
stoletju pa sta dala najpomembnejše izsledke jezikoslovca: A. Friedrich Pott in
Slovenec Franc Miklošič, ki mu gre nedvomno prvo mesto, saj je napisal
najpomembnejše znanstveno delo o evropskih Ciganih. Miklošič je na podlagi
jezikovnega gradiva postavil trditev, da je bila prvotna domovina Ciganov na

območju južnega Hindukuša, torej v Indiji. Po njegovi teoriji so se ta nomadska
plemena selila najprej v Afganistan in Perzijo (Iran) in se v teh deželah dlje časa
zadrževala. Kasneje so se premaknila čez iransko ozemlje
v Armenijo, Turčijo, Bizanc
in naposled prišla v Grčijo. Druga nomadska skupina je potovala v Sirijo, Egipt,

severno Afriko in od tod v Španijo.

Na evropskih tleh je ohranjenih mnogo starih listin, ki govorijo o navzočnosti

indijskih nomadov, in sicer z imenom Cigan. To je ime, ki so ga indijski nomadi
dobili v Evropi. Zaradi selitvenih poti so pomembne listine od leta 1100 daljein sicer
iz Grčije, Krete, Krfa in z Balkanskega polotoka. Tako je že leta 1378 omenjena

skupina Ciganov v sodni škofijski kroniki v Zagrebu, leta 1387 pa v isti kroniki Cigan
iz Ljubljane.
Na Madžarskem so ugotovljeni številni viri o Ciganih od leta 1388 dalje. Podobne

omembe so ohranjene v starih listinah tudi v drugih evropskih deželah. Posebno
češki raziskovalci so odkrili več arhivskih listin z vpisi Ciganov. Najštevilnejša
skupina indijskih nomadov se je pojavila v Evropi leta 1417 s svojim kraljem in

37
vojvodi. Posamezne skupine teh Ciganov so se razselile po vseh evropskih deželah.
Razen določenih predelov Balkanskega polotoka so Cigani najmočneje naseljeni na
Karpatskem območju.
Miklošič je evropske Cigane razdelil na 13 velikih skupin, ki se imenujejo po
deželah, v katerih so naseljeni. Imenoval je prav toliko ciganskih narečij. Na prvo
mesto je postavil grški ciganski jezik, ki je najbolj čistin podoben indijskemu. Potem
je uvrstil narečje madžarskih in romskih Ciganov. Vsa druga evropska ciganska
narečja so po Miklošiču precej popačena. Na zadnjem mestu je španski ciganski
jezik, ki ima slovnico skoraj enako španskemu jeziku.
Kako so se imenovale indijske nomadske skupine, ko so se pojavile v Evropi, ne
vemo. V arhivskih listinah zasledimo razna imena, ki so jih dali tedanji prebivalci
ali tedanje oblasti. Ime Cigan je bilo razširjeno v Evropi že pred več stoletji. Nastale
so tudi obširne študije, vendar pravega izvora še danes ne vemo. Ime Cigan je
razširjeno v jezikih vseh evropskih narodov. Izjema so nemški Cigani, kateri so
imenovani Sinti. V nekaterih evropskih deželah poznajo še druga imena teh ljudi

(pobarvi kože, legende), ki jih označujejo kot posebnoetničnoskupino. V 18.stoletju
(Marija Terezija, Filip IV., Jožef II) so prepovedali uporabljati ime Cigan, zato jih
vpisujejo v knjige zimenom "novi naseljenec". V najnovejšem času dobivajo Cigani
ime Romi, ki ga uvajajo tako pri nas kot v drugih evropskih deželah vsi tisti, ki se

uradno ali strokovno ukvarjajo s to problematiko. Ime Rom zasledimo v seh
ciganskih

slovarjih. Rom

pomeni

človek,

Roma

- ljudje,

in pomeni

človeka, ki

pripada ciganskemu rodu, pogosto označuje tudi poročenega moža, Romni je ime
za cigansko žensko in prav tako za poročeno ženo. Isti pomen ima imeSinto, Sintica,
Sinti za nemško skupino Ciganov.

Selitvene poti Romov po balkanskih deželah
Starejše zgodovinsko gradivo, ki kakorkoli omenja romsko populacijo na ozemlju. jugoslovanskih narodov, hranijo arhivske listine, kronike in drugi napisi.
Pregledani dubrovniški zgodovinski arhiv iz 14. i IS. stoletja (D. Petrovič) vsebuje

pomembne podatke o Ciganih v Dubrovniku in o njihovi navzočnosti v drugih
krajih. Raziskovalci nakazujejo več hipotez, kako so se ciganske skupine naseljevale
na jugoslovanskem ozemlju. Ponovno moramo navesti Miklošiča, ki je prvi začel
preučevati selitvene poti po tem delu Balkana. Njegovi izsledki govorijo, da so se
Cigani naseljevali s štirih strani, kar dokazuje njihov jezik, vera in zemljepisna
razširjenost. Nastali sta dve veliki skupini: muslimanska in krščanska. Dordevič je
kasneje še natančneje razvrstil jugoslovanska ciganska: plemena. V najnovejšem

času pa je izredno temeljito preučil ciganska plemena pri nas romolog Uhlik in jih
na osnovi jezikovnih in etnoloških značilnosti razvrstil na posamezne skupine.

Naselitev Romov v Sloveniji
Na začetku naseljevanja Romov v Sloveniji je podatek v škofijski sodni kroniki

v Zagrebu iz leta 1387 izredno pomemben in je tudi do sedaj najstarejši znan vir, ki '

38

omenja Cigana iz Ljubljane. Arhivske listine v Sloveniji, ki govorijo o imenu Cigan,
pa datirajo v 15. in 16. stoletje. Iz teh listin lahko razberemo, da se je prvi val teh
nomadov, ki se je selil čez naše ozemlje na zahod, tudi dotaknil naših krajev. Tako
sklepamo, da je nekaj ciganskih družin ostalo v Sloveniji, ki so že stalno prebivale
v nekaterih naših krajih. Od 17. stoletja dalje so omembe Ciganov v Sloveniji že
določnejše. Ohranjeni so mnogi zapisi v sodnih listinah, odredbah in v okrožnicah,
ki so obravnavale in urejevale problematiko teh ljudi. Leta 1689 Valvasor samo
omenja Cigane, vendar tudi ta omemba priča, da so bili tedaj Cigani v Sloveniji. V
18. stoletju so arhivski zapisi o Ciganih v Sloveniji precej pogosti, posebno matični
zapisi pričajo o razširjenosti te populacije na slovenskem etničnem ozemlju. Kar pa
zadeva tedanje obravnavanje ciganske problematike in nastajanje ostrih nasprotij
z oblastjo, so se ohranile razne okrožnice, ukazi in odredbe tedanje avstrijske vlade,
ki jih je pošiljala svojim predstavnikom v naše kraje. Na osnovi teh odredb so začeli
preganjati tudi Cigane na slovenskem ozemlju.
Kdaj in kako so se začeli Romi naseljevati v Sloveniji, osvetljujejo to vprašanje
le doslej znani arhivski viri. Razprostranjenost romske populacije pri nas danes kaže
izbira krajev, ki je bila seveda pogojena že v preteklosti. Romi so ostali v tistih krajih
naše dežele, ki so blizu sosednjih pokrajin in držav z veliko številnejšim romskim
prebivalstvom. Romi v Sloveniji, ki so bili naseljeni v naših krajih do prve svetovne
vojne, niso prišli naenkrat in samo z ene strani. Največji dotok teh ljudi je bil s
severovzhodne strani. Družine teh rodbin so se pogosto naselile v obmejnih krajih.
Drugi močnejši val teh skupin je prihajal z jugovzhoda. Bili so nomadi tudi v naših
krajih.
Romske skupine v Sloveniji so glede na druge jugoslovanske in evropske dežele

maloštevilne. Ločimo tri pomembne skupine, od teh govori vsaka svoje narečje. Po
krajih, v katerih so se te rodbine naselile, jih delimo na dolenjske in prekmurske
Rome ter gorenjske Sinte.

Romi na Dolenjskem
Dolenjski Romi, ki jih druge skupine v Sloveniji imenujejo hrvaški Cigani,
naseljujejo krajev Beli krajini, v Šentjerneju, kočevski okolici, krški dolini in drugih
krajih po Dolenjskem: najštevilnejša je skupina v okolici Novega mesta. Poglavitne
rodbine so: Hudoroviči, Jurkoviči in Brajdiči.

O začetku naseljevanja teh rodbin so znani le skopi podatki. Najpomembnejši
je seveda njihov ohranjeni materni jezik, ki vsebuje nekaj arhaičnih potez. Dosedanje ugotovitve so pokazale, da so se te rodbine verjetno odselile od plemena Gopti,
ki so se najbolj razširili na vzhod: pri tej skupini tudi zasledimo starejše jezikovne

posebnosti. Nekatere dolenjske romske družine pa so sorodne z Romi v hrvaških
obmejnih krajih (Severin, Bosiljevo, Vrbovsko idr.).
Iz hrvaških krajev se je največ družin rodu Hudorovič naselilo v Beli krajini in v

Kočevju, vendar nekatere teh so odšle še dalje na zahod in sicer jih zasledimo v

39
Postojni in v Trstu. Ugotovljeno je, da je nekaj družin Hudorovičev ostalo na
tržaškem ozemlju, v severni in srednji Italiji.
Jurkoviči so ostali v šentjernejski okolici in predstavljajo najmanjšo skupino na
Dolenjskem. Med njimi se že v prejšnjem stoletju pojavi priimek Hudorovič, Brajdič,
Hold (gor. skupina) in Šerkezi (prekm. skupina). Do leta 1900 je vpisanih v matično
knjigo zelo malo otrok rodu Jurkovič. Te maloštevilne vpise si razlagamo tako, da so

Jurkoviči prišli v dolino Krke v majhnem številu, bili so tudi nomadi, ki so mnogo
potovali zunaj teh krajev in niso imeli nikjer pristojnosti.
Najštevilnejši so Brajdiči na Dolenjskem, ki so razseljeni skoraj po vseh krajih
doline Krke, največ pa jih živi v bližnji in daljni okolici Novega mesta.

Romi v Prekmurju
Naseljevanje Ciganov na Madžarskem je bistveno povezano tudi s prvim
pojavom teh družin v Prekmurju. Pomemben je podatek iz konca 14. stoletja, ki
poroča, da so bili Cigani v tistem času znani v komitatu Somogy, to je blizu
slovenskega prekmurskega ozemlja. Zgodovinski dogodki v 15. in 16. stoletju v tem
delu Evropeso tudi v prekmurskih krajih povzročili razseljevanje tedanjih prebivalcev.
Posebno turški vpadi spreminjajo podobo Prekmurja. Ugodna tla za nove naseljence
kažejo prav tako neurejene razmere med plemiči in kmeti. V 17. posebno v 18.
stoletju, skušajo fevdalni zemljiški gospodje dobiti Cigane za svojo ceneno delovno
silo. Pri naseljevanju posameznih ciganskih družin so imeli prednost Cigani kovači.
Iz starih listin izvemo podatke, da je v Prekmurju do konca 19. stoletja že vrsta
imen ciganskih družin. Ta so: Turba, Farkas, Horvat, Vajda Alias Nagy, Šarkozi, Zarka
Kakas, Baranya, Sdrkan, Czene. Nekateri priimki teh družin se v kasnejših letih ne
pojavijo več najbolj razširjena pa so še danes tale: Baranja, Horvat, Cener, Kokaš,

arkezi in Olah.
V pregledanih starih virih dobimo podatke, ki pojasnujejo priselitev ciganskih
družin z Madžarskega in iz drugih sosednjih krajev. Mogoče je reči, da je bilo največ

selitev iz tedanje zalske in železne županije. V teh krajih so prebivale različne
skupine madžarskih Ciganov, ki so se ločevale po poklicih. Po jeziku pa sta bili dve
veliki skupini: v eni skupini so Cigani govorili materin jezik, v drugi pa madžarski
jezik.

Prekmurski Romi

pripadajo obema skupinama. Največ Romov v Prekmurju,

ki sose preselili z Madžarskega, govori materin jezik: izvirajo pa iz karpatske in vlaške

skupine.

Od

karpatskih

madžarskih

Ciganov

so se ločile družine

kovačev,

priložnostnih delavcev, godbenikov, pletarjev in stalno potujočih.

Romi iz Lendave so se priselili s Hrvaškega in iz obmejnih madžarskih krajev. V
prejšnjih bivališčih so pripadali skupinam čergašev, kovačev in svedrarjev, ki so
mnogo potovali tudi zaradi dela.
Ob severni meji v Prekmurju so se romske družine priselile zvečine s sosednje
Avstrije in sicer Ze v času Marije Terezije. Pred tem so pripadali nemški skupini Sinto

40
in gradiščanskim Romom. Začeteknaseljevanja Romov na Gradiščanskem je temeljito
razčlenil J.Knobloch, ki je na osnovi jezikovne študije ugotovil, da so se prve družine
priselile s Hrvaškega.

Sinti na Gorenjskem
Sinti so se pojavili na Gorenjskem kot manjša skupina Rajhardov. V 19. stoletju
so bile te družine znane v Kranjski gori, na Jesenicah, v Radovljici, na Brezjah, v
Kropi, Kamni gorici, na Koroški Beli, Bledu, v Žirovnici, Zgornji Lipnici in v Sp.
Dobravi. Razen nekaterih krajev so danes bivališča teh družin ostala ista. Večinoma
so te družine potovale po Gorenjski in Primorski.
O gorenjski skupini Sinto poročajo sodne listine že v 17. stoletju. Kako številni
so bili Rajhardi v preteklosti, je danes težko reči, saj so se nenehno premikali: pisani
viri pa ne omenjajo statističnih podatkov. V 19. stoletju so bili Rajhardi na
Gorenjskem zvečine nomadi. Nekatere družine med njimi, ki so imele stalno
bivališče, so se ukvarjale z žebljarsko
ali kovaško obrtjo. Vsi Sinti pa so bili godbeniki,
moški in ženske.
Gorenjski Sinti so se odselili od skupine, ki je prebivala v okolici Judenburga,
Beljaka in Celovca. Konec 19. stoletja so Sinti na Gorenjskem dobili prvo pristojnost
v Kropi, potrdil jo je tedanji župan Luka Hafner.

Poskusi stalne naselitve Romov

v Sloveniji
Poskusi

naseljevanja Romov

na slovenskem ozemlju v preteklosti

kažejo

nenačrtno urejevanje tega vprašanja, posebno kar zadeva razne odredbe oblasti, ki
so še bolj zaostrile odnose med domačini in Romi. Ohranjeni viri od 18. stoletja dalje
govorijo o različnih poskusih preprečevanja nomadiziranja teh ljudi, ki zajemajo

izredno ostre ukrepe. Taki odloki in okrožnice so tedaj znane tudi na slovenskem
ozemlju.
V drugi polovici 18. stoletja so evropske dežele urejevale romsko vprašanje
nekoliko strpneje in racionalnejše, z izjemo španskih vladarjev. Čeprav je Marija
Terezija napravila nekaj poskusov, da bi Cigane naselila in civilizirala, so bile njene

odredbe le deloma pozitivne, večje so bile negativne posledice za te ljudi (niso smeli
govoriti materinega jezika, odvzemali
so jim otroke, odločali o njihovih medsebojnih
ženitvah idr.). Jožef II. se je prav tako ukvarjal s ciganskim vprašanjem. Poostril je

nekatere odredbe, da bi tako hitreje rešil to problematiko. Prepovedal je Ciganom
bivati v gozdu pod šotorom, ni dovolil, da bi imeli poglavarje in vojvode, morali so

se zaposliti, bili so strogo kaznovani, če so govorili materin jezik, ali če so jedli meso
poginulih živali. Omenjeni ukrepi in še nekateri drugi niso bili uspešni, kakor je bilo
predvideno, čeprav so jih še dalje izvajali, tudi v naših krajih.

41
V 19. stoletju dobimo za Slovenijo že številne vire in omembe, ki govorijo o
reševanju ciganskega vprašanja. Podatek iz leta 1879 pravi, da so Cigani na Kranjskem pravi občani z domovinsko pravico tistih občin, koder prebivajo ali jim
pripadajo po zakonu izleta 1863. Nekaj let kasneje so o Ciganih razpravljali poslanci
v ljubljanskem deželnem zboru. Leta 1886 je v deželnem zboru o ciganskem
problemu govoril dolenjski poslanec Pfeifer, ki je dobro poznal življenske razmere
dolenjskih Ciganov. Od leta 1916 dalje so oblasti izdale številne okrožnice in
odloke, ki so obravnavali cigansko problematiko.
Po prvi svetovni vojni so se odnosi med Romi in domačini ponovno zaostrili.
Naseljevanje Romov ni bilo urejeno, mnoge družine so še nenehno potovale in se
samo priložnostno preživljale. Splošno so o teh ljudeh veliko pisali le dnevni
časniki. V času med obema vojnama so problematiko ciganske populacije reševali
spet na podlagi izdanih okrožnic in navodil, ki so zajemala predvsem naseljevanje
in zaposlovanje. V prekmurskih časnikih pa je le izšlo več člankov, ki so govorili tudi
o vzgoji in izobraževanju ciganske mladine.
Med drugo vojno so okupacijske oblasti zelo preganjale Rome, posebno na
Gorenjskem in v Prekmurju. Madžari so prekmurske Rome vpoklicali v vojsko, ker
pa so zbežali, so jih začeli preganjati in pošiljati na prisilno delo. Na Gorenjskem so
nemške oblasti Sinte najprej zaprle, nato so jih internirale v Srbijo.

Po osvoboditvi so se gorenjski Sinti vrnili iz Srbije. Romi v Prekmurju so dobili
ob agrarni reformi nekaj zemlje, nekaj so jih tudi zaposlili. Uspehi so bili skromni,
saj je bilo težko toliko ljudi zaposliti, zato so nekateri prekmurski Romi začeli hoditi
na sezonska dela v Vojvodino. Leta 1948 so Rome s Prekmurja preselili na državna
posestva v Banatu. Ta izselitev ni uspela, saj so se ti ljudje vrnili v Prekmurje že
naslednje leto. Gorenjski Sinti so bili izseljeni v Kočevje, toda tudi ti so se vrnili na

Gorenjsko. Na Dolenjskem pa so ponovno hoteli preseliti romske družine na
Gorjance, vendar načrt ni bil izveden.

Romska naselja in domovi
Življenski prostor naših današnjih Romov na Dolenjskem, Gorenjskem in v
Prekmurju je pogojen že v preteklih stoletjih. O tem pričajo stare listine in drugi

pisani viri, ki obravnavajo to prebivalstvo tako glede njihove pristojnosti, kakor
glede njihovega naseljevanja. Poseben način življenja romskih družin je izoblikoval
s časom neprijateljske odnose domačinov do novih priseljencev. Ti odnosi so se že
zgodaj nazorno pokazali, ker so se Romi naseljevali ločeno od domačinov. Drugi
vidik, ki ga pri njihovih naseljih upoštevamo, je zemljepisni. Ta pa je povezan z
ozemljem, na katerem so naseljene številnejše romske skupine.

V vseh treh naših pokrajinah nastajajo velika romska naselja, zaselki, posamezni
domovi, vidimo tudi še začasne tabore potujočih družin. Današnja romska naselja
se nenehno spreminjajo, nekatera se povečujejo, druga zmanjšujejo, nastajajo tudi
nova, skratka življenski prostor naših Romov še ni dokončno oblikovan.

42

Stanovanjska kultura naših Romov zajema različne oblike bivališč. Šotor poznamo pri dolenjski skupini, ki je lahko polkrožni, ali trikotne oblike s pravokotno
osnovo. Trikotni šotor s pravokotno osnovo je najbolj razširjen pri dolenjski romski
skupini in uporabljen, če spreminjajo kraj in se občasno selijo po pokrajini. Vagon
je značilno bivališče gorenjskih Sintov. Tako stanovanjsko kulturo so prinesli iz
prejšnjih krajev, od koder so se izselili (Avstrija, Nemčija). Cena teh vagonov je bila
visoka, zato je pomenilo tako bivališče že pravo premoženje. Vagon gorenjskih
Sintov je znotraj in zunaj preprosto izdelan, okraski so samo na oknih in vratih.
Druga oblika stanovanj dolenjskih Romov je baraka, ki pomeni skromen in
preprost dom, ima pa že stalno mesto. V barakah prebivajo tudi gorenjski Sinti,
vendar jih niso postavili sami. Oskrbela jim jih je pristojna občina. Hiša je splošno
bivališče stalno naseljenih Romov pri nas, vendar kaže različne oblike. Najpreprostejša
je pletena enoprostorna hiša, ki jo dobimo v Prekmurju in na Dolenjskem. Tučenca
- to je hiša, narejena iz ilovnate zmesi. Tak tip hiše je bil v Prekmurju zelo razširjen
v preteklem stoletju. Romi so jih znali delati sami: te hiše so večje in imajo lahko več
prostorov, vendar jih danes opuščajo. Cimprana hiša - to je lesena hiša, ometana z
ilovnato malto. Ta tip hiše je bil najbolj razširjen med prekmurskimi Romi pred
nekaj desetletji. Varianto lesene hiše poznajo tudi dolenjski Romi.
Zidana hiša - kaže razvoj stanovanjske kulture pri vseh treh romskih skupinah

v Sloveniji. Številne zidane domove vidimo v Prekmurju, kar kaže na dober zaslužek
zaposlenih Romov v tujini. Posamezne zidane hiše se pojavljajo tudi pri Romih na
Dolenjskem. V sodobnih stanovanjih pa živijo romske družine v mestih ali v večjih
krajih.

Poklici in druga gospodarska dejavnost
Kovaška obrt je zelo pomembna pri evropskih Romih,saj ji sledimo že od vsega
začetka, odkar so se ti naseljenci pojavili na naši celini. Za zgodovino kovaštva

evropskih Romov so vsekakor pomembni

zgodnji viri, ki poročajo o indijskih

nomadih kovačih v Perziji, na njihovi poti po Mali Aziji in končno po vzhodnoev-

ropskih deželah. Romske kovače zasledimo tudi po vseh balkanskih deželah.
Romi na Dolenjskem, ki izvirajo izobmejnih hrvaških skupin, pripadajo rodbini
kovačev. Iz matičnih zapisov je razvidno, da so bile romske družine kovačev številne
v Beli krajini in na Dolenjskem v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja. Zadovoljili
so vse potrebe tedanjih kmečkih gospodarjev, ki niso bili preveč zahtevni in
natančni, razen podkovanja vprežne govedi. Kovaška obrt se deduje v romski

družini. Danes so

ti kovači maloštevilni, ker se mladi nočejo več ukvarjati s

kovaštvom. Ohranile pa so se zanimive šege, ki so v zvezi s to obrtjo. V Prekmurju
naseljeni romski kovači niso bili tako številni kakor na Dolenjskem. Bili pa so prvi
stalni naseljenci teh rodbin.
Izdelovalci svedrov. - Gre za poklicno skupino Romov svedrarjev, ki pripadajo
rodbini Olah v Dolgi vas pri Lendavi.

43
Brusači- žlajfarji in dežnikarji. - Na Dolenjskem se romski brusači niso naselili.
V Željne pri Kočevju se je priselil le brusač Rajhard z Gorenjskega. Največ romskih
brusačev je naseljenih v Prekmurju. Današnji Romi v tem delu Slovenije, kolikor se
še ukvarjajo s tem delom, so zelo vešči. Brusači in dežnikarji so tudi gorenjski Sinti.
Mazači ilovnatih in cimpranih hiš. - Med poklici, ki so jih Romi opravljali na
Madžarskem, je omenjeno v poročilih tudi mazanje blatnih sten pri preprostih
lesenih hišah.S tem delom so se ukvarjali predvsem tisti Romi, ki niso bili godbeniki.
V Prekmurju se je naselilo večje število tovrstnih delavcev.
Drobilci kamenja. - Ročno drobljenje kamenja je delo, ki so se ga dolenjski Romi
oprijeli še v prejšnjem stoletju. Gramoz so tolkli tudi kovači, kadar niso kovali. V
prvih desetletjih 20. stoletja so ljudje menili, da znajo Romi samo kamenje tolči.
Zato so tedanja glavarstva in občine na Dolenjskem iskale predvsem delo Romom
v kamnolomih. Dolenjski Romi so pri tolčenju kamenja in pri pripravljanju
gramoza resnično dobri delavci. Delo je sicer preprosto, vendar je potrebna neka
spretnost s kladivom. To delo znajo delati vsi člani družine.
Pletarji. - Obrtna dejavnost pletarjev je
mlada. O pletarski obrti pri Romih v Borejcih
se je tega dela oprijelo več romskih vaščanov
iz omenjenih naselij so imeli največ dela, koso

med
vemo
v tem
pletli

današnjimi
Romi razmeroma
šele po drugi svetovni vojni, ko
naselju in v Vanči vasi. Pletarji
posode za podjetje Agromerkur

v Murski Soboti pred nekaj desetletji.
Prekupčevalci konj. - V 19. stoletju so se dolenjski Romi močno ukvarjali s
prekupčevanjem konj po semnjih. Celo v matičnih knjigah so imeli zapisan ta
poklic "Zigeuner Pferdehandler". Trgovina s konji je Romom prinašala precej

dobička.. Med današnjimi dolenjskimi Romi
prekupčevalcev in prav tako lastnikov konj.

se je zmanjšalo število a

Izročilo družbene romske skupnosti
Romsko prebivalstvo v Evropi je razvilo večje in manjše skupnosti v posameznih
deželah. Manjše skupine Romov, naseljene v Sloveniji, sestavljajo rodbinske in
vaške skupnosti. Plemenska izročila o družbeni ureditvi teh rodov so se ohranjala iz
roda

v rod, vendar

pri naših

današnjih

Romih

zasledimo le še nekatera.

V prvi

polovici 20. stoletja dobimo nekaj podatkov o romskih starešinah, ki so urejevali
zadeve svojih ljudi in so bili posredniki pri oblasteh. V današnjih vaških romskih
skupnostih povzemajo vodilno mesto možje, ki sodelujejo s krajevno ali občinsko

upravo ne samo pri urejevanju splošnih problemov, ampak

tudi pri širjenju

kulturne zavesti med svojimi ljudmi. Nasploh pa je mogoče reči, da ima žena v

romski skupnosti pomembno mesto. Njena opravila zadevajo vso družino, ona je
poglavitna oskrbovalka življenskih potrebščin in ohranjevalka rodu in rodbinskih
šeg. Pravila, ki jih Romi še danes spoštujejo in se jim podrejajo v svojih skupnostih,
vsebujejo družbena in moralna načela. Po teh se kaznujejo moralni prestopki
družinskih članov, tatvine, ki so bile storjene med. Romi, razsojajo družinske in
druge prepire,

44

Izročilo družinskih ceremonialov in verovanj
Današnja romska družina se v nekaterih pogledih razločuje od sestave nekdanje
nomadske tovrstne skupnosti. V današnjih dneh se bolj in bolj uveljavlja tako
imenovana nuklearna ali mala družina, v kateri so tudi številni člani, vendar so to

otroci. Spoštovanje, ki ga gojijo družinski člani do matere, izvira iz izročila, da je
romska žena ustvarjalka in ohranjevalka velike družine.
Praznovanje raznih življenskih dogodkov v romskih družinah, ki ga ohranjajo
iz roda v rod je še zelo živo, kljub nekaterim spremembam, ki jih danes opazimo.
Verovanja in šege med nosečnostjo vsebujejo varovalna dejanja pred zlimi silami in
razne prepovedi.
Romska družina da otroku ime takoj po rojstvu; h krstu ga nesejo šele čez nekaj
mesecev ali še pozneje. Otrok dobi na matičnem

pa drugo. Prekmurski Romi malokdaj kličejo
ime je pomembnejše in je dano ob rojstvu.

uradu in pri krstu isto ime, doma

otroke

s krstnim imenom. Domače

Priprava na zakonsko življenje mladih romskih ljudi se začne v pubertetni dobi,
ko mladina odrašča in spoznava življenje odraslega človeka. Zakon je pri vseh Romih
monogamen. Poročni obred je le končno dejanje, ki potrdi življensko zvezo dveh
ljudi. Izročilo starega ženitovanjskega obreda je ohranjeno pri vseh treh naših
romskih skupinah, vendar nekatere opuščajo to rodovno šego, ker menijo, da je
najpomembnejše, kako se dogovori mladi mar. Zaposleni Romi se poročajo tudi na
matičnem uradu, tako ima družina pravico do otroških dodatkov in do zdravniške
oskrbe po socialnem zavarovanju.

Romi razlagajo smrt kot naravni pojav, obenem pa vedo mnogo povedati, kako
lahko mrtvi škodujejo živim. Verovanja, ki so bistveno povezana s smrtjo rodbinskega člana, se zelo razširjena med vsemi Romi. Najbolj razšerjeno verovanje med
Romi je, da lahko postane umrli volkodlak, vampir, mračnjak. Romsko pojmovanje
in razlaganje posmrtnega življenja kaže mešanico predstav, ki jih vsebuje animizem
in krščanska vera.
Otroške igre. - Romski otroci odraščajo v družini brezskrbno in veselo. Igrajo se
in skačejo okoli bivališč in naselij. Igre romskih otrok so preproste in tudi nagajive.
Prav tako so lahko preprosti predmeti zanimive igrače. Dejstvo je, da ti otroci
poznajo raznovrstne igre in imajo za nje tudi imena v svojem jeziku. Nekatere igre
so starejšega izvora, spominjajo se jih le še starejši ljudje, druge so novejše in jih
poznajo kmečki in drugi otroci. Tretja vrsta otroških iger romskih otrok so tiste, ki
se jih naučijo v otroškem vrtcu in v šoli.

Legende, verovanja, vraževerje
Izmišljene legende, ki govorijo
o dozdevni prvotni domovini Romov, so razširjene

tudi pri naših romskih družinah. Nekatere teh so sicer na pol pozabljene, vendar, kar
je najpomembnejše, ohranil.
se je osrednji motiv zgodbe. Vse te pripovedi so
osnovane na svetopisemskih sporočilih, v njih je namreč osrednja oseba Jezus in

45

njegovi starši. Tovrstne zgodbe, ki so se ohranile v celoti ali le deloma, so bile

zapisane pri naših Romih pred približno dvajsetimi leti.

Splošno so Romi brezbrižni do vsake vere. Po zgodovinskih in arhivskih podatkih pripadajo v Evropi Romi islamski, katoliški in pravoslavni veri. Romi v Sloveniji

so formalno katoliške vere. Matične knjige iz preteklih stoletij kažejo, da Romi dajo
dosledno krstiti svoje otroke. Motivi krsta pa so precej različni. Poroke v cerkvi so
bile redkejše, ker so se raje poročali po svoji šegi, ker je bila po pojmovanju Romov
le ta veljavna. Nasprotno pa so bile vedno pogrebne svečanosti opravljene s
katoliškim duhovnikom. Še danes pravijo, da morajo umrlega cerkveno pokopati,
ker bo potem v miru počival. Romi se drugih verskih obredov ne udeležujejo. Radi
imajo žegnanje in verske svečanosti v božjepotnih cerkvah, vendar ne zaradi
pobožnosti, ampak zaradi prireditev in gostij, ki so ob takih priložnostih pripravljene.
Verovanja, ki so povezana tudi z nekaterimi verski mi prazniki (božič, velika noč,

mala maša, dan mrtvih) in druga, obravnavajo varovalna in škodljiva dejanja.
Čaranje v ljubezenskih zadevah je bilo razširjeno pri prekmurskih Romih in pri
gorenjskih Sintih. Dolenjske Rominje so opravljale tista čaranja, ki so jim prinesla
dobro plačilo, vedar tega ne delajo več. Na Gorenjskem pa se posamezne Sintice še
ukvarjajo s tem opravilom.

Pesmi, zapiski o romskih godbenikih, pravljice
Pesmi romskega ljudstva, izvirne ali privzete iz tujih kulturnih dediščin, so
navzoče na vseh selitvenih poteh iz matične domovine. Tako razvijajo Romi v

Evropi značilne oblike pesmi, ki jih pojejo in spremljajo na glasbila. Način življenja
evropskih narodov v srednjem veku je mnogo pripomogel, da so Romi razvili svojo
pesniško sposobnost in glasbeno dejavnost v vseh tistih deželah, koder so se naselili

v velikih skupinah. To so pesmi in melodije, ki razveseljujejo druge ljudi. Privzemajo

tudi evropske ljudske pesmi in melodije, ki jih preoblikujejo. Tako so prav pesmi,
glasba in čarovna opravila pomagala Romom v srednjeveški Evropi pri pridobivanju
sredstev.
Romske pesmi pa, ki jih ti ljudje ustvarjajo v lastno zadovoljstvo in razvedrilo,

niso odvisne od časa ali kraja, ampak odkrivajo nemirno naravo in lirično občutje
romskega človeka. Take pesmi so bile zbrane tudi pri Romih v Sloveniji, v katerih se

zrcali romantična in preprosta pesniška duša romskega človeka. Preproste kitice
izražajo globoko notranje razpoloženje, napevi pa so bolj recitiranje kakor petje.

Osrednji motiv je ljubezensko čustvo. Stihi so oblikovani svobodno, kitice so
Pogosto nerodno razčlenjene. V teh pesmih so pomembni še drugi motivi, na primer
strah pred samoto, pusta in surova vsakdanjost življenja ali obtožba nad nepravičnostjo sveta zunaj doma.
°
V Evropi so romski godbeniki postali slavni že v 15. stoletju. Posamezniki so
zasloveli z igranjem na violino. Na tem glasbilu so razvili poseben način igranja, ki

je značilen tudi za današnje romske godbeniške skupine. Na jugoslovanskem
ozemlju so se Romi godbeniki uveljavili posebno v južnih krajih naše dežele. V
N

46
Sloveniji je teh godbenikov malo, zvečine igrajo v zabavnih orkestrih. Romska vaška
godba, imenovana banda, se je razvila samo v Prekmurju. Arhivske listine, posebno
matični viri, vsebujejo poleg drugih podatkov tudi omembe Romov godbenikov, ki
so se naselili na Gorenjskem in v Prekmurju. Matični zapisi na Gorenjskem so zelo
zanimivi, ker ne omenjajo samo romskih godbenikov, ampak tudi godbenice, ki so
bile zelo znane v 19. stoletju in še na začetku 20. stoletja. Violina je bila njihovo
poglavitno glasbilo. Po drugi svetovni vojni se je število Sintov na Gorenjskem zelo
zmanjšalo, zato je bilo tudi godbenikov manj. Današnji rod Rajhardov sicer kaže
veliko zanimanje za glasbo , vendar se ne preživlja z igranjem na glasbila kakor v

preteklosti.
V Prekmurju romski godbeniki redko nastopajo posamezno, najpogosteje igrajo

v manjših godbeniških bandah, ki so nastale po zgledu madžarskih. Pravi romski
orkester ima še danes tale glasbila: dve violini, čelo, bas, violo in cimbale. Romski
glasbeniki, ki so bili tudi kovači, so zvečine igrali priložnostno, na primer na svatbah,
podoknice ob rojstvih in godovih, na sejmih in proščenjih, ob novem letu in ob
nedeljah po gostilnah, Poklicni prekmurski romski godbeniki igrajo po kavarnah in
barih, v letoviških krajih, v zdraviliščih in drugod.
Na Dolenjskem se romski godbeniki niso naselili. Tudi v arhivskih listinah iz 19.
stoletja ni bilo zaslediti tovrstnih omemb. Ustna pričevanja jih le površno omenjajo,
in še to samo posamezne godbenike, ki so menda igrali na svatbah.
Odnos današnje romske mladine do glasbe je drugačen, kakor je bil v preteklosti.
Romska mladina ima danes mnogo priložnosti, da razvija svoje glasbene sposobnos-

ti. Nekateri med njimi, posebno v Prekmurju, obiskujejo glasbeno šolo, ki jih
poklicno izobražuje. Splošno se romska mladina zanima za zabavno glasbo. Med
glasbili sta posebno priljubljena kitara in harmonika. V zadnjem času se mladi Romi
uveljavljajo tudi kot pevci zabavne glasbe.
Pravljive. - Pravljica se imenuje v romskem jeziku paramis, paramiča.Romski
pravljičar pripoveduje živo in nazorno, kakor bi se dogodka spominjal iz lastnega
življenja. Glasbe, pesmi in pravljice ti ljudje nikoli ne naveličajo poslušati. Nekateri
dogodki v teh pripovedih so tako nenavadni, da izražajo le bujno domišljijo.

Pravljico, ki so jo nekoč slišali nekje, znajo spremeniti tako, da postane s časom del
njihovega izročila. Ko so Romi še potovali, so pripovedovali pravljice in druge
zgodbe zvečine zvečer ob skupnem ognju, posebno pozimi in ob čuvanju mrliča.

Pri Romih v Sloveniji je bilo zbranih in zapisanih nekaj pravljic. Prav ob tem delu
pa se je pokazalo, da je mogoče dobiti še precej tega pripovednega izročila. Če želimo

spoznati celovitejšo podobo kulturne dediščine naših Romov, ne smemo prevzeti
pravljičnih pripovedi, ki odkrivajo bogato domišljijo teh ljudi in njihovo pravo
naravo. Potrebno pa je pripomniti, da tovrstno pripovedno izročilo pri današnjih

Romih odmira, ker se njihovo vsakdanje življenje spreminja.

Jezikovna in etnična dediščina
Romi, indijski nomadi, razseljeni po Evropi, so postopno razvijali in oblikovali
narečja v posameznih deželah. V Grčiji so bile romske skupine še jezikovno enotne,

47
večje spremembe so se pokazale na njihovih potovanjih po Balkanskem polotoku.
Ugotovljeno je, da je romski jezik sprejema! tuje besede v lastni besedni zaklad na
vseh potovanjih in v vseh časih. Izvirni romski jezik se ni razvijal v Evropi, nastala
pa so številna romska narečja, ki sta jih raziskala Poti in Miklošič v 19. stoletju, kot
je bilo že omenjeno.
Jugoslovanska romska narečja so nastala ob naseljevanju teh ljudi na tem
ozemlju, potem pa so se postopno razvijala. Dosedanje ugotovitve v etničnem in
jezikovnem pogledu Romov v Sloveniji imajo namen le splošno orisati poglavitne
jezikovne značilnosti.
V Sloveniji delimo Rome na tri jezikovne skupine, ki imajo prav toliko narečij.
Kakor že vemo, izvirajo iz razližnih evropskih dežel, zatoso njihova narečja različna.
Dolenjska skupina je prinesela v naše kraje narečje hrvaških Romov, gorenjska
narečje avstrijskih Sintov in prekmurska narečje madžarskih Romov.
V narečju dolenjskih Romov zasledimo ohranjene jezikovne prvine iz matične
domovine, ki so ugotovljene tudi pri takoimenovani turški romski skupini na jugu
države. Uhlik trdi, da moramo slovenske in hrvaške Rome uvrstiti v to starejšo
jezikovno skupino. Materin jezik dolenjskih Romov se je ohranil pri vseh treh
rodbinah, vendar so nekatere besede pozabili, sprejeli pa so izposojenke iz slovenskega
jezika. Tudi šteti znajo v svojem jeziku samo do štiri.
Materin jezik prekmurskih Romov kaže splošne značilnosti madžarskega rom-

skega narečja. Nastale posebnosti v njem pa izvirajo izslovenskega jezika teh krajev,
kar je dalo predlog za prekmursko romsko narečje, ki ni enotno. Na primer romske
družine v Lendavi kažejo večjo sorodnost s hrvaško skupino, družine iz severnih |,
obmejnih krajev pa z gradiščansko in nemško skupino. Družine na Hodošu in v
Dobrovniku so materinščino pozabile in govorijo madžarski jezik.
Gorenjski Sinti pripadajo nemški sinto jezikovni skupini, v njihovem narečju
zasledimo le maloštevilne slovenske besede.
Romi v Sloveniji nimajo posebnih etničnih imen, ki bi izvirala iz Indije. Kakor

povsod v Evropi, je tudi v Sloveniji najbolj razširjeno ime Cigan, ki so ga dala
evropska ljudstva. Prekmurski in dolenjski Cigani označujejo pripadnika svojega
rodu z imenom Rom, kar pomeni človek, mož: Romni je ženska, žena, ljudje so
Roma. Gorenjski so Sinti, moški je Sinto, ženska Sintica. Druga imena med romskimi

družinami v Sloveniji so nastala glede na krajevno naselitev, na opravila in na način
življenja.

Spremembe v današnjem življenju
Romov v Sloveniji
Večje spremembe

v vsakdanjem

življenju Romov

v Sloveniji so se začele

pojavljati po drugi svetovni vojni. Posebno vprašanje so fizični odnosi s partnerji

48
zunaj romske skupnosti in sprejemanje raznih kulturnih oblik, značilnih za sodobni
čas in slovenski prostor. Mešani zakoni niso številni med Romi.Tuji priimki v

romskih družinah se pojavljajo tudi s prepisovanjem, posebno pri manjših.
Kar zadeva način preživljanja naših Romov, so razvrščeni takole:
1) Polnomadske družine, ki ne živijo stalno na enem kraju, so še na Dolenjskem,
Gorenjskem in tudi v Prekmurju.
2.) Družine v romskih naseljih, ki so odvisne samo od socialne podpore.
3.) Vaški romski naseljenci, ki se v manjši meri ukvarjajo z obdelovanjem lastne ali
najete zemlje.
4.)

Kvalificirani in navadni delavci, ki so zaposleni v delovnih organizacijah.

5.) Posamezniki - izobraženci raznih poklicev, zaposleni v večjih krajih in v mestih.
V zadnjih desetletjih je opaziti tudi, da so Romi
(kovaštvo, pripravljanje gramoza, brušenje rezil idr.).

starejše poklice

opustili

Zaposleni Romi delajo razna dela, vendar so v glavnem fizična, kar odpira
vprašanje izobraževanja teh ljudi, posebno odpravljanja njihove nepismenosti.
Nazorno pomanjkljivost družbe kažejo obdelani statistični viri iz leta 1971, ki
vsebujejo pomembne podatke o nepismenosti romskih ljudi v Sloveniji. Ugotovljeni podatki o njihovi osnovni izobrazbi so pokazali, da so nepismene skoraj vse

odrasle ženske. Tako vidimo, da je izobraževanje romske populacije prednostni
program, ki ga je potrebno uresničiti. V to sodi temeljit načrt izobraževanja odraslih
romskih ljudi, ki bodo pri tem delu sami aktivno sodelovali. Nekatere evropske

dežele so na tem področju zelo uspešne. Uspelo jim

je, da so izobrazili učitelje

romskega rodu, predvsem pa to, da je romski človek postal subjekt. Zato je tudi pri
nas potrebno, da romski govorni jezik postane pisani jezik (čitanke, slovnice,
slovarji), to so knjige, ki jih bodo pisali učitelji romskega rodu s sodelovanjem

mentorjev. Zato bi bilo potrebno začeti z romskimi hospitanti in študenti na
pedagoški šoli in jih ob študiju usposabljati za pisanje knjig v njihovem materinem
jeziku. Mnogo bi pripomogli prirejeni kulturni večeri v posameznih krajih z romsko

populacijo, na katerih bi sodelovali samo Romi. Še načrtneje bi morali vzgajati
romske študente glasbe, da bi se intenzivneje poglabljali v svojo izvirno glasbo in
pesmi ter si jih prizadevali oživiti.
Izobraževanje romskih učiteljev, pouk v materinščini in v romskem kulturnem
okolju, je pomemben korak, ki lahko mnogo pripomore, da Romi spoznajo svojo

pravo kulturno identiteto. Pouk mora biti tako prirejen, da upošteva tudi njihovo
kulturno dediščino. V nekaterih krajih bi mogoče organizirali občasno potujočo
šolo. Taka šola bi bila zelo primerna, predvsem za izobraževanje odraslih in bi lahko
uspešno delovala med romsko populacijo.
Kar zadeva opredelitev romske populacije in sestav v skupnosti slovenskega

naroda je nujno uravnati tako, da dobijo rodbine Romov in Sintov v Sloveniji, kot

49

etnična manjšina, pravi položaj v novi slovenski ustavi. Na koncu se zdi, da bi bilo
potrebno dodati misel o aktivnem sodelovanju Romov pri tem delu, saj zadeva
njihovo bodoče življenje v vseh pogledih, tudi njihovo poimenovanje.

Opombe
. Elementi indijske kulture pri Ciganih v Sloveniji. Kolokvij o kulturnim
dodirima jugoslovanskih naroda s Indijom JAZU, Zagreb, 1968
. The Development and The Problems Concerning Homes of Gipsies in
Slovenia. - VIII. th - ICAES Tokyo,

1986.

. Obrt in drugi viri za preživljanje pri Ciganih v Sloveniji SE.Ljubljana, 1970
Problemi razvoja ciganske skupine na Dolenjskem in način
civilizaciji. - Etnol. Pregled, Ljubljana, 1974

prilagajanja

Kratek pregled dosedanjih preučevanj Romov v Jugoslaviji Orientalistika,
Ljubljana, 1977
Adaptability to Civilization Gypsies in Slovenia. X th ICAES, B. Singh, J.S.
Bhandari: The Tribal World ... New Delhi, 1980
Dolenjski Romi v zbranem delu J. Trdina. Glasnik SED, Ljubljana, 1980
8.

Huzar - prekmurska romska pravljica. SE, XXIX l., Ljubljana, 1978
Statistični popisi o pismenosti romskih žensk v Sloveniji in preučevanje
sprememb v njihovem življenju. SE, XXX l., Ljubljana 1979

10. Priče i pripovetke kod Roma u Sloveniji

referat in objava Zbornik - Sarajevo

1989
11. Uhlik, R.: Iz ciganske onomastike. Plemenska
sv. 10, Sarajevo,

imena i narečja Cigana. - GZM -

1955

12. Petrovič, Dj.: Cigani u srednjevekovnom Dubrovniku. ZFF, knj.,VIII., Beograd,
1976
13. Petrovič, Dj.: Društveni položaj Cigana u nekim jugoslovanskim zemljama.
Jug., ist. čas. Br. 1 - 2, 1976
14. Knobloch ,J.: Romani Texte aus dem Burgenland. GF, H. 24, Eisenstadt, 1953

NASELJA ROMOV V SLOVENIJI

=
-_

nič

K

s

CELOVE

os.

-—i a.

'

poi!

o MariborNu:

@ZAGREB

KARLOVAC

e

PREKMURSKI ROMI

4
um

DOLENJSKI ROMI
GORENJSKI ROMI

Še Det,

:

Ruper,

login.

č

Vrh

@ lo

ESTg

o Srebrna," Vos

©, 9 Zing

Mere

.

isce

:

"mošnjips
tja

Ceroyj

nan ai ..m

Vasko
6/4

e

yr
i
4.

nm

;

log

ei RENTS mai

sie

Rei

k.

*

SLOVENIJ
V
V
O
M
O
NASELJA R
GORENJSKA

.

ča

pts

.

>

—=

Jesenice —

g
ZNE
Š

2

s
\ @z opotvnokici o)
k Mgbl

Podkočno
ga
poisica @

Retico 8 e

pled

P

si
K

on govo

go-t
060 vlji

NASELJA pay
PREKMURJ

e

V SLOVENIJI

bods

=

že

popes

@ Zenavije

@dotié

€ Sotino

JR O cine

sa

Šelovci

OSerdicg,

e

Kramorovci

Gor Sloveč;

@Pertoca

4

O

ii

Radgona

e"okovci i

Ce dolino

iis

JA, = Cankova

6or.

b

Vodorci

6: a

Sredi

@ KuStanove;

Ropoto
oni

A

e

€ vonečo

@Ancrejci

Prosenj

@lemarje
Poj

.

leš

;
išavci
ešanovci
rejci e€ era ovci SYorKisavci
8
čoveci O Moršinci 81

Vonta

a

S

Z. pušča 0

URSKA SOBOTA

@turski Črnci
Genterovcigg

=

ok ietovie
SX.

@ Beltinci
Odranci CO

e

@ nit

nica

@lrnje

Črensovci 9 @;

ižki

s:

"

ii:

Rodmofanc] We s
Xlgo ves

Lendava

S4

ETNOLOSKE RAZISKAVE ROMSKE POPULACIJE V
SLOVENIJI
(Povzetek)
Prispevek obravnava izsledke kompleksne etnološke obdelave treh, v Sloveniji
naseljenih, romskih skupnosti. Romske skupine v Sloveniji so, glede na druge
jugoslovanske in evropske dežele, maloštevilne. Ločimo tri pomembne skupine, od
katerih govori vsaka svoje narečje. Po krajih, kjer so se te rodbine naselile, jih delimo
na dolenjske in prekmurske Rome ter gorenjske Sinte.
-Dolenjski Romi, ki jih are skupine v Sloveniji imenujejo hrvaški Cigani,
naseljujejo krajev Beli krajini, v Šentjerneju, kočevski okolici, krški dolini in drugih
krajih na Dolenjskem; najštevilčnejša je skupina v okolici Novega mesta.
Iz zgodovinskih virov izhaja, da se je največ romskih družin preselilo v Prekmurje
z Madžarske in drugih sosednjih krajev. Največ Romov v Prekmurju, ki so se priselili
z Madžarske, govori materin jezik, izvirajo pa iz karpatske in vlaške skupine. Romi
iz Lendave so se priselili s Hrvatske in iz obmejnih madžarskih krajev.
Na Gorenjskem so se pojavili Sinti kot manjša skupina Rajhardov. V 19. stoletju
so bile te družine znane v Kranjski gori, na Jesenicah, v Radovljici,

na Brežjah, v

Kropi in Kamni gorici, na Koroški Beli, Bledu, v Žirovnici, Zgornji Lipnici in Spodnji
Dobravi. Bivališča teh družin so, razen v nekaterih krajih, do danes ostala ista.

V tekstu
gospodarske

avtorica

obravnava

dejavnosti,

romska

izročilo družbene

naselja

in domove,

romske

skupnosti,

poklice

in druge

izročilo družinskih

ceremonialov in verovanj, legende, vraževerje, pesmi, zapiske
o romskih godbenikih,
pravljice, ter jezikovno in etnično dediščino Romov.

ETHNOLOGICAL RESEARCH OF THE ROMA
SLOVENIA
(Summary)

(GYPSIES) IN

The paper deals with results of a complex ethnological research of the three
Romany communities settled in Slovenia. The Romany groups in Slovenia are not
numerous, compared to other Yugoslav and European countries. There are three
major groups, each using its own dialect. According to the location of their
settlement, the Slovene Roma (Gypsies) are further divided into the Roma (Gypsies)

of Dolenjska, Prekmurje and the Sinti of Gorenjska.

55
The Roma (Gypsies) of Dolenjska, called Croatian Gypsies by other groups in
Slovenia, are settled in Bela krajina, Šentjernej, the surroundings of Koéevje and

Krško, etc. The most numerous group is settled in the outskirts of Novo mesto.
According to historical records, the majority of the Romany families migrated to
Prekmurje from Hungary and neighbouring places. Most of the Roma (Gypsies),
that have moved to Prekmurje from Hungary, speak their native language; they
originate from the Carpathian and Vlach group. The Roma (Gypsics) in Lendava
originate from Croatia and from Hungarian villages of the borderland.
TheSinti of Gorenjska belong to the Rajhard family, mainly. In the 19th century,
the Rajhards were known in Kranjska gora, Jesenice, Radovljica, Brežje, Kropa,
Kamna gorica, Koroška Bela, Bled, Žirovnica, Žgornja Lipnica and Spodnja Dobrava.
With a few exceptions, their dwelling-places remained the same, until this day.
The author presents the Romany settlements and homes, their professions and
other economic activities, their traditional ceremonies and religious practices,
legends, sorcery, songs, notes on Gypsy musicians, fairy-tales, in short, everything
that is related to the linguistic and ethnic heritage of the Roma (Gypsics).

56

Renata Mejak

O NEKATERIH PROBLEMIH ROMOV NA
MADZARSKEM

Pričujoči prispevek formalno presega tematski okvir današnjega srečanja, ker se
usmerja v zamejski prostor (v sosednjo Madžarsko, točneje v obmejno županijo
Zala), kjer prebivajo v večjem številu Romi kot del najštevilnejše etnične manjšine.
eprav živijo Romi (oziroma Cigani kot večinoma imenujejo sebe na Madžarskem)
zunaj naših meja, odkrivamo lahko podobne ali celo identične probleme njihovega
obstoja, razvoja in tudi zaostajanja za sodobnimi civilizacijskimi in kulturnimi
tokovi.
V svojem prispevku želim posredovati (na kratko) nekaj dejstev o preteklosti in
sedanjosti Romov na Madžarskem in prikazati študijo, ki je nastala leta 1983 o
Romih v Županiji Zala (naslov študije "Pot je treba nadaljevati "). Študija poleg
izrazito lingvističnega dela (kjer obravnava ciganska narečja v županiji Zala),
prikazuje izkušnje
z organizacijo osnovne šole za Rome
v občini Csap
v županiji Zala.

I. O položaju Ciganov
Ocenjujejo, da na Madžarskem živi okoli 800.000 Ciganov. Točnih podatkov o
tej veliki etnični skupini nimajo. Pogoste selitve Ciganov, kakor tudi izjavljanje ob
popisih prebivalstva na Madžarskem za Madžare, otežkoča natančno evidenco o
njihovem številu in strukturi. Najpogosteje srečujemo
v tisku (v dnevnem časopisju
in v strokovnih publikacijah) ocene, ki se gibljejo od 600.000 do milijon Ciganov.
Poznavalci romske problematike se najraje odločajo za sredino, za 800.000. —
Na sploh lahko ugotavljamo, da njihovo število nenehno narašča . Kot primer

navajam županijo Zala, kjer so leta 1883 (prvi popis Ciganov) ugotovili, da Cigani
tvorijo 0,45% prebivalstva, leta 1960 0,9% (2600 oseb), leta 1980 tvorijo že 2,5%

(6000 oseb) prebivalstva.
Cigani, ki so se pričeli preseljevati iz Indije okoli leta 1000 in so v večjihskupinah
dosegli Madžarsko leta 1417 t. j. nekaj let po vdoru Turkov na ozemlje današnje
Moldavije in Vlaškega nižavja. Mnoge skupine Romov so nadaljevale pot v zapadno

Evropo, znaten del pa je ostal na ozemlju historične Madžarske. Njihovo priseljevanje
se je sklenilo ob prenehanju turških osvajanj. Pomembnejšo pozornost sta vprašanjem

57
povezanih z življenjem Ciganov posvečala prosvetljena vladarja Marija Terezija in
Jozef Il. Marija Terezija je odločila, da stalno naseljene Cigane na Madžarskem
imenujejo Novi Madžari in ne več Cigani. Prizadevanja oblasti so se usmerjala zlasti
v stalno naselitev Ciganov, kakor tudi v izobraževanje in vzgojo otrok. Te naloge so
še danes aktualne in so le deloma realizirale.
Skozi vsa zgodovinska obdobja so potekala prizadevanja za šolanje ciganskih
otrok. Pomembnejši premiki na tem področju so nastali šele v začetku 20. stoletja.
Takrat je prevladovalo prepričanje, da je rešitev "ciganskega vprašanja" mogoča le
v šoli. V ta namen so pričeli ciganske otroke v šoli navajati na red in snago, preskrbeli
so za njih redno prehranjevanje, toplo obleko, hkrati:pa so razvijali prisrčen odnos
do otrok.
Poleg vprašanj izobraževanja in vzgoje otrok so se preučevanja usmerjala (zlasti
v novejšem času) v jezikovna vprašanja romske populacije. Znano je, da Romi
nimajo enotnega jezika, dogaja se celo, da družine, ki živijo na Madžarskem v
bližnjem sosedstvu, govorijo različne, med seboj bistveno se razlikujoče; jezike.
Na Madžarskem se je oblikovala naslednja jezikovna slika: Priseljeni Cigani iz
Moldavije so govorili jezik indijskega izvora, pomešan s številnimi romunskimi
izrazi. Te Cigane so imenovali romunski ali Kolompar Cigani.
Večina Ciganov na Madžarskem spada v to skupino. Ta skupina je prevzela tudi
številne madžarske izraze, zato jih imenujejo tudi madžarski Cigani. Omeniti

moramo, da se je znaten del Kolompar Ciganov izognil stalni naselitvi in nadaljeval
s preseljevanjem v druge evropske dežele.
Na področju županije Zala in v sosednjih županijah žive Cigani, katerih jezik ne
vsebuje indijskih elementov temveč le romunske. Strokovna literatura imenuje te
Cigane BEAS (tudi sami sebe tako imenujejo).
Manjša skupina Ciganov v županiji Zala in v Železni županiji spada v skupino
tako imenovanih

nemških Ciganov (imenovanih tudi Vend)

Po zbranih podatkih živijo na Madžarskem Cigani, ki
-

obvladajo le madžarski jezik (Cigani - glasbeniki),

-

obvladajo madžarski in beas jezik
obvladajo madžarski in ciganski (kolompar) jezik

Preučevanja kažejo!, da je znanje ciganskega jezika pri otrocih izpod 10 let
skrajno skromno, poznajo le nekaj pogosto rabljenih besed in števila. Starši se danes
raje pogovarjajo z otroci v madžarskem jeziku. Ciganski jezik (narečja) obvladujejo

le osebe stare nad 60 let. Srednja generacija se s težavo izraža, otroci in mladina pa
sploh ne obvladata ciganski ali beas jezik.

1. Gerencser Gabor, dr. Mez6 Ferenc, Cigany nyelvšarasok a Nagykanizsal jdrasban,
Zalaegerszeg 1983, str. 13

,

58
Strokovnjaki na sploh ugotavljajo, da ciganski jeziki izumirajo,
mesto vstopa madžarski jezik.

na njihovo

O socialnem družbenem položaju Romov v madžarski družbi o njihovi
nezaposlenosti, nepismenosti, alkoholizmu, družbeni nevključenosti in bedi je bilo
v preteklosti mnogo napisanega vendar pa malo storjenega. Nemalokrat srečujemo
naslednjo misel v madžarskem tisku: "Če je resničen aksiom, da stopnjo
demokratičnosti družbe najbolj natančno lahko merimo na podlagi položaja
manjšin, potem je Madžarska še zelo oddaljena od demokratične države"?
- Ena od uspešnih legend Kadarjevega režima je temeljila na nenehnem hvalisanju
o humani in premišljeni narodnostni politiki, ki je lahko vzor vsem državam v
soseščini Madžarske. V procesu politične preobrazbe Madžarske so nezadržno začele
padati legende, miti in deklaracije, temelječe na brezkonfliktnosti družbe realnega

socializma.
Tako kot o vseh drugih vprašanjih madžarske družbe so v procesu družbene
prenove (zlasti od leta 1988 dalje), odprto in kritično spregovorili tudi o manjšinski
politiki, ki še zdaleč ni bila "premišljena" (oziroma "domišljena") kot so trdili,
temveč je bila brez koncepta. Manjšinska politika v preteklosti ni bila niti humana,
ker jo je v mnogih pogledih karakterizirala nehumanost. Prav Romi, ki imajo med
manjšinami na Madžarskem najbolj neugoden položaj, so te poteze manjšinske
politike doživljali v največji meri?
Zlasti so bili Cigani

izpostavljeni nasilni asimilaciji, probleme Ciganov pa so

obravnavali zgolj kot socialno vprašanje. Danes pogosto opozarjajo, da je romska
problematika širša, poleg sociale, vključuje tudi politična, pravna, kulturna vprašanja.

Strukturne spremembe madžarske družbe so v zadnjih dveh letih ustvarile le
skromne rezultate na področju manjšinske politike. Največja zaostajanja se kažejo
na teh področjih:
-

zakon o manjšinah, ki bi kodificiral napredno manjšinsko politiko v skladu z
zapadnimi civilizacijskimi normami, še ni bil obravnavan in sprejet v Parlamentu.
V zadnjih dveh letih so pripravili več zakonskih osnutkov, vendar nobena od
variant ni vsebovala garancije za uveljavljanje manjšinskih pravic,

-

manjšinska politika nima ustreznega zastopstva v vladi in ne v Parlamentu,

-

nerešenoostaja vprašanje množičnih komunikacij za potrebe manjšin, prav tako
še ni ustreznih rešitev za manjšinsko kulturo, jezik in šolstvo.

Kot dosežek demokratizacije madžarske družbe pa lahko navedemo, pričetek
intenzivnega samoorganiziranja in v zvezi s tem nastajanje različnih manjšinskih
interesnih organizacij, ter večjo finančno podporo države (Ciganskim organizacijam,

2.

3.

Beszelo, Romdanak lenni, 9. 2.1991, str. 16

Na podlagi partijske resulucije iz leta 1961 so Cigani le socialna skupina (torej niso
narodnost), so brez jezika in kulture.

59
so v l. 1991 odobrili iz državnega proračuna 81 milijonov, od tega je romskemu
parlamentu namenjenih 48 milijonov forintov).
V ta proces samoorganiziranja spada nastanek romskega

Parlamenta,

ki kot

predstavniški organ Romov na madžarskem združuje 2/3 vseh madžarskih ciganskih
organizacij. V okrilju romskega Parlamenta delujeena največjih ciganskih organizacij,
sicer Demokratična zveza Ciganov na Madžarskem. Vendar to organizacijo mnogi
ne priznavajo zaradi njene vloge za časa Kadarjevega režima.
Druga velika organizacija Parlamenta je PHRALIPE, ki je prav tako pogosto
napadanain obtoževana (zaradi sodelovanja sstranko Zveze svobodnih demokratov).
Ne glede na različne poglede o romskem Parlamentu, vodstvo (ki ga sestavljajo
Romi intelektualci) meni, da bo organizacija sposobna koncipirati in uveljaviti
sodobno in humano manjšinsko politiko. Kljub številnim romskim organizacijam
(članstvo se giblje od 150 - 180.000), madžarska vlada še ne kaže pripravljenosti, da
bi priznala katero od organizacij za predstavnika vseh Romov. Prav to dejstvo je
povzročilo, da so se ciganske organizacije začele združevati v romski Parlament, ki
združuje 14 od 28 ciganskih organizacij.
Romski Parlament želi nuditi ciganskim organizacijam svetovalne usluge, hkrati
pa želi postati forum, kjer se uravnavajo in usklajujejo različni interesi članstva. V
to organizacijo želijo vključiti čim več Romov, ker bi le na ta način lahko predstavljali

vse sloje romskega prebivalstva.
Med načrti za prihodnost zavzema pomembno mesto izobraževanjev maternem
jeziku. Vendar so pogledi o tem vprašanju deljeni, saj številni pripadniki Romov na
Madžarskem menijo, da bi jih romski jezik ločeval (getoiziral) od ostale madžarske
družbe. Aktivisti organizacije se trudijo pojasniti, da eno ne izključuje drugo, t. j.
mladi se bodo učili oba jezika, mlada generacija naj bi obvladala tako materinščino
kot tudi madžarski jezik.

II. O prizadevanjih na vzgojno - izobraževalnem področju
Prvi poskusi vključevanja Romov v izobraževalni proces na Madžarskem so
zabeležili leta 1695, in sicer v Kolozsvaru (Cluj). Vendar so to bili le osamljeni
primeri, do širšega vključevanja Romov v izobraževanje je prihajalo šele v začetku

19.stoletja. Načrti za urejanje vprašanj Romov na Madžarskem so se v tem času
pretežno orientirali na probleme stalne naselitve in hkrati s tem tudi na vzgojo in

izobraževanje. Posebnih poudarkov so bili deležni delovna vzgoja, zdravstvena
vzgoja, verska vzgoja in opismenjevanje.

Odredbe novega šolskega zakona na Madžarskem iz leta 1870, ki zaostrujejo
obvezno obiskovanje šole so, veljale tudi populacijo Romov. Kljub strogim predpisom
4.

Dr. Kotnyek Istvan Ciganytanulok oktadasara Iranyulo térekések Magyarofsagon
vilaghaboru elott, Az uton tovabb kell menni, Zalacgerszeg 1982, str. S6

az I.

60
je iz takratne šolske dokumentacije razvidno! , da so se iz vrst romskih otrok v šolo

vključevali le redki posamezniki. Vključevanje otrokse je izboljšalo po več desetletnih
prizadevanjih (leta 1893 obiskuje šolo 30,85% otrok). Bistveni premiki na tem
področju so bili storjeni po letu 1945 (leta 1970 je obiskovalo šolo 69,2% otrok).
Kljub napredku na področju vključevanja otrok v šole, organizatorji šolstva niso

bili zadovoljni z doseženim stanjem, nenehno so opozarjali odgovorne družbene
dejavnike, da je reševanje šolskega vprašanja tesno povezano z možnostmi stalne
naselitve (v zvezi s tem z ureditvijo bivališča) in redne zaposlitve. Že od konca

19.

stoletja poteka razprava na Madžarskem med strokovnjaki (zlasti med pedagogi) o
optimalnem načinu vključevanja romskih otrok v šolo. Mnenja so zlasti deljena
glede vprašanja, ali organizirati posebne t. i. ciganske šole, ali integrirati otroke v
redno šolstvo.
Med starejšimi poskusi organizacije posebne t. i. ciganske šole najpogosteje
omenjajo šolo v Pankotu (v bližini Arada), kjer so leta 1909 ustanovili oddelek z 47
otroki s programom celodnevnega vzgojno-izobraževalnega dela. Zavzeti učitelji te
šole so menili, da je treba "cigansko vprašanje" rešiti v šoli. Šola je delovala le nekaj
let, ker je zaradi preselitve ciganskih družin ostala brez učencev. Med učenci je bila
šola priljubljena, saj so nekateri po preselitvi staršev obiskovali šolo, ne glede na
novo bivališče (7 - 8 km peš hoje) in kazni staršev.
Novejši poskus organizacije romske šole je bil v županiji Zala (v okrožju Nagy
Kanizse) v občini CSAP, in sicer leta 1973. Tu so ustanovili osnovno šolo (nižje
razrede) in dijaški dom za romske otroke. Za korak so se odločili zlasti zato, ker šole
z mešano populacijo (madžarski in romski otroci v istem razredu) v okraju Kanizsa
nišo dajale ustreznih rezultatov, in sicer zaradi neenakih izhodiščnih pogojev
šolajočih se otrok. Eksperiment v Csapu je bil zamišljen tako, da se bodo otroci

Romov šolali od - 4 razreda posebej. V tem' času naj bi presegli izhodiščno neenakost
in zaostajanje otrok. V višjih razredih osnovne šole pa naj bi se na podlagi doseženih
rezultatov, ponovno integrirali v skupne razrede z madžarskimi učenci.
Organizatorji
prednosti:

-

eksperimenta

so menili,

da šolanje v Csap-u

ima

naslednje

zagotavlja učila in oblačila,

-

izloča negativne vplive družine,

-

omogoéa mentalnohigienski razvoj,
zagotavlja redno obiskovanje šole,

-

preprečuje šolski osip,
že v nižjih razredih omogoča preseganje zaostajanja.

V šoli in internatu je bilo prostora za 60 otrok. Z veliko težavo so zbrali 49 otrok,
vendar se je njihovo število že v septembru znižalo na 4l, v oktobru pa doseglo
najnižjo točko 27 otrok. Število otrok se je osipalo ob odhodu domov ob koncu

tedna, mnogi med njimi se nikoli niso vrnili v šolo.
Šele po večletnem prizadevanju je šoli uspelo v začetku 80 let zagotoviti vračanje
učencev v šolo in internat.

,

61
Težave s katerimi so se srečevali učitelji in vzgojitelji otrok v šoli in internatu so
znane in podobne izkušnjam pridobljenih v drugih državah pri šolanju romskih
otrok.
V šoli in internatu v Csapu so pedagogi z velikim potrpljenjem navajali otroke
na red, higieno, na skrbno ravnanje z obleko, obutvijo, šolskimi potrebščinami in
igračami.
Posebne težave so imeli učitelji na področju intelektualne vzgoje otrok (otroci so
na tem področju zaostajali za vrstniki za 2 - 4 leta). Značilne so bile jezikovne težave,
pojmovno siromaštvo, težave v izražanju misli, težave pri oblikovanju stavkov,
skromna je bila sposobnost sprejemanja.
Ko so pedagogi preučevali vzroke za to stanje, so prihajali do zaključka, da poleg
vzgojne zanemarjenosti v času otroštva, ima pomemben delež tudi dejstvo, da se

matere za časa nosečnosti niso odrekle tobaku, alkoholu in nerednemu življenju.
»Nova okolje v šoli in v dijaškem domu je psihično zelo obremenjevalo otroke,
jezikovne težave (ob prihodu v šolo so komaj razumeli madžarski jezik) so dodatno

otežkočale položaj otrok. Otroci so zelo pogrešali domače, "veliko družino" na kar
so bili navajeni.
Socialni položaj družin katerih otroci so bili vključeni v eksperiment, je bil

izredno nizek. Mnogi so-prebivali v najtežjih

razmerah (šotori iz folij, "hiše"

zgrajene iz blata), brez zaposlitve, večina družin je prihajala v navzkrižje z zakoni.
Po desetih letih delovanja šole v Csapu se je socialna slika družin nekoliko izboljšala
kar se je odražalo tudi na šolanju otrok (manjša abstinenca od pouka, starši so

izgradili bolj pozitiven odnos do šole).
Po desetletnem delovanju šole in dijaškega doma ocenjujejo", da je ustanova

izbojevala svoj boj in se v praksi potrdila. Starši vrednotijo in spremljajo šolo, otroci
pa so vzljubili dijaški dom kot svoj drugi dom. Zaostajanja na številnih področjih
je šola zmanjšala ali celo odpravila. Rezultati prgejnna dela šole so opazni, ne le pri

otrocih temveč tudi v življenju romske družine. Šola je pri svojem delu izhajala iz
prepričanja, da mora pedagoško delo z otroki- Romi temeljiti na SKA
in
ljubezni, ne pa na predsodkih in kaznovanju.
Strokovna (in tudi ostala) javnost na Madžarskem nima enotnega stališča glede
šolanja romskih otrok. Srečujemo poglede, ki zagovarjajo posebne šole za romske

otroke, kakor tudi utemeljitve o integriranju otrok v redne šole. Zdi se, da je v teh
razpravah premalo pozornosti posvečeno vprašanju romskega jezika (mnogi
odklanjajo pouk v tem jeziku, zaradi različnih, med seboj se razlikujočih variant
romskega jezika, kakor tudi zaradi pomanjkanja učiteljev in učbenikov) in njihovi
kulturi.
Pričakujemo, da se bo v okviru najavljenega zakona o manjšinah na Madžarskem
izboljšal položaj Romov in hkrati s tem tudi stanje vzgoje in izobraževanja romskih
S.

Taisz Ferenc, Tiz év Csapiban, Az uton tovabb kell menni, Zalaegerszeg 1983, str. 69

62
otrok. Vendar za urejanje romske problematike ne bodo zadoščale napredne
zakonske rešitve. Potrebne bodo spremembe na področju vrednot in medsebojnih
odnosov. Nekatera znamenja namreč kažejo na naraščajočo nestrpnost in (rasno)
sovraštvo do Ciganov na Madžarskem. Upanje, da bi se cigansko vprašanje na
Madžarskem? rešilo, skladno z željo Ciganov (t. j., da bi postali organski del
madžarske družbe) je še daleč od uresničitve.
6.

A fajgyulolettol félnek, Magyar Nemzet, Budapest (4. 3. 1991, str.3)

O NEKATERIH PROBLEMIH ROMOV
NA MADZARSKEM
(Povzetek)

V prvem delu avtorica na kratko prikaže značilnosti (naselitev, jezik, socialno
stanje) Romov oziroma Ciganov (na Madžarskem je pretežno v rabi ta termin) na
Madžarskem, posebej v obmejnih županijah Žala in Vas. Prispevek opozarja, da so
bili v preteklosti Cigani izpostavljeni nasilni asimilaciji, hkrati pa je bil njihov
socialno družbeni položaj izredno slab.

Strukturne spremembe madžarske družbe so v zadnjih dveh letih (1989-1990)
omogočile le skromne rezultate na področju manjšinske politike. Premiki so nastali

le na področju intenzivnega samoorganiziranja (nastajanje manjšinskih interesnih
organizacij kot so Romski parlament, Phralipe, itd.) in na področju dodeljevanja
finančne podpore za delovanje ciganskih organizacij.
V drugem delu prispevka so opisana nekatera prizadevanja za vključevanje
Romov v vzgojnoizobraževalni proces (šola v Pankotu na začetku 20. stoletja in
novejši poskus organizacije romske šole v občini Csap, leta 1973).

PROBLEMS OF THE GYPSIES IN HUNGARY
(Summary)
The first part of the article gives a brief outline of certain characteristics
(settlement, language, social status) of Roma or Gypsies, as they are usually called,
in Hungary, with special regard to the border districts Zala and Vas. The article
points out, that Gypsies were exposed to forceful assimilation in the past. Besides,
their social status was highly unfavourable.

63
Structural changes of the Hungarian society in the last two years (1989-1990)
have paved the way for modest results in the field of minority policy. Changes
occurred in the field of intensive self-organization and in the field of allocation of
financial support to the Gypsy organizations. As a result, minority organizations of
interests, like the Gypsy Parliament and Phralipe, sprang up.
The second part of the article discusses certain efforts to include Gypsies in the
educational process. The school in Pankot from the beginning of the 20th century
anda more recent attempt to organize a Gypsy school in Csap in 1973 are just two
examples of such endeavours.

64

Vera Klopčič

PRAVNI POLOŽAJ ROMOV

Specifičnost položaja romske skupnosti se odraža tudi v urejanju
pravnega statusa, tako na mednarodni kot tudi na notranji ravni.

njenega

V zasnovi mednarodnopravnega varstva manjšin v času med obema vojnama so
se kot subjekt kolektivnih pravic uveljavile " tipične " narodne manjšine. V taki
zasnovi varstva, Romi kot skupina niso bili zajeti. Države niso določale njihovih
pravic z notranjo zakonodajo. Nasprotno, s pravnimi akti so omejevale pravice
Romov tako kot posameznikov kot tudi cele skupine, zlasti na področju omejevanja
pravice do gibanja.
Po drugi svetovni vojni se je sistem varstva manjšin izoblikoval v sklopu
človekovih pravic. Mednarodnopravno varstvo človekovih pravic, nediskriminacija
in možnosti nadzora mednarodne skupnosti nad uresničevanjem ravni človekovih
pravic so postala tista načela, ki so postopoma spreminjala razmerje med
posameznikom in državo, v cilju uresničevanja človekovih pravic.
V tem kontekstu sta za položaj Romov pomembni dve smeri, ki obvezujeta tudi
države v katerih Romi živijo.
-

Prva je v doslednem spoštovanju načel o prepovedi diskriminacije, ki temelji na

rasi, narodnostnem ali etničnem poreklu. Ti dokumenti zagotavljajo varstvo
tudi romski skupnosti kot skupnosti sposebnimi etničnimi (rasnimi) značilnostmi.

-

Druga izhaja iz celovitega spoštovanja človekovih pravic vsakega posameznika,
ne glede na raso, spol, vero, jezik, narodno ali etnično poreklo. To določilo o

pravicah posameznika vsebujejo vsi dokumenti s področja mednarodnopravnega
varstva človekovih pravic.
Prepoved diskriminacije upoštevajo vsi dokumenti OZN. S prepovedjo (pojem

zajema tudi etnično in narodnostno diskriminacijo) rasne diskriminacije se posebej
ukvarja Konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije.! Po tej konvenciji
pomeni

1.

izraz " rasna

diskriminacija"

kakršnokoli

razlikovanje,

izključevanje,

Človekove pravice, Zbirka temeljnih mednarodnih dokumentov, Ljubljana 1988, str. 6583

65
omejevanje ali dajanje prednosti na temelju rase, barve kože, narodnega porekla ali
etničnega izvora. (čl.1.1.).
Četrti člen te konvencije nalaga obveznost državam (strankam Konvencije), da
sprejme ukrepe za odpravo ščuvanja k diskriminaciji in širjenja idej o večvrednosti
ras. Zato morajo države razglasiti " za kaznivo dejanje slehernoširjanje idej, temelječih
na rasni večvrednosti ali rasnem sovraštvu, ščuvanje k rasni diskriminaciji" (4. člen,
točka a.). O sprejetih ukrepih so države dolžne poročati v periodičnih poročilih
CERD-u (Odbor za odpravo rasne diskriminacije).
Na tem mestu se ne moremo ukvarjati s celoto mednarodnopravnih dejavnosti
za odpravo diskriminacije. Omeniti pa je treba, da se težišče razpav pomika od
ukrepov, ki so nujni za zaščito posameznika pred diskriminacijo (v čemer lahko
rečemo, da je doseženo splošno soglasje), na vsebinske razprave o tem, kako
uresničiti proklamirano pravico narodov, ras, etničnih in narodnostnih skupin do

dejanske enakopravnosti.
Te kolektivne pravice tvorijo elemente načela samoodločbe
(1. člen obeh Paktov o človekovih pravicah) in pravice do razvoja.
Ravno pri zagotovitvi takih ekonomskih pogojev, ki naj spremenijo dejanske
razmere in ustvarijo pogoje za enakopravnost v uživanju zagotovljenih pravic,
prihaja do bistvenih razhajanj. Pravo pot za uresničitev zagotovljenih pravic bo
verjetno treba intenzivneje iskati v dialogu s prizadetimi oziroma ustvarjanju
pogojev za dialog in ne več v zgolj stopnjevanju enostranskega deklariranja in
naštevanja pravic.
Iz mednarodnopravnih dokumentov OZN ter dokumentov specializiranih agencij
(zlasti UNESCA) izhaja tudi zahteva, želja in priporočilo po odpravi predsodkov in
ustvarjanju pogojev sožitja med pripadniki različnih rasnih, narodnih etničnih in
jezikovnih skupnosti ?. To določajo zlasti naslednji dokumenti:
Konvencija Unesca o prepovedi diskriminacije v izobraževanju iz leta 1960,
Unescovo priporočilo o vzgoji in izobraževanju za mednarodno razumevanje,
sodelovanje in mir ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

Unescova

Deklaracija o temeljnih načelih glede prispevka množičnih občil h

krepitvi miru in mednarodnega razumevanja, k pospeševanju človekovih pravicin
k preprečevanju rasizma, apartheida in hujskanja k vojni, Deklaracija načel, po
katerih naj se med mladino pospešujejo ideali miru, vzajemnega spoštovanja in
razumevanja med narodi in Deklaracija o rasi in rasnih predsodkih.
Kot skupno značilnost vseh teh dokumentov > bi lahko navedli, da poskušajo

vsak na svojem specifičnem področju prispevati k ustvarjanju pogojev sožitja in
2.

O

celoti

jezikovnih.

mednarodnorpavnih

ravniopravnost",
3

zagotovil

o enakopravnosti

narodnostnih,

etničnih,

in verskih skupin glej npr. tekst "Nacionalna, etnička, rasna, jezička i vjerska
Aleksander Peleš, Zbornik "Jezik i rasizam", Sarajevo, 1976

Vsi navedeni dokumenti, razen Konvencije Unesca o odpravi diskriminacije
v izobraževanju,
so objavljani v slovenskem prevodu v že citiranem Zborniku "Človekove pravice",
Ljubljana, 1988

66
spoštovanja pravic za vse ljudi. Z odpravo predsodkov pa se v celoti ukvarja
" Deklaracija Unesca o rasi in rasnih predsodkov", ki je bila sprejeta v letu 1978.
V uvodnem delu je med drugim zapisano, da Generalna skupščina Unesca... "z
globoko zaskrbljenostjo ugotavlja, da rasizem, rasna diskriminacija, kolonializemin
apartheid še naprej prizadevajo svet v stalno spreminjajočih se oblikah...".
V Deklaraciji so opredeljene značilnosti rasizma, rasne diskriminacije in rasnih
predsodkov..." ki so zgodovinsko povezani z neenako porazdelitvijo moči in so se

še okrepili zaradi ekonomskih in socialnih razlik med posamezniki in skupinami"...
(člen 2, 3. odst.). Za odpravo takega stanja
morajo v okviru svojih pristojnosti ...
usreznih raziskav v naravoslovnih in
predsodkov in rasističnih stališč"... (člen
Deklaracija

apelira

na

pa deklaracija nalaga državam tudi:... "da
spodbuditi širjenje znanja in dognanj
družboslovnih vedah o vzrokih rasnih
6, 2. odst.).

"strokovnjake

naravoslovnih

in družbenih

ved

in

strokovnjake s področja kulture..., da se lotijo objektivnega, interdisci plinarnega
obnašanja in prakse;

vse države naj jih k temu spodbujajo" (člen 8. 2. odst.).

Deklaracija o rasi in rasnih predsodkih pa je pomembna tudi zaradi tega, ker je
zaenkrat edini univerzalni mednarodnopravni dokument, v katerem je zapisana
pravica posaznika in skupine, da se razlikuje od drugih. (člen 1. 2. odst.)".
V preambuli Deklaracije (dvanjsta alinea) je zapisano, da generalna konferenca
Unesca z globoko zaskrbljenostjo ugotavlja, "da rasizem, rasna diskriminacija,

kolonalizem in apartheid še naprej prizadevajo svet v stalno spreminjajočih se,
oblikah kot rezultat obstoja zakonskih določb in vladnih ter upravnih praks, ki so
v nasprotju z načeli človekovih pravic, in kot posledica obstoja političnih in
socialnih struktur in razmerij ter nazorov, ki jih označujeta nepravičnost in prezir
do ljudi, in ki vodijo k izključevanju, poniževanju in izkoriščanju ali k prisilni
asimilaciji pripadnikov skupin, ki so v neugodnem položaju."
Po svojem bistvu je ta dokument relevanten za romsko skupnost, kjerkoli živi.

Ne glede na razvoj in napredek pri spoštovanju človekovih pravic kot celote v
posamezni državi, ostajajo Romi v večini držav na obrobju družbenega življenja,
"kot skupina v neugodnem položaju".

Na specifičnost oblikovanja zavesti Romov kot posebne etnične skupnosti pa
kaže tudi dejstvo, da so se Romi organizirali kot etnično skupnost na univerzalni

ravni, kar se je izkazalo v sklicu svetovnega kongresa Romov. Prvi kongres Romov
je bil v Londonu 1071. leta, drugi v Ženevi 1978 in tretji v Gottingenu 1981. leta.
Zadnji kongres je bil leta 1988 v Kolnu. Svetovni kongres Romov oziroma
4

Člen 1,2. odst. : "Vsi posamezniki in skupine imajo pravico, da se razlikujejo od drugih,
da se štejejo za drugačne od drugih in da jim drugi to priznavajo. Vendar pa različnost v

načinu življenja in pravica, razlikovati se od drugih, v nobenem primeru ne smeta služiti

kot pretveza za rasne predsodke in ne smeta opravičevati pravno določene ali dejanske
diskriminacijske prakse, niti ne smeta utemeljevati apartheida, ki je najhujša oblika
rasizma.

67
mednarodno združenje Romov ( International Romani Union) kot organizacija ima
tudi status posvetovalne organizacije ECOSOC-a in UNESCO.a. Torej ima tudi v
mednarodnem merilu priznavanje etničnih posebnosti Romov svojo specifiko, saj
je mednarodna skupnost bolj pripravljena sprejeti Rome kot etnično skupnost na
univerzalni ravni in jim priznati etnične značilnosti, kot pa je to pripravljenost
dosedaj izkazala večina držav v katerih Romi živijo, v svoji notranji zakonodaji in
obravnavi Romov.
Združenje je oblikovalo poseben odbor za sodelovanje in pripravo gradiv in
predlogov za Konferenco o Evropski varnosti in sodelovanju. Na ta način je v
predlogih mednarodnega združenja Romov, prisotno mnenje samih Romov tudi v
obravnavi bodoče ureditve Evrope. Predlogi združenja Romov se nanašajo zlasti na:
ustrezno poimenovanje romske skupnosti kot "Romanies, Romani" (angl.), odpravi
predsodkov zoper romsko skupnost in izboljšanju socialnih pogojev v katerih Romi
živijo. Konkretno predlagajo priznanje statusa narodne manjšine
v vseh državah, ki
so zajete v okviru KEVS-a, izboljšanje in spoštovanje pravic Romov v skladu z
mednarodnimi dokumenti, nadalnje proučevanje romskega vprašanja, kot specifične
manjšine, ki živi raztreseno v vseh ržavah, ki so zajete v KEVS-u in so torej upravičeni
do zagotovitve ustreznih ukrepov za ohranjanje etničnih, kulturnih in političnih
pravic v okviru novo nastajajočega skupnega pravnega sistema v okviru KEVS-a.
Zato mednarodno združenje Romov priporoča, naj "države in izvršna telesa
sodelujočih držav storijo učinkovite ukrepe zoper diskriminacijo, ksenofobijo in vse

oblike propagande, ki vzbujajo sovraštvo in nasilje zoper Rome kot posameznikeali
skupine". Za dosego tega cilja priporočajo razširjanje informacij, ki naj prispevajo
k odpravi negativnih stereotipov o Romih, ter sprejmejo sklepe in uradna stališča ter
ustrezne konkretne ukrepe zoper ekstremiste, ki delujejo zoper manjšino. Še posebej
opozarjajo na nujnost preiskave o nasilju zoper Rome na Kosovu na Češkem in v
Bukarešti, ter na potrebo po zagotovitvi pravice do naselitve, pravne varnosti in
zaščite kulturnih pravic za posamezne skupine Romov, ki so bili prisiljeni zapustiti

državo. in potujejo na primer iz Jugoslavije v Italijo, Francijo, Belgijo in Zahodno

Nemčijo, zaradi neugodnih pogojev življenja. Zavzemajo se za čimtvornejše
sodelovanje mednarodnega združenja Romov pri delovanju konference o evropski
varnosti in sodelovanju.š
V

sedanjem

razvoju

političnih

odnosov

v Evropi,

so se znašli v

položaju zlasti Romi iz Vzhodne Evrope, na kar opozarjajo tudi s

Ravn

NA

mednarodnega združenja Romov (glej prilogo 1). V okviru sea
PRE
LA
teles, se ob obravnavi človekovih pravic kot celote in pravic manjšin postaV')

vprašanje ureditve pravic Romov, kot specifično vprašanje.
S

Izhodišča in cilje naštete v tekstu smo povzeli po gradivu

"Predlogi

delegacije mednarodnega

združenja Romov za

združenja Romov

oe

gate KEVSA',

ki sta ga

t Situation of the

pripravila
Nicolae Georghe
Pama throughout
in Katrin
the World",
Seer ecaghe
ki sta gaReemtsma,
in an Hancock, za 47
pripravila ter JE
$
zasedanje Komisije

6

za človekove pravice, 2S. februar |

ene

Dokumente Evropskega Sveta navedene v prilogi IV (str. PRIR JANE
v celoti objavljamo v gradivu št. Il

publikacije

68
O položaju Romov v državah članicah Sveta Evrope govori publikacija Gypsies

and Travellers, ki je izšla v Strasbourgu leta 1987." Razprava v novejšem času pa se
na evropski ravni vse bolj osredotoča na vprašanja zaščite romske skupnosti kot
celote, ne glede na državne meje. Zaščito potujočih Romov in beguncev, ki so
zapustili državo, katere državljani so, narekujejo aktualni dogodki. To vprašanje je
aktualno tako za tiste, ki snujejo nove pravne dokumente, kot tudi za tiste, ki se
ukvarjajo z reševanjem konkretnih, zlasti socialnih problemov Romov.
Še posebej pa je vprašanje celovite zaščite Romov na evropski ravni pomembno
za same Rome. V okviru KEVS-a Rome posebej omenja člen 40 v 3. poglavju
zaključnega dokumenta Konference v Kobenhavnu (5. do 29. junij 1990), ki pravi:
"Sodelujoče države jasno in nedvoumno
obsojajo totalitarizem, rasno in etnično

sovraštvo, anti-semitizem, ksenofobijo in diskriminacijo zoper kogarkoli kot tudi
zatiranje na verski in ideološki osnovi. V tem kontekstu, sodelujoče države
pripoznavajo poseben problem Romov (Ciganov). Izražajo čvrsto odločenost, da
okrepijo napore za odpravo teh fenomenov, v katerikoli obliki in kjekoli..."
V osnutku listine o regionalnih in manjšinskih jezikih (Strasbourg, 3. april 1991,
CAHLR

(91) 6

je v členu 1 točka d) zapisano: "

izraz neteritorialni jeziki pomeni

jezike, ki jih uporabljajo državljani
te države, ki se razlikuje od jezika ali jezikov, ki
ga uporablja preostali del prebivalstva države, ki kljub temu, da se tradicionalno
uporablja na področju države, ne more biti lociran na določeno posamezno
območje". Predvidena zaščita regionalnih in manjšinskih jezikov naj se ustrezno
prilagodi tudi za zaščito neteritorialnih jezikov. ( člen 5, točka 3).
Vsebinsko bo tem iztočnicam slediti tudi pri zakonskem urejanju na notranji
ravni. Specifičnost položaja romske skupnosti zahteva smiselno prilagajanje ukrepov,
ki so predvideni za varstvo italijanske in madžarske narodne manjšine. Bistveno je,

da bo pravno varstvo zagotavljalo obstoj in razvoj etničnih posebnosti Romov, ob
podpori družbe in sodelovanju samih Romov. Mednarodni dokumenti, sprejeti na
univerzalni in regionalni ravni nalagajo večinski skupnosti odgovornost za

preprečevanje diskriminacije, za odpravo predsodkov in spoštovanje različnosti te
etnične skupine.
Izkušnje iz drugih držav ter dosedaj opravljeno delo mednarodnega združenja
Romov in njihovi predlogi za Konferenco o evropski varnosti in sodelovanju so
lahko pri tem dragocen napotek, saj kažejo na splošne značilnosti obravnave
romskega vprašanja. Dosežena podpora prizadevanjem mednarodnega združenja
Romov, ki je bila dosedaj izražena v delu Konference o evropski varnosti in
sodelovanju pa pomeni vzpodbudo
za nadaljnje prizadevanje za priznanje etničnih
značilnosti in varstvo romske skupnosti na celotnem evropskem prostoru.

69

PRAVNI POLOZAJ ROMOV
(Povzetek)
Specifičnost položaja romske skupnosti se odraža tudi v urejanju
pravnega statusa, tako na mednarodni kot tudi na notranji ravni.

njenega

Po drugi svetovni vojni se je sistem varstva manjšin izoblikoval v sklopu
človekovih pravic. Mednarodnopravno varstvo človekovih pravic, nediskriminacija
in možnost nadzora mednarodne skupnosti nad uresničevanjem ravni človekovih
pravic so postala tista načela, ki so postopoma spreminjala razmerje med
posameznikom in državo, v cilju uresničevanja človekovih pravic.
V tem kontekstu sta za položaj Romov pomembni
države, v katerih Romi živijo.

dve smeri, ki obvezujeta tudi

Prva je v doslednem spoštovanju načel o prepovedi diskriminacije, ki temelji na
rasi, narodnostnem ali etničnem poreklu (zlasti Konvencija o preprečevanju in
kaznovanju zločina genocida in Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne
diskriminacije), Ti dokumenti zagotavljajo varstvo tudi romski skupnosti kot '
skupnosti s posebnimi etničnimi (rasnimi) značilnostmi.
Druga izhaja iz celovitega spoštovanja človekovih pravic vsakega posameznika,
ne glede na raso, spol, jezik, vero in narodnostno ali etnično poreklo. To določilo

o pravicah posameznika vsebujejo vsi dokumenti s področja mednarodnopravnega
varstva človekovih pravic.
Iz mednarodnopravnih dokumentov OZN ter dokumentov specializiranih agencij
(zlasti UNESCA) izhaja tudi zahteva, želja in priporočilo po odpravi predsodkov in

ustvarjanju pogojev sožitja med pripadniki različnih rasnih, narodnih, etničnih in
jezikovnih skupnosti.

LEGAL STATUS OF ROMA
(Summary)

(GYPSIES)

Specificity of the status of Romany community is, among other things, also

reflected in regulation of its legal status on international as well as on the state or
republic level.
After the Second World War, the system of protection of minorities was created

within the complex of human rights. International protection of human rights,

70
non-discrimination and supervision of the international community over exercising
of human rights in individual countries, are the very principles that have gradually
been changing relation between an individual and a state towards more efficient
exercising of human rights.
Two guidelines, obligating the states, in which Roma (Gypsies) live, are especially
significant in this context.
The first guideline is consistent adherence to the principles of prohibition of
discrimination on the basis of race and national or ethnic origin. The most
significant documents concerning these principles are the Convention on prevention
and punishment of the crime of genocide and the International convention on
abolition of all forms of racial discrimination. These documents ensure protection
to the Romany community as a commmnity with specific ethnic (racial)
characteristics.
The second guideline proceeds from the all-embracing regard of the human
rights of each individual, irrespective of his race, gender, language, religion and
ethnic origin. The provision on the rights of individual is included in all the
documents from the field of the international protection of human rights.
The demand, request and recommendation for abolishment of prejudices and
for creating of favourable conditions for co-existence between members of different
racial, ethnicand linguistic communities, derives from the international documents
of OUN and of certain specialized agencies (especially UNESCO).

Priloga 1
Porocilo koordinacijskega odbora Romskega etnicnega
združenja iz Romunije

SITUATION
conflicts

between the Rromani and themembers of local communities

1.

REGHIN - district Mures, January 1990. Damagesi. 2 houses were destroyed.
Romanians and Maghiars Locals envolved.

2.

LUNGA -district Covansa, 12 February 1990. Damages: 3 houses were set in fire,
3 houses were destroyed, 4 dead persons. Maghiar Locals envolved.

3.

TURU

LUNG -

destroyed and

district Satu Mare, February 1990 Damages:
families moved temporarely to Satu Mare

Houses were

71
TIRGU MURES - district Mures, 16 of March 1990. Damages: 22 Rromanies were
arrested, 11 condemned,

7 are

arrested. Mahiar Locals envolved

SEICA MARE - district Sibiu, April 1990 Damages, 8 flats devastated, 7 Rromanies
arrested
SALSIG, district Maramures, 15 April (Easter day)

LIBOTIN, district Maramures, May 1990: 25 families were amested because they
claimed field.
Bucarest - 14-15 June 1990 Damages Devastated houses, many persons were
beaten and/or arrested
CUZA - VODA, village Castelu, district Constanta, July 1990 Damages: Tents
and carts set in fire, devastated houses, 50 families were dropped out the village

10. HUEDIN,

district CLUj

, August

1990 Damages: The Rromani

quarter was

attacked
il. MIHAIL KOGALNICEANU district Constanta, October 1990, Damages: 34
houses set in fire, 88 destroyed houses, 45 dropped out families not allowed i in
the locality, Romanian and Aromanian Locals envolved
12. SARULESTI, district Ilfov, May 26, 1990
13. CILNIC, district Alba Iulia
14. SIBIU, October 12 - 13

72

Mladen Tancer

POMANJKLJIVA JEZIKOVNA KULTURA
OTROK ROMOV ZMANJŠUJE NJIHOVO
ŠOLSKO USPEŠNOST
Razmišljati ošolski uspešnosti otrok Romov, ki so vključeni v slovensko osnovno
šolo, pomeni

razmišljati o človeških usodah domala tisoč mladih Romov, ki letno

bolj ali manj redno obiskujejo pouk in druge oblike šolskega dela. Njihov prvi šolski
dan in stiks šolo nima svečanega obeležja, kakor za veliko večino drugih prvošolcev
in slovesa s šolo ne doživljajo svečano in stisnjenih sre. Njihovo šolsko življenje ima
praviloma druge tirnice.
Uveljavljanje vzgoje in izobraževanja pri nas temelji na Splošni deklaraciji o
človekovih pravicah, ki jo je že leta 1948 sprejela Generalna skupščina Združenih
narodov, a Jugoslavija kot članica te svetovne skupnosti se je zavezala, da jo bo
spoštovala in dosledno uveljavljala na matičnem ozemlju, na mednarodnih listinah,
ki govore o pravicah in zaščiti otrok, na obeh ustavah (republiška, zvezna) ter na
zakonskih predpisih, ki normativno urejajo vzgojo in izobraževanje v Republiki
Sloveniji.
Sprejeti temeljni dokumenti zavezujejo slovensko samostojno družbenopolitično
skupnost, da poskrbi in skrbi za dosledno izvajanje vključevanja otrok v redni
vzgojni in izobraževalni proces na vsem slovenskem ozemlju. Z dopolnilnimi
zakonskimi predpisi pa je zagotovljeno tudi dvojezično in manjšinsko šolstvo, s
čemer se uspešno rešujejo vprašanja legitimne vzgoje in izobraževanja otrok na
narodnostno mešanih področjih v Prekmurju in na Koprskem.

Vse doslej pa šolsko-prosvetni politiki pri nas ni uspelo zakonsko vskladiti,
smiselno urediti, uveljaviti in v duhu mednarodnih konvencij o vzgoji in
izobraževanju zagotoviti učinkovite predšolske vzgoje in obveznega osnovnošolskega
izobraževanja otrok Romov.
Medlost, zavlačevanje in neprincipielna stališča odgovornih republiških teles
(oblastnih in drugih) do tega občutljivega etničnega vprašanja jasno kažejo na
kršenje že omenjenih mednarodnih in naših dokumentov, ki implicitno zavezujejo
in hkrati nalagajo posebno družbeno skrb za reševanje tako specifičnega vprašanja.
A vprašanje vzgoje in izobraževanja otrok v slovenskem prostoru živečih Romov je
specifično vprašanje, ki se mu slovenska družbena in politična skupnost ne moreta
in ne smeta izogniti. Dejstvo je, da v naši republiki živi nad šest tisoč stalno
naseljenih Romov, torej staroselcev, a v zadnjih dveh desetletjih so prisotna
migracijska priseljevanja Romov iz drugih delov Jugoslavije v slovenski prostor.

73
Uresničevanje doslej veljavnega in uradno predpisanega Zakona o osnovni šoli
terja od vseh subjektov na šolsko-prosvetnem področju, da dobro preučijo rešitve,
ki bi najoptimalneje omogočile vzgojo in izobraževanje otrok Romov, sicer ostajamo
zgolj na ravni deklariranega. Na naše pomanjkljivosti smo bili že opozorjeni s strani
sveta evropske skupnosti, ki posveča prav v zadnjem desetletju veliko pozornosti
manjšinskemu šolstvu, še posebej šolstvu etničnih skupnosti v nekaterih evropskih
a
državah.
V zadnjih nekaj letih smo tudi v slovenskem prostoru namenili nekaj več
pozornosti romski problematiki. Ohrabrujoče je, da je romska problematika že
predrla ovoj anonimnosti, o čemer dovolj zgovorno kaže slovensko posvetovanje o
drugačnosti otrok v šoli (1987), prisotnost romske problematike na posvetu ob 30letnici enotne osnovne šole (1988), na posvetu o komunikaciji in jezikovni kulturi
v šoli (1990) in v javni razpravi o slovenski ustavi (1990). Vse to naj ne simbolizira
le ene lastovke, ki ne prinaša pomladi, pomeni naj zavesten družben premik in
konstanto trajnega in uspešnega reševanja in razreševanja vzgoje in izobraževanja
otrok Romov, ki imajo stalno domovanje v Republiki Sloveniji.

II.
Razmišljanja o mnogih problemih, ki jih odpira vključevanje romskih otrok v
vzgojno-izobraževalni proces, nas po svoji naravnosti vodijo v široka področja, v
njih se prepletajo mnoge sestavine sociološke, psihološke, pedagoške, kulturološke
in druge narave. Predaleč bi nas vodila vsa ta razmišljanja, ki jim ni kraja, presegala
pa bi tudi naš okvir.
Zato se tokrat pomudimo le pri vprašanju jezika, ki predstavlja praviloma za

veliko večino romskih otrok ob njihovem vstopu v osnovno šolo in kasneje skozi
areno vseh šolskih let skoraj domala redno nepremostljivo oviro. Le redki so romski
učenci, ki jim šolski občevalni jezik (slovenski jezik) ni bolj ali manj grenil šolskega

življenja in ki

jim ni zapiral napredovanja v višje razrede. V vseh letnih poročilih

osnovnih šol z romskimi učenci beremo o hudem jezikovnem deficitu teh učencev,
ki je skoraj redno podstat neuspešnosti še v nekaterih drugih učnih predmetih.
Problematika

jezika v vzgoji

in izobraževanju

je polivalentna,

a jo učenci

doživljajo kot učni jezik in kot učni predmet. Romski učenci so s slovenščino kot
"uradnim" šolskim jezikom nujnov podrejenem položaju in se morajo mnogo bolj
truditi, da bi premagali to oviro, ali jo vsaj do neke mere omilili. Slovenski jezik
povzroča določene težave mnogim učenecem od prvega in zadnjega osnovnošolskega

razreda, čeprav jim je slovenščina jezik okolja. Tem razumljiveje je, da zahteva od
romskega otroka podvojenih naporov in mu že od samega začetka obeta skromno
uspešnost in nezanesljivost v šolskem napredovanju.

Govor je fenomen, ki vključuje sposobnosti in posega v celost, vrstno pogojenih
dejavnikov, ki jih otrok pridobi v stiku z družbenim okoljem. Otrok se govora uči

V procesu interakcije med prirojenimi jezikovnimi

dispozicijami in govornimi

-spodbudami okolja. Le-te pa so za romskega otroka sila skromne in močno obarvane

74
s subkulturnimi prvinami. Starši teh otrok so v glavnem slabo pismeni,
posebej velja za matere, s katerimi otroci preživljajo največ časa.
V

obsežni

raziskavi

o učencih

Romih

v občini

Murska

Sobota

kar še

(1989)

smo

ugotovili, da je imelo 361 učencev Romom 13% očetov in 28% mater brez osnovne
šole, kar praktično pomeni popolno nepismenost. Z nepopolno osnovno šolo (s
povprečjem 3 - 4 razrede!) je bilo 73% očetov in 67% mater. S popolno osnovnošolo
je bilo prvih 5%, drugih skoraj 3%. V 46 primerih (12,8%) sta bila oba starša
popolnoma brez šol in v 4 primerih (1,1%) sta oba starša imela popolno osnovno
šolo. Tu velja poudariti, da je v drugih okoljih, kjer živijo strnjeno Romi še slabše,
saj v občini Murska Sobota že dobrih 25 let posvečajo vzgoji in izobraževanju otrok
Romov posebno skrb in pozornost, zato so dosežki tudi precej boljši od drugih.
Tudi kulturni standard romskih družin je zelo nizek, saj razen radia in televizije
drugih kulturnih dobrin ne premorejo. V omenjeni raziskavi smo ugotovili, da je
radio imelo 75% družin in televizijo 62%, a na tisk (Vestnik, Večer) jih je bilo
naročenih 10,6%. Nizka kulturna osveščenost staršev se je v podaljšku manifestirala
tudi pri romskih učencih v šoli. Iz raziskave povzemamo, da jih je bilo na Cicibana
naročenih 24%, Pionirja 1,5%, Pionirski list 3,6% in na Kurirčka 6,4%.
Vse do vstopa v predšolsko ustanovo se romski otrok praviloma ne srečuje s
problemom jezikovnega sporazumevanja, saj s svojimi vrstniki dodobra obvlada
govorno sporazumevanje, z drugimi, ki njegovega govora ne razumejo pa tako nima
stikov. Prav taka trdna jezikovna izoliranost narekuje dovolj zgodnjo vključitev
romskih otrok v predšolsko vzgojnovarstveno ustanovo, s čimer bi ublažili otrokov
jezikovni deficit in omilili jezikovne težave pri vstopu v šolo.
Vzgojiteljice v predšolskih ustanovah in učiteljice v nižjih razredih osnovne šole
permanentno ugotavljajo, da imajo romski otroci minimalno besedišče (vokabular),
kar jih močno ovira pri naravnem vključevanju v vzgojnoizobraževalno delo. Po

jezikovnem kriteriju so v pasivnem položaju, nimajo pa nikakršnih možnosti, da bi
v svojem materinem jeziku prepričali učitelje in druge učence, vrstnike, o svojem

znanju. Mnogim mladim Romom je slovenski jezik tuja govorica in jim je mnogo
zahtevnejši od pogovornega jezika okolja. V to nas prepriča podatčk iz že omenjene
raziskave:

77%

očetov

in 80%

mater so po narodnosti

Romi,

za Slovence

se je

opredelilo 14% očetov oziroma 17% mater. Tu pač ni mogoče pričakovati
naklonjenosti in skrbi jezikovni vzgoji, še najmanj skrbi slovenskemu jeziku. Ta
veriga nezaupanja v jezikovno sposobnost romskih otrok se ne prekinja in jih
usodno

spremlja

skozi

vsa šolska

leta. Zelo

redki

so učenci,

ki se znebijo

tega

kompleksa in premagajo jezikovne ovire do tiste stopnje, ki jih izenačuje z vrstniki
v razredu in na šoli.

Pouk je dvosmerna komunikacija med učenci in učiteljem. Tvorno lahko vanj
posegajo le tisti učenci, ki imajo razvito jezikovno kulturo. Tu pa je romski učenec
v hudo neugodnem položaju in je tako lahko le redko v neposrednem

komunikativnem odnosu z učiteljem. Skromen besedni zaklad in šibka jezikovna
izraznost mu preprečujeta sproščeno vstopanje v pogovor. Še več, romski otrok je
tudi v odprtem dialogu le redko uspešen, ker ga najčešče pri tem ovira njegovo
skromno besedišče slovenskega jezika.

75
Otrokov govorni razvoj in bogastvo jezikovnega zaklada ugotavljamozustreznimi
testi. Zaenkrat

še ne premoremo

takih, s katerimi

bi

ustrezno izmerili

ugotavljali jezikovno razvitost romskih otrok v Sloveniji. Z uporabo

oziroma

veljavnih

standardiziranih tekstov za ugotavljanje šolske zrelosti in učnega napredovanja
slovenskih šolarjev pa lahko že v naprej pričakujemo zelo slabe dosežke v merjenjih
romskih učencev s temi instrumentariji in hudo nerealno podobo. Zato je nesmiselno
uporabljati instrumentarij, ki v ničemer ne upošteva specifičnosti in jezikovne
depremiranosti teh otrok.
Spomnimo še na dejstvo, da v sedaj veljavnem sistemu vrednotenja šolske
uspešnosti prevladuje in kraljuje verbalno ugotavljanje učne uspešnosti, kar dodatno
močno poslabšuje položaj jezikovno nebogljenih in šibkih učencev. Mednje pa sodi
večina romskih učencev.

Če je učitelj "dosleden" in ni pripravljen omogočiti romskemu otroku oziroma
učencu vprašanja "svojega inventarja", npr. pri SND, ko obravnavajo družino,
starše, praznike, domače okolje ipd. mu je odvzeta vsakršna možnost, da bi izhajal
iz znanega, bližnjega, domačijskega in se postopno, z učiteljevo pomočjo spuščal v
širši družbeni prostor, ki mu je še tuj, manj razumljiv a morda mikaven. ln obratno,
če vse to omogočimo romskemu otroku, mu damo priložnost, da pokaže svoje
znanje in razumevanje, da nas prepriča o tem, kako zna opazovati in vzročno posledično povezovati pojavev naravi in odnose v družbi. Učitelj in učenci - vrstniki
v razredu temu učencu - Romu nalep in kulturen način pomagajo razvijati pravilno
jezikovno izražanje, ga usmerjajo k pravilnemu oblikovanju povedi ter s tem
odpravljajo njegovo hendikepiranost in zavrtost. Če pri svojem vzgojno izobraževalnem delu tako ravnamo, osvobajamo učence strahu in bojazni, da bodo
naredili napako in doživeli neuspeh. To pa je temeljno spoznanje, ki je kažipot pri
vzpostavljanju odnosov medučenci in učitelji pri njihovem šolskem sporazumevanju.
Da ne bomo ostajali zgolj na ravni splošnega ugotavljanja, si pomagajmo znekaj
podatki iz že omenjene raziskave o (ne) uspešnosti 361 romskih učencev pri
slovenskem jeziku, ki so v šolskem letu 1986/87 obiskovali osnovne šole v občini

Murska Sobota. Z oceno "odlično" iz slovenskega jezika so bili ob koncu leta
ocenjeni 4 romski učenci (1%), "prav dobro" ocenjenih je bilo 5%, z oceno "dobro"
ocenjenih je bilo 5%, z oceno "dobro" 18%, "zadostnih" je bilo 49%, "nezadostnih"
22% in 4% "neocenjenih". V vseh letih šolanja je bilo brez negative ocene iz

slovenskega jezika ob koncu šolskega leta 48% romskih učencev, 64% jih je imelo
ob koncu leta oceno "zadostno", 27% oceno "dobro", 7% oceno "pravdobro", 2%
pa je bilo ocenjenih z oceno "odlično".

Veliko nam povedo podatki o negativno ocenjenih romskih učencih. Učencev,
ki so imeli ob koncu šolskega leta negativno oceno iz slovenskega jezika enkrat, je
bilo 25%. Dvakrat jih je imelo negativno letno oceno 15%, trikrat 6%, štirikrat 5%,
petkrat 1%, en učenec pa je prejel ob koncu šolskega leta neagtivno oceno iz
slovenskega jezika celo šestkrat. 4% romskih učencev je bilo ob koncu leta
neocenjenih, med njimi nekateri po večkrat.
Predaleč bi nas vodila podrobnejša členitev, dasi bi bila nadvse zanimiva in tudi
za šolsko-prosvetno politiko koristna. Že samo podatek, da so bili le 3 romski učenci
vselej ocenjeni z oceno "odlično", 23 učencev pa vselej z oceno "nezadostno".

76
Pri vsem tem je seveda nezanemarljiv pomislek o ocenjevalnih kriterijih na
posameznih osnovnih šolah, še zlasti pri posameznih učiteljih. To pa je že druga
stran vprašanja, ki ne sodi strogo v naš kontekst. Ob koncu velja poudariti še misel,
da je pomanjkljivo znanje slovenskega jezika kot hendikep delovalo tudi pri drugih
učnih predmetih, še posebej tistih z reprodukcijskim znanjem.
Pri podrobni členitvi neuspešnosti romskih otrok v osnovni šoli se vračamo
vselej na izhodiščno ugotovitev: jezik (slovenski!) je za učence prva in največja ovira
pri sprejemanju in razumevanju vzgojno-izobraževalnih
vsebin. Jezikovno
sporazumevanje kot temeljna sestavina in način učnega dela v sodobni šoli
neizprosno pritiska na romskega otroka ter ga - hote ali nehote - potiska na obrobje,
kjer so pasivni učenci, ki ne zmorejo uspešnega šolskega dialoga. Beda, pauperizacija
in življenje na družbeni margini si podajajo roko sšolsko margino romskih učencev.
To sosledje bo potrebno nujno preseči, prekiniti in spoznati pravi izhod: da le
izobraženi otroci Romov bodo sposobni spreminjati svet v katerem živijo!

POMANJKLJIVA JEZIKOVNA KULTURA OTROK ROMOV
ZMANJŠUJE NJIHOVO ŠOLSKO USPEŠNOST
(Povzetek)

Avtor ugotavlja, da sprejeti temeljni dokumenti zavezujejo slovensko samostojno

družbenopolitično skupnost, da poskrbi za dosledno izvajanje vključevanja otrokv
redni vzgojni in izobraževalni proces na vsem slovenskem ozemlju. Vse doslej pa

šolsko-prosvetni politiki pri nas ni uspelo uskladiti, smiselno urediti in poiskati
najprimernejše oblike zagotavljanja učinkovite predšolske vzgoje in obveznega
osnovnošolskega izobraževanja otrok Romov.
V razmišljanjih o mnogih problemih,
ki jih odpira vključevanje romskih otrok v vzgojno izobraževalni proces, se prepletajo
mnoge sestavine sociološke, psihološke, pedagoške in kulturološke narave. Avtor se
v prispevku osredotoča na vprašanja jezika, ki praviloma predstavlja skoraj
nepremostljivo oviro za veliko večino romskih otrokob njihovem vstopu v osnovno

šolo in kasneje. Le redki so romski učenci, ki jim šolski občevalni jezik (slovenski)
ni bolj ali manj grenil šolskega življenja in jim zapiral napredovanje v višje razrede.
Jezikovno sporazumevanje kot temeljna sestavina in način dela v sodobni šoli
pritiska na romskega otroka ter ga hote ali nehote potiska na obrobje. Življenje
romske skupnosti na margini družbe si podaja roko s šolsko margino romskih
učencev. Le izobraženi otroci Romov pa bodo sposobni spremeniti svet, v katerem
živijo.

77

DEFICIENT LANGUAGE CULTURE OF THE ROMANY
CHILDREN HAS A NEGATIVE IMPACT UPON THEIR
SCHOOL SUCCESS
(Summary)
The author has ascertained, that the adopted basic documents obligate the
independent Slovene state to provide for the consistent participating of Romany
children in the regular educational process in the entire Slovene territory. However,
the educational policy has so far not been able to arrange for the most suitable form
of efficient pre-school education and obligatory elementary schooling of the
Romany children. The incorporation of these children into the educational process
is a complex and problematic task, in which different sociological, psychological,
pedagogical and cultural components are intertwined. The article is focussed upon
the

issues

of

language,

which,

as

a rule,

represents

the

greatest

and

almost

insurmountable obstacle for most of the Romany children in their entire process of
schooling. The children, whose school years were not embittered by the official
language of communication and who were able to make progress despite the
insufficient command of the Slovene language, are very scarce. Language
communication as a basic method of teaching in contemporary school system is a
source

of frustration

for Romany

children.

Moreover,

it contributes

to their

marginal status in society. The marginal status of the Romany pupils coincides with
the status of the entire community, which lives on the margin of society. The society

should be aware of the fact, that only educated Romany children will someday be
able to change the world they live in.

-

78

Jože Zadravec

DEMOGRAFSKA IN SOCIALNA PODOBA
ROMOV V SLOVENIJI

Statistični kazalci
Romi so se začeli stalno naseljevati v.naših krajih v 17.in 18. stoletju. V Sloveniji

se jih je stalno naselilo manj kot v drugih republikah. Najbolj pogosto so se
naseljevali:
-

ob državni meji z Avstrijo in Madžarsko,
v bližini večjih mest (Murska Sobota, Lendava);
ob reki Lendavi, potokih, gramoznicah;
na obrobjih vasi in naselij;
v zavetju gozdov;
raje so se naselili v vaseh, kjer so živeli Židje;
prednost so dajali versko mešanim vasem;
izogibali so se izrazito katoliških vasi;

- izogibali so se vasi, kjer je bila vojska ali policija;
Nato so se začeli hitro množiti; preživljali so se s prosjačenjem, zdravljenjem ter
s priložnostnimi poklici, ki so jim zagotavljali obstoj. Še danes nekateri ne razumejo,

da so se Romi lahko obdržali vse do danes, da niso izumrli, čeprav jim pripisujejo
nekatera negativna obeležja:
- populsčijska

maloštevilnost;

- prostorska omejenost;
- brezdržavnost:

- šibka gospodarska zasnova;
- nerazvita in primitivna družbena struktura;
- družbena nedinamičnost;

- šibke družbene vezi, posebno novejše, so maloštevilne, tiste pa, ki se uveljavljajo,
so izredno trajne in trdne;
- brezosebni stiki med Romi v posameznih izolatih;

79
- Romi se redko naslanjajo drug na drugega;
- eden drugemu redko pomagajo, razen v nesreči in bolezni;
- nimajo se radi;
- nimajo enotne vere;

-

nimajo enotnega jezika;
nimajo materinega jezika;
nimajo svoje pisave;
izgubili so svoje etnične oblike;
obseg poklicev je omejen;

- izoliranost, omejen

stik s svetom;

- pomik na družbeno margino.
V Sloveniji imamo tri skupine Romov:
- prekmurske,
- dolenjske,

- gorenjske,
Leta 1979 je živelo v Sloveniji 4.441 Romov, od tega v Prekmurju 2.612. Leta
1982 je živelo v Sloveniji 4.535 Romov; Romi živijo v 10 slovenskih občinah.
Predstavljali so 0,23% slovenskega prebivalstva. Živeli so v 876 družinah in 102
naseljih. Romska družina je štela 5,2 člana. Moških je bilo nekaj več kot žensk. Več
kot polovica Romov je živela v Prekmurju. V občini Murska Sobota predstavljajo
Romi 3,62% prebivalstva.
Romsko prebivalstvo v Sloveniji je mlado, saj znaša delež starejših nad 60 let le
3,5%, v Sloveniji je znašal ta delež 12,2%. Leta 1985 je bilo v občini Murska Sobota
36 romskih naselij, v katerih je živelo 636 družin z 2609 člani, 1319 ženskami in
1290 moškimi. Leta 1910 je živelo v Prekmurju 607 Romov. V 75 letih se je nijihovo
število povečalo za štiriinpolkrat. Starostna struktura Romov ni smo posledica

bioloških činiteljev. Številčno prednjači starostna skupina v produktivni dobi
življenja, kar priča o latentni delovni sili, s katero razpolagajo Romi. Njabolj
številčno je zastopana starostna skupina od 10 - 14 let, kar daje Romom ugodno
biološko osnovo za ohranitev in razvoj vrste.
Leta 1987 je bilo v občini

Lendava 285 Romov,

ki so živeli v sedmih vaseh. V

občini je bilo 51 družin, od tega 159 moških in 126 žensk. Največji delež populacije
pripada starostni skupini od 19 - 45 let; delež pupulacije nad 65 let znaša 1,8%. Romi

v lendavski občini spadajo torej med mlado prebivalstvo. Približno iste ugotovitve
veljajo tudi za ostale Rome, ki živijo drugod po Sloveniji. Struktura prebivalstva daje
dober vpogled v populacijsko dinamiko; vsaka večja ali manjša skupina prebivalstva

ima na določenem nivoju razvoja tipično sliko. To se jasno kaže na primeru Romov.
Prednjačijo mlajše skupine, otrok je več kot odraslih. Tako populacijsko sliko
dobimo pri ljudstvih, ki živijo v državah v razvoju. Taka analiza daje dragocene
podatke zdravstvu, šolstvu ter gospodarstvu nasploh, saj je tudi patologija v takih

80
družbah drugačna od one v razvitih okoljih. Za starejše ljudi tukaj ni potrebno
skrbeti, saj jih ni. Največ skrbi so potrebni otroci, mladoletniki, nosečnice .

Demografski kazalci
Merjenje starosti romskega prebivalstva vršimo na dva načina: po prvem načinu
določimo delež starejših ljudi nad 65 let v procentih. Tukaj smo ugotovili, da je ta
odstotek v primerjavi z domačim prebivalstvom manjši. Drugi način pa je indeks
staranja, ki ga dobimo tako, da procent ljudi starih nad 65 let delimo z procentom

ljudi od0 do 19 let. Oba načina merjenja nam pokažeta, da gre pri Romih za mlado
prebivalstvo.
- Nataliteta pri Romih se je močno približala prekmurskemu povprečju (pri Romih
znaša 13,8 za občino Murska Sobota pa znaša 11,9);
- umrljivost dojenčkov je pri Romih še vedno zelo visoka (pri Romih znaša 55,6 pri
domačinih pa 13,9%);

- splošna umrljivostje pri Romih višja kot pri domačih (Romi: 15,3, domačini: 11,6%);
- naravni prirastek je pri Romih večji kot pri domačinih;
- vitalni indeks je pri Romih večji kot pri domačinih;
- število otrok, rojenih v bolnišnici je večje pri domačih kot pri Romih;
prav tako je večje število otrok pri domačinih, ki so bili rojeni s strokovno pomočjo,
kot pri Romih;

povprečna starost matere pri rojstvu otroka je pri Romih
domačinih (pri domačinih 25,3 leta pri Romih 18,2 let);

mnogo nižja kot pri

pričakovano trajanje življenja je pri Romih manjše, kot pri domačinih (domačini:
67,3 let, ženske: 75,1%) ;
- splošna in specifična obolelost je pri Romih večja kot pri domačinih;
letaliteta (umiranje v odnosu na obolevanje) je pri Romih večja kot pri domačinih;
- travmatizem je pri Romih manjši kot pri domačinih;
- aspetizem je pri Romih mnogo večji kot pri domačinih;
- invalidizacija je pri Romih mnogo večja kot pri domačinih;
- hospitlizacija odraslih Romov

je veliko manjša, kot domačinov;

- hospitalizacija romskih otrok je mnogo večja kot pri domačinih;

Tabela št. 1 DEMOGRAFSKI PODATKI O ROMIH V
OBČINI MURSKA SOBOTA LETA 1985
Naselje

št.

Romov

po spolu

št.

do6

7-14

15-18

19-45

let

let

let

let

let

let

M

Ž

družin

46-65 nad 65

Andrejci
Beltinci
Borejci
Cankova

19.
45
63
22

12
23
30
12

7
22
33
10

6
8
17
8

1
12
'6
-

4
10
8
S

3
6
8
2

7
14
26
9

4
3
12
S

3
2

Černelavci

68

34

34

2

8

5

1

32.

15

7

9

6

3

3

1

1

-

5

1

1

Dolina
Domajinci

54.
100

28
44

26
56

13
21

4
10

10
22

S
7

26
44

6
12

3
S

Dolič

63

30

33

10

8

17

S

24

7

2

Dokležovje

28

12

16

4

7

6

6

7

2

-

Fokovci
Hodoš
G. Črnci

6
20
52

4
12
30

2
8
22

3
7
14

1
1

3
5

1
4

2
10
27

3
4
11

1
1
4

G. Slaveči

27

13.

14.

S

3

3

14

2

-

Kramarovci

6

2

4

1

1

-

-

2

2

1

Krašči

70

40

30

14

6

11

12

29

6

6

Kuzma
Koštanovci
Lemerje
Martjanci
Murska Sob.
Nemčavci

6
40
48
1
88
17

4
20
23
1
39
7

2
20
25
49
10

1
9
8
1
25
S

2
.4
6
17
1

1
11
9
14
4

4
2
10
-

2
17
19
42
6

1
3
10
S
S

1
2
s
1

2

Dolenci

Ocinje

Petroča

O4

17

10

7

3

2

1

2

8

2

130

65

65

27

18

16

14

61

19

2

73
-

147
-

81
1

320
3

100
1

2

750
S

361
3

389
2

198
1

Ropoča

51

28

23

10

10

10

#4

19. | O S

3

Serdica
Sotina

142.
66

73
35

69
31

24
1S

25
7

20
8

13
8

S7
34

25
8

2
1

Pušča
Prosenjakovci

-

Suhi vrh

11

S

6

3

-

-

3a

S

2

1

Šalovci

26

15

11

0

2

-

1

13:

7

3

2
118
270
166

2
52
137
77

66
133
89

2
30
66
40

17
30
20

15
sl
24

7
22
.18

56
123
69

1
18
37
26

1
5
7
9

3

1

2

2

-

-

1

1

1

Tešanovci
Vadarci
Vanča vas
Zenkovci

Ženavlje

82

Tabela št. 2 DEMOGRAFSKI PODATKI O ROMIH V
SLOVENIJI V LETU1982
Zap. Občina

št.preb.

št.

občine

Romov

%

št.

št.

Povpr.ši. Romov

naselij družin

Moški

Žensk

na 1 družino

l.

Brežice

25.238

47

0,19

1

10

4,7

22

25

2.

Črnomelj

17.544

475

2,71

13

103

4,6

237

238

3.

Grosuplje

25.288

111

0,44

8

19

5,8

63

48

4.

Kočevje

18.139

321

1,76

8

62

5,2

169

152

S.

Krško

'

27.774

145

0,53

4

23

6,3

7S

70

6.

Lendava

26.717

269

1,01

S

45

6,0

146

123

7.
8.

Metlika
MurskaSob.

7.860
64.299

110
2.330

1,40
3,62

6
31

3]
423

3,5
5,5

s2
1.123

58
1207

9.

Novo mesto

S5S.S84

563

1,02

16

125

4,5

293

270

17.288

164

0,96

10

3S

4,7

89

75

258.731

4.535

1,58

102

876

S,2

10. Trebnje
Skupaj:

2.269

2.266

Tabela št. 3 STAROSTNA STRUKTURA ROMOV

SLOVENIJI - 1982

Zap.Občina

št.
1. Brežice

št.

Romov

do 6

let

7-14

let

15-8

let

19-45

46-65

let

let

V

nad 65 skupaj do sk. odrasli

let

47

S

16

6

18

2

-

27.

20

2. Črnomelj — 475

85

104

42

108

52

12

231

244

3. Grosuplje — 111
4. Kočevje
321

22
86

32
60

16 | 32
16

S44,
159

70
162

41,
159

S. Krško

148

39

43

13

39

8

3

95

SO

6. Lendava

269

399

6S

34

99

26

6

138

123

7. Metlika

110

21

30

25

25

6

3

76

58

380

462

273

832

284

99

1115

1215

9. Novo mesto.
10.Trebnje

8. Murska Sob.

563
164

2330

109

i29

34

177

82

32

272

311

36

27

18

61

22

-

81

83

Skupaj:

4535

822

968

477

1463

536

159

2267

2158

83

Tabela št. 4 ODSOTNI DELEŽ POSAMEZNIH SKUPIN
PREBIVALSTVA SLOVENIJE, OBČINE MURSKA SOBOTA
IN ROMOV V PREKMURJU LETA 1985
Vsi

R Slovenija
Murska Sobota
Romi v Prekmurju

Leta

0-6

7-14

let

100
100
100

15-18

19-24

25-65

let

let

let

let

11,48
10,83
11,69

12,06
12,07
16,90

5,83
5,90
9,69

8,89
8,80
12,52

nad 65 let

52,27
50,93
45,16

9,47
11,47
4,04

Tabela št. S ZAPOSLENOST ROMOV

PO OBČINAH 1982

zapi Občina

Ši.Romov

skupaj

1.Brežice — 47.
2.Črnomelj 475

3.Grosuplje

111

4.Kočevje

321

S.Krško

od 19-45

let

Redno zapo- V družb.

skenih
skupa

18
180

32
-

145 — 52

Pri zaseb- Se pril.

sektorju nikih

zaposluje

5
S
92 ~~ 81

6

6

1180

46

-

z

4

i

4

š

7

8

Nab.

DDP

i
a

=
4

23

+

nad

18

vzdrže.
15
4

104 —

-

2

12

:

269

99

23

16

7.Metlika —

7

-

110

25

7

8.Murska S,

7

2330

832

D

415

200

368

ž

m

260

9.Novo m.
‘10.Trebnje

Skupaj:

563
177
164 | 61

4535

1476

68
S

8 64
5

671

554

g

(iti

m
369

pren.

$
UE

6.Lendava

4

—

zelišč
in drugo

24

60
509

.

8

ii
195

Ja
s

3

$
57

84

Tabela št. 6 ZAPOSLENOST ROMOV V OBČINI LENDAVA
LETA 1987
Naselje

Število družin glede na zaposlenost
Zaposleni

Romov

Z 1 zaposlenim

Z 2 ali več zaposlenimi

Črešnovci

3

2

1

Trnje

3

3

-

Dolga vas

4

4

-

Gomilice

a

3

-

Dobrovnik

7

7

-

Lendava

4

3

1

Skupaj:

24

22

2

Do demografskih podatkov o Romih v Sloveniji je težko priti; poudariti je treba,
da podatki zadnjega popisa prebivalstva iz leta 1981

niso realni, ker se je velika

večina Romov opredelila za Slovence. Za Rome se je opredelilo ob tem popisu le 236

občanov Murske Sobote. Realnih podatkov nimajo niti delovne organizacije, niti
krajevne skupnosti. Podatki, ki jih navajamo v razpravi, so zbrani na terenu in so
veredostojni, čeprav niso uradni.

Zaposlenost Romov
Od vseh podatkov o socialnoeko nomski
politiki Romov v Sloveniji,
iji so po datki
o zaposlenosti
Romov najman
politiki

nj zanesljivi, Podatki za Prekmurje so dobljeni s

:
elie

oti

sektorju, diedtem

a organizacijah združenega dela po občinah.

Zelo

ko = odatki o zaposlenih Romih za nedoločen čas v družbenem

ce zaposlenih za določen čas pogosto varira. Mnogo
Romovse je zaposlilo
evidence. Občine, v kkitegh venije, največkrat v Avstriji. Za take Rome ni nobene
pravice do socialno Wares

Panel

vprašanja v Sloveniji je še ee
zaposlenih le 14,7% Na.

Romi, take evidence ne vodijo, Romi

pa zaradi

radi to zamolčijo. Ključni problem romskega

no nezaposlenost, Tako je bilo leta 1982 v Sloveniji

se jih je zaposlovalo 6,1% z nabiranjem
» Priložnostno
zdravilnih zelišč se Jihjih je ukvarjalo
11,2%. (Tabela št.4.).

85
Podobne razmere vladajo v Prekmurju; tukaj je na boljšem
Sobota, manj Romov pa je zaposlenih v občini Lendava.

občina Murska

Tabela št. 5 nam prikazuje zaposlenost Romov po občinah v Sloveniji leta 1982.
Tabela št. 6 nam prikazuje zaposlenost Romov v občini

Lendava leta 1987.

Delež zaposlenih Romov
v Prekmurju pomeni stopnjosocialnega in ekonomskega
razvoja teetnične skupine. Razumljivo je, da pomeni tudi osnovo za boljši materialni
in kulturni standard teh ljudi. Z večjo zaposlenostjo poraste tudi socialna varnost
ljudi, izboljša se zdravstveno stanje, pada prestopništvo in delikvenca.
Danes se smatra, da je redna zaposlenost Romov eden izmed temeljnih pogojev
za njihovo socializacijo.
Podatki o zaposlenih Romih so zelo nezanesljivi; saj vemo, da so ti ljudje
podvrženi pogosti migraciji. Posebno težko je oceniti število Romov, ki so zaposleni
v tujini. Tam pogosto tudi menjajo svoj priimek, sled za njimi pa se izbriše. Število
teh ljudi se nikjer ne evidentira, Romi pa svojo zaposlitev v tujini in tudi doma pri
privatnikih radi zamolčijo posebno če prejemamjo razne denarne pomoči.
Vidno pa je, da so se tudi tukaj stvari premaknile naprej. Še pred leti so bili stalno
zaposleni Romi prava posebnost; porast zaposlenosti pa se iz leta'v leto veča.
Po podatkih Centra za socialno delo v Murski Soboti, je bilo v tej občini dne
31.06.1985 zaposlenih naslednje število Romov.

Zaposleni Romi za nedoločen čas
v družbenem sektorju
v zasebnem sektorju

228
5S

zaposleni za določen čas, sezonsko zaposleni

120

priložnostno zaposleni
zaposleni izven občine
zaposleni v tujini

180
25
30

Zaposleni skupaj:

_

638

Iz podatkov izhaja, da je v občini Murska Sobota zaposlene 24,4% romske
populacije. Za občino Lendava znaša ta delež 8,7%. Resnično socialno varnost pa
imajo tisti Romi, ki so zaposleni za nedoločen čas. Teh pa je 10,8% vse populacije.
Po podatkih Centra za socialno delo v Lendavi je od skupnega števila Romov v
tej občini, ki znaša 239, zaposlenih le 21. Največ (10) jih je zaposlenih iz Dobrovnika,

od teh so 4 zaposleni v Nemčiji.

86
Iz zaselka Dolga vas, ki je številčno najmočnejši, saj šteje skupaj 61 ljudi, sta
zaposlena samo 2 Roma. Med lendavskimi Romi pa imajo tudi 2 upokojenca.
Dejstvo pa je tudi, da zaposlovanje Romov ni enostaven problem. Navadno
prihaja do zapletov s strani delovnih organizacij, ki hočejo imeti delavoljne delavce,
kar pa Romi v preteklosti niso bili. Zato se jih otepajo, kar v Romih še naknadno
vzbuja odpor do okolice in njenih ljudi. Nobena delovna organizacija pa ni
seznanjena z dedno zasnovo teh ljudi, z njihovimi psiho fizičnimi sposobnostmi,
z njihovimi delovnimi navadami, ki so čisto drugačne od naših. Prav zato jih mi ne
razumemo in jim delamo veliko krivico. Sicer pa o tem na drugem mestu.
So pa tudi v Prekmurju delovne sredine, ki so korajžno zagrizle v problem
zaposlovanja Romov. In uspehi so tu. Take delovne organizacije so: Tovarna oblačil
in perila Mura, ki ima 70 zaposlenih Romov; Gradbeno podjetje Pomurje 38, Temelj
Cankova 21, Vodno gospodarstvo 17, ABC Pomurka 17, Panonija

podjetje Sobota
Romov.

15, Planika Turnišče

16, Kornunalno

11, ostale DO zaposlujejo manjše

število

Struktura Romov po zaposlitvi se je v zadnjem času močno spremenila. Nekoč
sose Romi preživljali z delom v primarnih dejavnostih (prosjačenje, muzika, kovači,
izdelovalci lesenih posod, ljudski zdravilci). Danes dominira pri njih zaposlenost v
sekundarnih dejavnostih (gradbeništvo, industrija). V postindustrijski dobi pa
obstoja aktualna zaposlenost v tercialnih dejavnostih (promet, trgovina, gostinstvo,
šolstvo, zdravstvo, znanost in kultura). Delitev dela v romski skupnosti je imela za
posledico premik delovne sile iz primarne v sekundarno dejavnost, dočim je
tercialna dejavnost ostala za njih še nedostopna. Nadalje je znano, da je med
zaposlenimi Romi malo žena. Zaposlenost žena se danes šteje kot indikator
industrijskega in socialnega razvoja neke družbe.
V preteklosti so bile težave glede zaposlovanja Romov manjše, saj so se uspešno
zaposlovali v tujini (Nemčiji, Avstriji), zaposlovali pa so se tudi doma v gradbeništvu,
komunali,

pogoji

poljedelstvu, tisti, ki so imeli izobrazbo, pa tudi v industriji. Zaostreni

gospodarjanja

zaposlitvene možnosti

z nižjo stopnjo zaposlovanja

pa vplivajo na zmanjšanje

Romov v Sloveniji, kar ima za posledico, da iz leta v leto

narašča število nezaposlenih Romov. To ima za posledico porast kriminalitete v
vrstah Romov. Delovne organizacije vedno bolj iščejo kvalificirane kadre, Romi pa
so še vedno v večini pol ali nepismeni, zato nimajo pravih možnosti pri razpisih

delavcev v delovnih organizacijah. V celotni populaciji iskalcev zaposlitve je delež
strokovno usposobljenih dosegel 36,6% dočim je delež le teh med Romi komaj
S,8%. Opaža pa se tudi, da interes za izobraževanje med mladimi Romi, ki končajo
osemletko, pada iz leta v leto. Iz podatkov je razvidno, da je med iskalci dela prav
toliko Rominj kot Romov. Romska žena se osamosvaja, postati hoče neodvisna od

moža, skrbeti hoče za družino. Med isklaci dela prednjači starostna skupina do 26
let. Po končani osnovni šoli ali šoli s prilagojenim učnim programom se skoraj vsi
mladi prijavijo kot isklaci zaposlitve.
Kljub težavam, ki so prisotne v večini slovenskih delovnih organizacijah, imajo
v večini delovnih kolektivov pozitiven odnos do zaposlovanja Romov, čeprav še
Romi nimajo pravega odnosa do dela, manjka jim prava odgovornost za opravljeno

87

delo, izkazujejo velik absentizem ter fluktuacijo. Mlajši Romi se v Prekmurju
uspešno vključujejo v razne oblike usposabljanja (Tovarna oblačil Mura). Tiste pa,
: ki nimajo potrebne izobrazbe, pa vključujejo v težja fizična dela doma in v Sloveniji.
Zaposlovanje v inozemstvu se je zelo zmanjšalo; le gorički Romi se sezonsko
zaposluj
v sosednji
ejo Avstriji. Na ta način postane velika večina mladih Romov brez
zaposlitve; kljub temu pa si ustvarjajo družine, ki pa nimajo materialnega kritja za
samostojno preživljanje. Ti so brez socialne varnosti in zato iščejo razne oblike
družbene pomoči. Obstaja upravičena bojazen, da se bo med Romi ponovno
pojavilo prosjačenje, prestopništvo, kriminal, kar bi negativno vplivalo na njihovo
socializacijo. Dejstvo pa je, da število zaposlenih Romov iz leta v leto pada; to je
opazno tako v Prekmurju, kot drugod v Sloveniji.

Stanovanjske razmere prekmurskih Romov
Romi, ki so bili nomadi, so si poiskali ob prehodu v naše kraje primerno mesto
v zatišju gozda, pod mostovi ali ob rekah. Tam so si postavili šotore. Potovali so
' navadno s konjsko vprego. Tudi sam voz so si preuredili v počivališče, primerno za
spanje. Šotori so torej bili v Prekmurju prvi -stanovanjski objekti. Po nekaterih

romskih izolatih jih še najdemo tudi danes, posebno pri mladih družinah, ki se
naselijo v novo okolje. Poznejša stavbena kultura na prekmurskih tleh se je razvijala
v mejah materialnih možnosti, ki jih je nudila pokrajina, predvsem v pogledu
gradbenega materiala. Tako so bile v začetku stalne naselitve Romov poznane
zemunice.

To

so bila zavetišča,

skopana

v hrib, od znotraj

obložena z deskami,

postlana s slamo. Kurišče je bilo ločeno in postavljeno nekje v bližini. Takih
prebivališč danes ne najdemo več. Klasični romski dom iz teh časov je bila iz šibja
pletena koliba, ometana z blatom. Imela je en ali dva prostora. Streha je bila pokrita

z deskami ali s pločevino. Nekoliko boljša je bila hiša iz blata, butana hiša. Še boljša
in držaja je bila brunasta hiša. Sanitarij praktično niso gradili. Vse te tri tipe hišimajo
v Prekmurju pri Romih še vedno ohranjene. Pridružile pa so se jim še druge vrste hiš.
V Pušči gradijo nadstropne hiše z vsemi pritiklinami, gospodarskimi poslopji,
garažami. V mlajših romskih nascljih lahko najdemoenostavno pritlično paviljonsko
stavbo za več družin. Ponekod v lendavski občini pa najdemo kontejnerje,

pločevinaste bivake, ki jih izdeluje industrija. V Lendavi so se naselile mlade romske
družine v stari občinski hiši, v Murski Soboti pa najdemo več romskih družin v
stanovanjskih blokih. S tem, ko so se Romi začenjali naseljevati v samo mesto
Murska Sobota so prebili sociološko bariero, ki jim je v preteklosti določala njihov

življenski prostor na obrobju mest in vasi. Za mlade romske družine, ki so se začele
stalno naseljevati v mestu Murska Sobota je bil to sicer pogumen,

toda majhen

korak, za razreševanje romskega vprašanja pa je bil to velik korak naprej.
Kar se zidave tiče, so se Romi v zadnjih letih prilagodili pomurski arhitekturi;

začeli so zidati hiše iz opeke. Tako so zidane hiše pri Romih danes v modi. Romski
zaselki so povsod priključeni na vaške vodovode; tako je voda, ki jo uporabljajo
neoporočena. Še vedno pa je ostalo odprto vprašanje sanitarij, ki so še vedno
Oporečna.

88

Tabela št. 7 STANOVANJSKE RAZMERE V OBČINI
MURSKA SOBOTA
(Podatki CDS Murska Sobota)

Št. naselij

št. družin

36

636

zidane hiše

239

lesene hiše

252

družb.stanovanja

+

25

Iz tabele št. 7 je jasno razvidno, da so se stanovanjske razmere Romov v
Prekmurju v zadnjih letih bistveno spremenile. Največ Romov v občini sicer še biva
v lesenih hišah, katerim z naglico sledijo zidane hiše in družbena stanovanja, ki jih
je sicer še zelo malo, opažamo, da njih število iz leta v leto narašča. Precej drugačne

so stanovanjske razmere Romov v občini Lendava. Naj pričnemo pri Dolgi vasi. V
tem zaselku imajo štiri družine na razpolago enosobno stanovanje z vodovodom in
urejenimi senitarijami, medtem,

ko drugi prebivalci te skupnosti živijo v barakah,

ki so grajene iz šibja in blata. Te barake so zelo tesne in neprimerne za bivanje.
V samem mestu Lendava živijo romske družine
v stari občinski hiši na Partizanski
ulici. Tukaj živijo tri družine v enosobnem stanovanju, vendar brez sanitarij. Dve
družini imata na razpolago trosobno stanovanje s sanitarijami. Ena starejša oseba
pa prebiva v enosobnem stanovanju. V tem primeru je stanovanjsko vprašanje v
Lendavi začasno rešeno, samo na videz. Kajti zgradba, v kateri omenjeni ljudje
živijo, je stara in se bo morala slej ali prej umakniti novogradnjam. S tem se bo
zaostril tudi romski stanovanjski problem v Lendavi.
Najslabše stanovanjske razmere za Romev lendavski občini so v romskem naselju
Črenšovci. Tu živijo Romi v eni stanovansjki hiši, ki ima samo en prostor, v katerem
živi več družin. Nekaj družin v tem naselju živi v barakah, nekaj pa v kontejnerju.
Tudi s pitno vodo imajo težave.

Slične razmere so v izolatu Gomilice. Tukaj vsi Romi živijo v zidani hiši, vsaka
družina ima le eno sobo.
Romska naselbina v Dobrovniku je najstarejša v lendavski občini. Ti Romi so se
najbolj socializirali, prevzeli so navade domačinov, nekateri od njih obdelujejo
zemljo, imajo lastne hiše, so zaposleni doma in v inozemstvu. Na severnem obronku
vasi pa je pred kratkim nastala nova naselbina Romov, kjer so bivalni pogoji
vprašljivi, saj v bližini ni vode.

.

Tako lahko ugotovimo, da ima bivalna kultura prekmurskih Romov tri razvojne
vidike. Najvišjo bivalno kulturo imajo Romi, naseljeni v družbenih stanovanjih v
Murski Soboti, Lendavi in Beltincih. Urbanizacija je zajela tudi Rome. Navajajc se
na mestni način življenja. Za kulturo in socialno organizacijo ima urbanizacija
Romov ugodne posledice:

89

- dostop do sredstev informiranja,
- večje koriščanje prometnih sredstev,
- ekspanzijo izobraževanja,
- povečanje osebnih dohodkov,
- načrtovanje družine,
- spremembo navad in običajev,
- spremembo zdravstvene kulture,
- boljšo socializacijo.
Naslednji socialni nivo v stanovanjski kulturi predstavljajo tisti Romi, ki živijo
v starejših naseljih (Borejci, Vanča vas, Prušča, Černelavci Dobrovnik). V teh
nascljih se meša z novim; nastajajo socialne razlike, ki se kažejo v bivalni kulturi.
Zaposleni Romi imajo višji standard, boljše hiše, avtomobile. Najnižji bivalni nivo
imajo najmlajši, na pol socializirani zaselki, ki se še komaj formirajo. Družba jev teh
krajih sicer zgradila zidana bivališča, ki pa so premajhna za naglo razvijajoči živelj.
Tako

v bližini

teh

bivališč še vedno

vidimo

bivake,

šotore,

kontejnerje,

v teh

najmlajših izolatih je še vednoslaba higina, slabi sanitariji, neredna preskrba z vodo.
Tukaj je doma revščina, nepismenost, nezaposlenost, kriminal. Ti zaselki bi morali

imeti pri reševanju romske problematike prednost. Tabela št. 8 nam
stanovanjskih razmerah Romov po občinah Slovenije leta 1982.

govori o

Tabela št. 8 STANOVANJSKE RAZMERE ROMOV PO

OBČINAH 1982

Zap. Občina

št

-

družin

Družbeno
stanov.

lastno
zidana

Barake

Mobilo.

plot.

bloki

hiša

prikol.

Ostalo

Šotori

avtobus
vagon

l. Brežice

10

1

1

4

-

1

2.Črnomelj

103

2

so

38

-

13

-

3.Grosuplje

19

2

-

10

3

2

3

z

E

a

=

-

-

1

7

4.Kočevje

S.Krško

62

23

-

4

6

1

6.Lendava

45

13

14

6

1

8

-

7.Metlika
8.Murska Sob.

31
423

S

S
158

14
239

1
-

8
z

5

9.Novo mesto

125

3

36

49

4

3

18

10.Trebnje

36

1

7

26

-

2

7

876

28

277

386

8

30

38

Skupaj:

Vključenost v družbeno življenje

Kljub vsemu pa se Romi v Sloveniji uspešno vključujejo v družbeno življenje;
bolj aktivni so tudi pri vključevanju v družbeno politično življenje okolja, v katerem
živijo. Socializacija sama je bistveno spremenila tok življenja romske populacije.
Spoznali so, da le v primerni organiziranosti in v sodelovanju s sosesko premagajo
tradicionalne spone, ki jih še vedno ločijo od ostalega prebivalstva. Še posebej to
velja za Rome, ki so redno zaposleni. Pri udejstvovanju v delovni organizaciji pa jih
ovira navadno pomanjkljiva izobrazba, zato se ponavadi izogibljejo
družbenopolitičnih odgovornosti. Aktivno sodelujejo tudi v organih krajevne
skupnosti ter v društvih, posebno tam, kjer so bolj številčno zastopani. Najbolj
aktivni so Romi v velikih romskih naseljih (Pušča, Vanča vas, Borejci), kjer se aktivno
vključujejo v vse vidike družbenega življenja. Drugače se obnašajo
Romi v najmlajših
izolatih (Beltinci, Dokležovje, Črenšovci, Trnje), kjer živijo povsem izolirano od vasi
in so z domačini v stalnih prepirih.
Najbolj se je vključila v družbenopolitično življenje mladina. Poscbeno so se
izkazali Romi v prostovoljnih delovnih akcijah. (Černelavci, Vanča vas). Tudi
nekateri starejši Romi so aktivni ne samo v vaškem, temveč tudi v mestnem,
občinskem okolju. Tudi pri vključevanju v kulturno dejavnost je opaziti premike na
boljše:

- ustanovili so glasbeno skupino Inspiracija,
- imajo svoje romske oddaje na soboškem radiju,
- sodelujejo na medobčinskih srečanjih slovenskih Romov,
- ustanovili so folklorno skupino na Pušči,
- ustanovili so recitacijsko in glasbeno skupino na Pušči,
- prizadevajo si za ohranitev svojih starih običajev, glasbe, plesa, romske poezije, za
raziskavo romske kulture v preteklosti.

Vključujejo se tudi v telesno kulturo:
- imajo nogometni klub Pušča, nogometni klub Vanča vas,

- imajo strelsko družino Alija Kardoš Černelavci,
- imajo svoje moštvo v malem nogometu.

Najbolj jim je pri srcu nogomet, nekaj Romov igra tudi v moštvu Mure. Na

drugem mestu po priljubljenosti je strelstvo. Z ostalimi športi se Romi neradi
ukvarjajo, posebno s tistimi ne, ki so izrazito tekmovalni.

91

Tabela št. 9 VARSTVO OTROK IN IZOBRAŽEVANJE ROMI 1981/82
Zap. Občina
št.

Predšol. Vključenih — %
otrok — v VVO
vklj.

Šoloobv.
otrok

Obiskuje
oš

% | V poklicih
vklj. ali sredž.
šola

1. Brežice

S

3

60

16

11

69

-

2. Črnomelj

85

-

0

104

90

87

1

3. Grosuplje

22

1

4,5

30

21

70

-

4. Kočevje

86

-

0

60

-

3

?

S. Krško

39

12

31

43

31

72

-

6. Lendava

39

16

41

54

43

80

1

7. Metlika
8. Murska Sob.

21
380

63

o
16,5

24
462

17
395

71
85

16

9. Novo mesto

109

9

8

129

102

79

-

10.Trebnje

36

12

33

27

13

48

-

822

116

14

949

723

76

8

Skupaj:

Tabela št. 10 IZOBRAZBA ROMOV V
LETA 1987

OBČINI LENDAVA

Število Romov po stopnji izobrazbe
Naselje

Črenšovci

z

Nedokončana

Dokončana

Skrajšan

Oš

Oš

program

35

3

-

Srednjaali več

2

Trnje

11

-

-

-

Dolga vas
Gomilice

33
13

2
1

-

-

Dobrovnik
Lendava

48
14

S
S

-

-

Skupaj:

154

11

:

2

92

Irena Levičnik

PREDŠOLSKA VZGOJA ROMSKIH OTROK
V NAŠI REPUBLIKI

Utemeljitev
Vsaj dva razloga govorita za to, da posebej razpravljamo o romskih predšolskih
otrocih. Prvi razlog je v tem, da so ti otroci predšolski otroci. Znanosti, ki proučujejo
razvoj človeka v zgodnjem otroštvu in vzgojo predšolskega otroka, opozarjajo, da je
to obdobje izredno dinamično po kvantiteti in tudi kvaliteti razvoja, da je vloga in
pomen družine nenadomestljiva in je družina najpomembnejši vzgojni dejavnik v
predšolski vzgoji. Govorijo tudi o tem, da ima predšolska vzgoja daljnosežni vpliv
in posledice na nadaljne življenje človeka. Drugi razlog pa je v tem, da imajo
predšolski romski otroci posebne potrebe, ki se razlikujejo od potreb predšolskih
otrok večinskega naroda, Predšolski romski otroci govore v svojem maternem, to je

romskem jeziku, ki je drugačen kot je jezik okolja oziroma "učni jezik" vinstitucionalni
predšolski vzgoji. Ožje socialno predvsem kulturno okolje iz katerega izhajajo
romski otroci se tudi razlikuje od socialno kulturnega širšega okolja, v katerem žive.
Tudi način življenja pretežne večine romskih družin se razlikuje od načina življenja
družin večinskega naroda.

Romski predšolski otroci v institucionalni predšolski vzgoji
Stanje
V institucionalno predšolsko vzgojo je vključenih 183 (stanje v letu 1989)
predšolskih romskih otrok, od tega 95 v pripravo na šolo. Ne poznamo natančnega

števila vseh predšolskih romskih otrok, zato ne moremo ugotoviti kolikšen delež
otrok je vključen v institucionalno predšolsko vzgojo. Po številu otrok v 1. razredu
pa ocenjujemo, da zajemamo v pripravo na šolo okoli 60% predšolskih otrok v
zadnjem letu pred vstopom v šolo.

Vzroki
Ne razpolagamo z analizami vzrokov za takšno stanje. Na osnovi poročil VVO
iščemo vzroke za stanje pri starših romskih otrok in tudi dejavnikih širšega okolja.

93
Pretežna večina romskih staršev se zelo težko ali nerado odloča za vključitev
njihovega predšolskega otroka v institucionalno predšolsko vzgojo. Mnoge romske
družine žive v oddaljenih zaselkih, kamor vodijo slabe poti. Mnogi starši ne morejo
ali niso pripravljeni vsak dan voditi otroka v institucionalno predšolsko vzgojo.
Mnoge romske družine se v različnih letnih časih selijo ali gredo za zaslužkom. Še
bi lahko naštevali vzroke, ki izhajajo iz družinskega odnosa do institucionalne
vzgoje.
Prav tako pa so tudi številni vzroki, ki izhajajo iz okolja. V mnogih okoljih niso
mogli ali niso bili pripravljeni približati institucionalne predšolske vzgoje naseljem,
v katerih žive romske družine. Prav tako niso mogli ali ne bili pripravljeni zagotoviti

prevozov otrok. V mnogih predšolskih ustanovah tudi niso zagotovili ustreznih
pogojev za življenje otrok v predšolski ustanovi. Pozitivni primeri odnosa okolja do
predšolske vzgoje romskih otrok pa so tudi prisotni in dokazujejo, da se vendarle da
mnogo storiti za vključitev predšolskih otrok v institucionalno predšolsko vzgojo.
Eden od vzrokov za nezadostno urejanje predšolske vzgoje romskih otrok so tudi

predsodtki, ki še vedno obstojajo v naši družbi. Ob naštevanju zaviralnih momentov
za institucionalno predšolsko vzgojo romskih otrok moramo navesti tudi dejstvo,
da ta vzgoja ni zakonsko urejena. Ni namreč zakona in predpisov, ki bi zagotavljali
in omogočali, da se upoštevajo posebne potrebe predšolskih otrok (jezik, socialni
razvoj).

Programi
Predšolske romske otroke vključujemo v institucionalno predšolsko vzgojo na
dva načina:
-

v pripravo na šolo vključujemo otroke na osnovi zakona o vzgoji in varstvu
predšolskih otrok, ki določa, da morajo vsi predšolski otroci v naši republiki v
zadnjem letu pred vstopom v osnovno šolo obiskovati program pri prave na šolo.
Obiskujejo ga lahko v okviru dnevnega varstva ali pa v posebnem programu
zunaj njega. Vodstva VVO si prizadevajo, da je vključitev romskih otrok v
institucionalno predšolsko vzgojo opravljena tudi v soglasju s starši. Ostale

predšolske otroke, vključujemo v institucionalno predšolsko vzgojo v soglasju s
starši, če je le mogoče, tudi v sodelovanju s službami socialnega varstva in
skrbstva, zdravstva, v dnevno varstvo ali v različne druge programe predšolske

vzgoje. Trenutno je večina predšolskih romskih otrok vključena v dnevno
varstvo, kjer so jim na voljo vse usluge dnevnega varstva od prehrane, nege,
počitka do vzgoje.

Način
Vključitev predšolskega romskega otroka v institucionalno predšolsko vzgojo
pomeni veliko spremembo. Le ta je odvisna pretežno od tega, koliko je otrok star

94
pa tudi od tega, kako je bil pripravljen na vključitev v institucijo zunaj doma.
Odvisna

je tudi

od

tega,

koliko so starši

osebno

in ne

le formalno

pristali

na

vključitev njihovega otroka v institucionalno predšolsko vzgojo, od razlike, ki
obstaja med življenjem doma in v instituciji (materialno stanje, način prehrane,
"pravila igre" v medsebojnih odnosih itd.). Odvisna je tudi ali otrok vsaj delno
razume jezik okolja oziroma "učni jezik" v predšolski vzgoji, kakšne izkušnje ima
z vrstniki iz širšega okolja itd.
V zadnjih letih posvečajo vodstva predšolskih ustanov in predvsem
iz oddelkov, v katere se vključujejo romski otroci, temu vprašanju
pozornost: navezujejo individualne stike s starši bodočih varovancev,
sestanke, na katerih jim predstavljajo bodisi ustno bodisi s pomočjo
življenje v vrtcu, vabijo starše in bodoče varovance v vrtec itd.'

vzgojiteljice
vedno večjo
organizirajo
videofilmov

Oblike
Predšolske romske otroke vključujemo v institucionalno vzgojo tako,da jih
vključujemo:
1. v oddelke, v katerih so samo romski otroci ( tako imenovani čisti oddelki). Ta
oblika vključevanja je različna predvsem za začetke, za otroke, ki se prvikrat
vključijo v institucionalno vzgojo. Tako je otrokom dana možnost, da se počasi
v krogu svojih enako govorečih vrstnikov počasi navajajo na življenje v oddelku,
v instituciji (prostor, vzgojitelj, "pravila igre", igrače, itd.). Otroci v takšnih
oddelkih niso izolirani, saj si v zadnjih letih predvsem v predšolski vzgoji
prizadevamo za bolj fleksibilno organizacijo življenja'in dejavnosti otrok, in

tako tudi romskih.
2.

°

v oddelke skupaj s slovensko govorečimi otroki. Vanje vključujemo otroke, ki so
že bili v "čistih oddelkih" ali pa v primerih, ko je število romskih otrok tako
nizko, da tudi za začetnike

ni možno

oblikovati "čistega oddelka". Prednosti

takega vključevanja so v tem, da imajo romski otroci govorne vzorce v govoru
vrstnikov, da se navajajo na življenje v mešani skupnosti, osvajajo in spoznavajo '
"pravila igre" za življenje v takšni skupnosti.
Tudi ta oblika vključje latentno nevarnost, da je romski otrok lahko prezgodaj
izpostavljen eventuelnemu nerazumevanju drugih otrok, do katerega lahko pride
zaradi drugačnosti romskih otrok (jezik, obleka, navade itd.) ali zaradi že izoblikovanih
predsodkov, ki so jih dobili otroci v širšem okolju. V takšni "mešani" skupini je
individualno delo s posameznim otrokom vendarle otežkočeno. Težje je upoštevati
njegove potrebe, težave, interese in jih ustrezno zadovoljiti.
Iz vsega je razvidno, kako pomembna, odgovorna in zahtevna je vloga vzgojitelja,

ki dela v eni izmed navedenih oblik vključevanja romskih otrok v institutcionalno
predšolsko vzgojo. A o vzgojitelji malo kasneje.

95

Slovenski jezik in materni jezik
Že prej smo navedli, da govori večina romskih otrok ob vstopu v institucionalno
predšolsko vzgojo svoj materni jezik in ne zna komunicirati v slovenskem jeziku, ki
je "učni jezik" v vrtcih. Zaradi tega je posebno v začetnem obdobju zelo otežkočeno
komuniciranje med romskim otrokom in vzgojiteljem in drugimi vrstniki ter
sodelovanje otroka v življenju oddelka in vzgojnoizobraževalnem procesu. Zato je
osrednja vzgojna naloga, posebno v začetnem obdobju, pomagati otroku prehoditi
to težavo z neverbalno komunikacijo, z mnogo razumevanja, potrpljenja in s
postopnim uvajanjem otroka v slovenski jezik in z uvajanjem "sodelavcev", ki
govore romski jezik. Vrtci si posebno v zadnjih letih zelo prizadevajo, da bi
premagali to oviro. Nekateri poročajo, da sodeluje z vrtcem sodelavka, ki obvlada
romski jezik in tako pomaga vzgojiteljem in otrokom.
Vzgojiteljice, posebno v čistih romskih oddelkih, sistematično uvajajo romske
otroke v slovenski jezik, podobno kot seznanjajo vzgojiteljice na naših narodnostno

mešanih območjih otroke italijanske oziroma madžarske narodnosti s slovenskim
jezikom.

;

Iz mnogih poročil vrtcev in šol povzemamo ugotovitev, da večina romskih otrok
ob prihodu v 1. razred še ne obvlada slovenskega jezika do mere, da bi lahko sledili

pouku. Često se navaja kot vzrok neredno obiskovanje ali neobiskovanje priprave
na šolo, prekratko trajanje priprave na šolo ipd. Ta pričakovanja so prav gotovo

prezahtevna. Dokazano je, posebno v dvojezičnih vrtcih, da se predšolski otrok ne
more v dveh letih v še tako ugodnih pogojih doma in v vrtcu naučiti tujega jezika
do stopnje, da bi mu ta jezik, ki je učni jezik, ne delal težav v prvem in v nadaljnih
razredih. Če se s to ugotovitvijo sprijaznimo, in menimo, da se moramo, potem to
pomeni, da je to treba vzeti na znanje in učenju slovenskega jezika, ki je za romske
otroke tuj jezik, v prvem razredu še nadalje posvečati posebno pozornost.
Kaj pa materni jezik romskih otrok? Kaj in kako storiti zanj?Odgovor lahko
najdemo v 30. členu Konvencije o otrokovih pravicah, ki se glasi takole: "V tistih
državah, v katerih živijo etnične, verskeali jezikovne manjšine, ali osebestaroselskega

porekla (persons of indigenous origin), otroku, ki pripada taki manjšini ali ki je
staroselec (indigenous), ne sme biti vzeta pravica, da skupaj z drugimi člani svoje
skupine uživa svojo posebno kulturo, izpoveduje in izraža svojo lastno vero in da

uporablja svoj lastni jezik. " Svoj jezik pa bo otrok lahko razvijal in se v njem izražal
le v za otroka stimulativnem okolju, v katerem mu bodo pri razvijanju jezika za vzor
in spodbudo starši, vrstniki in vzgojitelji. Pot do izpolnitve te naloge bo še dolga,
' verjetno pa je ne bo mogoče uresničiti brez načrtnega in zavestnega štipendiranja
romskih otrok, ki se bodo odločili za pedagoški poklic in brez angažiranja drugih
dejavnikov, še posebej znanosti, predvem jezikovnih.

Vzgojno delo
Vzgojno delo v oddelkih (čistih ali integriranih) poteka na osnovi vzgojnega
programa za vzgojoin varstvo predšolskih otrok. Za izdelavo prilagojenega vzgojnega

96
programa doslej ni bilo zakonske osnove. Seveda pa je sedaj veljavni vzgojni
program v osnovi okviren dokument in vzojiteljicam naroča in tudi omogoča, da pri
izvajanju programa upoštevajo konkretne otroke, konkretne okoliščine itd. To jim
omogoča, da prilagajajo vzgojni program. V preteklih letih so posamezne vzgojiteljice
pokazale veliko razumevanje za vzgojo romskih otrok, upoštevale njihove življenjske
izkušnje, interese in težave. Seveda pa so se morale soočiti tudi z mnogimi težavami,
naj navedemo le najpogostejše:
-

normativi o številu otrok so za oddelke, v katere so vključeni romski otroci,ki

imajo posebne potrebe, previsoki in otežkočajo individualizirano delo,
medsebojno sodelovanje in komunikacijo med otroki in vzgojitelji oziroma med
otroki. Dosedaj ni bilo zakonske osnove za ustrezno ureditev tega vprašanja.
-

delo v oddelkih, v katere so vključeni romski otroci, je zelo zahtevno in težavno:
vzgojitelji in varuhi ne obvladajo romskega jezika, kar otežkoča socialne stike,
komunikacijo, organizacijo življenja otrok
v oddelku in tudi onemogoča sprotno
in sočasno vplivanje na razvoj maternega jezika romskih otrok, na oblikovanje
ustreznega odnosa do tega jezika itd. Tudi sicer je vodenje oddelka, v katerem so
razlike med otroki (jezikovne, kulturne, navade, pravila o medsebojnih odnosih
itd.) zelo težavno in zahtevno

in bi ga morali upoštevati tako, da bi

določili

drugačno razmerje med časom, ki ga naj namenja vzgojitelj neposrednemu
vzgojnemu delu (sedaj 30 ur) in časom, ki ga naj namenja drugim opravilom,
predsem sodelovanju s starši (sedaj 12 ur). Tudi za ureditev tega vprašanja doslej
ni bilo zakonske osnove.
-

Reden obiskinstitucionalne predšolske vzgoje je pomemben dejavnik uspešnosti.
Ugotavljamo, da imajo vrtci v tem pogledu velike težave. Mnogim staršem pride
prav vsak najmanjši izgovor za to, da ne pošiljajo otroka v vrtec, mnogi pa imajo
seveda zelo utemeljene razloge.

Sodelovanje s starši
V predšolski vzgoji sploh, v svetu in pri nas, je sodelovanje s starši in sodelovanje
staršev v življenju vrtca in v vzgojnem procesu vedno bolj nepogrešljivo. To tembolj
velja za starše romskih otrok. V predšolski vzgoji romskih otrok pa smo v tem

pogledu še zelo na začetku, čeprav beležimo nekatere spodbudne primere. To
sodelovanje s starši romskih otrok mora biti drugačno po vsebini, obsegu in načinu.
Terja interdisciplinarni pristop delavcev različnih strok in ne le vzgojitelja.

Prehod otrok v šolo
Prehod slehernega otroka iz predšolske vzgoje v osnovno šolo je pomemben
dogodek v njegovem življenju. Za mnoge otroke je uresničitev velikih pričakovanj,

za mnoge pa pomeni strah in vznemirjenost. Enako velja za romske otroke. Izkušnje,
ki jih poznamo so zelo različne, o njih pričajo mnenja vrtcev in šol, ki jih navajamo.

97
Vrtci opozarjajo na to, da še niso uspeli povsod vzpostaviti rednih delovnih
odnosov s šolo. Opozarjajo, da niso povsod zadovoljni z načinom ugotavljanja
pripravljenosti otrok za vstop
v šolo in tudi ne s prepoznimi obvestili, da naj bi otroci
še eno leto obiskovali pripravo za šolo. Ta obvestila so pogosto brez obrazložitve, kaj
šele da bi vsebovala nasvet, čemu naj vrtec posveti posebno pozornost.
Osnovne šole opozarjajo, da bi vrtci morali doseči stoodstotno zajetje otrok v
pripravo na šolo. Opozarjajo, da je njihov učni načrt enoten, zaradi česar bi morali

vzgojitelji doseči, da bi vsi romski otroci obvladali nekatera znanja, si razvili
nekatere sposobnosti, saj bi le tako lahko enakopravno sodelovali v učnem procesu.
Mnogi menijo, da imajo vzgojiteljice previsoke kriterije pri presojanju otrokove
pripravljenosti za vstop v šolo.
Iz povedanega lahko povzamemo, da je v zvezi s prehodom otrok v osnovnošolo
treba še marsikaj postoriti. Tudi za ureditev tega vprašanja doslej ni bilo zakonske

osnove.

Predlogi
Iz povedanega o stanju, doseženih in težavah institucionalne predšolske vzgoje
romskih otrok izhaja, da je temeljna naloga za ureditev tega vprašanja, da v
bodočem zakonu o predšolski vzgoji (seveda na osnovi in skladno z ustavnimi
določili) opredelimo predšolske romske otroke kot otroke, ki imajo posebne potrebe
in iz tega izhajajoče posebne pravice v vzgoji in izobraževanju (prilagojeni vzgojni
program, trajanje priprave na šolo, normativi itd.).
Takšna opredelitev statusa predšolskih romskih otrok nam bo omogočila, da
bomo lahko uresničili:
1.

programske usmeritve, ki so zapisane v gradivu
programa predšolske vzgoje v Sloveniji in se glase:

za izdelavo

nacionalnega

-

vsakemu predšolskemu otroku naj bo dostopen tisti program predšolske vzgoje,
ki je zanj glede na starost in njegove specifične potrebe ter potrebe družine
najbolj ustrezen;

-

predšolska vzgoja naj bo raznovrstna po ponudbi programov, organiziranosti,
ustanoviteljih, prilagodlijva glede na potrebe posameznih kategorij otrok,
staršev in okolja, pri čemer ji morajo biti osnovno in obvezno vodilo spoznanja
ootroku in njegovi vzgoji. Povezana mora biti z osnovno šolo, starši in okoljem;

-

izvajanje predšolske vzgoje temelji na sodobnih teorijah osebnosti,
okviru t.i. humanistične psihologije, ki poudarja aktivno in pozitivno
človeka, kot tudi na izpeljavah in novejših socialnih in kognitivnih
razvoja ter sodobnih spoznanjih pedagoških ved o vzgoji predšolskega

2.

na osnovi teh programskih usmeritev konkreten obseg in vsebino predšolske
vzgoje romskih otrok do kakršne imajo potrebo in pravico.

.zlasti v
podobo
teorijah
otroka.

98

Dnevno varstvo

Celodnevna vzgoja se zagotavlja predšolskim otrokom v starosti od 1. leta do
vstopa v šolo, katerih starši so zaposleni ali potrebujejo za svoje otroke celodnevno
vzgojo iz drugih razlogov.
Celodnevna vzgoja se zagotavlja za 52,5% otrok v starosti od l. leta do vstopa v
šolo, od tega 33% za otroke od 1. do 3. leta in 67% za otroke od 3. leta do vstopa v
šolo. Zagotavlja se 9,5 ur dnevno, vse delovne dni v tednu in letu.

Otrokom s specifičnimi potrebami se dodatno zagotavlja še naslednje:
- za romske otroke vzgoja v oddelkih s slovenskim učnim jezikom ali v posebnih
oddelkih za romske otroke in programom spoznavanja slovenskega jezika.

Priprava otrok na šolo
Pri prava otrok na šolo se zagotavlja vsem otrokom v zadnjem letu pred vstopom
v osnovno šolo in sicer:
- v oddelkih priprave na šolo, v celodnevni vzgoji za tiste otroke, ki obiskujejo
celodnevno vzgojo kot integralni del,
- v oddelkih priprave na šolo zunaj celodnevne vzgoje.
Priprava otrok na šolo se zagotavlja 12.000 otrokom v zadnjem letu pred
vstopom v šolo v trajanju 420 ur letno (35 tednov po 12 ur). Otrokom se zagotavlja
malica.

:

Otrokom s specifičnimi potrebami se dodatno še zagotavlja:

- za romske otroke v pripravi na šolo v.celodnevni vzgoji 2 leti pred vstopom v šolo
in program spoznavanja slovenskega jezika (2 uri tedensko) ter v pripravi na šolo
zunaj celodnevne vzgoje 2 leti pred vstopom v šolo po 420 ur letno in program
spoznavanja slovenskega jezika (2 uri tedensko).

Različni drugi programi
predšolske vzgoje
Različni programi predšolske vzgoje se zagotavljajo otrokom
priprave na šolo, ki ne obiskujejo celodnevne vzgoje.

od

1. leta do

Različni drugi programi predšolske vzgoje se zagotavljajo 6.800 otrokom od 1.
leta do priprave na šolo v trajanju 80 ur letno.

99
Otrokom s specifičnimi potrebami se dodatno še zagotavlja:
- za 150 romskih otrok, ki niso vključeni v celodnevno vzgojo ali pripravo za šolo

po 140 ur letno.
To so seveda le predlogi, na vseh dejavnikih pa je, da vsestransko utemeljujemo
predvideni obseg in vsebino nacionalnega programa predšolske vzgoje romskih
otrokin tako zagotovimo uresničevanje Konvencije o otrokovih pravicah, predvsem
pa zagotovimo enakovredne pogoje za institucionalno predšolsko vzgojo vseh otrok
v Sloveniji.

100

Vladka Škof

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ROMSKIH

OTROK V OSNOVNIH ŠOLAH
V REPUBLIKI SLOVENIJI

Vzgojno-izobraževalno delo z romskimi otroki so začeli sistematično razvijati in
spremljati najprej na območju organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za
šolstvo Murska Sobota. Pred dvanajstimi leti na območju OE Novo mesto in v
zadnjih letih namenjajo temu vprašanju več pozornosti tudi na območju OE
Ljubljana in Maribor.
1986. leta je bila pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo oblikovana delovna
skupina za vzgojno-izobraževalno delo z romskimi otroki, ki naj bi ugotavljala
stanje, pomagala reševati nekatera strokovna vprašanja in vzpodbujala širšo družbeno
skupnost za učinkovitejše reševanje romskega statusa in družbeno-ekonomskega
položaja, kar posredno pogojuje rezultate vzgojno-izobraževalnega dela s temi
otroki.
Pripravili smo obsežno Informacijo o vzgojno-izobraževalnem delu z romskimi
otroki, s katero smo seznanili strokovni svet Republike Slovenije in druge inštitucije,
odgovorne za vzgojo in izobraževanje, ki so podprle prizadevanja Zavoda Republike
Slovenije za šolstvo in poudarile potrebo po nadaljnjem reševanju te problematike.
Primerjava podatkov o šolanju romskih otrok z dosežki njihovih vrstnikov kaže
na velika odstopanja, na veliko drugačnost, kar pogojuje potrebo po drugačnem,
specifičnem pristopu pri delu. Na tem področju so največ dosegli naobmočju občine
Murska Sobota, kjer so se poleg šolnikov zavzele za razreševanje te problematike tudi
druge inštitucije, ki so za to pristojne.

Ševilo učencev - Romov v osnovni šoli
Število romskih otrok, vpisanih v slovenske osnovne šole se iz leta v leto
povečuje. Po zadnjih zbranih podatkih (šol. leto 1986/87) jih je bilo v 15 občinah
na 53 osnovnih šolah vpisanih 897, kar predstavlja približno 1,5% osnovnošolske

populacije v občinah, kjer živijo. Danes jih je gotovo že 1000. Natančne podatke o
dejanskem stanju otrok Romov je, zaradi njihovega specifičnega načina življenja,
težko določiti. Podatki strokovne službe centrov za socialno delo izkazujejo vedno
nekaj več šoloobveznih otrok kot jih je vpisanih v šolo.
Med romskimi osnovnošolci jih je v nekaterih okoljih visok odstotek (tudi do

46%) vključenih v osnovne šole s prilagojenim programom. Ob tem se odpira

101
vprašanje, kako dologo in kako so šole spremljale te otroke zakaj so jih predlagale
za razvrstitev, katerega inštrumentarija so se posluževale komisije in s kakšnimi
ugotovitvami so jih napotile v šole s prilagojenim programom za lažje duševno
prizadete otroke.
Večina romskih otrok ostaja v osnovni šoli, žal, še vedno na razredni stopnji in
med temi jih je največ v 1. in 2. razredu (v šol. letu 1986/87 jih je bilo v OE Murska
Sobota na predmetni stopnji 34%, v OE Novo mesto pa le 16%). Majhen odstotek
jih uspe priti do 8. razreda (v šol. letu 1986/87 od 897 otrok le 30 ali 3%).

Vključevanje romskih otrok v
vzgojno - izobraževalni proces
Socialno-kulturno okolje in življenske razmere, v katerih odraščajo romski
otroci, večini ne daje možnosti za ustrezen razvoj v predšolskem obdobju.
Organizirano pri pravo na šolo mnogi obiskujejo zelo nerednoali pa jesploh ne, zato
je začetno šolanje za njih še mnogo hujši stres in obremenitev kot za njihove
slovensko govoreče vrstnike. Od njih se ob vstopu v šolo razlikujejo zlasti glede na
življenske izkušnje in splošno razgledanost, osnovne higienske in delovne navade,
osvojene vrednotesubkulture, glede na stopnjo socializacije, razvitosti psihofizičnih
sposobnosti, razvojne zaostanke v dojemanju, predznanje in eden od temeljnih
problemov je, da večina ne razume slovenskega jezika. Učiteljica in slovensko
govoreči vrstniki ne obvladajo romskega jezika, zato prihaja do težav v medsebojni
komunikaciji, pri razumevanju navodil, pri opisovanju, sporočanju itd. Vse to pa
pogojuje nesproščeno obnašanje, često napete situacije, upadanje motivacije za
učenje, manjšo aktivnost in zato tudi manjšo uspešnost Romov pri pouku, celo
manjšo kot bi jo lahko dosegli glede na svoje naravne sposobnosti.
Romski otroci so zelo občutljivi in morda bolj kot si mislimo čutijo, kdaj so
sprejeti. Zato je zanje pomembno, kako jih sprejmejo vrstniki, njihovi starši in ne
nazadnje tudi učitelj. Njegov odnos se kaže v mišljenju in reagiranju celotne
razredne oziroma oddelčne skupnosti do romskih sošolcev.
Zaradi izrazi te drugačnosti in odstopanj od drugače govorečih vrstnikov so nujni
specifični pristopi pri delu z njimi. Na šolah namenjajo posebno pozornost iskanju
najustreznejših oblik vključevanja romskih otrok v vzgojno-izobraževalni proces.
Rešitve so različne.

Nekateri primeri organiziranosti
vzgojno - izobraževalnega dela
-

Čisti romski oddelki - Oblikovali so jih predvsem na začetku šolanja, kjer so

vpisovali večje število romskih otrok, ki niso obiskovali ali pa so zelo neredno

102
obiskovali pripravo na šolo. Taka organiziranost omogoča učitelju, da prilagaja
vzgojno-izobraževalnih dejanostih združujejo z ostalimi učenci.
-

Heterogeni oddelki - teh je bilo največ. Romski učenci so tako vsakodnevno mad
svojimi neromskimi vrstniki, učitelj pa ima seveda manj možnosti za
individualizacijo, še posebej v številčno močnem oddelku

Delno čisti oddelek - Učenci so v čistem oddelku le pri slovenskem jeziku,
matematiki

in pri spoznavanju

narave in družbe,

pri ostalih predmetih

so

vključeni med druge sošolce. Učitelj v takem oddelku lahko prilagaja delo romski
populaciji in zaradi majhnega števila lahko delo individualizira.
-

Delo v skupinah - Bili so primeri, da so romske otroke iz različnih oddelkov
združevali v posebne skupinele pri slovenskem jeziku, matematiki in spoznavanju
naravein družbe, kar je prispevalo
k večji uspešnosti in k motivaci ji za obiskovanje
šole. Praksa je potrdila, da je nujno, da si romski učenci v manjših skupinah, med
sebi enakimi, pridobijo osnove za celovito funkcioniranje v vzgojnoizobraževalnem procesu, pozneje pa jih je potrebno zaradi uspešnejše socializacije
postopno vključevati med ostale učence. Sicer pa ni mogoče predpisati enega
samega modela za vključevanje romskih otrok v šolo, ker je pri tem treba
upoštevati vrsto pogojev, ki so od šole do šole različni, n.pr.: stopnja poznavanja
slovenskega jezika, socialne razvitosti in zrelosti, predznanje in sposobnosti,
osebnostne lastnosti, razvojne pomanjkljivosti, zainteresiranost staršev ipd.

Uresničevanje programa življenja
in dela osnovne šole
Osnova za vzgojno-izobraževalno delo z romskimi otroki je program življenjain
dela osnovne šole, ki je za večino teh učencev, če ne kar za vse, prezahteven. Učitelji
ga prilagajajo, in delo individualizirajo, vendar v praksi ostaja odprto vprašanje, do
katere mere in kako prilagajati program, da bi ga ti učenci lahko obvladovali in da
s previsoko zastavljenimi cilji ne bi zavrli pripravljenosti in zanimanja za šolsko
delo.
V zvezi z zahtevnostjo programa ostaja odprto vprašanje napredovanja teh
učencev iz razreda v razred, saj so med njimi učenci, ki tudi po trikrat ponavljajo
posamezne razrede. V mnogo manjšem obsegu kot drugi se romski učenci vključujejo
v interesne dejavnosti. Vse več pa se jih udeležuje športnih, naravoslovnih in
kulturnih dni, delovnih akcij, ekskurzij in posamezniki celo šole v naravi, čeprav
romski starši neradi dovoljujejo otrokom daljšo odsotnost od doma.
Prva in glavna ovira pri delu z romskimi učenci je razumevanje in izražanje v
slovenskem jeziku. Nova spoznanja osvajajo preko njim tujega jezika in dosežki niso
adekvatni njihovim intelektualnim sposobnostim. Zato moramo razrešiti položaj
materinega jezika teh otrok oziroma zavzeti drugačen odnos do slovenskega jezika

kot do drugega tujega jezika.

103
Zaradi drugačnih življenskih izkušenj so njim vsebine, s katerimi se srečujejo v
šoli, več ali manj tuje, zato terja razvijanje različnih pojmov in navad, ki jih poznajo
drugi učenci že ob vstopu v šolo, neprimerno več časa in moči.
Na šolah ugotavljajo, da k večji uspešnosti teh otrok prispeva tudi vključevanje
v oddelke podaljšanega bivanja še zlati, če so oblike kolikortoliko fleksibilne in če

upoštevajo potrebe romskih učencev. Kljub temu je vanje vključenih le del teh
učencev (v šol.letu 1986/87 v OE Murska Sobota 58,6%, v OE Novo mesto 21% in

še ta odstotek se zmanjšuje).

Učni uspeh
Romski učenci dosegajo v primerjavi z neromskimi vrstniki izredno skromen
učni uspeh. V šolskem letu 1986/87 je izdelalo razred 570 ali 63,6% učencev. Med
327 ali 36,4% neuspešnih učencev je bilo neocenjenih 103 ali 11,5%. V tem šolskem
letu je od 897 učencev ponavljalo razred 471 ali 52,5%, in sicer: 54% jih je ponavljalo
enkrat, 30% dvakrat in 15,5% trikrat.

Poleg že omenjenih

je eden od temeljnih vzrokov za takšno (ne) uspešnost

izredno slab šolski obisk.
V šolskem letu 1986/87 je redno obiskovalo pouk le 512 ali 57% romskih
učencev, neredno 309 ali 34,5% in 76 ali 8,5% vpisanih romskih učencev pouka
sploh ni obiskovalo.
Na šolah ugotavljajo, da romski učenci, ki redno prihajajo v šolo, hitreje
napredujejo in se postopoma uspešno vključujejo v šolsko delo. Zato so se v
prizadevanjih za izboljšanje šolskega obiska posluževali različnih ukrepov (pisna
sporočila in pozivi staršem, obiski na domu, prijava sodniku .za prekrške, reden:
prevoz v šolo in domov, različne ugodnosti, zagotavljanje brezplačne prehrane,
šolskih potrebščin...) in ob tem ugotavljali, daso najmanj učinkoviti administrativni
ukrepi. Najuspešnejši je neposreden kontakt s starši, ki ga je potrebno nenehno

vzdrževati in poglabljati.

Sodelovanje s starši
Poleg ustaljenih oblik (roditeljski sestanki, govorilne ure) organizi-rajo ponekod
pogostejše obiske in razgovore na domovih oziroma v naseljih, sestanke romskih
staršev na šolah, ki se jih raje udeležujejo kot skupnih, vabijo jih na prireditve, te
organizirajo tudi v naseljih, vabijo jih k učnim uram ipd.
Odnos staršev do šole pogojujejo njihovi življenski pogoji - stalna naseljenost,
možnost zaposlitve, njihova razgledanost, stopnja izobrazbe, ki se le počasi spreminja,
poklicne aspiracije, ki so veliko nižje kot pri drugem delu prebivalstva (od 75

104
učencev, ki so v šolskem letu 1986/87 zaključili šolsko obveznost, se jih je 30
odločilo za nadaljevanje šolanja - največ iz Murske Sobote, 20 za zaposlitev in 25 jih
je želelo ostati doma).
Spremljave uspešnosti romskih učencev so potrdile visoko stopnjo povezanosti
med stalno naseljenostjo in zaposlenostjo romskih staršev z uspešnostjo njihovih
otrok v šoli.

Pedagoški delavci
Nosilci vzgojno-izobraževalnega dela z romskimi učenci so učitelji ob strokovni
pomoči šolskih svetovalnih delavcev in ob podpori vodstva šol.
Ugotavljamo,

da se pedagoški delavci, ki delajo s to populacijo prepogosto

menjavajo, čeprav so izkušnje potrdile, da dosegajo večje uspehe tisti učitelji, ki
poučujejo romske otroke več let kontinuirano - zaradi bogatenja lastnih izkušenj, pa
tudi otroci se nanje čustveno navežejo.
Učitelji so za specifično delo
z romsko populacijo usposobljeni. Manjka jim zlasti
znanj in spoznanj o romski kulturi, zgodovini, posebnostih začetnega
opismenjevanja, specifične učne vsebine, metodike učenja drugega tujega jezika.
Večje uspehe bodo lahko dosegli učitelji, ki jih bomo kadrovali iz njihovih vrst.

Naloge in odprta vprašanja vzgoje in izobraževanja
romskih otrok v osnovni šoli.
Kratek povzetek o vzgojno-izobraževalnem delu z romskimi učenci v osnovnih
šolah kaže, da smo na tem področju v vseh teh letih že marsikaj opravili, čeprav
dosežki niso adekvatni vloženemu trudu.
Poleg aktivov, seminarjev, strokovnih srečanj pedagoških delavcev, mnogokrat
sodelovanju z drugimi dejavniki v posameznih občinah oziroma regijah, je zavod
organiziral tudi širša posvetovanja o tej problematiki.

Zadnje - četrto po vrsti - smo organizirali v sodelovanju s Pedagoško fakulteto v
Mariboru. Poleg vrtcev in osnovnih šol smo povabili tudi druge občinske in
republiške inštitucije, ki lahko posredno prispevajo k uspešnejšemu vzgojno-

izobraževalnemu delu z romskimi otroki.
Na posvetu je bilo posebej izpostavljeno vprašanje statusa Romov, ki naj imajo
svojega predstavnika tudi v komisiji za manjšinska vprašanja.

Poudarjena je bila potreba po koordiniranem reševanju romske problematike na
nivoju republike in po zakonskih določilih za področje vzgoje in izobraževanja te
populacije.

105
V skupini za osnovno šolo so bila ponovno izpostavljena že večkrat načeta
vprašanja oziroma naloge:
izoblikovati standarde in normative glede na različne načine organiziranosti
vzgojno-izobraževalnega dela,
razširiti obseg obvezne priprave na šolo za vse romske otroke (na dve leti),
prilagoditi kriterije razvrščanja za romske učence,
mladostnike in odrasle z nedokončano osnovno šolo vključiti v oddelke za
odrasle,

omejitvene pogoje in varčevalne ukrepe, ki so posegli v relativno uspešne oblike
šolskega dela s temi otroki, ponovno oceniti na osnovi ugotovitev o ustreznosti
posegov in poiskati nove rešitve,
premišljati o ustreznejših oblikah zaposlovanja Romov ob upoštevanju njihovih
specifičnosti,
poseben

poudarek

in pozornost

namenjati

izobraževanju

in usposabljanju

učiteljev za vzgojno-izobraževalno delo z romskimi učenci,
razširjati in iskati različne oblike sodelovanja s starši,
Romom omogočiti vključevanje v izobraževanje, v delo in upoštevati njihove
človeške in narodnostne oziroma etnične posebnosti.
K uspešnejšemu in učinkovitejšemu vzgojno-izobraževalnemu delu bi prispevale
poleg že opravljenih raziskav in analiz predvsem aplikativne akcijske raziskave.
Vsekakor pa bi morali vsaj nekatere izmed nakazanih nalog vključevati v zagotovljeni
del nacionalnega programa.

106

Joze Feher

USPOSTABLJANJE ROMSKIH OTROK NA
NARODNOSTNO MESANEM OBMOCJU
OBCINE LENDAVA.

1. Demografske in druge značilnosti občine Lendava
Občina Lendava leži v severovzhodnem delu Republike Slovenije.Je nacionalno
mešano območje, je obmejna občina (leži ob državni meji z Madžarsko) in
gospodarsko manj razvita. Veliko ljudi se še ukvarja s poljedeljstvom. Vedno slabši
gospodarski položaj v Republiki Sloveniji ima določene posledice tudi v tej občini,
kjer živi naen kvadratni meter 100 ljudi. Zanimiv je narodnostni sestav prebivalstva.
Na nižinskem predelu občine živi 18257 Slovencev, ob madžarski državni meji pa
8119 Madžarov. V dveh, medsebojno nepovezanih naseljih pa živi 306 Romov.
Število drugih pripadnikov narodnosti je 505. Omeniti je treba, da je eno romsko
naselje na slovenskem območju (KS Črenšovci), drugo pa je na dvojezičnem
območju (v okolici Lendave).

2. Upravna razdelitev občine
Občani so organizirani v 18 krajevnih skupnostih, od tega je 7 slovenskih KS, 4
madžarske KS (homogenih), 7 dvojezičnih KS (tu živijo Slovenci, Madžari in Romi

skupaj, oziroma 7 slovenskih KS in'11 dvojezičnih! Romi živijo v eni slovenski KS
in v 3 dvojezičnih

KS (oziroma v eni slovenski KS, v eni homogeni

madžarski

skupnosti - Dobrovnik in v dveh narodnostno mešanih KS - Dolga vas in Lendava).

3. Pogovorni jezik - potrebe za medsebojne komunikacije
V 6 KS je pogovorni jezik slovenski in romski, v S KS madžarski in slovenski, v

S KS je slovenski, madžarski, hrvaški in romski in v 2 KS je madžarski jezik.

4. Šolstvo
Na tej podlagi so nastale tudi dvojezične osnovne šole v občini. Na narodnostno
mešanem območju so tri dvojezične redne šole in sicer: OŠ Dobrovnik in Oš
Genterovci: vsaka s svojim šolskim okolišem. Četrta dvojezična osnovna šola pa je

107
OŠ Jože Kramar - Juš Lendava s prilagojenim programom. Dvojezična OŠ s PP je v
gravitacijskem središču občine, to je v mestu Lendava, ki ima 4000 prebivalcev, je
industrijsko in upravno središče občine. V samem mestu živi več nacionalnosti,
največ je Madžarov in Slovencev, nekaj manj Hrvatov in drugih.

Omenjena dvojezična posebna šola je dobila status dvojezične šole v letu 1976.
V tem šolskem letu je bilo na šoli 96 učencev, od tega 60 Slovencev, 30 Madžarov
in 6 Romov. V šolo so bili zajeti učenci iz celotnega območja občine Ledava. Učenci
so bili vključeni v čiste slovenske in dvojezične oddelke iz dvojezičnega območja, ki
ga določa zakon. V dvojezičnih oddelkih je bila k materinščini dodana še ura učnega
jezika. Takratni dvojezični predmetnik je še danes v veljavi.
Nekaj podatkov iz statistike:
a)

številčno stanje učencev za nekaj let

b)

nacionalni sestav učencev

ŠOLSKO

Št. Romov

84/85

85/86

86/87

87/88

88/89

25

26

30

28

38

39,39%

49,18%

49,12%

61,29%

61,40%

61

S7

62

S7

30

26

22

20

4

3

2

22

36,76%
Skupaj učencev:

LETO

68

66

89/90
35

PREGLED PADANJA ŠTEVILA SLOVENCEV

35

34

PREGLED PADANJA ŠTEVILA MADŽAROV
8

6

P.p.

Pri teh podatkih niso upoštevani varovanci iz oddelkov za delovno usposabljanje!
Notranja struktura oddelkov glede na nacionalno pripadnost učencev;

108
Trenutno imamo na šoli:
-

čiste slovenske oddelke (S)
čiste dvojezične oddelke (SM)
slovenske oddelke z Romi in Slovenci
dvojezične oddelke z Madžari, Romi z dvojezičnega območja
romske dvojezične oddelke z Romi z dvojezičnega območja ter
območja

slovenskega

Kersta učna jezi
ka slovenski in madžarski, materinega jezika Romov ne razvijamo,
je pa vseskozi njihov pogovorni jezik tako v učilnicah kot med seboj ter na hodniku
in drugod. Učitelji ne znamo romski. Zato so romski otroci primorani poleg svoje
materinščine znati dva tuja jezika. V osemletnem šolanju se najbolj razvije slovenski
jezik, relativno malo pa bodo znali madžarski

jezik.

5. Problematika ob izvajanju učno - vzgojnega programa
Stalno naraščanje števila Romov ter nastajanje homogenih romskih oddelkov
(sedaj imamo takih kar 5) povzroča velike težave pri jezikovnem pouku in sploh pri
medsebojnem komuniciranju. Poleg slovenskega in madžarskega jezika je aktivno
prisoten romski jezik.
-

Trenutno imamo:
24 Romov, ki znajo romsko in malo slovensko

-

8 Romov, ki znajo samo romski (l. in 2. razred)!

-

3 Rome, ki znajo romsko, slovensko in čisto malo

madžarsko.

Pri 35 učencih - Romih je materin jezik romski, od tega se jih mora 24 učniti tudi
madžarsko, ker so iz narodnostno mešanega območja v občini. Torej ob vstopu v
našo šolo pridobi romski otrok kar dva tuja jezika.
Posledica: izrazna sposobnost v dveh uradnih jezikih (v slovenskem in madžarskem

jeziku) je vedno

slabša. Ker prevladuje število Romov, se "beli" prilagajajo tudi

novim razmeram, se rahlo odtujujejo od romskih otrok (tudi zaradi njihovega
posebnnega obnašanja) ter rahlo prihaja do vidne socialne diferenciacije. Slovenskih
in madžarskih otrok je vedno manj, kar pa je dejansko osnova za dvojezično delo,
za dvojezični pouk in za dvojezično usposabljanje. Da ni teh otrok na šoli je kriva
določena nedoslednost pri prijavljanju in evidentiranju lažje duševno prizadetih na
rednih osnovnih šolah. Tako postajamo čisto romska šola z dvema oz. tremi jeziki,

z vsemi predvidljivimi in nepredvidljivimi težavami.
Kaj bi bilo potrebno storiti!
Strokovni delavci na naši šoli smo mnenja, da bi bilo potrebnorednoin dosledno

vključevanje romskih otrok v takozvane predšolske oz. pripravljalne oddelke - vrtce
s ciljem da bi se naučili nekaj slovenskega oziroma madžarskega jezika in to seveda

109
na način kot to zahteva specialna didaktika.
Tu bi se romski otroci seznanili zobema
drugima jezikoma (na dvojezičnem območju z obema, na enojezičnem območju pa
s slovenščino). Na tak način bi lažje premostili težave, ki nastajajo ob vstopu vl.in
2. razred naše dvojezične osnovne šole s prilagojenim programom.-

6. Romsko vprašanje - obvezno šolanje
Povprečno število novincev v občini je letno 406 - 411. Od tega redna osnovna
šola dobi povprečno 15 učencev Romov, šola s prilagojenim programom pa
povprečno 6 učencev Romov - lažje ali zmerno duševno prizadete. Vključevanje
lažje in zmerno prizadetih romskih otrok novincev všolos prilagojenim programom
je prikazano v naslednji tabeli (primerjalno s Slovenci in Madžari). V šolskem letu
1975/76 je bilo na tej šoli 96 učencev, od tega 60 Slovencev, 30 Madžarov in 6
Romov.

VPIS
Šolsko leto

84/85

od skup.št.

11

vpisanih

Š

-

85/86

NOVINCI
86/87

87/88

88/89

89/90

14

9

8

11

S

št. rom. otrok

4

8

2

8

8

S

št. slov. otrok

7

5

6

-

3

-

št. mad. otrok

-

1

1

-

-

.

Torej ob tem, da je znanje jezikov romskih otrok
šolskem letu 1989/90 takšno da:
-

24 Romov zna

romsko - slovensko

-

8 Romov

samo romsko (l. in delno 2. razred)

-

3 Romi

romsko - slovensko - madžarsko

- učeno

varovancev v

nastanejo velike težave pri vseh učnih predmetih. Potrebne so široke razlage ob
tekstu, pisavi in izgovorjeni besedi, potrebe so po deskriptivnem načinu dela - da bi
tudi romski otroci razumeli učno vsebino. Pisno in ustno izražanje je največkrat
pomanjkljivo. Njihov pogovorni jezikv učilnici, med seboj, na hodniku in tudi med

učno uro najbolj pa v domačem miljeju, je romski, ki pa tudi ni enoten, ne glede na
majhno razdaljo med dvema romskima naseljema v občini.

110

7. Socialni položaj Romov
Vsi romski otroci niso duševno prizadeti. Velikokrat so socialne razmere tiste, ki

okarakterizirajo njihovo manjšo sposobnost in inteligenčnost, kar se pa kasnjeje
delno popravi. Štiri družine imajosvojo hišo, dvajset družin ima družbena stanovanja,
osemindvajset družin pa živi v kolibah oziroma drugače. 306 Romov, kolikor jih živi
v občini, živi so v 51 družinah. Povprečno število članov družine je šest. Za večino

vključenih prizadetih Romov so značilne naslednje stvari: pri vsakem duševno
prizadetem posamezniku so pomanjkljivosti lahko izražene v različni meri na enem
ali več področjih in to v različnih stopnjah
- na področju intelektualne strukture in funkcioniranja
- na področju poučevanja in zaznavanja
- na področju psihomotorike
- na področju čustvovanja
- na področju motivacije
- na področju moralnega presojanja
- na področju socialne prilagoditve
Pogoste so tudi posebnosti v telesnem razvoju. Mišljenje teh učencev ostaja
velikokrat na konkretnem nivoju. Razumevanje in ustvarjanjanje abstraktnih
pojmov je rahlo omejeno.

8. Analiza učno - vzgojnih rezultatov pri učencih Romih
Delo je več ali manj večkrat individualizirano oziroma diferencirano vsebinsko,
organizacijsko in jezikovno. Jezična diferenciranost predstavlja trenutno največji
problem. S homogenizacijo oddelkov (romizacija) je postala romščina jezik za
medsebojno komuniciranje v šolski zgradbi in izven nje, razen pri organiziranem
delu, to je pri pouku, kjer zahtevamoslovenščino in madžarščino. Učitelji ne znamo
romski jezik, kljub temu:pa dopuščamo nastope na prireditvah v romskem jeziku,
kar predstavlja določeno zadovoljstvo za romske otroke. Analiza težavnosti dela pri
pouku je pokazala, da učenca - Roma v dvojezičnem oddelku - dnevno obremenjujemo

s 5 do 10 novimi pojmi v slovenskem in madžarskem jeziku, kar predstavlja za njih
precejšnje breme. Zato učitelji porabijo največ časa za utrjevanje pojmov, besed in
snovi, ker je faktor pozabljivosti velik. Romski učenec doma ne sliši ne slovenskega
in ne madžarskega jezika. Zato je besedni zaklad zelo skromen, večkrat imajo učenci
tudi govorne napake, zato jih usmerimo na logopedske vaje. Tvorba povedi je
skromna. Izgovorjava je z napakami in nepravilnostmi. Romski otroci enostavno
zamenjujejo sklone in predloge v slovenskem jeziku (Primer: Grem pri zdravniku.),
nepravilno pa tvorijo besede v madžarskem jeziku - s priponami. Zato je njihovo
pisno izražanje skromno, na nižji stopnji zelo pomanjkljivo, na višji stopnji se stanje
rahlo izboljšuje, sicer pa o gramatičnih in pravopisnih kvalitetah ne moremo
govoriti. Šoli ostane obveza, da jih v osemletnem šolanju pripravi , da so sposobni
kominicirati v slovenskem jeziku, se ustno in pisno skromno izražati, medtem ko v

111
madžarskem jeziku ostanemo na nivoju besed, pojmov in enostavnih povedi. Ker
učenci - Romi vrtca ne obiskujejo redno pred vstopom v l. razred, nimajo niti
osnovnih delovnih navad oziroma osnove kulturnega življenja. Ustreznih učbenikov
tudi ni, razen delovnega zvezka za obratno opismenitev v dvojezičnih oddelkih.
Na vprašanje kako naprej, lahko nanizamo naslednja razmišljanja:
Morali bi vztrajati pri obveznem obiskovanju male šole za Rome, kjer bi se naučili
najosnovnejših jezikovnih prvin oziroma delovnih navad. Ne bi smeli dopustiti to,
da bi šola postala čisto romska oziroma, da bi prišlo do homogenizacije. Družbena
skrb bi morala biti, da pospeši ureditev socialnih razmer Romov. Ob vedno večjem
številu romskih otrok je treba računati tudi z intenzivnim študijem učitelejev
romščine. Po možnosti zagotoviti zaposlitev večjega števila Romov in s tem bi bila
dosežena hitrejša socializacija. Morali bi imeti primerne učbenike (večjezične), ki bi
ustrezale tako Slovencem, Madžarom in Romom. Ob večjem poudarku glede na
različne oblike integracijskih procesov, bo potrebno razmisliti o primerni oziroma
najbolj ustrezni integraciji v osnovnem šolstvu v občini.

9. Kako naprej - dolgoročno
Rešitev vidimo v obveznem obiskovanju dvojezičnega vrtca ali male šole zaradi
pridobitve osnov dveh uradnih jezikov (velja za Rome!). Šole ne bi smeli
homogenizirati in romske otroke oddvojiti od ostalih. Upoštevati bi bilo treba
materin jezik romskih otrok, če drugače ne kot pogovorni jezik. Potrebno bo
temeljito razmisliti o uvajanju primernih integracijskih oblik in vsebin v okviru
obstoječe šolske mreže v občini, katero sestavljajo slovenske in dvojezične osnovne
šole. V našem primeru gre za večjezično Posebno osnovno šolo za invalidno,
senzorno,

govorno,

umsko,

socialno, vedenjsko in emocionalno motene

otroke.

Verjetno je potrebno iskati rešitev v drugačnejšem pojmovanju POS. Absolutno
ločevanje teh otrok od svojih vrstnikov je neutemeljeno. Zato naj bi zagovarjali
tezo, da bi stalno ločevanje takih otrok nadomestili z občasnim ločenim delom z
njimi (velja za Rome in ostale). Ločeno delo bi trajalo daljši ali krajši čas pri

predmetu, kjer ima učenec težave. Za mejne primere zadostuje povečana učna skrb
učitelja in drugih strokovnjakov (timsko delo). Strinjamose s trditvijo, da integracija
pospešuje pozitivnejši odnos do šole, da so uspehi v integriranih razrednih enako
dobri kot v "posebnih" šolah, da niso opaženi negativni vplivi ali slabši učni uspehi
pri nemotenih sošolcih. Zaradi individualizacije pouka so tudi ti na boljšem. Po tem
še zmeraj ostane odprto vprašanje, kako z učnimi jeziki teh učencev! Če bomo
vpisali samo romske otroke v to našo šolo, pride do absolutne homogenizacije šole,

kar pa odpira še vrsto novih problemov.
Tuje izkušnje na tem področju zaslužijo več pozornosti, ko se ugotavlja, da bodo
moteni otroci skupaj z ostalimi sovrstniki še bolj negotovi, pasivni in nervozni, da
jih je mogoče usposobiti za življenje le z ločenim šolanjem, po našem mnenju ne
drži, saj z manj ostrim ločevanjem teh učencev bo odpadel tudi del diagnostičnih
težav in zmot, na katere prizadeti strarši, razumljivo, zelo občutljivo reagirajo.

112

10. Ugotovitve in primerjave
- Povprečno

število otrok v romskih

družinah

v lendavski

občini

je 5,38. V

soboški občini je to število 5,06. Največ otrok (11) imajo nekatere družine na
lendavskem območju, medtem ko soboške družine imajo največ 8 otrok.
Ugotovljeno je, da število otrok pri mlajših starših pada. Le-ti ne želijo imeti
mnogo otrok!
Trajanje obiskovanja vrtca je različno. V občini Murska Sobota romski otrok,
kategorizirzn in prešolan v POŠ, obiskuje VVO povprečno 2,41 let, medtem ko v
občini Lendava je obisk 1,92 leta. Verjetni odgovor: v Murski Soboti so družine
socialno bolj urejene (vas Pušča in druge vasi), v vrtcih imajo svoje tovariščice itd.
Število otrok v družini je verjetno pogojeno tudi s prosvetljenostjo staršev, ki so
večinoma tudi zaposleni. V lendavski občini so romski otroci skoraj vsi vozači
(97%)- z avtobusi oddaljeni do 16 km. V pbčini Murska Sobota se jih vozi le 25%
-

Učni uspeh reomskih otrok je različen. Največ negativnih ocen na nižji stopnji
imajo učenci iz učnega jezika (slovenskega jezika), zaradi česar pride do
ponavljanja razreda. Na tej stopnji manjka izrazna sposobnost, šole ne obiskujejo
redno pa so zato pogosto neocenjeni. Sicer težave pri učnem jeziku ostanejo
vseh osem oziroma več let! Iz tega predmeta kasneje nihče ne ponavlja razred.
To je razvidno tudi iz tabelaričnega prikaza. Primer:

Levačič Tatjana

Horvat Robert

1. razred slov. jezik ocena 1

1. razred učni jezik ocena 1

(iz redne OŠ)

(iz redne Oš)

2. razred

3

2. razred

4

3. razred

4

3. razred

4

4. razred

4

4, razred

4

S. razred

4

S. razred

4

6. razred

3

6. razred

4

7. razred

3

7. razred

3

8. razred

3

8. razred

3

Vsi romski otroci vsglavnem končujejo osnovno šolo s prilagojenim programom,
če ne v osmih potem v devetih, desetih ali enajstih letih šolanja! Ugotovljeno je, da
je šolanje teh otrok vezano tudi na otroško doklado oziroma na socialno pomoč, ki
jo dobijo starši, če otrok redno obiskuje šolo.

113

Jasna Zugel

INTEGRACIJA ROMSKE SKUPNOSTI V
SLOVENSKO
DRUZBO
V letu.1990 živi v Dolensjki regiji 1705 Romov, od teh v občini Novo mesto 781,

kar znaša

1,3% prebivalstva občine. Največje število Romov biva v neposredni

okolici Novega mesta (57,1%) v naseljih Žabjek, Šmihel, Ruperč Vrh, Jedinščica,
Gotna

vas, romski zaselki se nahajajo tudi v izvenmestnem

Otočca, Šentjerneja, Škocjana in Žužemberka.

območju

v bližini

Kljub temu, da najstarejši znani podatki, ki kažejo na prisotnost, Romov v
Sloveniji sežejo v 14. in 15. stoletje! romskaskupnost do danesni postala enakopraven
subjekt in integriran del slovenske družbe. Pod integracijo razumem enakopravno
vključevanje

narodne

skupnosti

v

ekonomske,

socialne,

politične,

kulturnopluralističnein druge družbene procese ob sočasni možnosti ohranjanjain
razvoja lastne etnične identitete.
Ekonomska podlaga (delovna integriranost) je bistven dejavnik samostojnega
razvoja in delovanja vsake narodne skupnosti. V raziskovalni nalogi "Problematika
Romov
v občini Novo mesto? smo proučili možnosti vključevanja Romov na področju

zaposlovanja in težave, ki se v zvezis tem pojavljajo ter mnenja in stališča samih
Romov kakor tudi njihovih sodelavcev.
Prikaz posameznih delov naloge opozarja na številne ovire vključevanja Romov
na različnih življenskih in delovnih področjih, ki se pojavljajo predvsem kot
posledica nezadostnega upoštevanja ali celo zanikanja posebnosti in pravic Romov

kot pripadnikov romskega naroda ter njihovega položaja izločenosti iz večine
družbenih odnosov in procesov.
Cilji raziskovanja in metodološki postopek:
Cilj raziskovanja je bil dvojen. V prvem delu smo želeli ugotoviti:
1.

osnovne

značilnosti

romske

delovne

sile, delavna

področja

in vrste dela, ki

najbolj ustrezajo potrebam in interesom Romov;
' Pavla Štrukelj, Romi na Slovenskem, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1980, str. 3] in 36.
"Zavod za družbeno planiranje, 1984, 2985,1.in IL. del (avtorji J.Žugel, F. Smerdu), Novo mesto.

R

114
2.

vzroke, ki vplivajo na zaposlovanje Romov ali zapuščanje delovnega razmerja;

3.
4.

stopnjo zadovoljstva z delom in delovnim okoljem;
mnenja in aspiracije glede dela (zaposlovanje), izobraževanja, vzgoje, načina
življenja delovno sposobnih Romov;
morebitne pomembnejše razlike glede zaposlenosti, zapuščanja delovnega
razmerja, fluktuacije ter stališč Romov, ki živijo v različno razvitih naseljih v

5.

občini;
6.

mesto dela in drugih vrednot v vrednostnem sistemu Romov.

V drugem delu smo ugotavljali, kako na romsko problematiko in na možnosti
njihovega zaposlovanja gledajo zaposleni delavci, sodelavci Romov, vodje in
kadrovski delavci v podjetjih.
Na podlagi vseh pridobljenih mnenj in ugotovitev iz I. in II. dela naloge smo
podali osnovne usmeritve, kako izboljšati stanje na področju zaposlovanja Romov
v občini Novi mesto.
Za

izdelavo študije smo

uporabili vse obstoječe

podatke,

ki jih zbirajo in

zajemajo organizacije in službe, ki se ukvarjajo z romsko problematiko v občini,
kakor tudi razpoložljivo literaturo s tega področja. Poleg neposrednega opazovanja
in razgovorov sta bili izvedeni tudi dve anketi na podlagi vprašalnikov in sicer:
1.

- 206 (75,5%) delovno sposobnih

Romov iz vseh romskih naselij v občini;

2.

- 118 zaposlenih sodelavcev Romov v desetih podjetjih.

Poklici s katerimi so se v preteklosti ukvarjali Romi na
Dolenjskem
Osnovni poklici, s katerimi so se tradicionalno ukvarjali Romi na Dolenjskem ?
so bili kovaštvo, drobljenje kamenja v kamnolomih in na cestah ter preprodaja konj.
Romi so bili poglavitni obrtniki - kovači v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja.

Kovaška dejavnost je med Romi
v občini Novo mesto skoraj popolnoma izumrla, čeprav še vedno lahko srečamo
posamezne starejše Rome, ki so nekdaj bili kovači.
Značilen vir dohodkov dolenjskih Romov je bil tudi beračenje po vaseh in
vedeževanje, s čemer so se ukvarjale predvsem ženske. Številni podatki o evropskih
Romih iz različnih obdobjih pričajo o aktivni vlogi Romov, posebej žensk, pri

zdravljanju z različnimi zdravlnimi zelišči. Poznavanje,

predvsem

pa zbiranje

zdravilnih zelišč, je ena od osnovnih dejavnosti, ki se je obdržala do danes pri Romih

na območju Dolenjske.
Z uvajanjem

industrijskih strojev je romska delovna sila postala odvečna,

? Povzeto po P.Štrukelj, Romi

na Slovenskem, str. 121, 122.

v

115

sodobnem sistemu dela, ki je v marsičem drugačna od tradicionalnega, pa se Romi
niso mogli integrirati.

Zaposlenost Romov od 1961 do 1990
Prve podatke o zaposlenosti Romov v povojnem obdobju v občini zasledimo v

letu 1961. Pregled gibanja zaposlenosti Romov v tridesetletnem obdobju ne kaže
pomembnejših rezultatov. Povprečna letna stopnja rasti zaposlovanja Romov v
letih 1961/1990 znaša 2,20%, posebej je od leta 1981 vidno upadanje števila
zaposlenih Romov, zaskrbljujoče pa je naraščanje števila nezaposlenih, ki so
delovno sposobni. Tako je v letu 1981 bilo zaposlenih 61 Romov, nezaposlenih 250
ali 75,6% od vseh delovno sposobnih, v letu 1990 pa je bilo zaposlenih 50 ter 332
nezaposlenih (83,5%) delovno sposobnih Romov.
Pri možnosti zaposlovanja so Romi v močno podrejenem položaju napram
drugim delavcem, ker so večinoma nepismeni, brez izobrazbe in kvalifikacije, slabo
obvladajo slovenščino, imajo drugačne delovne navade ter zaradi razširjenih
» negativnih predsodkov pri delodajalcih.

Način zagotavljanja sredstev za preživljanje
Iz podatkov ankete je razvidno, da je poglavitni vir preživljanja Romov nabiranje
zelišč (61,0%), na drugem mestu pa zasledimo zbiranje sekundarnih surovin
(46,1%). Obdržalo se je tudi beračenje (37,9%), ki je dodaten (pozimi pogosto tudi

edini) vir za preživljanje romskih družin. Samo tretjina vseh anketirancev se
preživlja s sredstvi iz rednega dohodka (35,0%). Družine z otroci prejemajo tudi
otroški dodatek v namenski obliki (hrana, oblačila za otroke in drugo).

Poglavitne značilnosti redno zaposlenih
in nezaposlenih Romov
Celotni vzorec smo glede na problematiko razdelili v tri skupine anketirancev in
sicer na:
s
1.

zaposlene, ki štejejo 48 ali 23,3% od celotnega vzorca;

2. anketirance, ki so že bili zaposleni, sedaj:pa niso v delovnem ra-zmerju ( 77 ali
37,4%);
3.

nikoli zaposlene anketirance (81 ali 39,3%).

Zanimalo nas je, koliko se te skupine med seboj razlikujejo glede na osnovne
sociodemografske značilnosti in odnosa do zaposlenosti.

116
V skupini zaposlenih Romov so najbolj zastopani prebivalci do 30 let starosti.
Med zaposlenimi je bilo 26 moških in 22 žensk. Največje število Romov je bilo
zaposleno v tovarni avtomobilov IMV (38,7%), po kvalifikacijski sestavi pa so bili
večinoma nekvalificirani delavci (39 ali 81,2%), 4 priučeni in 4 polkvalificirani
delavci ter 1 samostojni obrtnik (zbiralec zdavilnih zališč in sekundarnih surovin).
Največje število zaposlenih je delalo na proizvodnem traku, 16 jih je opravljalo
delovne operacije v odprtem prostoru.
Skupino, ki so bili zaposleni večino tvorijo moški (84,4%) v starosti od 15 do 30
let, v tretji skupini

nikoli zaposlenih

Romov

pa so večinoma

ženske (72,8%)

izrazito mladi prebivalci.

ali

:

Pri obravnavi treh skupin anketiranih Romov opažamo številne pomembne
razlike med zaposlenimi in nezaposlenimi anketiranci. Med zaposlenimi je večji
delež tistih, ki so obiskovali osnovno šolo in manjši delež nepismenih (zaposleni
14,6% - nezaposleni 46,7%). V tej skupini je tudi večje število anketirancev, ki so
končali višje razrede osnovne šole (zaposleni 48,5%, nezaposleni 15,8%). Vidne so
tudi razlike na drugih področjih: med zaposlenimi je več tistih, ki so zakonsko
poročeni in z boljšimi bivalnimi pogoji (večinoma zidane hiše), bivajo v bolj
urejenih naseljih v socialno manj konfliktnih okoljih. Največ zaposlenih ima
dolžino delovne dobe od 2 do S let, tisti, ki so bili zaposleni pa manj kot 1 leto.
Zaposleni so v večini primerov bolj zadovoljni z delom, ki ga opravljajo, nezaposleni
pa večinoma niso bili. Zaposleni se počutijo bolj zdravi od anketirancev iz drugih
dveh skupin nezaposlenih delavcev, opazne pa so tudi spremembe v družinskem
odločanju.
Otroci zaposlenih staršev mnogo bolj redno obiskujejo osnovno šolo od otrok
staršev, ki so nezaposleni.

Motivi zaposlovanja
Iz odgovorov na vprašanje " zakaj ste zaposleni oziroma zakaj bi se želeli
zaposliti" ugotavljamo, da je zaposlenost pri Romih (tako kot pri drugih prebivalcih)
eksistenčna nuja in potreba, saj je največji del anketirancev odgovoril, da so
zaposleni, da bi preživljali sebe in družino (43,2%),

na drugem

mestu

zasledimo

odgovor, da si s tem zagotovijo boljše življenje (21,6%), na tretjem pa, da bi sezidali
hišo, kupili konja, voz, avto, motor ali drugo (15,0%).

Vzroki nestalnosti, prekinitve delovnega razmerja in

odsotnosti z dela
Zapuščanje delovnega razmerja, fluktuacija in pogosti izostanki z dela so
poglavitne značilnosti romske delovne sile. O tem priča tudi podatek, da je od vseh
anketiranih Romov (zaposlenih in nezaposlenih) 80,8% vsaj enkrat že zamenjalo

'

117
podjetje,

pri tem pa ni opaznih

razlik med

obema

skupinama.

Zaskrbljujoč je

podatek, da je od vseh, ki so bili zaposleni, 47,6% delalo v dveh ali več tovarnah.

Iz ankete smo dobili tudi podatke o formalnem načinu prekinitve delovnega
razmerja, iz katerih je razvidno, da je večina anketirancev samovoljno prekinila
zaposlitev (44,3%). Temu številu lahko še prištejemo skupino, ki je prekinila
delovno razmerje zaradi disciplinskega ukrepa, ki je bil najbolj pogosto posledica
neprihajanja na delo (18,6%).
Po mnenju Romov so poglavitni razlogi za zapuščanje podjetij naslednji:
-

zdravstveni razlogi, bolezen (36 ali 22,1%);

-

nezadovoljstvo z osebnim dohodkom (29 ali 17,8%);
nezadovoljstvo z vrsto dela in delovnimi pogoji (17 ali 10,6%);
spori

z nadrejenimi

(l6 ali 9,8%)

zaradi

nerazumevanja

za različne

romske

probleme in navade, diskriminacija s strani vodje, vzroki: nabiranje zelišč,
družinski problemi, grožnje v naselju, spori s sodelavci, slabi življenski pogoji,
zaporna kazen ipd.
Zaradi izredno težkih življenskih pogojev je zdravstveno stanje Romov zelo
slabo, pogosto pa je tudi zdravstvena nezmožnost ovira pri zaposlovanju Romov.

Veliko število odgovorov o nizkih dohodkih

kot vzroku zapuščanja podjetja

razlagamo z možnostjo zbiranja zelišč v pomaldanskih mesecih, ko je ta zaslužek
občutno večji od tistega v tovarnah, vendar je sezonskega značaja in ne zagotavlja
socialne in zdravstvene varnosti Romov.
Pri ocenjevanju svoje odsotnosti z dela, Romi niso bili dovolj kritični, kljub temu
pa njihovi odgovori o vzrokih absentizma kažejo na kompleksnost problema:
bolezen (87,5%), romske navade (5,8%), grožnje v naselju(S,8%), zbiranje zelišč (l
,9%) in neustrezno delovno mesto (1,9%).

Podatek, da je največ Romov delo pustilo v obdobju do enega leta zaposlitve,
opozarja na probleme socialne integracije, saj največje težave in kriza nastopajo pri
Romih prav na začetku delovnega razmerja.
Delovno in družbeno okolje je v močno poudarjenem nasprotju z načinom
življenja Romov, ki je vezano večinoma le na družbeni prostor romske skupnosti.
V občini

Romi

živijo v prostorsko

izoliranih

naseljih

(zaselkih),

domačini pa so konfliktno obarvani. Prebivalci ne želijo Romov v

odnosi

z

bližini svojih

bivališč, zato močno nasprotujejo in onemogočajo širitev in urejanje romskih
zaselkov in omejujejo število Romov, ki lahko bivajo v njihovi krajevni skupnosti,

sami Romi pa nimajo vpliva na odločitve večine.
Nesoglasja nastajajo zaradi številnih predsodkov in nepoznavanja

romske

zgodovine in kulturnih značilnosti, nesprejemanja različnosti s strani večine, pa
tudi zaradi razširjenih kraj poljščin in drugih lastninskih deliktov Romov. Pri
zaposlenih Romih nastopajo napetosti in konfliktne situacije, ki potekajo v dveh
smereh:

118
1.
2.

posameznik - romska skupnost
posameznik - delovno okolje (širša družba).

O prisotnosti prvega nasprotja pričajo dokaj številne agresije v romskih zaselkih,
ki so usmerjene posebej proti tistim Romom, ki se želijo prilagajati širši družbeni
skupnosti preko redne zaposlitve, kar pa romska skupnost ocenjuje kot sprejemanje
njim tujih vrednot, vzorcev obnašanja in proizvajanja.
Pri Romih se pojavlja tudi napetost med domačim socialnim okoljem in
delovnim okoljem kot posledica različnih kulturnih, vrednostnih sistemov, norm
obnašanja, vzorcev mišljenja ter velikega nasprotja v ekonomski in družbeni
razvitosti romske skupnosti in širše družbe.
Podatki iz ankete pričajo o težavah prilagajanja Romov ritmu dela in izvajanja
posameznih delovnih operacij, še posebej pri mehaniziranem, razdrobljenem
delovnem procesu.
V nalogi smo ugotovili pozitivno korelacijo med stopnjo zaposlenosti (stalnosti
pri delu) Romov in naslednjimi dejavniki:
1.
2.

stopnja izobrazbe;
predhodno zaposlitvijo očeta in

3.

družbenoekonomsko razvitostjo naselja.

Ankentiranci, ki imajo višjo osnovno šolsko izobrazbo, predhodno zaposlitev v
družini in živijo v socialno bolj integriranem naselju,
zaposleni in redkeje zapuščajo svoje delovno okolje.

so bolj

pogosto

redno

Zadovoljstvo z delom
Iz rezultatov ankete ugotavljamo, da je večina zaposlenih Romov zadovoljna z
delom, ki ga opravljajo (62,5%), nekaj manj kot četrtina pa ni zadovoljna (22,9%),
metem

ko je med tistimi, ki so bili zaposleni večji delež tistih (62,1%), ki niso bili

zadovoljni s svojim delom. Po odgovorih anketirancev na njihovo zadovoljstvo z
delom najbolj vplivajo naslednji dejavniki:
1. težavnost dela (da delo ni fizično težko);
2. dobro razumevanje s sodelavci;

3. višina dohodka, ki ga prejemajo za opravljeno delo.
Prvi odgovor kaže, da Romi zaradi slabega fizičnega stanja s težavo opravljajo
težka fizična dela, na katera jih večinoma razporejajo zaradi nepismenosti.
Poleg neustreznega dela in slabih dohodkov se Romi, ki so nezadovoljni ssvojim
delom pritožujejo na hiter tempo dela za tekočim trakom, spore z vodjo, na
premajhno število odmorov
v delovnem procesu, slabe delovne pogoje ter disciplino
in nerazumevanje s sodelavci.

119
Približno tretjina anketirancev meni, da njihovi sodelavci in vodje nimajo
enakega odnosa do njih, kot do drugih delavcev, kot vzroke pa navajajo: premalo
razumevanja za romske probleme (zdravstvene, družinske, odnosc v naselju, navade),
razporeditev na težja in manj plačana dela kot za druge delavce, težje prihajanje do
kvalifikacij, žalitve'in slabši odnos do Romov, neupoštevanje njihovih mnenj in
drugo.

Politična participacija
Iz odgovorov o vključenosti in aktivnosti Romov v samoupravne in politične
organizacije ugotavljamo, da so Romi dejansko v veliki večini popolnoma izključeni
izsamoupravne in politične participacije. Od vseh anketiranih je 26 Romov (12,6%)
včlanjenih v družbeno politične organizacije, od teh pa njavečje število članov ZS
(19), ostali pa še SZDL, ZSMS in ZB (tudi to formalno, ker niso bili seznanjeni z
njihovim delovanjem in vlogo). Od vseh zaposlenih Romov so le štirje obiskovali
sestanke v svoji delovni organizaciji, nobeden od zaposlenih pa ni bil član kakšnega
samoupravnega organa v podjetju. 10 anketirancev (4,8%) je obiskovalo sestanke v
krajevni skupnosti, vendar je to število izredno majhno glede na velike probleme,
ki so prav v bivalnem okolju Romov. Večje število Romov (21 ali 10,2%) je bilo
včlanjenih v društvo "Rom", ki v občini deluje od leta 1982, največ anketirancev
pa bi se želelo vključiti prav v to društvo.
Podatki kažejo, da Romi zaradi skoraj popolne izključenosti ne morejo izražati
in uveljavljati svojih interesov na nobenem področju družbenega in političnega

življenja (delovno okolje, politične in družbene odločitve na lokalni in širši
družbeni ravni).

Aspiracije
Poleg ugotavljanja osnovnih vzrokov stanja, mnenj in stališč samih Romov o
obstoječih problemih zaposlovanja, smo želeli ugotoviti tudi osnovne želje in
nagnjenja anketirancev glede opravljanja posameznih del in nalog, delovnega
okolja, želje za napredovanjem pri delu, spreminjanju življenskih pogojev in drugih
vprašanj, ki so neposredno povezana z problematiko zaposlovanja Romov.

Opravljanje del
in nalog
Ugotovitve o aspiracijah o opravljanju del in nalog kažejo, da bi večina
anketirancev želela delati na odprtem prostoru zbirati zelišča (ženske) in opravljati
gradbena dela (moški). V zaprtem prostoru je največ Romov izbralo opravljanje

različnih opravkov v proizvodnji, vendar ne za tekočim trakom ter različna skladiščna
dela. Ni razvidnih večjih razlik v odgovorih med tremi skupinami anketirancev.

Opazno je, da so Romi v manjšem številu odgovorov izbrali tista opravila, ki jih ne
obvladajo in za katera bi se še morali priučiti. Večina je izrazila željo po stalnem delu
in ne občasnem.

120

Način zbiranja zelišč
Z ozirom na to, da za večino Romov pomeni zbiranje zelišč najpomembnejši vir
dohodka, nas je zanimalo katera nova organizacijska oblika. bi Romom najbolj
ustrezala, da bi ublažili poglavitne probleme pri tem delu: sezonski značaj dohodka,
odsotnost delovne dobe in socialne varnosti; poglavitni dobiček pridobijo
preprodajalci in podjetja, ki odkupujejo zelišča.
Večina Romov je odgovorila, da bi želeli to delo opravljati s svojo družino
(60,2%), nekateri bi tudi želeli imeti obrt za to dejavnost (11,5%), več kot tretjina pa
bi to delo opravljala kot redno zaposleni delavci (33,6%).

Želja po izboljšanju življenskih pogojev
Nekaj manj kot polovica anketiranih Romov (45,8%) je menila, da se je njihovo
življenje in življenje njihovih družin spremenilo na bolje v zadnjih 10 letih (glede
bivanja, dela, načina življenja, šolanja otrok in drugo), medtem, ko je tretjina
(32,2%) odgovorila, da je stanje slabše, ostali pa, da je nespremenjeno (22,0%).
Ugotovitve o aspiracijah Romov kažejo zelo močno željo in voljo velike večine
po izboljšanju svojih življenskih pogojev in sicer pri zaposlovanju, šolanju otrok,
urejanju bivališč. Večina je menila, da bi lahko izboljšala svoje pogoje le z lastno
prizadevnostjo in s pomočjo družbe (občine).

Izobraževanje otrok
Temeljni predpogoj za uspešnejše zaposlovanje in izboljšanje družbenega položaja
Romov je dvig njihove izobrazbene ravni.
Težave pri šolanju romskih otrok nastajajo, ker se le-ti že na samem začetku
nahajajo v neenakopravnem položaju napram drugim otrokom, ker ne poznajo
slovenskega jezika, prihajajo iz popolnoma drugačnega socialnega
in kulturnega
okolja, z različnimi vrednotami in pojmovnim aparatom. Tako so romski otroci (kot
njihovi starši pri zaposlovanju) podvrženi pritisku (zahtevam) dveh različnih
socialnih okolij in dveh različnih realnosti.
V šolskem letu 1989/90 je redno obiskovalo osnovnošolski pouk le 25,2% od
vseh vpisanih romskih otrok, kar dobra tretjina pa sploh ni obiskovala pouka

(31,1%) ostali pa neredno. Na težavnost napredovanja romskih otrok, posebej v
višjih razredih osnovne šole, kaže podatek, da je bilo povprečno (v 10 letnem
obdobju) vključenih v 1. razred 38,6% otrok, v 8. razred pa le 0,6%.

Velika večina anketiranih Romov je izrazila željo, da bi njihovi otroci obiskovali
osnovno šolo. Zanimalo nas je, kaj Romi menijo, zakaj njihovi otroci ne dokončajo
osnovne šole. V odgovorih opozarjajo na številne in kompleksne probleme:

121
- "romski otroci ne hodijo
v šolo zaradi starih navad, ko niso imeli stalnega bivališča:
- — spomladi nabirajo zelišča skupaj s starši;
-

otroci prenehajo obiskovati pouk, ker imajo težave s slovenščino, gradivo je
prezahtevno, pogosto razrede ponavljajo, ne prenašajo stroge discipline in
zaprtega prostora;

-

težave z vključevanjem v novo okolje, nesprejemanje s strani drugih otrok;
Romi se zgodaj poročijo (13, 14 let) in ne dokončajo šole;

-

nerazumevanje s strani učiteljev;

-

slabe materialne in življenjske razmere doma ne omogočajo otrokom, da se
vključijo normalno v pouk kot drugi otroci".

Vrednote in materialne dobrine
Izbira osnovnih vrednot in materialnih dobrin (po sestavljeni lestvici) kaže, da
je pri Romih izrazito prisotna težnja po osebni svobodi in svobodi romske skupnosti
v prostoru, kjer živijo. Delo kot vrednoto visoko ocenijo, čeprav se to delo razlikuje
od našega. Izbira materialnih dobrin je odraz njihovih željain potreb v zagotavljanju
minimalnih življenskih pogojev.

Zaključek
Iz prikazanega ugotavljamo, da zaposlitveno problematiko nemoremorazreševati
brez izboljšanja celovitosti življenskih pogojev in družbenega položaja Romov
oziroma njihove skupnosti, za to pa je potrebna vsestranska zavzetost celotne
družbe (države).
Integracija romske skupnosti v slovensko družbo je možna le ob upoštevanju
njenega konkretnega položaja, zagotavljanju in uresničevanju posebnosti, interesov
in potreb, ki jih imajo Romi kot pripadniki romskega naroda ob polni možnosti
ohranjanja in razvijanja lastne etnične identitete. Poleg individualnih je posebnega
pomena uveljavljenje njihovih kolektivnih pravic, saj bi jim kot manjšini le-te

omogočile enakopravno integriranje v družbo in hitrejši razvoj.
Opredelitev statusa Romov v ustavi Republike Slovenije, zlasti določila posebnega
ustavnega zakona, ki bi urejal način varstva, zagotavljanja in uresničevanja posebnih
pravic in položaja Romov, bi ustvarila pogoje za uveljavljanje romske skupnosti kot

aktivnega družbenega subjekta.

122

Hedvika Stanič-Igličar

REŠEVANJE PROBLEMATIKE ROMOV V
OKVIRU
SOCIALNEGA SKRBSTVA
IUvod
Ko so se indijski nomadi pričeli naseljevati v Evropi, so že zgodaj dobili ime
Cigani. Skraja so evropski staroselci menili, da so novi priseljenci le začasni
prebivalci, zato ni še nikogar zanimala preteklost teh indijskih skupin, še manj pa
njihova prihodnost. Cigani so se svobodno gibali in potovali po deželah. Bili so že
nekaj stoletij razseljeni po evropski celini, ko so se zanje pričeli zanimati nekateri
učenjaki.
Izsledki tedanjih raziskovalcev so vsebovali razne teorije in hipoteze na osnovi
katerih so skušali ugotoviti prvotno domovino Ciganov, čas njihovih migracij in
vzroke zavoljo katerih so ti nomadi zapustili matično domovino.!
Najstarejša skupina indijskih nomadov se je pojavila v Evropi leta 1417. Kako so
se te indijske nomadske skupine imenovale, ko so se pojavile v Evropi ni znano. V
arhivskih listinah so se zasledila različna imena, vendar je ime Cigan razšerjeno in
poznano v vseh evropskih jezikih že več stoletij.
V začetku to ime ni pomenilo nekaj ponižujočega in ironičnega, kar se ugotavlja
kasneje, predvsem v 19. in 20 stoletju.
Prvo zgodovinsko gradivo, ki omenja indijske nomadske skupine na tleh
današnje Jugoslavije je dubrovniški zgodovinski arhiv iz 14. in 15. stoletja. V arhivu
so bili najdeni pomembni podatki o Ciganih v Dubrovniku in Dalmaciji iz leta 1362.
Najstarejši doslej znani podatki, ki omenjajo ime Cigan na Slovenskem, segajo
v 14. stoletje. V 15. stoletju pa že obstajajo prve znane arhivske listine, ki omenjajo
to indijsko skupino na območju Slovenije. Od 17. stoletja naprej so omembe
Ciganov že določnejše. Ohranjeni so mnogi zapisi v sodnih lisitnah, odredbah in
okrožnicah, ki so urejala in obravnavala problematiko teh ljudi.
Na ozemlju Slovenije obstajata dve izrazito močni skupini Romov in sicer
dolenjski in prekmurski Romi. Poleg ostalih občin v Sloveniji imata Novo mesto in
Murska Sobota največje število romskega prebivalstva.

! Pavla Štrukelj: Romi na Slovenskem (CZ, Ljubljana 1980)

123
Po podatkih Pavle Strukelj, dolenjski Romi tvorijo skupino Romov, ki se je
preselila iz hrvaškega ozemlja, kjer so bila njihova prva bivališča. Dolenjsko skupino
tvorijo tri rodovne skupine. Prvi znani matični vpis ciganskega otroka v okolici
Novega mesta je iz leta 1812 iz rodu Brajdič.?
Glede prihoda in naselitve Romov na območje Prekmurja pa se je posredno
ugotavljalo, da,so prihajali pred turškimi vdori in tudi s turško vojsko. Najstarejši
vpis krsta ciganskega otroka v soboški občini je iz leta 1741.
Na Gorenjskem, Štajerskem in deloma tudi v Prekmurju pa so se naseljevali
oziroma zadrževali Romi iz nemškim območij.
Ime ROM se je pričelo uvajati v novejšem času pri vseh ciganskih skupinah, ki
ga tudi dobro poznajo, zasledimo pa ga v vseh evropskih ciganskih slovarjih. ROM
pomeni človek, v množini ima ta beseda obliko ROMA, kar pomeni ljudje. Cigani
še danes tako govorijo, kadar mislijo na človeka svojega rodu. Ime ROM torej
pomeni pripadnost ciganskemu rodu.

Il. Reševanje romske problematike v okviru socialnega
skrbstva
Od leta 1976 daje je med naloge skupnega programa socialnega skrbstva
vključeno tudi sofinanciranje programov reševanja socialne problematike Romov.
Do sredstev je bilo v začetku upravičenih deset občin in sicer tiste, na območju
katerih živijo avtohtone skupine Romov. Od leta 1985 dalje pa sredstva iz skupnega
programa prejema osem občin in sicer: Črnomelj, Grosuplje, Krško, Metlika, Murska
Sobota, Novo Mesto in Trebnje.
Izhajajoč iz dejavnosti, ki so jo skupnostim nalagali zakoni in drugi akti, je bilo
opredeljeno, da se v skupnem programu zbirajo sredstva predvsem za naslednje

naloge:začasne in enkratne družbeno denarne pomoči romskim družinam za
preživljanje, pomoč pri opremi bivalnih prostorov, pomoč pri nabavi obleke in
obutve, preventivne aktivnosti (napr. socialno delo z otroci, mladoletniki itd.) in za
del osebnih dohodkov strokovnih delavcev v Centrih za socialno delo, ki se posebej

ukvarjajo z romsko problematiko.
Ker pa je večina Romov živela v zelo slabih bivalnih pogojih, so se tedanje
občinske skupnosti socialnega varstva najprej lotile programov, ki naj bi zagotovili
Romom osnovne življenjske pogoje. V začetku so bile skupnosti socialnega skrbstva
tudi edine, ki so skrbele za Rome

in zanje planirale sredstva.

V času od leta 1976-1985 je Komisija, ki je bila v okviru skupnosti socialnega
skrbstva ustanovljena za vprašanja socialne problematike Romov in razdelitve
sredstev iz skupnega programa, večkrat zavestno podprla programe, ki sicer niso

sodili na področje socialnega skrbstva, so pa predstavljali osnovo za začetek dela z
> Slobodan Berberski: Prilog pitanj Roma u zapadnoevropskim zemljama , Sarajevo 1975

124
Romi (npr.: napeljava pitne vode, napeljava elektrike, napeljava komunalnih
naprav, skupni vodnjaki, ureditev lokacij, nakup kontejnerjev ali prikolic itd.)
S samoupravnim sporazumom o usklajevanju planov v Republiki Sloveniji za
obdobje 1986-1990 so se občinske skupnosti socialnega skrbstva dogovorile, da se
sredstva za reševanje socialne problematike Romov združujejo še naprej. Nosilce in
izvajalce nalog, pogoje in merila za združevanja in uporabo sredstev, je opredelil
srednjeročni plan skupnosti socialnega skrbstva.
Določeni so bili kriteriji, po katerih se je iz skupnega programa namenjalo
sredstva, zaradi povečanega števila strokovnih delavcev občinam, ki so imele Rome.
Višina sredstev dodeljena posamezni občini je bila odvisna odstanja vključenosti
Romov v družbeno življenje občine, deleža romskega prebivalstva v prebivalstvu
občine, načina financiranja reševanja romske problematikev občini in organiziranosti
strokovnih služb za reševanje te problematike v posamezni"občini.
Sredstva skupnega programa pa še zdaleč ne zadoščajo za kritje vseh potreb na
tem področju.
Za posnetek stanja na tem področju in kot podlago za razdelitev sredstev za
posamezno lčto, smo izdelali vprašalnik, ki ga od leta 1986 dalje vsako leto
posredujemo v izpolnitev tistim občinam, ki so upravičene do sredstev iz skupnega
programa za reševanje romske problematike.
Vsakoleto tudi skličemosestaneks predstavniki občin na katerem se dogovorimo
o razdelitvi sredstev, strokovni delavci pa predstavijo problematiko in načine
reševanja te problematike v posamezni občini.
- Na podlagi zbranih podatkov zadnjih let (obdelani vprašalniki sledijo kot priloga
gradivu), smo prišli do naslednjih ugotovitev:
1. Gibanje števila Romov in osnovne demografske značilnosti romskih prebivalcev:

ŠTEVILO ROMOV PO OBČINAH IN LETIH
L ETA
1988

1989

1990

556

$73

613

610

122

121

124

127

157
300
127
2609

157
276
132
2610

167
285
130
2609

175
302
139
2609

175
309
141
2677

674

721

766

180

187

189

4739

4870

4994

Občina

1986

1987

Črnomelj |

s07

Grosuplje

124

Krško
Lendava
Metlika
Murska Sobota
Novo mesto

657

671

Trebnje

177

180

Skupaj:

4658

4704

Vir: Vprašalniki o Romih

.

(RSZSV- Sektor za socialno skrbstvo, maj

1990)

125
Po podatkih, zbranih v okviru Republiškega sekretariata za zdravstveno in
socialno varstvo - Sektor za socilano skrbstvo, ki so jih posredovale zgoraj navedene
občine za posamezna leta ugotavljamo, da število Romov iz leta v leto narašča. V letu
1990 v navedenih osmih občinah v 102 naseljih in 1180 družinah živi skupaj 4994
Romov, od tega je 2370 žensk.
Pri tem je potrebno omeniti tudi dejstvo, da žive Romi še v nekaterih drugih
občinah v Republiki Sloveniji, vendar s podatki o številu teh Romov za posamezna
leta ne razpolagamo.
(Avtohtone skupine Romov so po naših podatkih poleg nekaterih občin še v
občini Kočevje, v kateri je bilo 1989 leta 420 Romov in v občini Brežice, ki je imela

1989 leta 31 Romov).

STAROSTNA STRUKTURA ROMSKEGA PREBIVALSTVA
LETO 1990
Občina

predšol.

od6,S14 let

Črnomelj
Grosuplje

102

114

od 1518 let

od 19-

od 46-

4S let

nad 65

65 let

let

15

63

252

64

20

28

18

48

"1

2

Krško

32

53

23

S8

13

2

Lendava

S9

72

24

136

16

3

Metlika
Murska Sob.

42
319

26
461

6
269

S6
1148

8
375

1
10S

Novo mesto

10

-

149

166

73

309

$9

Trebnje

41

37

14

72

23

2

Skupaj:

764

957

490

569

140

2079

Vir: Vprašalniki o Romih (RSZSV - Sektor za socialno skrbstvo, maj 1990)

Analiza starostne sestave romske populacije opozarja na dokaj velike razlike med
romskim in ostalim

prebivalstvom. Poglavitna demografska značilnost Romov je,

da so mlado prebivalstvo, saj jih je preko 44% v starosti od O - 18 let, komaj 3% pa
jih je starih nad 65 let.

2. Ostale značilnosti romskega prebivalstva
Stanovanjski standard je v večini romskih naselij še vedno zelo nizek. Poglavitna
značilnost romskih naselij je, da so izolirana, izločena od drugih naselij in hiš.

Prostorska segregacija odraža njihov družbeni položaj in družbeno izoliranost.

126

Naselja, kjer živijo Romi so zelo različnega standarda. Nekatera so nekoliko bolje
urejena, imajo izredne hiše z elektriko in vodo (npr. Pušča - Murska Sobota, Ruperč

vrh in Šentjernej - Novo mesto itd.). Veliko ostalih naselij in zaselkov pa so "naselja
bede", nehigienska, brez ustrezne komunalne urejenosti in kanalizacije.

Večina Romov želi ostati v obstoječih naseljih. Med tipi bivališč pa še vedno
,

prevladujejo barake.

Redno zaposlenih je le 567 Romov, veliko je nezaposlenih, preživljajo pa se z
raznimi priložnostnimi deli, nabiranjem zdravilnih zelišč in odpadnega materiala
(glej tabele). Pri zaposlovanju se pri Romih pojavljajo problemi visokega števila
prenehanja delovnega razmerja, fluktuacije, visok bolniški stalež itd., kar vse
opozarja na težavnost adaptacije Romov na delovno okolje. (To poudarjajo tudi
rezultati raziskave: Problematika zaposlovanja Romov v občini Novo Mesto, avgust

1984, avtorji: J. Žugel in F. Smerdu).

3.Socialnoskrbstvene storitve

in ukrepi pri reševanju
Romske problematike
Med prebivalstvom so zelo razširjeni predsodki in stereotipi, ki pogosto temeljijo
na posplošitvah in poenostavitvah. Najbolj pogosti stereotipi, ki se vsakodnevno
slišijo so: vsi Romi kradejo, niso civilizirani, delomrzneži so, preveč
pomoči
dobivajo in čakajo, da jim drugi izboljšajo njihove pogoje življenja itd. Največkrat
takšni predsotki nastajajo kot posledica nepoznavanja romske zgodovine, kulture,
običajev, življenskih navad in relanih pogojev, v katerih Romi živijo. Vseskozi so
prisotne težnje po njihovi socializaciji, ki je razumljena kot nasilna asimilacija
oziroma sprejemanje načina življenja, navad, obnašanja in vrednot večinskega

naroda. Pri tem se romske kulturne in druge značilnosti popolnoma opustijo.
Zelo razširjeno je tudi mnenje, da Romi večinoma živijo od socialnih podpor in
da jim zato ni potrebno delati. Podatki o socialnih pomočeh pa kažejo drugačno
podobo.

127

DRUZBENO DENARNE POMOCI ROMOM

V LETU 1990

Občina

DDP

DDP

DDP

DDP

:

edini vir

dop. vir

enkratna

začasna

S

Črnomelj

6

9

S

Grosuplje

2

3

15

1

Krško

3

2

16

0

Lendava

3

12

Metlika

3

Murska Sobota
Novo mesto

32

0

24
48

16
7

63
0

3
19

Trebnje

0

131

311

Skupaj:

94

131

311

.

2

"ij

_

33
$3

Na področju socialnega skrbstva se Romom pomoči dodeljujejo pod enakimi
pogoji kot ostalim občanom. Pri dodeljevanju družbeno denarnih pomoči se
nastopa skrajno selektivno, saj se le te dodeljujejo predvsem tistim Romom, ki si tudi
sami prizadevajo izboljšati svoje bivalne in življenske pogoje. Večje število Romov
je upravičenih do enkratne družbeno denerane pomoči. Da pa bi bili nameni, za
katere se družbeno denarne pomoči dajejo doseženi, se v glavnem vse enkratne DDP
nakazujejo v funkcionalni obliki (v obliki naročilnic, ali v hrani, obleki itd.).
Od 1.12.1990 znaša višina edinega vira 2644 din, dopolnilnega vira cca. 1300 din
ali polovica edinega vira (določba SaS o socialno varstvenih pravicah - DDP kot

dopolnilni vir preživljanja dodelimo v višini razlike med DDP kot edinim virom
preživljanja in dohodki oziroma prejemki občana). Enkratna družbeno denarna
pomoč naj nebi bila večja kot edini vir, prav tako začasna DDP, ki se dodeli občanom
za določen čas, to je za dobo 6 mesecev, izjemoma pa jo lahko podaljšamo še za 6
mesecev.
Večino socialnoskrbstvenih in tudi ostalih storitev opravlja Center za socialno
delo, in so pri tistih občinah, ki imajo romsko populacijo po svojem obsegu mnogo
številnejše kot pri ostalih občinah.

Programi in načini reševanja romske problematike so bili v posameznih občinah
zastavljeni interdisciplinarno, določeni so bili nosilci in izvajalci posameznih nalog.
Dejansko pa je bilo izvajanje nalog ne glede na to, kam po svoji vsebini sodijo,
največkrat prepuščeno Centrom za socialno delo. Jasno je, da Center nalog, za katere
ni pristojen, ne more reševati, nastopa lahkole kot koordinator, uspešnost reševanja
pa je odvisna od zavzetosti in pripravljenosti tudi drugih dejavnikov.

128
Osnovne naloge, ki jih opravljajo Centri za socialno delo pri reševanju romske
problematike so naslednje:
ugotovljanje življenskih pogojev in strukture romskega prebivalstva v občini,
denarne pomoči otrokom in družinam, delo z odraslimi Romi, osebna in materialna
pomoč, svetovanje, sodelovanje z VVO in malo šolo, sodelovanje z osnovnimi
šolami in vključevanje šoloobveznih otrok v šolo, pomoč pri kritju stroškov šolanja:
prehrana, šolske potrebščine, obleka, obutev, sodelovanje s starši, prevzgojno delo
z mladoletniki, pomoč pri iskanju zaposlitve, delo s starostniki - pomoč pri negi in
oskrbi, koordinacija in sodelovanje z ostalimi službami: VVO, šolami, sodišči, PM,
KS, zdravstveno službo zaposlovanja in dugimi.
Tako imajo Centri za socialno delo Murska Sobota, Novo mesto, Metlika in
Lendava po enega strokovnega delavca, ki se ukvarja samo z romsko problematiko,
na Centru za socialno delo Črnomelj se z reševanjem Romske problematike ukvarja
1/3 strokovnega delavca in na CSD Grosuplje, Krško in Trebnje pa 1/2 strokovnega
delavca.

4, Višina sredstev dodeljenih posamezni občini iz skupnega

programa
Predlogi za razredlitev sredstev iz skupnega programa socialnega skrbstva za
reševanje problematike Romov so bili v zadnjih letnih oblikovani in izdelani na
skupnih sestankih predstavnikov občin oziroma centrov za socialno delo, ki so
prejemniki teh sredstev. Osnovni kriterij je bil povečanje osebnega dela in s tem
števila strokovnih delavcev.
V letu 1989 so bila sredstva razdeljena v višini 71.412,00 din,

v letu 1990 pa je bilo v ta namen razdeljenih 187.316,00 din.

129

PREJETA SREDSTVA ZA RESEVANJE ROMSKE
PROBLEMATIKE (po obcinah in letih)
Občina

Višina prejetih sredstev v din

.

v letu 1989

v letu 1990

v

%

Črnomelj

10.446,00

42.028,00

14,7 %

Grosuplje

6.964,00

28.018,00

9,7 %

Krško

1.770,00

7.122,00

2,7 %

6.964,00

28.018,00

9,7 %

Lendava
Metlika

6.964,00

28.018,00

9,7 %

Murska Sobota

17.410,00

70.048,00

24,5 %

Novo

19,5 %

13.930,00

$6.046,00

Trebnje

mesto

6.964,00

28.018,00

9,7 %

Skupaj:

71.412,00

287.316,00

100,00 %

III. Zaključek
Med populacijo, ki z redkimi izjemami živi v Republiki Sloveniji na samem robu
eksistence sodijo Romi. Med temi avtohtonimi prebivalci naših krajev, ki so se že v
prejšnjih stoletjih naselili na Dolenjskem, v Prekmurju in na Gorenjskem obstajajo
zelo velike razlike, tako glede njihovega načina življenja, narečja in navad, kakor
tudi vključenosti v širši družbeni prostor. Skoraj vsem pa je skupna beda z
nepismenostjo, zelo težko zaposljivostjo, neperspektivnostjo in raznimi socialnimi
boleznimi. Veliki socialni premiki po drugi svetovni vojni so Rome nekako obšli.

Komaj kdaj zaznamo kakšne napredke pri reševanju te problematike in kazalci
raznih raziskovanj, analiz in anket, ki naj bi to dokazali so vse prej kot vzpodbudni.

Kje so vzroki, da pri vključevanju Romov

v neko, za sodobnega

človeka

normalno in dostojno življenje nismo dosegli večjih uspehov in da so mnogi načrti
in naloge v zvezi s to problematiko ostali na pol poti.

V raznih pogovorih s predstavniki občin, Centrov za socialno deloin tudi Romi,
je bilo opozorjeno, da Ustava Republike Slovenije njihove narodnosti nikjer ne
omenja, čeprav so avtohtoni prebivalci Republike Slovenije.
Romi kot etnična skupina lahko uveljavljajo samo individualne pravice, ne pa
tudi kolektivnih, ki so značilne za pravice narodnosti - kot so uporaba lastnega jezika
pri vzgoji in izobraževanju, izražanje in razvijanje romske kulture, tiska in

uresničevanja ostalih pravic kot jih opredeljuje ustava Republike Slovenije za ostale
narodnosti.
‘a

130
V Republiki Sloveniji se reševanja romske problematike v posameznih občinah
lotevajo zelo različno. Posamezne skupnosti so že večkrat izpostavljale, da so Romi
širši družbenopolitični problem, ki ne zadeva le posameznih občin, saj zahteva
specifično reševanje na vseh področjih: od vzgoje in izobraževanja, zaposlovanja in
zdravstva do urejanja stanovanjskih in ostalih vprašanj, ki so povezana s to
populacijo.
Razumevanje romske problematike v posameznih sredinah pa je razvidno tudi
iz predlogov IS občin, ki imajo Rome in sicer, da je potrebno z novimi ustavnimi
določili urediti pravni status Romov in da je potrebno oblikovati republiški organ,
ki bo oblikoval smernice za reševanje romske problematike v Republiki Sloveniji.

131

Rajko Šajnovič

UREDITEV STATUSA ROMOV KOT
NARODNOSTI - OSNUTEK AMANDMAJA K
USTAVI REPUBLIKE SLOVENIJE

V imenu slovenskih Romov predlagam, da se
v IV. poglavju "Svoboščine, pravice
in dolžnosti človeka in občana" s posebnim amandmajem uredi status Romov v
Republiki Sloveniji
.
Predlagam, da se za 43. amandmajem doda nov 44. amandma, s katerim se v 250.
členu ustave doda v prvem odstavku za besedami: italijanski oziroma madžarski,
beseda (IN ROMSKI) narodnosti je zajamčena pravica, da svobodno uporablja svoj
jezik (ROMANI ČHIP), izraža in razvija svojo nacionalno kulturo ter v ta namen
ustanavlja organizacije, uporablja svoje narodnostne simbole ter uresničuje druge,
z ustavo določene pravice.
Ustrezno bi bilo potrebno spremeniti tudi ostale odstavke 250. člena ustave, 1.
in 2. člen ustave.

Varianta
V 212. členu ustave se doda nov S. odstavek z naslednjim besedilom: Pravice in
obveznosti Romov se uredijo z zakonom.

Obrazložitev
Status Romov,

republiških

ki živijo stalno naseljeni in raztreseno po celi Jugoslaviji, je v

in pokrajinskih

ustavah različno urejen. Po tolmačenju Zveznega

komiteja za zakonodajo imajo Romi v posameznih ustavah republik in pokrajin
status "etnične skupine" - kategorije, ki je ni v Ustavi SFR Jugoslaviji. Kot narodnost
opredeluje Rome edino Ustava Bosne in Hercegovine. Ustava SR Makedonije pa

zagotavlja pripadnikom etničnih skupin enakopravnost z makedonskim narodom
in jim zagotavlja enakopravno zastopanost v skupščinah, občina in republika pa

skrbi tudi za razvoj radia, TV, tiska in kulturnih dejavnosti v jezikih etničnih skupin.
V Ustavi Republike Slovenije

status Romov ni posebej opredeljen, edino prvi

odstavek 212. člena Ustave Republike Slovenije določa, da ima vsakdo pravico, da
svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu, narodnosti ali etnični skupini, goji

132
in izraža svojo kulturoin uporablja svoj jezikin pisavo. Torej Romi, ki soopredeljeni
kot etnična skupina lahko uveljavlja le individualne pravice, ne moremo pa
uveljavljati kolektivnih pravic, ki so značilne za pravice narodnosti - to je uporaba
lastnega jezika pri vzgoji in izobraževanju, izražanje in razvijanje romske kulture,
tiska ter uresničevanje ostalih pravic kot jih Ustava Republike Slovenije v 250. členu
opredeljuje za italijansko in madžarsko narodnost.
Neurejen status se najbolj odraža v odnosu do reševanja njihovih problemov, ki
so bili do sedaj prepuščeni občinam oziroma občinskim skupnostim socialnega
skrbstva ter vzgojnoizobraževalnim dejavnostim tistih občin, v katerih Romi živijo.
Po podatkih Centrov za socialno delo živi v 10. občinah v Republiki Sloveniji že
okoli 6000 Romov, za katere je potrebno ohraniti njihovo oziroma našo samobitnost
in upoštevati specifičnost pri razreševanju tako na področju vzgoje in izobraževanja,
zaposlovanja, kulture vključno z jezikom in na ostalih področjih.
V smislu že danih pobud ponovno poudarjamo, da je potrebno organizirano
družbeno skrb za Rome prenesti na vsa področja družbenopolitičnega življenja v
Republiki Sloveniji, pri tem pa ohraniti naše posebnosti in značilnosti (kultura, jezik
in ostalo), kar je možno edino z ureditvijo statusa Romov kot narodnosti.
Variantni predlog je možno utemeljevati z 249. členom Ustave, ki v tretjem
odstavku določa: "Način uresničevanje posameznih svoboščin in pravic se lahko
predpiše samo z zakonom in to edinole, kadar je z ustavo tako predvideno ali če je
za njihovo uresničevanje to neogibno".

133

Rajko Šajnovič

KRATKO POROČILO S KONGRESA
O ROMIH V KOLNU

Od 22. do 25. februarja 1988 je bil v Kolnu kongres, ki je kot osrednjo temo
obravnaval problematiko Romov iz drugih dežel, predvsem iz Jugoslavije v Zvezni
republiki Nemčiji. Po nekaterih ocenah gre za več tisoč ljudi. V Nemčijo so prišli po
legalni ali pa tudi po nelegalni poti, brez papirjev. Oblastem se prijavijo kot subjekt,
ki išče politično zatočišče. Tako imenovani azilanti so. To je praktično tudi edini
način, da morda v nekaj letih, potem ko prestanejo vse mogoče preizkusne dobe (tri
leta so pridni, nič ne smejo ukrasti, nobene prometne nesreče, itd..) le dobijo neke
vrste dovoljenje za bivanje. Njihova situacija je slabša od vsake druge, tudi od

begunske.
Skupine v Nemčiji, ki se ukvarjajo s socialnim in politično alternativnem delom
in se borijo za človeške pravice in proti vsakršni diskriminaciji, so s celo vrsto
referatov na kongresu dokazovale, da so Romi v Jugoslaviji dejansko (de facto)

brezpravni,
diskriminirani
naroda.

čeprav

deklarirano

in tudi

preganjani,

enakopravni.
segregirani

Da so človeško

in politično

in žrtve predsodkov večinskega

Hkrati je v Kolnu potekal festival filmov, ki obravnavajo romsko tematiko. Filip
Robar pravi: " V Kaln sem bil povabljen s strani združenja za človeške pravice in

enakopravnost skupaj s svojim filmom Opre Roma, oziroma Pamet v roke, ko boš
v drugo ustvarjal svet: Povabljeni in prisotni so bili tudi drugi

jugoslovanski filmi

na romsko temo, Zbiralci perja, Angel varuh in Dae, toda gledalci in udeleženci
kongresa so tiste filme, ki v bistvu le eksploatirajo romsko problematiko, takorekoč
izvižgali. Moj film je bil sprejet z resnobo in enoglasno pritrdilno aklamacijo. Ne z
aplavzom, ker tam akademska in univerzitetna populacija izraža svoje odobravanje

stopotom nog". Dolga diskusija, ki je sledila filmu, je opozorila na resnost problema,
analitičen in objektiven pristop in izvedbo.
Tudi o povsem očitnih paralelah z novimi romskimi doseljenci v ZR Nemčiji je

tekla tehtna debata. To je bila po mišljenju pegarijanlorja najboljša in najdaljša
debata v sklopu filmskih predstav.

Znova je postalo očitno, da je tako v Jugoslaviji kot v Evropi, vzrok za romsko
bedo njihov neustrezni status, tako po ustavi kot po drugih določilih in iz njih
izhajajočih obveznostih. Zato so vsa ta deset in desetletja pravzaprav le ta nazadovanje

134
in degeneracije, zadnje čase velikanske

kriminalitete, bolehnosti

in vse večjega

alkoholizma.
Glavna referentka, gospa Katrin Reemstma iz berlinskega urada za begunce in
brezpravne ljudi, trdi, da so romska brezpravnost v Jugoslaviji dejansko državno
sankcionirana. "Filip Robar je na to odgovoril: " Temu sem vehementno ugovarjal
in dokazal nasprotno in zedinili smo se, da ne gre toliko za stvari zakona in
legitimitete, temveč, za t. i. strukturalno diskriminacijo, predsodke in neosveščenosti
- tako večinske kot tudi romske populacije. Toda za Rome je nujno odgovorna
večinska populacija. Opozoril sem na primer Romov v Murski Soboti, kjer je
vprašanje ustrezno obravnavano. Novomeški pri merso vsi videli kot dobroilustracijo
nekaterih člankov, ki so se nedavno pojavili v nemškem neodvisnem časopisju.
Berlinski Tageszcitung, n. pr. je v času kongresa objavil malo prekrojeno zgodbo o
"Zigeunerjagd" v novomeški okolici. Opozoril sem vodstvo festivala, da gre za
dezinformacijo, čeprav vem, da se nekaj podobnega tudi dogaja v resnici. Spomnimo
se samo na primer na racijo policajev v Suhi krajini. Sicer je pa tudi v mojem filmu
takšna tako rekoč kukluksklanovska akcija žužemberčanov več kot očitna."
Nemški aktivisti so svoje nekoliko radikalnejše primere opravičili s tem, da je
nujno dokazati, da so Romi v matičnih deželah preganjani in neenakopravni, sicer
ne morejo v nobenem primeru upati, da bi dobili azil. Tudi v ZRN je stanje Romov,
novo naseljenih Romov iz Jugoslavije, skrajno bedno in človeka nevredno. Tako kot
pri nas je očitna nemoč dejansko, z znanjem, voljo in sredstvi pomagati tej indijski
manjšini v Evropi, pomagati na noge. Sami so pa toliko travmatizirani, da tega niso
zmožni in še dolgo - če ne nikoli - ne bodo. Morda bodo z nekaterimi odločnimi
postopki prevzgoje in pogojevalnega bivanja (če ne ukradeš pol leta nič, če se otrok
šola, če, itd..) prej dosegli neke znosnejše oblike akulturacije in bržkone tudi
asimilacije.

135

Vlado Rozman

ROMI - TISOCLETJA ZIVIMO NA SLOVENSKI

ZEMLJI IN
TU BOMO TUDI OSTALI

Kot Romi živimo v Sloveniji že tisočletja. Tukaj smo preživeli veliko ponižanj,
kajti vedno smo bili kot etnična skupina manjvreden narod potisnjen na rob
družbe. Danes, ko se končno Slovenija osamosvaja in postaja suverena država
naroda, ki ji pripada, v njej živi, se rojeva in umira. Moram pa poudariti, da tukaj
v Sloveniji že tisočletja živimo, se rojevamo in umiramo tudi mi Romi!
Končno

želimo,

da se uvrsti na dnevni

red tudi naša

romska

problematika.

Želimo vedeti kam spadamo. Želimo postati suvereni in priznani del slovenske
države, tako kot so priznane nacionalne manjšine. Tudi mi smo ljudje, imamo
svojo zgodovino, svojo preteklost, svojo kulturo, svojo osebnost in svoj ponos.
Tudi mi predstavljamo družbo, ki se bori s svojimi problemi na širšem območju
Slovenije in v vsaki občini posebej. Tukaj so socialno varstvena vprašanja,
nepismenost ipd. Tukaj so še vedno ljudje iz občine Murska Sobota po vzoru bivših
komunistično usmerjenih posameznikov, ki nam ponujajo rešitev Zveze Romov
in po zgledu v okviru etničnih skupin. Ta rešitev ne pride več v poštev. To je

pogorelo. Na ta način iščejo privilegije samo posamezniki, grebatorji!
Volja večine, volja naroda je drugačna! Ne priznavamo Zveze Romov, ne
priznavamo etnično skupino!

Na celotnem območju slovenske države želimo obravnavati združenje vseh v
Sloveniji živečih Romov
celotne Slovenije.

kot ZVEZO

o ZDRUŽEVANJU

ROMOV na. območju

Končno želimo enkrat razpravljati o problemih, ki nas vse težijo zato iznašamo
Inštitutu za narodnsotna vprašanja naslednje predloge:

1. Da pri reševanju nacionalne pravice Romov nima pravice nihče odločati o
naši bodočnosti, ali kakorkoli vsiljevati svoje nazore in svojo voljo, razen nas
Romov samih.
2.Čeje Slovenija dežela, v kateri živimo že tisočletja, smo lahko le enakopravni
Slovenci ali kvečejmu nacionalna manjšina kot so Italijani in Madžari, ki živijo
tukaj. Mislim, da nam to dejansko že pripada, kajti naši otroci obiskujejo slovenske

šole, poleg materinega govorijo slovenski jezik, delamov slovenskih ustanovah in
v podjetjih ter živimo za slovensko družbo in slovenski obstoj in čas.

136
3. Nočemo in ne želimo biti še nadalje izrinjeni na rob družbe, kjer namesto nas
odločajo o naši usodi drugi.
Hočemossvoje pravice do dela, do obveznosti do države in do napredka. Hočemo
se naslanjati predvsem na svoje lastne moči, si izboljšati življensko raven, oblikovati
izobrazbo in svoje življenje na slovenski ravni. Želimo biti del slovenske družbe,
katero sestavljamo in v kateri živimo.
Mislim,

da

se

bo

z dobro

voljo,

razumevanjem

sodelovanjem dalo rešiti marsikaj, tudi naš problem.

in

dobrim

medsebojnim

GRADIVO

138

GRADIVO I:

Prikaz položaja Romov v posameznih
občinah v Republiki Sloveniji

Gradivo smo izbrali na podlagi poročil posameznih občin, ki so bila pripravljena za
posvet "Romi na Slovenskem" in naknadno za Urad za narodnosti IS Slovenije. Na
nekaterih mestih smo prispelo gradivo skrajšali in prirediliza objavo v tem zborniku.

GRADIVO II:

Določila mednarodnih dokumentov 1)

GRADIVO II:

Izbor nekaterih dokumentov iz
Zgodovinskega arhiva Slovenije, Enota
Novo mesto 2)

Iz dostopnega gradiva smo pripravili izbor dokumentov, ki obravnavajo cigansko
problematiko.

1. Obravnava ciganskega vprašanja pred letom 1918
Rudolfovo, dne 25.7.1900, št. 13968
Laibach, am 31. 7. 1916, Zl. 24004 .

Abschrift zur Zl. 24004/L.R.
2.Akti kraljevske banske uprave Dravske banovine o ureditvi ciganskega vprašanja
V Ljubljani, dne 3. 7. 1930, II. No. 22755
Ljubljana, dne 2. 8. 1930, II. No. 22755/29

Ljubljana, dne 22. 10. 1931, II. No. 21.708/2
Ljubljanam dne 30. 8. 1932, II. No. 18128/1
V Ljubljani, dne 25. 4. 1935, Il. No. 12037/1
Ljubljana, dne 8. 6. 1935, II. No. 14.566/26
3. Uredbe Velikega župana ljubljanske oblasti o ureditvi ciganskega vprašanja
Ljubljana, dne 14. 9. 1928, U.br.6270/2.
Ljubljana, dne 17. 10. 1928, U.br.6270/15

' Ljubljana, dne 16. 11. 1928, U.br.6270/21
4.a)Odredbe okrajnega načelstva v Novem mestu,
občinam v katerih prebivajo Cigani, naj popišejo Cigane,ki
imajo v občini domovinsko pravico, druge pa izženejo.
Novo Mesto, dne 21. 12. 1931, štev. 11728/931
4.b) Predlogi o možnosti stalne naselitve Ciganov
Novomesto, 2.2.1931, No. 733/31.

Šmihel-Stopiče, 7.2.1931, No. 292
Šmihel-Stopiče, 4.2.1932, Štev. 294/32
Šmihel-Stopiče, 5.6.1932, Štev.
St. Jernej, 24.5.1932, No. 1606

139
4.c) Odgovori občin s seznamom stalno naseljenih
U Novom mestu, 19.8.1927, Br. 1448
V Novem mestu, 27.9.1928, Br. 2147

Ciganov

Šmihel-Stopiče, 25.10.1928, Štev. 1877

Šmihel-Stopiče, 9.5.1931, Štev. 840/51
Toplice, 22.9.1932, Št. 1712

Dobrniče, 24.9.1927, Br. 1302

Trebnje, 11.10.1927, Br. 2043
Novo mesto, 30.10.1927, Br. 2527

Brusnice, 30.12.1902, Št. 42

Ruperčvrh, 27.10.1927, Br. 1260
Novo mesto, 19.7.1930, Štev. 2134/30

Toplice, 5.12.1928, Štev. 2269/28
Toplice, 3.12.1928

S.Obrazec odgonskega protokola
pritožba izgnanih Ciganov
6.Nekateri konkretni pravni akti, ki kažejo na obravnavo Ciganov in njihov osebni

status '
kazenska osobna popisnica
mrtvaški list
rojstni in krstni list
poklic
Opomba:
1.Seznam mednarodnih dokumentov , ki se nanašajo na varstvo manjšin na splošno
je objavljen v RiG št. 24. str. 149-152.
2. Gradivo sva izbrali in uredili Vera Klopčič in Marinka Lazič.
Pri navajanju posameznih dokumentov uporabljava terminologijo, ki je v njih
zapisana.
,
;
;

Zahvaljujeva se sodelavcem Arhiva iz Novega mesta,
pomoč in sodelovanje.

zlasti g. Zorki Skrabl za

140

POVZETEK

V gradivu je prikazan položaj Romov
v posameznih občinah v Sloveniji, kjer Romi
živijo, in sicer v občinah

Sobota, Novo

Črnomelj,

mesto, Trebnje,

Grosuplje,

Kočevje,

Krško, Lendava, Metlika,

Murska

Brežice. Gradivo so pripravile ustrezne

strokovne službe v omenjenih občinah. Podani so demografski podatki in pa
socialna podoba Romov, ki živijo v posameznih okoljih Slovenije - od njihovega
števila do starostne sestave.

Prikazane so tudi bivalne razmere, način preživljanja, zaposlovanje. Vsaka
občina posebej prikazuje področje vzgoje in izobraževanja, zdravstveno stanje ter
način socialne pomoči, ki jih nudi romskemu prebivalstvu. Vsi prikazani kazalci na
nek način nakazujejo, v kakšni smeri je potekalo reševanje romskega vprašanja v
Sloveniji.

SUMMARY

The present materials outline the social status of Roma (Gypsics) in the
communities in Slovenia, where they live, i.e. Črnomelj, Grosuplje, Krško, Lendava,
Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Trebnje, Kočevje and Brežice. The materials
were prepared by expert services in these communities. They comprise data on

demographic, social and age structure of the Roma that live in particular districts
and describe their housing conditions, living and employment. Moreover, every
respective community presents the field of education, health care and social aid,

available to Roma. All the presented indicators together, make a rounded up picture
of the way Romany problem has been dealt with in the past.

GRADIVO I.

141

Antonija Jelenič

ROMSKA PROBLEMATIKA V OBČINI
ČRNOMELJ

Reševanju romskega vprašanja se je v zadnjih desetih letih posvečala velika
pozornost.
Čeprav so doseženi veliki napredki, ostajajo še vedno pereči problemi v
določenih naseljih, na določenih področjih in v posameznih družinah.

1. Demografski podatki po krajevnih skupnostih in naseljih
(leto 1990)
I.

Krajevna skupnost

naselje

št.Romov

Semič

Coklovca

38

Črmošnjice

22

7

Srednja vas

35

12

Stranska vas

Dobliče-Kanižarica

Črnomelj
Vinica

Semič
Lokve

'

7

7

2

19

3

'"

27
228

6
47

Sovinjek
Petrova vas

št.družin

Kanižarica

129

27

Črnomelj

55

14

Drenovec

32

9

18

4

610

138

Tribuée

Cudni selo

Skupaj:6

ll

'

Število Romov
iz leta v leto narašča, saj je bilo evidentiranih v občini 1. 1980 - 469,
1.1985 - 507,1. 1990 - pa 610 Romov. Podatki prikazujejo dejansko stanje v naseljih,

čepraav vsi Romi nimajo urejene prijave stalnega prebivališča. Tudi 2 družini iz
Stranske vasi in 4 družine iz Coklovce več ne živijo v naselju, ampak se selijo po
občini.

142
II. Starostrne skupine Romov
od
nad

nad

0 7

7 let

102

-1S let

114

15- 18 let

63

18 - 45 let

252

4S

64

-6Slet

65 let

1S

Osnovna demografska značilnost je, da so Romi mlado prebivalstvo, saj predstavlja
skupina od 0 - 18 let skoraj 1/2 celotne populacije.

2. Komunalna opremljenost naselij
V zadnjih 10 letih je bila postopoma opravljena elektrifikacija ter napeljava
vodovoda po vseh naseljih, razen Coklovce in Stranske vasi. Z namenom

sanacije

obeh nasclij je bila začeta v l. 1985 izgradnja novega nasclja Sovinjek. Zgrajene so
bile 3 hiše z vodnjaki, vendar se gradnja vl. 1990 ni nadaljevala (zaradi pomanjkanja

sredstev). Brez elektrike je tudi naselje Sovinjek, saj bi elektrifikacija predstavljala
zelo velik strošek. V ostalih naseljih se pojavljajo še vedno problemi individualnih
priključkov vode in elektrike, predvsem pri družinah brez dohodkov. Ker so Romi
v preteklosti pogosto gradili bivališča na zemljiščih SLP ali tudi zasebnih, je bilo
veliko pomoči nudeno tudi pri urejanju lastništva.
Za naselje Kanižarica je bil nabavljen tudi kontejner za smeti, za odvozin plačilo
pa skrbijo Romi sami, saj so izrazili željo po bolj urejenem okolju. Sredstva za
komunalno opremeljenost so združevali predvsem krajevne skupnosti, Komunalna
skupnost in socialno skrbstvo.

3. Stanovanjske razmere
tipi bivališča
družbena stanovanja

št. družin
37

prilagojeni družbeni objekti

3

lastne zidane hiše

67

barake

29
2

šotori

V preteklosti so bile bivalne razmere Romov zeloslabe, saj so prevladovale lesene
barake. Veliko pomoči pri zasebni gradnji, pridobivanju posojil in družbenih
stanovanj je bilo nudeno zaposlenim, ki so se želeli dvigniti nad raven življenja v
romskih naseljih. Kljub temu ugotavljamo, da se pojavljajo določeni problemi pri
prilagajanju in vključevanju v nove sredine.

143

4. Zaposlovanje in nacin prezivljanja
V letih 1982 do 1985 je bilo izvedenih več akcij uspešnega zaposlovanja Romov,
saj se je zaposlilo: leta 1982 - 16, leta 1983 - 25, leta 1984 - 11, 1985 - 16 Romov.
Zadnjih nekaj let pa se je zaposlovanje ustavilo, zato se jih še vedno velik delež
preživlja z nabiranjem zelišč in odpadnih surovin, pogosto pa se poslužujejo tudi
prosjačenja in tatvin. Veliko Romov je tudi težje zaposljivih in jim ni mogoče nuditi
dela pod rednimi pogoji.
Načini preživljanja v letu 1990
-

redno zaposleni

140

- — DDP - dopolnilni vir

9

-

upokojeni

22

-

začasne DDP

S

$1
6

-

enkratne DDP

S

neorganizirano delo
- — DDP - edini vir

Pri skupnosti za zaposlovanje je bilo prijavljenih 59 iskalcev zaposlitve.

S. Otroško varstvo
Družbeno denarno pomoč (DDP) otrokom je v letu 1990 prejemalo 216 otrok.
Nezaposleni Romi prejemajo nižjo pomoč kot zaposleni, čeprav družini to predstavlja
pogosto edini vir dohodka. Čeprav so bile v preteklosti težnje po vključevanju
predšolskih otrok v družbeno varstvo, Romi niso bili pripravljeni izkoristiti teh

možnosti. V družbenem varstvu je bilo le 7 otrok iz polromskih družin.
Otroško varstvo organizira vsako leto 80 - urni program predšolske vzgoje, v
katerega se vključuje 40 otrok. Programa ni mogoče izvajati v najbolj neurejenih

naseljih, čeprav so tam otroci tega najbolj potrebni. Denarno pomoč ob porodu (za
84 dni) je v letu 1990 prejelo 7 porodnic, 11 pa opremo za novorojenca.

6. Izobraževanje
V letu 1990 je bilo vključenih v redno šolanje 123 otrok.
Obiskovanje pouka:
-

redno
občasno
ni obiskovalo
obiskovalo šolo s prilagojenim progamom
v vzgojnih zavodih

71 otrok
32 otrok
20 otrok
32 otrok
2 otroka

-

v organizacijah za usposabljanje

2 otroka

-

srednje usmerjeno izobraževanje:

>

skrajSan program
program do V. stopnje -

2 otroka
1 otrok

144
Podatki kaZejo, da $e vedno veliko otrok sploh ne obiskuje Sole, ali pa zelo
neredno. Zelo malo otrok pa nadaljuješolanje
v srednjem usmerjenem izobraževanju,
nobeden otrok pa se do sedaj ni šolal na višjih ali visokih šolah.
Največji problemi pri šolanju
osnovnih pogojev za življenje.

otrok se pojavljajo v družinah,
.

kjer nimajo

7. Podrocje zdravstva
Romi

imajo pravico do zdravstvenega varstva pod enakimi

pogoji kot ostali

občani. Glede na to, da živi v občini le 15 oseb, starejših od 65 let, lahko sklepamo,

da je zdravstveno stanje Romov slabo. Ravno tako se to ugotavlja ob zdravniških
pregledih pred zaposlitvijo. Zelo očitna je tudi neprosvetljenost pri načrtovanju
družine, saj se veliko otrok rojeva v najslabših pogojih in pogosto mladoletnim
osebam.

8. Področje socialnega skrbstva
Po storitvah socialnega skrbstva Romi ne izstopajo od ostalih občanov. Izrazito
je le mladoletno prestopništvo ter kazniva dejanja pri odraslih. Pogosto pri tem je
tudi povratništvo, saj Romom po ustrezni obravnavi oziroma prestani kazni ni
mogoče zagotoviti drugačnih pogojev za življenje. Posledica tega je tudi to, da bi jim
bilo potrebno pogosteje nuditi družbeno denarne pomoči za preživljanje, žal pa
zaradi pomanjkanja sredstev to ni mogoče. Zaradi teh problemov se posamezni
Romi skoraj vsakodnevno obračajo s svojimi zahtevami na strokovno službo Centra

za socialno delo.

io

9. Področje kulture, telesne kulture in

družbenopolitičnega življenja
V letu 1986 je bilo ustanovljeno društvo Rom Bela Krajina, ki je organiziralo
športne in kulturne prireditve ter vsako leto izdalo romski bilten. Ker je pri delu
društva sodelovalo le nekaj posameznikov, je delovanje zamrlo. Manj kot v
preteklih letih se Romi vključujejo tudi v družbeno politično delo.
Odleta 1978 se je z reševanjem romske problematike v občini ukvarjala Komisija
za reševanje romske problematike pri Občinski skupnosti socialnega varstva, v letu

1985 pa je bila ustanovljena še Komisija za izgradnjo romskega naselja Sovinjek pri
Komiteju za družbeni razvoj. Pobudnik in koordinator vseh aktivnosti na tem
področju pa je bilo socialno skrbstvo oziroma Center za socialno delo (ki je bil pri
svojem delu pogosto osamljen).

145
V letu 1990 so se izvajale po programu le tekoče naloge iz preteklih let, ostalih
nalog pa ni bilo mogoče izvesti. Z delovanjem sta prenehali tudi obe komisiji, zato
je potrebno ustanoviti v občini novo telo, ki se bo lahko vsestransko lotevalo
zahtevnih problemov. Zaradi specifičnosti in težavnosti problemov romskega
vprašanja je potrebno, da se v novi slovenski ustavi uredi status Romov.

146

GRADIVO I.

Mojca Kotar

INFORMACIJA O POLOŽAJU ROMOV V
OBČINI GROSUPLJE

Program reševanja problematike Romov v občini Grosuplje je bil sprejet na seji
zborov občinske skupščine v februarju 1979. Program izhaja iz predpostavke, da so
Romi posebna etnična skupina, ki zaradi svoje ekonomske, socialne in kulturne
zaostalosti zahteva specifično in kompleksno obravnavo pristojnih organov.
Romskega vprašanja ni mogoče rešiti le s socialnimi ukrepi na eni ter represivnimi
na drugi strani, marveč je treba to problematiko reševati kompleksno, pri njenem
reševanju se mora angažirati celotna družbena skupnost.

Cilji, zastavljeni s programom, so naslednji:
1.

Urejanje družbenockonomskega položaja Romov, ki bi moral v
končni posledici postati enak ali vsaj zelo podoben družbenoekonomskemu položaju drugih občanov, je edina pot za rešitev romskega vprašanja.

3.

Vključevanje Romov v družbeno-politični sistem z enakimi
pravicami in dolžnostmi, ko jih imajo drugi občani.

4.

Ohranitev eventuelnih pozitivnih etničnih posebnosti Romov.

5.

Vključitev reševanja romskega vprašanja v skupen program
reševanja družbeno- ekonomskega položaja Romov na
Slovenskem vključeno s sofinanciranjem programov.
Podatki o številu in strukturi romskega prebivalstva v občini
(primerjava z letom 1978) po registru prebivalstva:

147

1.

Število Romov

2.

Starostna struktura

31.12.1990
127

- šoloobvezni otroci

S.

21

35

60

25

25

100

- mladoletniki 15 - 18let

18

7

257

- odrasli

63

38

166

Število KS,kjer živijo Roml
Štev.naselij oz. lokacij

6
8

8
8

75
100

Romska bivališča

26

22

118

4

1

400

- družbena stanovanja

—

- zidana hiša družbena

2

-

-

> lesene barake

12

16

7S

- kontejnerji

S

-

-

- kamp prikolice
- montažne garaže

1

-

-

- šotori

1

3

33

1

Družinske skupnosti
- čiste

romske

-

-

2

-

26

22

118

23

18

28

3

4

75

9

6

150

:

.

- avtobusi
6.

IND 90/78
121

;

- predšolski otroci

3.
4.

1978
105

- mešane

7. Število zaposlenih

Od vseh prijavljenih jih 21 pretežno živi v drugih občinah (od tega 14 otrok), iz
drugih občin pa jih na našem območju živi 18, od tega 13 otrok.

Izvajanje nalog na posameznih področjih
1. Lokacije, urejanje bivalnih pogojev
Specifika naselitve Romov v občini Grosuplje je v tem, da nimamo kakih večjih

naselij, Romi živijo dokaj razpršeno po občini, na eni lokaciji običajno le ena
razširjena družina - starši in odrasli otroci s svojimi družinami. Z osnovanjem
družinesi mladi pari postavijo svoj bivalni objekt v neposredni bližini staršev, s tem
pa nastane sčasoma celo majhno naselje. Razen dveh naselij, kjer je vsaj do neke

mere urejena lokacijska dokumentacija, so vsa ostala naselja zrasla na črno. vsi
napori v preteklosti, da bi zadeve uredili tudi s formalno pravne plati, so bili
neuspešni zaradi odpora krajanov oziroma krajevnih skupnosti. Pojavljale so se
zahteve

po

preselitvi

Romov

izven

območja

krajevne

skupnosti,

kljub

jasnim

sklepom skupščine in opredelitve v družbenem planu občine, da Romi ostanejo v
okoljih, kjer so bili ob popisu zatečeni.

148
Urejanje bivalnih pogojev je v tesni povezavi z urejenostjo lokacij. Kjer teh ni,
tudi kakšni večji posegi, ki bi pomembneje izboljšali življenske pogoje romskih
družin, niso možni. Tako smo problem reševali z nakupom mobilaro blokov
Autoradgone, ker gre pač za premakljiv objekt, sami so si postavljali bolj ali manj
kvalitetne lesene barake, posamezne družine pa so kandidirale tudi za uvrstitev na
prednostno listo za solidarnostno stanovanje. Na ta način so rešile stanovanjski
problem 4 družine in 1 posameznik (umrl leta 1990) od tega sta bili 2 stanovanji
dodeljeni v letu 1990.
V letu 1989 je bil v dve naselji napeljan vodovod s tem, da so vsa zemeljska dela
opravili Romi sami, ki tudi sami urejajo vse obveznosti v zvezi s plačilom vodarine.
Vsa ostala naselja so brez pitne vode, kar je seveda zelo problematično; zdravstvena
služba opozarja na možnost okužb ali celo epidemij.
2. Predšolska vzgoja, izobraževanje, zaposlovanje
V organizirano predšolsko vzgojo sta bila v preteklosti vključena dva otroka, v
zadnjih dveh letih pa nobeden. Posebnih oddelkov za Rome v okviru VVO ni,
deloval pa je eno šolsko leto poseben razred (kombiniran) za romske otrokc v okviru
OŠ Louis Adamič Grosuplje. Takšna oblika dela se je pokazala za zelo uspešno, po
priporočilu Zavoda za šolstvo naj bi tak način šolanja romskih otrok uvedli za 1 -4
razred. Zaradi finančnih razlogov. je bil že po letu dni oddelek ukinjen.
Število romskih otrok, ki hodijo v šolo, zelo niha. Trenutno hodi redno v šolo le

7 otrok (7 šoloobveznih živi izven občine). V primerjavi s šolskim letom 1989/90 je
stanje slabše, kljub prizadevanjem Centra za socialno delo in šolske svetovalne
službe. Zaskrbljuje dejstvo, da tudi manjše generacije ne pošiljajo otrok v šolo. V
zadnjih 10 letih je končalo šolsko obveznost z zaključenimi 8 razredi osnovne šole
9 otrok, 3 od njih pa tudi skrajšan program usmerjenega izobraževanja.
V letu 1987 je bil na pobudo Centra za socialao delo organiziran tečaj
opismenjevanja Romov - v izvedbi Delavske univerze in ob sodelovanju IS ter
skupnosti za zaposlovanje. Tečaj je obiskovalo in uspešno zaključilo 8 Romov 6 od
njih se je tudi kasneje zaposlilo, od teh sta danes zaposlena še dva.
3. Zdravstveno stanje

Analiz o zdravstvenem stanju Romov ni, tudi posebnih programov zdravstvo na
tem področju nima. Največ storijo na terenu patronažne sestre, ki redno obiskujeo
predvsem družine z majhnimi otroki. Ugotavljamo, da so romski otroci zlasti v
prvem letu življenja pogosto hospitalizirani (respiratorni infekti, prebavne motnje).

Pri odraslih je še prisotna TBC, ki je bila v dveh primerih tudi vzrok smrti. V primeru
akutnih obolenj, zlasti pri otrokih, vedno bolj iščejo tudi zdravniško pomoč.
Kontracepcija jim ni več povsem tuja, čeprav o kakšni bolj množični uporabi še ne
moremo govoriti.
4. Socialne razmere

Večina Romov se še vedno preživlja z nabiranjem odpadnih surovin in zelišč. V
ta:namen so se nekatere družine preselile v neposredno bližino smetišča, tako da

149
ovirajo komunalce pri njihovem delu, obstaja tudi možnost nesreč.
Otroci do 15. leta prejemajo denarno pomoč, ki se nakazuje v funkcionalni
obliki na najbljižjo trgovino. Za šoloobvezne otroke je znesek različen - višji za tiste,
ki hodijo v šolo in manjši za tiste, ki v šolo ne hodijo. To naj bi bila tudi stimulacija
staršem, da bi pošiljali otroke v šolo. Ugotavljamo pa, da se število šolajočih otrok
zaradi tega ne zvišuje.
Devet Romov je rednozaposlenih, 3 prejemajo pokojnino (družinsko, invalidsko),
2 denarno pomoč kot edini vir preživljanja, 3 pa denarno pomoč kot dodatni vir
preživljanja. Vse oblike pomoči so bile dodeljene po enakih kriterijih kot pri drugih
občanih, oziroma v skladu s SaS o socialnovarstvenih pomočeh. Šoloobvezni otroci,

ki obiskujejo pouk, imajo urejeno brezplačno prehrano v šoli.
Namenska sredstva za reševanje problematike Romov (občinska in republiška)
pa so bila koriščena predvsem za izboljšanje bivalnih pogojev: nakup kontejnerjev,
pomoč pri nakupu stanovanjske opreme, oskrba s pitno vodo ipd.
Pri reševanju stanovanjskih problemov
je z namenskimi sredstvi sodelovala tudi
stanovanjska skupnost.
Izvrševanje kaznivih dejanj in prekrškov je med Romi v naši občini pogost pojav.
Med kaznivimi dejanji prevladujejo tatvine, zlasti na škodo krajanov okoliških
dejanj. Kot zelo problematična v smislu izvrševanja kaznivih dejanj, je v naši občini
1 romska družina, sicer pa je bilo n.pr. v letu 1990 obravnavanih zaradi storitve
kaznivega dejanja 7 Romov (4 mladoletniki in 3 odrasli).
Med prekrški prevladuje vožnja motornih vozil brez vozniškega dovoljenja.
Zaradi številnih in ponavljajočih tovrstnih prekrškov je na pobudo sodnika za
prekrške IS odobril sredstva za delno kritje stroškov opravljanja vozniških izpitov.
Od 22 vpisanih jih je 20 uspešno opravilo teoretični del izpita iz znanja
cestnoprometnih predpisov. Trenutno opravljajo zdravniške preglede, prvi pa bodo
v kratkem pričeli s praktično vožnjo. V akciji sodeluje Automoto društvo Grosuplje
kot izvajalec, Center za socialno delo ter oddelekza občo upravo - odsek za družbene
dejavnosti občine Grosuplje.
5. Organiziranje Romov, kulturno življenje
Romi v naši občini niso organizirani, tudi kakšnega kulturnega življenja med
njimi ni opaziti.

Že v preteklosti smo opozarjali, da romsko vprašanje ni le stvar občin, ali pa celo
samo socialnih služb v občinah, kjer Romi živijo, ampak vseslovenski problem.
Menimo, da je že čas, da se dogovorimo, kako bomo v naši republiki to vprašanje
reševali, začenši s tem, kako bomo Rome opredelili v Ustavi - kot narod, etnično

skupino ali kaj tretjega. Odgovoriti si bomo morali, kaj bomo storili kot družbena
skupnost, kaj pa morajo storiti Romi sami za izboljšanje svojega socialnega položaja.

GRADIVO I.

151

Center za socialno delo

INFORMACIJA 0 POLOZAJU ROMOV V
OBCINI KOCEVJE

I. Stanje Romske problematike
Med socialne posebnosti v naši občini je šteti predvsem problematiko Romov.
Občina Kočevje sadi med 12 občin v republiki Sloveniji z romsko populacijo.
Vseskozi se je sledilo socializaciji Romov, kvaliteten premik v socializaciji Romov v
občini Kočevje pa je bil storjen, ko je občinska skupščina Kočevje na podlagi 195.
člena statuta občine Kočevje na seji zborov združenega dela, krajevnih skupnosti in
DPZ, dne 3.10.1979 pod štev.: 020-17/79 - 5/4 sprejela sklep o imenovanju komisije
za vprašanja Romov.Komisija je pripravila in sprejela poročilo o romski problematiki,

ki je bilo na pristojnih organih in skupščini sprejeto in potrjeno (ESA 206).
Strokovni

podlagi navedenemu

je sledilo sprejetje Družbenega

dogovora

o

odpravi barakarskih naselij na območju občine Kočevje v letu 1980 (Ur.list SRS, št.
26/80 z dne 22.10.1980), ki govori o vsebini in nosilcih ter doložnostih le-teh.
Na osnovi navedenega DD je SSS občine Kočevje sprejela Pravilnik o reševanju

stanovanjskih vprašanj socialno ogroženih družin - med katere sodijo tudi romske
družine.
Vsakoletno

si je začrtala

akcijški

program,

ki je izhajal

iz srednjeročnega

programa Ob SSS Kočevje in SSS Republike Slovenije tudi strokovno službo za
socialno skrbstvo.

Na področju stanovanjsko komunalnega urejanja je bila urejena soseska Željne
(3 zidani objekti, 5 kontejnerskih enot, 3 montažni objekti) in ureditev soseske
Marof (3 montažni objekti). Romske družine so pridobile 3 stanovanjske enote v
novozgrajenih objektih in 9 starejših stanovanjskih enot.

Ugotovimo lahko, da 11 romskih družin oziroma družinskih skupnosti v času
priprave teh podatkov živi v (8 na Trati in 3 Željne) lesenih barakah, kar predstavlja
najnižji stanovanjski standard romske populacije v občini Kočevje.
Opomba: Romi živijo v ožji družini, te pa se ponavadi vsaj dve povezujeta v
družinske skupnosti, ki so v krvnem sorodstvu.

152
Občina Kočevje ima 19008 prebivlacev od tega 298 Romov, kar predstavlja
1,57% vseh prebivalcev. Po ge strukturi je približno enako moškega oziroma
ženskega spola (158 M 4 140 Z). Otrok je 133 od tega 58 predšolskih in 75 šolskih
otrok.
Romi žive v 58 družinskih skupnostih in sicer:
Tabela št. 1 Družinske skupnosti in naselja
Naselje/število

druž.skupnost

članov

14

80

Kočevje

Trata
Ložine

1S
2

67
11

Kočevje mesto
Stara cerkev

Zeljne

27

140

Rudnik - Š. vas

Skupaj

S8

298

Kočevje - mesto

KS
mesto

Opomba: v posameznem naselju je dvoje ali več lokacij in sicer
Kočevje - mesto: ožje mestno jedro in Rožna ul.
Trata: pri betonarni, zgornja, ob jezeru

Željne: na griču in na koncu vasi
Od 58 družinskih skupnosti prejemajo vse razen ene, enega ali več stalnih virov
dohodka.
i

Tabela št. 2

Viri dohodka

Viri / dohodka

Z

vseh

25

9

34

4

3

7

zas. obrtnik

1

-

1

DDP - edini vir

2

2

4

osebni dohodek

pokojnina

M

\

DDP - dop. vir

2

2

4

priznavalnine

2

2

4

inv. dodatek

2

2

4

38

20

S8

Skupaj:

V letu 1990 prejema v občini Kočevje družbeno pomoč (otroški dodatek
otrok, od tega 132 romskih otrok oziroma 6,10 % in sicer:

2164

153
Tabela 3 št. 3 Število prejemnikov družbenih pomoči otrokom
iz naslova

število

nezaposleni
. upokojenci

72
7

zaposleni

53

Skupaj:

132

Proces socializacije načina
predvsem zaradi:
-

življenja Romov

bo trajal še sorazmerno dolgo,

nizkega stanovanjskega standarda,
prenizke stopnje zaposlenosti, predvsem redne,
nizek kulturni nivo,
nizka stopnja šolske izobrazbe,
slabe mentalno - higienske razmere življenja.

Vse to narekuje intenzivnejšo in organizirano skrb za delo z Romi, na predvsem
naslednjih področjih:
-

usmerjeno urejanje stanovanjskih sosesk,

-

družbeno varstvo predšolskih otrok,
šolanje romskih otrok,

'-

zaposlovanje in poklicno usposabljanje,
izvajanje sprejetih smernic akcijskega programa za posamezno
leto.

Romska naselja in stanovanjske razmere
Romi žive v glavnem v naseljih v bližini mesta. Izrinjeni so iz naselij ostalega
prebivalstva, izolirani in osamljeni. Prostor,

na katerem živijo ni njihov, vzeli so si

zemljo, postavili so si bivališča, toda malo je tistih, ki imajo prostor, na katerem
živijo zemljiško in pravno urejeno. .
Tabela št. 4 Stanovanjski standard
vrsta objekta

št.druž.skupnosti :

stan. hiša

13

%
22,4

druž.stan.: novejše

3

5,2

druž.stan. starejše

13

22,4

10,4

montažna hiša

6

kontejner

S

8,6

baraka

18

31,0

skupaj:

s8

>

100,00

7

154
Iz zgornje tabele je razvidno, da je najnižji stanovanjski standard Romov baraka.

V 11 barakah živi 18 družinskih skupnosti. Poudariti pa moramo, da se "uradni"
prikaz lokacije baraka razhaja z "dejanskim". Namreč, tri barake, ki se nahajajo v
Mestnem logu - za pokopališčem je "divje" naselje ter so podatki za te Rome vodeni
pod naselje Željne.
Od 13 družinskih skupnosti, ki živev stanovanjski hiši, pet skupnosti živi v lastni
stanovanjski hiši.
Predšolskih romskih otrok je v šolskem letu 1989/1990 58, vključenih v program
VVO pa je 11 oziroma 18,97%.
a)

V sedmih enotah VVO je vključeno v šolskem letu 1989/90 703 otrok, od tega
le 1 Rom. Predšolskih romskih otrok je 58.
Popoldansko malo šolo obiskuje 129 otrok v 6 skupinah, od tega 10 Romov.
V izredno neugodnih in gmotno težkih družinskih socialnih razmerah živi po

podatkih VVO, za kar je potreben poseben tretman 6 otrok, od tega ena romska
deklica.

,

V predšolsko vzgojo in varstvo bi bilo potrebno vključiti več romskih otrok,
dosledneje vztrajati pri vključevanju otrok v malo šolo dve leti pred začetkom
rednega šolanja ter izvajati krajše vzgojne programe.
b)

V

šolskem

letu

1989/1990

obiskuje

centralno

in

6

podružniških

šol

2180

učencev, od tega 35 romskih otrok, OŠ s prilagojenim programom pa obiskuje
72 otrok, od tega 38 romskih. Povprečna starost ob šolanju otrok v OŠ je 9 let,

v OŠPP pa 10,3 let.
Romski otroci vztrajajo povprečnov OŠ 5 - 6let. Dva romska otroka sta vključena
v zavodsko varstvo, eden pa je na delovnem usposabljanju.
Če povzamemo, se od 2265 otrok vključuje v ciklus izobraževanja 76 romskih
otrok oziroma 3,31%.

Osnovni in najbolj pereč problem vključevanja romskih otrok v iz- obraževalni
proces je vzgojna, učna in socialna zanemarjenost, ki je tolikšna, da romski otroci

ne morejo uspešno slediti delu v redni OŠ, čemur sledijo predlogi za razvrstitev
otrok, ter vključevanje le-teh v OŠ s prilagojenim programom.

155

Tabela št. 5 a Vzgoja otrok
Obiskuje

vseh otrok

Romi

%

redni program

703

1

0,1

pop. mala šola

129

10

7,8

Opomba:

Vseh predšolskih romskih otrok je 58, vključenih v vzgojni proces 11 oziroma
18,97%.
Tabela št. 5 b
Obiskuje

Izobraževanje otrok
vseh otrok

Romi

%

2180
72

35
38

1,6
S2,8

zavodsko v.

13

2

15,4

del. usposabljanje

13

1

7,7

oš
OŠPP

Tabela št. 5 c

Razvrščanje otrok

Število otrok

vseh

Romi

%

predlaganih

33

'

13

39,4

razvrščenih

26

10

38,5

Iz tabele je razvidno, da je odstotek romskih otrok v strukturi predlaganih in

razvrščenih približno enak, kar pogojuje vedno večji strukturni delež romskih otrok
v OŠPP (v šolskem letu 1989/90 38 romskih otrok oziroma 52,8 % od vseh 72 otrok).

Ugotovitev, da zaradi vzgojne, učne in socialne zanemarjenosti, ki je tolikšna, da
romski otroci ne morejo slediti rednemu delu v OŠ, narekuje že predlgano
intenzivnejše delo z romskimi otroci v predšolskem obdobju. Postavlja se tudi
vprašanje, če sodijo vsi v OŠ s prilagojenim programom.
Zaposlovanje Romov je dokaj problematično, saj jim njihova tradicija in vzgoja
onemogočajo pridobitev delovnih navad. Opravljajo predvsem enostavna gozdna,

gradbena in komunalna opravila. Značilnosti zaposlitev Romovje, da sorazmerno
pogostno zapuščajo delo, menjavajo zaposlitev. tTežko se zaposlijo kjer je delovni
proces monoton in ob tekočem traku.

V naši občini so Romi v glavnem zaposleni v DO Slovenijales LIK, Kmetijskem

in gozdnem gospodarstvu, Komunali in SGP Zidar.

Zaposlenih Romov v naši občini je 34 (25 M 4-9 Ž), otroški dodatek iz naslova
zaposlenosti staršev pa prejema 53 otrok.

156
Usmeritev dela na področju romske problematike:
ureditev in zagotovitev nadaljnega
romske problematike v občini;

financiranja,

koordiniranja

in urejanja

vsakoletna izdelava in uresničitev sprejetega akcijskega programa;
ureditev in pridobitevz urbanističnim programom in zažidalnimi načrti lokacije
za nadomestne gradnje;
zagotovitev ustreznih stavbnih zemljišč, komunalno opremeljenih posprejetem
programu za posamezna področja;
vključitev čimvečjega števila predšolskih romskih otrok v VVO;
vključitev vseh šoobveznih romskih otrok
v OŠ ter proučiti možnost organiziranja
skupine za vzgojno - izobraževalno delo z romskimi otroci;

- delazmožnim Romom nuditi na osnovi pridobljene šolske izobrazbe oziroma
poklicne usposobljenosti primerno zaposlitev;
-

strokovni nadzor socializacije Romov na področju bivanja, zdravstvenega varstva,
priseljevanja, beračenja, varstva okolja in kršenja oziroma nespoštovanja
zakonskih določil.

4l. Poročilo o učencih Romihk'
V šolskem letu 1990/91 obiskuje osnovno šolo Zbora odposlancev Kočevje centralno šolo 26 učencev Romov ali 1,71 %.

Tabela št. 6 Število učencev po razredih in učna uspešnost
Razred

negativni

neocenjeni

1:

11

6

S

-

2,
3.
4.
S.
6.
45
8.

3
3
7
2
-

3
2
s
1
e

3
4
s
1
z

1

26

12

13

1

Skupaj:

skupno št.

pozitivni

! Poročilo je pripravila Marija Levstik

-

157

V I. polletju šolskega leta 1990/91 je od skupno 26 učencev uspešnih 12, 13
učencev neuspešnih in 1 učenec neocenjen. Ta je prišel v šolo v decembru 1990,
V 1. razredu je letos 11 učencev, 4 od teh 1. razred ponavljajo, ostali 1. razred
obiskujejo prvič.
Tabela št. 7 Vpis romskih otrok
Rojeni 1983 leta

redno vpisani 1990/91

6 učencev

Rojeni 1982 leta

1 leto starejši od vrstnikov

2 učenca

Rojeni 1981 leta
Rojeni 1980 leta

2 leti starejši od vrstnikov
3 leta starejši od vrstnikov

1 učenec
l učenec

Rojeni 1979 leta

4 leta starejši od vrstnikov

1 učenec

Največkrat starši Romi vpisujejo v 1. razred eno leto starejše otroke. Zakaj jih ne
vpisujejo redno oziroma stare 7 let, imajo cel kup izgovorov - otroci so telesno šibki,
majhni, ne znajo slovenskega jezika, težko se še prilagajajo drugemu okolju.... Vsi
ti izgovori pa v največ primerih tudi drže.
Tudi
pripravo
neredno
prekrške.

v pripravo na šolo jih
na šolo zelo neredno.
pošiljajo svoje otroke
vendar tako ravnanje

starši ne vpisujejo. če pa le to storijo, obiskujejo
Vzgojno varstvena organizacija in šola starše, ki
v "malo šolo" ali k pouku prijavljata sodniku za
ne rodi željenih sadov.

Prav zato se nam vedno znova zastavlja vprašanje - katere institucije so dolžne
obveščati Rome, starše in otroke že pred vstopom v šolo, da se bodo tudi ti normalno
vključili v izobraževali proces.
Ugotavljamo namreč, da tiste romske družine, ki dokaj normalno sprejmejo
izobraževanje svojega otroka, redno sodelujejo s šolo, tudi pripomorejo k rednemu
napredovanju otroka v šoli. Ali je ta vzgojnoizobraževalni sistem v rednemu
napredovanju otroka v šoli. Ali je ta vzgojnoizobraževalni sistem povsem primeren
zanje, pa je pogosto vprašanje pedagogov!
Iz tabele učne ušpešnosti učencev Romov vidimo, da je tem učencem najtežje v

1.in S. razredu. Toda učenci imajole po 1 ali 2 negativni oceni, le v S. razredu imamo
2 učenca - 1 ima 4 negativne ocene, 1 pa 3 negativne ocene.

Poseben problem nam predstavlja predstavitev učencev - Romov komisiji za
razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Romi so praviloma
normalno razviti glede na okolje, v katerega se vključujejo s pričetkom vzgojno-

izobraževalnega procesa pa so vzgojno, učno, kulturno, socialno močno prikrajšani.
Ta primanjkljaj pa romskega otroka prizadene pred komisijo za razvrščanje, ki
predlaga nadaljnje šolanje v šoli s prilagojenim programom. Ali je to pravično!
Menimo, da bi moral biti vzgojno-izobraževalni sistem bolj prilagojen njihovemu
Tazvoju.

158
In še nekaj o materialni pomoči otrokom oziroma učencem Romom. V letošnjem
šolskem letu so prav vsi bili deležni pomoči v oskrbi z učnimi potrebščinami. Šolsko
malico prav tako prejema vseh 26 učencev, šolsko kosilo pa 10 učencev.
Družine iz katerih ti otroci izhajajo pa smo glede na zaposlenost vsaj enega starša
razvrstili:
19 družin je takih, v katerih je eden zaposlen
7.

družin pa, v katerih ni nihče od staršev zaposlen.

In kako se učenci Romi poklicno odločajo. V letošnjem šolskem letu bo
najverjetneje učenka 7. razreda zaključila šolanjein se vključila v 2 letno izobraževanje
v tekstilni šoli. Drugi učenec pa bo nadaljeval šolanje v 8. razredu.

GRADIVO I.

159

Center
za socialno delo
Lendava

POLOZAJ ROMOV IN RESEVAJE ROMSKE

PROBLEMATIKE
V OBCINI LENDAVA
IUvod

Občina Lendava je ena izmed slovenskih občin v katerih žive avtohtone skupine

romskega prebivalstva. Kljub temu, da gre v občini za razmeroma nizko število
Romov, v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami, oziroma celotnim prebivalstvom
občine, zahteva ta kategorija občanov z vsemi svojimi socialnimi značilnostmi,
dodatno angažiranje.
Rome kot socialno-etnično skupino lahko iznačimo kot marginalno, saj niti v
socialnem niti v političnem smislu ni integrirana v svoje družbeno okolje.
K reševanju problematike Romov se je v občini pristopilo šele v začetku 70-tih
let. Čeprav so na posameznih področjih že vidni določeni rezultati, pa s stanjem na
tem področju nikakor ne moremo biti zadovoljni.
Namen in cilj pričujočega gradiva je prikazati:

-

socialno-ekonomske razmere Romov v občini
obravnavo problematike Romov po posameznih področjih in dosedanjega

-

priznavanja za ureditev položaja Romov v naši občini
predloge in smernice za reševanje romske problematike.

II. Socialno-ekonomske razmere Romov v občini
Demografski podatki o Romih v

občini

Tabela št. 1 Število romskega prebivlastva in primerjava s celotnim prebivlastvom
občine
Leto

št.Romov

indeks rasti

št.preb.

1971=100

občine

indeks

rasti

delež Romov

v % vseh preb.

1971

185

100

26.918

100

0,69

1981.

269

145

26.717

99

1,01

1990

304

164

26.473

9B

1,1S

160
Primerjava podatkov kaže, da je pri romskem prebivalstvu prisotna hitra pozitivna
rast, medtem, ko se število celotnega prebivalstva občine občutno zmanjšuje, saj je
prisotna negativna rast prebivalstva.
>
Indeks naraščanja števila Romov v prikazanem obdobju je 164, delež Romov v
% vseh prebivlacev občine pa se je v tem obdobju povečal od 0,69 v letu 1971 na
1,15 v letu 1990.
Po novejših podatkih Centra za socialno delo živi v občini Lendava trenutno v
5 naseljih, v mestu Lendava in v vasi Turnišče v 59-tih družinah 304 Romov.
Statističnih podatkov o Romih v občini namreč ni. Podatki iz zadnjega popisa
prebivalstva iz leta 1981 niso realni. Popisni podatki kažejo, da se je za Rome
opredelilo le 140 občanov naše občine. Večina romskega prebivalstva se namreč za

Rome ni želela izrekati (prisotne so celo težnje po spremembah priimkov), za kar pa
je v zadnjem času opaziti, da se stanje spreminja.
Starostna struktura Romov

a) otroci in mladoletniki
do 18 let

149

b) odrasli skupaj

skupaj:

do 6 let

53

od 7 do 14let

74

od 15 do 18 let

22

od 19 do 45 let

132

od 46 do 65 let

20

nad 65 let

3

155

304

Tabela št. 2 Strukturne skupine Romov
Starostna

skupina

št.

št.

Romov

preb.

delež v %

Romov

preb. občine

od

0-6

S3

2.271

17,43

8,50

od

7-14

74

3.285

24,34

12,29

od 15-18

22

1.476

7,24

5,50

od 19
- 24

36

2.170

11,84

8,10

116

13.770

38,16

$1,50

3

3.770

0,99

14,11

304

26.722

100,00

100,00

od 25

- 65

nad 65 let

Skupaj:

161
Primerjava starostne strukture romske populacije s strukturnimi deleži celotnega
prebivlastva občine kaže na velike razlike. Starostna struktura Romov starih nad 65

let predstavlja samo 0,9%, kar je glede na isto populacijo celotnega prebivalstva v
občini (14,11%) zelo nizko.

Ta podatek nas opozarja na ugotovitve, da Romi v povprečju živijo krajšo
življensko dobo, kar pa je v veliki meri posledica slabih življenskih razmer.

Stanovanjske razmere Romov
Tabela št. 3 Romska naselja po prijavi stalnega bivališča
tipi bivališč

Zap.

krajevna

št.

skupnost

1.

Število
Romov

Druž.

zidane — hiše

družin

%

stanovanja

lastne

13

24,01

-

:

5

6

2

5

9,54

-

1

4

-

-

-

družb.

barake

kont.

KS Črenšovci

- naselje Črenšovci

73

2.

KS Črenšovci
- naselje Trnje
KS Turnišče

29

3.

- naselje Gomilice

41

8

13,49

-

8

-

-

4.

KS Turnišče

4

4

1,32

2

-

-

-

-

S.

KS Dolga vas
73

14

24,01

-

2

6

6

-

6.

KS Dobrovnik
46

10

15,13

-

4

-

6

-

7.

KS Lendava
38

7

12,50

7

-

-

-

-

304

s9

100,00

9

7

23

18

2

- naselje Dolga vas

- naselje Dobrovnik,
- V mestu Lendava
Skupaj:

.

Od skupno 59 družin živi 9 družin v družbenem stanovanju in sicer 4 v
enosobnem, 2 v dvosobnem in 3 družine v večjem stanovanju. Te družine imajo
najugodnejše stanovanjske razmere.
_
4

23 družin živi v provizorijih, zgrajenih v letih 1972, 1984 ter 1989. Z gradnjo
provizorija, zgrajenega v zadnjih letih je bilo 6-tim družinam omogočeno primerno
bivanje v enosobnih stanovanjih, z urejenimi sanitarijami, medtem ko v ostalih
provizorijih 17 družin živi v enem prostoru v povprečni velikosti 16 kvadratnih
metrov. V vsakem prostoru živi povprečno 6 družinskih članov, v enem primeru pa
celo 11 članov družine.

162
V najslabših stanovanjskih razmerah živi 20 romskih družin, od katerih jih 18
živi v barakah, narejenih v glavnem iz šibja, desk in blata, 2 družini pa v kontejnerju,
od katerih je eden že skoraj popolnoma dotrajan.

Način preživljanja
Z dohodki iz zaposlitve se preživlja 17 romskih družin. Pokojnino prejemajo 3
Romi. Dokaj redno se priložnostno zaposlujejo Romi iz 8 družin, medtem, ko se
ostali Romi preživljajo v glavnem z raznimi oblikami neorganizirane zaposlitve:
nabiranje odpadnih surovin, nabiranje zelišč, občasnih pomoči v kmetijstvu,
igranjem in drugo.
Padanje realne življenske ravni, ki smo mu priča v zadnjih letih, čuti romsko
prebivalstvo pravgotovo najizraziteje.
Medtem, ko relativna stopnja brezposelnosti v občini dosega že 10%, pričakovati

pa je, da se bo relativna brezposelnost zaradi predvidenih ekonomskih
in tehnoloških
viškov še povečala in po ocenah dosegla celo 30% relativno brezposelnost v občini,
je zaposlitev romskega prebivalstva skoraj popolnoma nemogoča.
Vse to pogojuje povečan pritisk za dodelitev denarnih in materialnih pomoči s
strani Romov. V skladu s smernicami SO Lendava, ki so bile že večkrat sprejete ob
obravnavah omenjene problematike na občinski skupščini, smo pri sodelovanju
pomoči skrajno selektivni in rigorozni.
Tabela št. 4 Število prejemnikov (Romov)
pomoči

nekaterih vrst socialno varstvenih

Vrsta
pomoči
1.Varstveni dodatek

Število prejemnikov
1986

1987

1988

1989

1990

3

3

3

3

3

2. DN in DP za brezposelnost

-

mi

-

-

-

3. Delna nadomestitev stanarine

9

9

(z

9

11

15

4. Štipendije iz združ. sredstev

-

-

-

2

2

S. Družbeno denarne pomoči

- edini vir

S

3

3

3

2

- dopolnilni vir

6

14

9

ll

10

- začasne, enkratne

32

31

32

34

_ 46

6. Plačilo za doplačilo v domu oz. zavodu
7. Rejnine

10

1
10

1
10

1
7

1
S

8. Participacija

si

-

37

19

24

71

104

91

108

Skupaj:

65

-

163
Na osnovi dejstev, da je število zaposlenih
da je še vedno

Romov za nedoločen čas zelo nizko,

veliko število isklacev zaposlitve,

da veliko število Romov

nima

nobenega premoženja (zemlje), lahko zaključimo, da socialna varnost Romovv naši
občini ni na zavidljivi ravni in da ima nadpovprečno število občanov Romov pogoje
za uveljavitev pravice do socialnovarstvenih pomoči. Zaradi kritičnega odnosa
ostalega prebivalstva in mnenja, da Romi dobivajo preveč pomoči ter upravičene
bojazni, da ne bi za delo sposobne Rome postavili v položaj popolne odvistnosti od
pomoči, pa prejema stalne (soc. skrbstvene) pomoči razmeroma nizko število
Romov.
Višje število občanov Romov je upravičenih do enkratne denarne pomoči. Ta
oblika družbeno denarne pomoči se je dajala predvsem tistim Romom, ki so si s
svojim deležem prizadevali izboljšati stanovanjske razmere. Da pa bi bil namen za
katero se daje družbena denarna pomoč dosežen, so se v glavnem vse ekratne
pomoči nakazovale v funkcionalni obliki.
Nadomestilo za invalidnost prejema 5 Romov. Zaradi nizkih osebnih dohodkov
zaposlenih Romov in velikega števila nezaposlenih Romov je kar 43 romskih družin
(72,8% vseh) s 111 otroci upravičenih do otroškega dodatka. Iz naslova zaposlitve
prejema otroški dodatek 9 družin za 26 otrok, otroški dodatek za socialno ogrožene
otroke pa prejema 34 družin za skupno 85 otrok.
Družbeno denarna pomoč znaša v januarju 1991 921,40 din, izplačuje pa se v
obliki naročilnice na trgovino za prehrano. V funkcionalni obliki se neposredno
šolam nakazuje še otroški dodatek za prehrano, šolske potrebščine..... Izplačilo
pomoči se pogojuje z obiskovanjem 'vrtca, šole ...

IH. Obravnava problematike Romov po posameznih

področjih
.

1. Otroško varstvo

Od zastopanosti otrok in mladine v določeni kategoriji prebivalstva je v veliki
meri odvisen njihov socialno-ekonomski položaj. Za romsko prebivalstvo je bilo
značilno, da so imeli dosti otrok. Število otrok na družino se v zadnjem času sicer
nekoliko zmanjšuje, vendar je še vedno nekoliko višje kot je povprečje glede na

celotno prebivalstvo občine. Povprečno število družinskih članov v občini znaša 3,5
članov, medtem, ko povprečno število družinskih članov romske družine znaša 5,1
člana.
Že v letu 1978 je takratna Občinska skupnost otroškega varstva sprejela sklep, da

se romskim

otrokom

omogoči

vključitev v vzgojnovarstvene

organizacije z

dopolnjenim 3. letom starosti.

S to odločitvijo je bil dan osnovni poudarek vzgoji in izobraževanju predšolskih
in šolskih otrok - Romov. Ugotavljamo lahko, da se je tak pristop pokazal kot

164
pravilen, čeprav se še vedno soočamo s številnimi težavami na področju vzgoje in
izobraževanja otrok Romov.
V vzgojnovarstveno dejavnost je v občini Lendava vključenih 26 predšolskih
otrok, kar predstavlja 49% otrok starih do 7 let. Ti romski otroci so vključeni v vrtec
v Črenšovcih (11), Lendavi (1). Turnišču (4) in Dolgi vasi, kjer je poseben oddelek
za romske otroke (10).
Medtem, ko vzgojiteljice v Črenšovcih, Dolgi vasi in Lendavi ugotavljajo, da so
otroci dokaj redno obiskovali vrtec (razen enega primera v Črenšovcih in Dolgi vasi)
in se predvsem črenšovski starši za svoje otroke zanimajo, pa so vzgojiteljice v
Turnišču imele ves čas težave zaradi slabega obiska.
V glavnem se ugotavlja, da se s starši romskih otrok lažje dogovarjajo, da ni več
toliko izsiljevanja. Seveda pa ješe vedno prisotna higienska in vzgojna zanemarjenost
otrok ter slaba oskrba otrok s prehrano doma, kar seveda neugodno vpliva na
aktivnost in pripravljenost romskih otrok za sodelovanje pri zaposlitvah.
Delavci VVO si zaradi tega prizadevajo, da bi pomanjkljivosti v družini omilili
ter otrokom privzgojili predvsem kulturno-higienske in delovne navade.

2. Uresničevanje vzgojno-izobtaževalnega dela z učenci
Romi
V petih osnovnih šolah na območju občine Lendava'so v proces izobraževanja
vključeni tudi romski otroci.

Tabela št.5 Prikaz vključenih otrok v posameznem šolskem letu po osnovnih
šolah

Šol.leto

'

1987/88

1988/89

1989/90

1990/91

Osnovne šole
Dobrovnik

3

4

1

1

Črenšovci

10.

7

8

8

Lendava

15

15

15

15

Turnišče

-

1

2

2

Lendava

28

40

38

37

Skupaj:

56

67

64

64

"Drago Lugarič"

"jože Kramar - Juš"

165
Iz prikaza vključenosti romskih otrok v posamezne
ugotavljamo, da je skoraj 59% vseh šolskih otrok - Romov
Kramar - Juš, to je v šolo s prilagojenim učnim programom.
tako več kot polovica učencev Romov, se šola sooča s precej
ostale šole, kjer je Romov, glede na število ostalih učencev,

osnovne šole lahko
vključenih v OŠ Jože
Ker je v omenjeni šoli
večjimi problemi kot
zelo malo.

Prvi problemi zaradi visoke stopnje razvrstitev romskih otrok se pokažejo šele
kasneje, ko ti otroci šolanje končajo in bi jih bilo potrebno zaposliti oziroma kako
drugače usposobiti za samostojno življenje in delo.
Če iz primerjave ošolskem uspehu romskih otrok izvzamemošolos prilagojenim
programom, ugotovimo, da je 255 učencev v šoli še vedno neuspešnih, 67% pa je
razred izdelalo z zadostnim uspehom.
S tem se potrjuje ugotovljeno, da so šolski uspehi romskih
minimalni, zato z doseženim ne moremo biti zadovoljni.

otrok še vedno

Nekoliko več zadovoljstva pa daje ugotovitev, da se iz leta v leto izboljšuje šolski
obisk romskih otrok.
V sodelovanju med osnovnimi šolami in Centrom za socialno delo nam najčešče
uspeva preprečiti daljšo neopravičeno odsotnost od pouka. Pravgotovo bi bila pot
do odprave teh pojavov krajša, v kolikor bi bilo mogoče izvajati radikalne kaznovalne
ukrepe nad starši, ki pa bi po drugi plati 'najčešče pomenili nameščanje otrok v
rejniške družine in s tem povezane povečane izdatke družbenih sredstev.
V lanskem in predlanskem šolskem letu so 4 romski učenci začeli šolanje na
srednjih oziroma poklicnih šolah, vendar so po nekaj mesecih šolanje opustili, tako,

da trenutno ni romskega učenca na omenjenih šolah.

3. Problematika zaposlovanja
Dolgoročno zavisi rešitev romskega vprašanja v občini do vključevanja Romov
v delo. Ovire pri tem pa soštevilne in jih je mogoče odpravljati le postopoma, sadove

teh naporov družbe pa bo mogoče evidentirati šele v prihodnosti.
Med največje spadajo pravgotovo neprivzgojene delovne navade Romov, nizka
izobrazbena raven ter nezmožnost zaposlovanja zaradi pomanjkanja delovnih mest
v občini.
Po najnovejših podatkih CSD Lendava je redno zaposlenih 22 Romov in sicer 9

v Planiki, 1 v Varstroju, 3 pri Gradbeniku, 1 v Nafti, 1 v Viatorju, 1 v Hotelu v
Moravskih toplicah, 1 v Avstriji ter 6 sezonsko izključno pri zasebnih gradbenih
obrtnikih. Precej se jih ukvarja z nabiranjem odpadnih surovin ter zelišč.
V zvezi s predlogom zbora združenega dela ob obravnavi problematike v letu
1988, da se prouči možnost sklenitve samoupravnega sporazuma, po katerem bi

166
vsaka OZD sprejela v delovno razmerje določeno število Romov, je strokovna služba
občinske skupnosti za zaposlovanje sprejela stališče, da samoupravnega sporazuma
o zaposlovanju Romov ni potrebno sprejemati, saj je v sprejetem Sas o usklajevanju
letnih načrtov zaposlovanja za obdobje 1986 - 1990 v 8. alineji 5. člena opredeljeno,
da so delovne organizacije dolžne pri izbiri novih delavcev v primerih, ko se na
objavo prostih del in nalog javi več kandidatov, poleg kriterijev sposobnosti in
psihofizične ustreznosti, upoštevati tudi ekonomsko - socialne kriterije. Ker vsi
Romi spadajo v to kategorijo, bi imeli ob razpisnih potrebah prednost pri izbiri, v

kolikor bi seveda delovne organizacije dosledno upoštevale določilo sporazuma.
Da bi se zmanjšala nezaposlenost romskega prebivalstva je takrat strokovna
služba Zavoda za zaposlovanje predvidela naslednje aktivnosti:
- na razpisne potrebe po delavcih se bo aktivno posredovalo Rome, pri čemer se bo
poleg kriterijev strokovne in psihofizične sposobnosti upošteval socialnoekonomski kriterij in čakalna doba,
- navezovanje neposrednih
določili sprejetega Sas,
- vsem Romom

stikov z delovnimi

organizacijami

s strokovno izobrazbo, ki jim ob normalnih

in seznanjanje z

potrebah združenega

dela ne bo omogočena zaposlitev in opravljanje pripravništva, se bo preko
priprave delavcev za zaposlitev omogočalo opravljanje strokovnega izpita,
- pomoč posameznim Romom pri urejanju materialnih
izobraževanja in vključevanja v poklice in delo.

in drugih

pogojih

4. Stanovanjska, cestna in komunalna problematika
Že iz opisa stanovanjskih razmer je razvidno, da poleg stanovanjske stiske skoraj
v vseh naseljih v problematičnosti stanovanjskih razmer izstopa naselje Romov v
Črenšovcih.
Dosedanje izkušnje vse bolj kažejo, da ni primerna gradnja skupnih stanovanj,

zato bi bilo neobhodno potrebno, da bi se v teh naseljih uredile premoženjskopravne zadeve okrog zemljišč ter bi tako vsaka romska družna lahko dobila kos
zemljišča (vsaj 3 a) in svoje "mesto pod soncem".
«

V letih 1985 - 1990 so bile opravljene naslednje naloge:

1. Pridobitev stanovanj: S sredstvi stanovanjske skupnosti in socialnega skrbstva so
bili zgrajeni trije dvojčki in zagotovljeno stanovanje 6 - tim družinam. Za eno
družino je bil nabavljen kontejner - MOBILO BLOK, medtem kosta si dve družini

s pomočjo družbene skupnosti dozidali po en prostor ter si tako zmanjšali
prehudo stanovanjsko stisko. Nujno bo potrebno pristopiti k izboljšanju
stanovanjskih razmer Romov, pri čemer bo potrebno angažirati določena
družbena sredstva, saj je zaradi omejenih možnostih družbe, da mladim romskim

167
družinam ponudi ustrezne stanovanjske prostore, vsako zoperstavljanje temu,
brez moralne osnove.
2.

Napeljava vodovoda: V omenjenem obdobju je bil napeljan dovod pitne vode
v naselje Črenšovci, Gomilice, spodnje naselje v Dolgi vasi (v zgornjem je
vodovod že bil napeljan). Romi so plačali prispevek in opravili zemeljska dela
pri položitvi cevi. S pitno vodo so oskrbljena tako v glavnem vsa večja naselja,
razen 2 družin v Dobrovniku in 3 družin v Trnju.

3.

Elektrifikacija naselij: Že pred omenjenim obdobjem so bila elektrificirana v
glavnem vsa naselja in napeljana elektrika v stanovanjske prostore, ki so zidani,
medtem, ko Romi, ki živijov kolibah zaradi slabih stanovanj, v katere ni mogoče
urediti napeljavo elektrike, le-te nimajo.

4.

Cestna povezava: Z reševanjem cestne problematike nikakor ne moremo biti
zadovoljni. Največjo pripravljenost za reševanje je pokazala KS Dolga vas, ki se

je s sredstvi vključila v dovoz gramoza na vaško pot skozi zme s skupaj z romi
in socialnim skrbstvom. Skoraj nedostopno je bilo naselje v Črenšovcih, ki je
zaradi narave terena pogosto poplavljeno in je zato bilo nujno, da se: je s
prispevki samih Romov in z družbenimi sredstvi v letu 1989 saniralo.

Š: Zdravstveno

varstvo Romov

Delavci Zdravstnenega doma Lendava izvajajo permanentno zdravstveno varstvo
za celotno prebivalstvo občine Lendava in vseh, ki iščejo zdravstveno pomoč. V
okviru tako zastavljenega programa in organizacije dela, je zajeto tudi zdravstveno
varstvo Romov, torej romska populacija ima enake pravice do zdravstvenih uslug,

kot ostali občani občine: Z ozirom na specifiko populacije, način življenja, navade
in razvade, kakih bistvenih premikov v smislu izboljšanja odnosa in skrbi za lastno
zdravlje ni opazno.
Kar se tiče patologije, je ta podobna patologiji, ki je prisotna pri ostalih občanih
občine in regije. Potrebno je poudariti, da se med romsko populacijo bolj pogosto
pojavljajo infekciozne bolezni, revmatske bolezni, tuberkuloza ter alkoholizem, ki
predstavlja poseben problem. Zdravstveni dom Lendava ima relativno dobro

zdravstveno kontrolo nad romsko populacijo do starosti 15 let - torej, ko so otroci
šoolobvezni in populacijo, ki je rednozaposlena
v družbenem delu. Romi uveljavljajo
pravico do
zdravstvenega 'varstva predvsem v otroško-šolskem dispanzerju,
dispanzerju za žene, dejavnosti splošnega in otroškega zobozdravstva ter patronažno

babiško dejavnost.
Ena od glavnih nalog zdravstvenih delavcev je, da se angažiramo na področju
zdravstveno vzgojnega dela z Romi. Ta program izvajajo predvsem dispanzer za
zdravstveno varstvo žena in patronažno-babiška siužba. Glavna povezava med
dispanzerjem za zdravstveno varstvo žena in Romi je patronažno-babiška služba,
otroško varstvo in Center za socialno delo. Skupna želja vseh teh dejavnokov je

168
prosvetliti romsko populacijo. Ugotavljamo, da se to sodelovanje iz leta v leto
izboljušuje, ob sicer skromni pomoči samih Romov. V sodelovanju s Centrom za
socialno delo je vsako leto organizirano predavanje na temo: "kontracepcija"

osebna higiena in kontracepcija, človek in alkoholizem" ipd. Predavanj se udeležuje
kar precej Romkinj in manjše število Romov, kar nam da misliti, da se okoreninjena,
zastarela miselnost sicer počasi, vendar se vsaj pri mladih, iz te populacije spreminja
na bolje.
K preventivnim obiskom lahko štejemo tudi obiske nosečnic v posvetovalnici.
Mlade romske mamice obiskujejo posvetovalnico kolikor toliko redno in se
udeležujejo tudi predavanj v materinski šoli, tako, da tudi na tem področju opažamo
rahle spremembe na bolje. Večina romskih porodnic rodi v bolnišnici, kar tudi
vpliva na boljšo skrb za zdravje otroka. Za kontracepcijo se odločajo redke žene
Romkinje. Vzrok je zastarela miselnost moža, ali prezahtevnost pri uporabi (tabletke
se jemljejc
v določenem časovnem zaporedju...) V ginekološki ambulanti je poudarek
še vedno na kurativnih pregledih in urgenci, tako, da bi bilo dobro v bodoče
razmisliti o sistematskih pregledih romskih žena, vsaj enkrat letno, seveda ob
sodelovanju Centra za socialno delo.
Medicinske sestre patronažno-babiške službe redno opravljajo patronažne obiske
na domu Romov. Velik problem predstavlja nedosegljivost z ozirom na še vedno

nomadski način življenja Romov. Ugotavljamo, da je težko doseči kakršenkoli
bistven premikv smislu izboljšanja, dokler se ne spremenijo navade Romov, socialni
status romske populacije, predvsem zaposlenost ter komunalno-higienskostanovanjske razmere.
Nujno je omeniti vprašanje bolnišnične oskrbe romskih otrok in probleme, ki se
javljajo ob tem; skoraj da je redni pojav, da starši - Romi po končanem zdravljanju
svojih otrok, nočejo priti po svoje otroke. Na ta način se trajanje hospitalizacije
podaljšuje, kar pa bistveno vpliva na stroške zdravstvenega varstva. Neštetokrat se
zgodi, da bolnišnica rešuje svoje probleme na ta način, da pokliče Center za socialno

delo, ki mora poiskati neposredni stiks starši otrokali pa le-te pripeljati iz bolnišnice.
Ob skupnem prizadevanju vseh dejavnikov, ki so v občini zapaženi za reševanje

romske problematike, lahko pričakujemo v bodoče izboljšanje sedanjega stanja.

IV. Izhodišča, smernice ter predlogi za reševanje romske
problematike
1. Socialne in družbene razmere, ki bodo vplivale na življenje In socialno varnost
romskega prebivalstva.
Pri oblikovanju izhodišč in smernic bomo morali upoštevati nekatera gibanja, ki

nas bodo spremljala ob reševanju romske problematike v prihodnjem obdobju.

169
-

Stevilo romskega prebivalstva se vsled še vednovisoke natalitete povecuje hitreje
v primerjavi z ostalim prebivalstvom občine. Tako lahko predvidevamo, da bo
v občini do leta 2000 350 prebivalcev Romov.

-

Starostna struktura romskega prebivalstva se bistveno ne bo spremenila, tako bo

še vedno največji odstotek predstavljala starostna kategorija Romov starih od 19
- 45 let.
-

Zaradi zapletenih gospodarskih in družbenih razmer, ki jim bomo priča tudi v
prihodnjem obdobju, se bo povečalo število Romov ki bodo potrebovali različne
socialno - varstvene strotive.

Po predvidevanjih se bodo nadaljevala neugodna družbeno-ekonomksa gibanja,
ki bodo imela neugoden vpliv na nastanek in zdrav razvoj družine, posebno pri
populaciji, kjer so se taki trendi kazali že danes.
Pričakujemo lahko, da bo tako v porastu število otrok, prikrajšanih za normalno
družinsko življenje.
V nadalje se bo zaostrilo vprašanje zaposlovanja mladih Romov, ki ne bodo imeli
ustrezne izobrazbe.
Socialna varnost ogroženih kategorij prebivlastva se bistveno ne bo izboljšala, v
porastu

bodo

nekatere

oblike

družbeno

negativnih

pojavov

(alkoholizem,

toksikomanija, mladoletno prestopništvo, kazniva dejanja).
2. Izvajanje politike reševanja romske

problematike

V vseh naših dokumentih smo si zastavljali cilj, da želimo postaviti romsko
prebivalstvo v položaj, da se bodo z aktiviranjem lastnih sil sposobni aktivno
vključevati v življenjein delo
in s tem aktivirati čim večlastnih moči za preprečevanje
raznovrstnih socialnih stisk.
Če primerjamo ta sprejeta načela in dejanske razmere, potem lahko ugotavljamo,
da je v praksi še očiten razkorak med temi opredeljenimi cilji in dejanskimi
razmerami.
Zaradi nesistematičnega pristopa in nezadostnega povezovanja posebnih nosilcev,

so rezultati integriranosti te skupine v družbeno okolje še preveč skromni.
V usklajeni aktivnosti bodo v bodoče zavestno morali delovati vsaj naslednji
dejavniki: področje zaposlovanja, socialnega skrbstva, otroškega varstva, zdravstva,
izobraževanja, postaja milice, pravosodni organi, stanovanjska, inšpekcijski organi
- skratka vsi preko katerih se romskemu prebivalstvu nudi pomoč ter terja z njegove
strani izpolnjevanje družbenih obveznosti.

3. Potrebne naloge, ukrepi in aktivnosti na posameznih
romske problematike
Otroško varstvo ter vzgoja in izobraževanje

področjih reševanja

170
V občini moramo vztrajati pri konceptu vključevanja romskih otrok v
vzgojnovarstvene organizaci je z dopolnjenim tretjim letom starosti in pri obveznosti
rednega obiskovanja pouka.
Šele na ta način bomo lahko dosledno uresničevali zastavljene cilje:
daljša priprava romskih otrok za šolo,

-

-

individualizacija dela s poudarkom na usposabljanju do take stopnje, da bi lahko
bili romski otroci enakopravno vključeni v preverjanje sposobnosti za vstop v
šolo,

-

zgodnje privzgajanje kulturnih, higenskih in delovnih navad,
navezovanje neposrednih stikov s starši romskih otrok,
oblike podaljšanega bivanja in druge dopolnilne programe, s ciljem, da čim več
romskih otrok uspešno zaključi osnovnošolsko izobraževanje,
zagotavljanje funkcionalnih oblik družbeno denarnih pomoči otrokom za
prehrano in šolske potrebščine,
zagotavljanje družbeno denarne pomoči otrokom - ki bo pogojevano z rednim
obiskovanjem vrtcev in šol.

Prav tako bo potrebno podrobneje analizirati vzroke za vse večje število vključenih
romskih otrok v šolo s prilagojenim programom in sprejeti določene ukrepe za

odpravo takih trendov, prehodno pa prirediti teste sposobnosti romski populaciji.
Večjo skrb kot doslej bo potrebno posvečati strokovnemu

usposabljanju

učiteljev in vzgojiteljev, ki delajo z Romi,

izobraževanju in

predvsem

v smislu

sporazumevanja in seznanjanja z romsko populcijo.

Področje zdravstvenega varstva
Kljub dejstvu, da je Romom kot vsem ostalim delovnim ljudem in občanom
zagotovljeno zdravstveno varstvo, lahko domnevamo, da je obolelost tega
prebivalstva večja kot pri ostalem prebivalstvu.
To je lahko v občini samo domneva, kajti natančne slike zdravstvenega varstva
romskega prebivalstva v občini ni.
z

V kolikor v občini želimo načrtovati ukrepe za izobraževanje zdravstvenega
stanja celotne etnične skupine, se bo moralo zadolžiti zdravstvene
organizacije, da bodo ločeno spremljale zdravstveno stanje Romov.

delovne

Ugotovitev, da ješe vedno visoka stopnja prirastka pri romskem prebivalstvu, kar
je sicer posledica zmanjšanje smrtnosti v otroškem obdobju in izboljšanega
zdravstvenega standarda, zahteva trajno in sistematično dejavnost na področju

družine. To pa narekuje stalno in dolgoročno uporabo metod osveščanja, vendar ne
samo ob redkih in individualnih obiskih Romov v zdravstvenih ustanovah, ampak

171
neposredna organizacija predavanj v okolju, kjer Romi Zivijo s posredovanjem
različne tematike, ki zajema osveščanje o načrtovanju družine, higieni,
zasvojenostih......
Velik problem predstavlja namreč tudi alkoholizem med Romi, saj je večina
odraslih prebivalcev Romov zasvojenih, k čemer v veliki meri prispevajo tudi
prebivalci okoliških naselij, ki Romom namesti plačila za delo v hrani ali denarju
plačujejo z alkoholom.
Takemu početju se bo v prihodnje
družbenopolitično akcijo v KS.

potrebno

zoperstaviti

z odločno

Vse to mora narekovati odločnejši pristop k preventivnemu zdravstvenemu
varstvu v prihodnje, kar bi dolgoročno moralo imeti za posledico zmanjšanje
izdatkov za zdravstveno varstvo romskega prebivalstva.

Stanovanjska problematika
Ukrepi na področju reševanja stanovanjske problematike bodo v naslednjem
obdobju morali temeljiti na ugotovitvah, da večina romskih družin živi v neprimernih
in zelo tesnih stanovanjih ter na upoštevanju lastne pripravljenosti in deleža Romov
za sanacijo in izboljšanje stanovanjskih razmer.
Predpogoj za izvajanje takih ukrepov pa je v prvi vrsti urbanistična ureditev
romskih naselij z razmeritvijo zemljišč, na katerih so locirana romska naselja, na
manjše parcele. Na ta način bi namreč dali možnost posamezni romski družini, da
si svoj stanovanjski problem rešuje v največji možni meri sama ob pomoči družbene
skupnosti.
Poleg zgoraj navedenega izhodišča za razreševanje stanovanjske problematike,
bomo morali v občini sprejeti še naslednje:
-

-

gradnja družbenih stanovanj z nižjim stanovanjskim standardom, ki pa še vedno
zagotavlja ustrezne bivalne prostore; v ta namen izdelati program sanacije
stanovanjskih razmer in planirati potrebna sredstva,
prireševanju

stanovanjskega problema v največji možni meri angažirati Rome

z njihovo delovno silo in materialnimi sredstvi,

-

angažiranje sredstev v obliki kreditov organizacij združenega dela in zasebnih
obrtnikov, kjer so Romi zaposleni ter sredstev stanovanjske
gradbene in komunalne zadeve SO Lendava,

-

pri oddelku za

aktiviranje romskega prebivalstva pri reševanju zgradb ter omogočanje pridobitve
«odpadnega uporabnega gradbenega materiala.

Šele urejene življenske razmere lahko predstavljajo osnovo in vzpodbudo za
hitrejšo socializacijo in vključitev v družbeno življenje.

172

Zaposlovanje Romov
Ugotovitve, da se je zaposlovanje Romov popoloma zaustavilo in so težave z
novo zaposlitvijo vse večje, predvsem zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja,

morajo biti osnova za iskanje novih rešitev. Dolgoročno in kompleksno reševanje
romske problematike ostaja edino v stalni zaposlitvi za delo sposobnih Romov.

S prehodom na tržno gospodarstvo se pričakuje, da bo zaposlovanje Romov še
v nadalje otežkočeno.
Zaradi tega je potrebno iskati novih možnosti

in drugih načinov zaposlitve

Romov:

Preko kmetijske zadruge in drugih organizacij bo potrebno organizirati
najrazličnejše dejavnosti odkupa zdravilnih zelišč, odpadnega železa, raznih
izdelkov, ki jih Romi sami izdelujejo (metle, košare) itd.

Vključevanje Romov pri začasnih kmetijskih opravilih: okopavanje sladkorne
pese, obrezovanje vinske trte, nabiranje grozdja, sajenje v gozdu....

Mlajšim

Romom,

ki uspešno končajo osnovno šolo, bi morali omogočiti

usposabljanje v delovnih organizacijah in možnost zaposlovanja vsaj za določen

čas, s tem da sredstva za OD zaposlenih Romov ne bi neposredno bremenila
organizacije združenega dela, ampak bi se sredstva iskala izven DO.
Vključevanje Romov, prijavljenih za zaposlitev, v izvedbo javnih del (sanacija
"divjih odlagališč, gradnja romskih naselij...).
V okviru Delavske univerze iskati programe za usposabljanje Romov za različna
enostavnejša dela (v gradbeništvu, kmetijstvu...).

Na vseh področjih bodo namreč naša prizadevanja morala biti usmerjena za
čimvečje vključevanje Romov v delo, saj jih bo le delo in enakopravno soodločanje
izenačilo z ostalimi občani.

Druga področja, ki pogojujejo razreševanje romske
problematike
Delo z romsko populacijo ne more biti učinkovito, če se poleg navedenih

področij in služb ne bodo v reševanje vključevali še nekateri dejavniki v občini:

stalna prisotnost delavcev postaje milice bo onemogočila priseljevanje Romov

iz drugih občin, pogojevala zmanjšanje kriminalitete in strožjo obravnavo vseh
oblik negativnega in asocialnega vedenja;

173
-

"za razreševanje problematike na področju cestno - komunalne infrastrukture, se
bo moralo Rome v okviru krajevnih skupnosti aktivneje vključevati s predlogi,
prostovoljnim delom in samoprispevki;

-

zaradi objektivnih, pogosto pa tudi subjektivnih težav, Romi v naši občini niso
vključeni v družbeno in družbeno-politično okolje v bodoče bo potrebno temu
področju dati, v okolju kjer Romi živijo, večji poudarek, premoščati prepade
medsebojnega nezaupanja in jih vključevati v delo in življenje organov KS;

-

Romom je potrebno nuditi pomoč pri ustanavljanju društev oziroma klubov.
Prednost mora biti dana ohranjanju romske identitete in posebnosti, poudarek
pa na nudenju organizacijske in mentorske pomoči;

-

Veterinarska inšpekcija mora v svoj program dela vnesti redno cepljenje in
odstranjevanje psov in mačk, ki so leglo različnih bolezni in ogrožajo prebivalce
okoliških vasi, pravtako tudi same Rome.

Zaključek
V dosedanjem delu in reševanju romske problematike se ugotavlja premajhna
koordiniranost ter vse preveč različnih iniciativ, odločanje in zadolžitev s pritiski

posameznih

interesov, ki pogosto zavirajo vsa družbena prizadevanja za boljši

družbeno-ekonomski položaj Romov.
Sodelovanje na področju romske problematike bo potrebno usmerjati tudi preko
občinskih meja in pridobivati izkušnje v reševanju te problematike.

174

GRADIVO I.

Nada Krašovec

ROMSKA PROBLEMATIKA V OBČINI
METLIKA

Romi so posebna etnična skupina prebivalcev, ki zaradi svoje socialne, kulturne

in ekonomske zaostalosti še vedno zahteva specifično in kompleksno obravnavo s
strani strokovnih služb krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in širše družbene
skupnosti.
:
Ob vsakodnevnem delu ugotavljamo, da postaja romsko vprašanje tudi v naši
občini vse bolj pereč problem, kar v veliki meri pogojuje splošna družbena ekonomska
kriza. Ekonomski položaj Romov pa je skoraj na robu preživetja. Romi so zaradi
svojega še vedno specifičnega načina življenja, nerazgledanosti, neracionalnega
trošenja zaslužkov, pomanjkanja delovnih navad, nagnjenosti k beračenju srečujejo
z velikimi problemi vključevanja v družbeno življenje. Dejstvo je, da bo romska
problematika v občini nerešljiv problem vse dotlej, dokler jih bomo obravnavali kot
drugorazredne občane in ne bo širša družbenopolitična skupnost v celoti
zainteresirana za njihov drugačen način življenja.

V naši občini je že vseskozi prisoten izredeno mačehovski odnos do te etnične
skupine prebivalcev in temu primerno je tudi stanje.
Onačinih reševanja romske problematike je bilov preteklosti že veliko napisanega.
V glavnem pa se je sto problematiko ukvarjala predvsem strokovna služba skupnosti
socialnega skrbstva, ki je bila hkrati pobudnik, nosilec in izvajalec posameznih
aktivnosti pri reševanju najosnovnejših in najbolj perečih problemov Romov v
posameznih naseljih. S takšnim parcialnim načinom delovanja smo kljub temu
uspeli v večini naselij zagotoviti minimalne pogoje za življenje in delo Romov (to
so napeljava vode, elektrike in ureditev dovoznih poti). Delno pomoč pri našem
delu nam je nudila le komunalna skupnost.
:

Po evidenci Centra za socialno deloin prijavno-odjavne službe Skupščine občine
Metlika živi na območju občine 142 Romov, kar pomeni 1,7% celotnega prebivalstva
v občini. Naseljeni so v 4 krajevnih skupnostih, od katerih imata po dve naselji KS
Metlika (Metlika - Križevska vas) in KS Rosalnice (Boriha, Svržaki). Po eno naselje pa

ima KS Dobravice in KS Gradec. Največje naselje je "Boriha" s 40 Romi, ki živijo v
11 družinah, sledijo Križevska vas s 25 Romi v 8 družinah, Dobravice 25 Romi v 6
družinah,

Svržaki

z 22 Romi

v S družinah,

Gradec - Kamnolom

s 17 Romi

v 7

družinah in Metlika s 13 Romi v 4 družinah. Glede na spol ugotavljamo, da je več

175
moškega kot ženskega prebivalstva, medtem ko
kot moškega prebivalstva.

je bilov letih 1980- 84 več ženskega

Med romsko populacijo prevladujejo predvsem mladi v starosti do 30 let in sicer
jih je kar 76% vseh na območju občine živečih Romov. V starosti od O - 18 let je 46%
Romov, v starosti od 19 - 45 let je 41% Romov, v starosti od 46 - 65 let je 11% Romov
in le 2% je Romov starejših nad 65 let. To kaže, da se zardi že spreminjajočega se
načina življenja, prehrambenih navad spreminja tudi starostna struktura, smrtnost

med njimi tudi ni več tako velika kot je bila pred cca 15 leti.
V občini v zadnjih letih opažamo, da se je pri Romih zopet povečala nataliteta,
kar je v veliki meri predvsem pri madih pogojeno z nezainteresiranostjo za
oblikovanje družine. Novorojstvo otroka jim namreč kratkotrajno izboljša ekonomski
položaj. Romke prejemajo ob rojstvu otroka družbeno pomoč.
Romi v občini so v glavnem naseljeni na stalnih območjih in pri njih ni prisotna
večja migracija. Ta se pojavlja v glavnem v spomladanskemrin jesenskem času, to je
v času nabiranja zdravilnih zelišč in drugih gozdnih sadežev. Čez zimo pa se v
glavnem nahajajo v naseljih.
Socialne razmere romskega prebivalstva so še vedno izredno slabe. Najslabše je
na področju lokacijske ureditve naselij, zato bo potrebno v bodoče to vprašanje
prioritetno sanirati. Vsa naselja so še vedno "divja naselja", brez ustrezne
dokumentacije in večinoma na privatnem zemljišču. Dejstvo, da so naselja na
območjih, ki ne motijo druge občane, razen naselja Boriha, ki se nahaja na območju
kvalitetnega kmetijskega zemljišča, smo že v letu 1985 posredovali pobudo Izvršnega
sveta za legalizacijo obstoječih naselij ali preselitvijo na ustreznejšo lokacijo
v okviru
krajevnih skupnosti. Pri tem smo naleteli na velike odpore posameznih krajevnih
skupnosti, ki so hotele Rome enostavno izseliti iz njigovega območja in tako rešiti
konflikte z njimi.
Tudi stanovanjske razmere so še vedno zelo slabe. Zidanih hiš je 13, imajo pa jih
v glavnem zaposleni Romi. Pretežni del družin pa še vedno živi v barakah (16
družin), ki bi jih tako zelo težko imenovali, saj so zaradi uporabljenega materiala in
načina gradnje prej
ami bivašča" zenim samim prostorom, kjer se odvija tako
dnevno kot nočno življenje. Šotorov trenutno ni, so pa zaradi tega tudi po dve in
več družin v eni baraki. V naselju Križevska vas ena družina živi v bivalnem
kontejnerju, ki ga je v sodelovanju z nami nabavila stanovanjska skupnost. Dve

romski družini pa že več let živita v družbenem stanovanju v mestu Metlika.
Komunalije (voda, elektrika) smo kljub velkim težavam uspeli napeljati v vsa
naselja, razen Boriho, kjer ni bilo mogoče doseči soglasja krajevne skupnosti. Vse
aktivnosti je vodila strokovna služba skrbstva, sredstva pa so prispevali še komunalna

skupnost ter Romi sami. Romi iz naselij, ki so se komunalno urejala, pa so opravili
tudi vsa fizična dela. V naselju Dobravice so si Romi kasneje sami postavili tudi

poljsko stranišče. Lastne sanitarije pa imata usposobljeni le dve stanovanjski hiši.
Pomembno pri tem pa je poudariti, da so se vse aktivnosti odvijale v poletnem in
jesenskem času, ko so si Romi lahko pridobili finančna sredstva.

176
Poleg pereče stanovanjske problematike trenutno predstavlja največji problem
nizka zaposlenost Romov. Že večkrat smo poudarili, da je to eden najbistvenejših
pogojev za njihovo hitrejšo socializacijo. Ugotavljamo namreč, da imajo redno
zaposleni Romi drugačen odnos do izobraževanja svojih otrok, želja po urejenih
bivalnih prostorih je izredno prisotna, skrbijo pa tudi za lastno urejenost in
urejenost neposredne okolice. Poleg hiše si oblikujejo vrt, na katerem pridelujejo
predvsem zelenjavo
in sadje za lastne potrebe. Med celotnim romskim prebivalstvom
občine je kar 51% oziroma 72 za delo sposobnih Romov. Zaposlenih pa je le 14ali
18%. Večinoma je zaposlen en družinski član in to ženska, saj jihje med zaposlenimi
8. Le v 4 družinah sta zaposlena oba zakonca. Vsi pa so zaposleni v družbenem
sektorju: Beti - 2, Komet -1, Novoteks - 1, Komunala Metlika -2, Istra Benz -l, Cestno

podjetje Črnomelj - 2, Iskra Semič -1, Belt Črnomelj - 1, Kanižarica Črnomelj - 2.
Status nezapolenih imajo 3 Romi. V privatnem sektorju je zaposlen le en Rom, ki
opravlja samostojno obrtno dejavnost, nekaj pa jih dela pri samostojem obrtniku
samo priložnostno. Do teh podatkov je izredno težko priti, ker se Romi boje da jih
bo obrtnik odpustil, delodajalec pa se boji inšpekcije. Med iskalci zaposlitve ravno
tako kot pri zaposlitvi prevladujejo ženske, ki jih je trenutno 14, moški so le 4. Med
njimi je tudi 8 Romov, ki čakajo na prvo zaposlitev. Čakalna doba je pri nekaterih
celo več kot 4 leta. Izobrazbena struktura je zelo nizka, saj imajo v glavnem končane
le 4 razrede osnovne šole, mnogi mednjimi pa še tega ne dosežejo. V zadnjih 10letih
sta le 2 Roma končala 8 razredov osnovne šole. V sedanjih tehnoloških pogojih dela
jim nezadostna izobrazba predstavlja dodatno težavo pri vključitvi v delovni proces,

ker niso sposobni upravljati s tehnološko visoko izpopolnjenimi stroji, ki zahtevajo
višjo strokovno usposobljenost kot jo premorejo Romi. Primerni sole za enostavnejša
in manj zapletena delovna opravila, ki pa jih v delovnih organizacijah skorajda ni
oziroma so taka dela zapolnjena z lastnimi delovnimi invalidi. Vse službe, ki se
ukvarjajo z vključevanjem Romov v zaposlitev se srečujejo s težavami, saj jih
delovne organizacije zelo nerade sprejemajo, za disciplinske težave pa imajo do njih
strožje kriterije kot do ostalih delavcev. Tisti Romi, ki se priplagodijo delavni sredini
pa se povsem izenačijo z ostalimi in opažamo, da se jih delavci ne izogibajo in jim
velikokrat pomagajo pri premoščanju različnih težav.
Izobraževanje je ravno tako eden pomembnih dejavnikov, ki vpliva na prihodnost
Romov vendar le, če smo jim uspeli nuditi stalno mesto bivanja in zaposlitev.
Odločujočo besedo pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok imajo matere, ki pa so

zelo tolerantne glede njihovih vedenjskih motenj. Matere so še vedno odločujoč
dejavnik družine. Običajno je osnovna oskrbovalka družine in negovalka otrok. To
pa se odraža tudi v vzgoji otrok.
V preteklosti je bilo na področju izobraževanja romskih otrok veliko storjenega,
kar je posledica pravilnega pristopa s strani republiških izobraževalnih inštitutcij.

Romski otroci se v naši občini že od samega začetka obravnavajo enakopravno z
ostalimi "civilnimi" otroki. Tako so vsi šoloobvezni otroci vključeni v redne oddelke
šole, enako velja za predšolsko vzgojo v vrtcu. Otroci se zelo hitro vključijo v skupino
in imajo zato veliko manj težav pri vključitvi v redno osnovno šolo.

V šolskem letu 1990/91 obiskuje pouk 14 romskih otrok v osnovni šoli Metlika
in 5 v osnovni šoli Podzemelj. Splošne ugotovitve so zaskrbljujoče. Pouk v glavnem

177
obiskujejo neredno, veliko je tudi izostankov od pouka brez opravičljivih razlogov.
Za učni uspeh se večina staršev ne zanima kar je vidnotudi v njihovem napredovanju.
Redno obiskujejo pouk le 4 otroci iz naselja Svržakov, ki je tudi najbolj urejeno.
Otroci so zelo agresivni in se celo fizično postavljajo po robu posameznim učiteljem.
Zaradi poizkusov drugačnega načina dela z njimi (svetovalni razgovori namesto
prijav sodniku za prekrške) niso rodili željnih uspehov in so dobili celo občutek da
jim nihče nič ne more. Vsi šoloobvezni otroci prejemajo brezplačno kosilo in malico

kot funkcionalno obliko pomoči ter brezplačne šolske potrebščine. V letošnjem letu
pa so prejeli še šolske copate.
Zaradi načina življenja, slabih stanovanjskih pogojev in drugih razmer je
njihovo zdravstveno stanje zelo slabo. Med otroci je veliko bolezni dihal in anemije.
Nič boljše ni pri odrasli populaciji. Patronažna služba ugotavlja, da so Romi zaradi
spremenjenih navad in načina prehranjevanja občutlivejši in dovzetnejši za različna
obolenja.
Veliko problemov je tudi z obveznim cepljenjem otrok, ker se ga romski starši
zelo neradi udeležijo. Zaradi tega je potrebno več obiskovv naseljih in prepričevanja
o koristnosti cepljenja.
Med dejavniki socializacije Romov sodi tudi delo organov za notranje zadeve in
inšpekcijskih služb. Njihovo delovanje je usmerjeno predvsem na odkrivanje in
preprečevanje ter ukrepanje pri kaznivih dejanjih, kršitvah javnega reda in miru ter
cestno-prometnih prekrških. Iz podatkov zadnjih let izhaja, da se število delikventnih
dejanj povečuje posebej še na področju cestno prometnih predpisov in kršitev
javnega reda in miru. Med storilci kaznivih dejanj sta v enaki meri zastopana oba
spola moški in ženske. Večinoma gre za priložnostne storilce, katerih namen je
protipravna prilastitev hrane, oblačil, tehničnih predmetov ter koles in koles z
motorjem. Predvsem v zimskem času Romi kradejo denar iz hiš ali motorna vozila,
v letnem in jesenskem času pa poljščine. Kraja poljščin je pogojena v glavnem s tem,
ker nimajo lastne zemlje na kateri bi si lahko pridelali poljščine. Veliko problemov
v zvezi s tem je tudi zaradi paše konj, kar povzroča zelo hude konfliktne.situacije z
vaščani - kmeti, ki se v zadnjem času velikokrat končajo z fizičnim obračunavanjem.
Povečuje se tudi število mladoletnih oseb in otrok, ki storijo kazniva dejanja. Vse
več je kraj med osnovnošolsko mladino. Med obravnavanimi mladoletniki so kar
štirje od 6 storilcev kaznivih dejanj bili otroci Romi mlajši od 18 let. Vse več je tudi
vožnje z neregistriranimi in tehnično pomanjkljivimi avtomobili po njivah, s čemer
se izognejo miličniškim patruljam.

Med najpogostejšimi kršitvami javnega reda in mira so nedostojno vedenje na
javnem mestu, vznemirjanje gostov v lokalih ter ogrožanje oseb. Zelo veliko je tudi
medsebojnih sporov, ki se končajo s pretepom ali celo uporabo orožja. Značilnost
kršitev JRM je v tem, da so večinoma storjena pod vplivom alkohola. Zaradi

dolgotrajnosti postopka,

izterjave denarnega prekrška, pa ostajajo največkrat

nekaznovani. Ker se tako zavedajo nemoči družbene represije tudi niso zainteresirani
za upoštevanje civilnih norm življenja.
Med
občasni

oblikami zagotavljanja
zaslužki. Redni osebni

sredstev za preživljanje prevladujejo predvsem
dohodek prejema le 13 družin. Družinsko ali

178
invalidsko pokojnino prejema 7 Romov. Starejši za delo nesposobni Romi prejemajo

družbeno denarne pomoči - prejemajo 3 ostareli Romi, sredstva dopolnilnega vira
pa prejemajo 4 Romi. Vsi predšolski in šoloobvezni otroci prejemajo tudi družbeno
pomoč otrokom. Romke prijavljene na Zavodu za zaposlovanje pa kot iskalke
zaposlitve prejemajo družbeno pomoč za čas 84 dni ob rojstvu otroka. Duševno in
telesno prizadeti Romi prejemajo nadomestilo za invalidnost v višini 2:150,00 din.
To pomoč prejemajo 3 Romi. Kljub temu se predvsem pri mladih, nezaposlenih, ki
tudi nimajo nobenih rednih sredstev za preživljanje ponovno pojavljajo različne
oblike beračenja (obleka, obutev, hrana).
Iz ugotovitve stanja romske problematike v občini se nam zastavljata dva
vprašanja: kaj in kam z Romi, ter drugič ali morajo tudi ti ljudje v sedanjem času
prehoditi vso dolgo pot družbenega razvoja ali samo nekatere njene etape. Odgovori
na ta dva vprašanja pa morajo biti v programu reševanja romske problematike. Pri
tem je potrebno upoštevati na eni strani željo, da se čimprej premostijo razlike med
to populacijo in ostalim prebivalstvom ter na drugi strani upoštevati realne

možnosti. Te možnosti mora zagotoviti širša družbena skupnost in ne le občina.
Zavedati se namreč moramo, da Romi niso le problem tistih družbenih skupnosti,
v katerih živijo, ampak je to širši družbeni problem, ki ga moramo skupnoreševati
tako v odnosu na etnično in kulturno samoohranitev Romov kot tudi skupno
zagotavljanje materialnih pogojev za realizacijo programov.

GRADIVO I.

179

Lidija Kocevar

INFORMACIJA O POLOŽAJU ROMOV V
OBČINI MURSKA SOBOTA
SOCIALNO-DEMOGRAFSKI VIDIK ROMSKE
PROBLEMATIKE
1. Demografski podatki
Objektivnih statističnih podatkov o Romih v občini ni. Po popisu prebivalstva
( v 1981

letu ) je možno

navesti, da

se je v naši

občini

le nekaj čez

200 Romov

opredelilo za romsko narodnost ( prebivalci po materinem jeziku 1981 ).
Določene podatke o Romih je zbirala bivša Občinska skupnost socialnega varstva
Murska Sobota, Center za socialno delo Murska Sobota ter nekatere druge strokovne
službe.

Po zadnjih podatkih Centra za socialno delo Murska Sobota živi v naši občini
2609 Romov, od tega 1290 moških in 1319 žensk. Le - te živijo v 36 naseljih in v 636

družinskih skupnostih. Povprečna družina šteje 4 družinske člane. Romska populacija
predstavlja 4 % celotnega prebivalstva v občini.

TABELA
’

št.l: Starostna struktura Romov v občini Murska Sobota
(1985 leto)
;

Zap. Starostna kategorija

Število

št.

Romov

1.do 6 let
2.0d 7 - 14 let
3.od IS - 18 let
- 4.040 19 - 45 let
S.od 46 - 6Slet
6. nad 65 let

SKUPAJ:

°

305
441
253
* 1134
371
105

2609

%

12
17
10
43
14
4

100

180
Demografski podatki kažejo, da gre za mlado populacijo. Visoke odstotke
dosegajo mlajše starostne kategorije, najnižji odstotek pa dosega starostna kategorija
nad 65 let.
Ti demografski indikatorji kažejo, da gre za prednost starostne skupine v
produktivni dobi življenja, da gre za ugodno biološko osnovo za ohranitev vrste.

2. Območja poselitve, vrste naselij, problemi urejanja
prostora
Po podatkih iz leta 1985 živijo Romi v občini Murska Sobota v 36 naseljih.
Največje romsko naselje v mursko soboški občini - in v Republiki Sloveniji sploh
je Pušča.
Romska naselja se med seboj razlikujejo po stopnji vključenosti v družbeno
skupnost kakor tudi po kulturi bivanja.

Glede na to bi Rome lahko razvrstili v tri skupine :
a) V prvo skupino bi lahko šteli Rome, ki dosegajo visoko stopnjo kulture bivanja.
To

so

Romi,

ki

živijo

bodisi

v urbanem

središču

t. j.

Murski

Soboti,

v

stanovanjskih blokih ali v najemnih stanovanjih. V skupino Romov z visoko
stopnjo kulture bivanja lahko štejemo tudi tiste, ki živijo v lastnih zidanih hišah
izven romskih naselij ali v lastnih zidanih hišah v razvitih romskih naseljih
( npr. na Pušči ). Ti Romi so predvsem zaposleni.
b) V drugo skupino štejemo Rome z nižjo stopnjo kulture bivanja. To so Romi, ki
živijo v strnjenih romskih naseljih. Gre za romska naselja, ki predstavljajo
komplekse zidanih eno ali dvo prostornih hiš, cimpranih hiš in lesenih hišicah.

c) V tretjo
kulture.
Njihovi
urejenih

skupino lahko štejemo Rome, ki dosegajo najnižjo stopnjo bivalne
Ti Romi živijo v izolatih, ki so locirani na periferijah vaških skupnosti.
bivalni prostori so temni, vlažni,
higiensko zanemarjeni in brez
sanitarij. Ti Romi so v večini primerov brezposelni in živijo v revščini.

V večini primerov živijo Romi v neprimernih prostorih za bivanje. Najpogosteje

gre za pritlične cimprane ali lesene hišice, ki imajo le eden ali dva prostora. V
romskih naseljih predstavlja poseben problem tudi vodovod in elektrika.
V preteklosti sosi pristojni občinski organi ( bivša OK
itd. ) prizadevali za urejanje romskih naselij.V skladu
občine so se nekatere stvari tudi uredile ( asfaltiranje
elektrike itd. ). Vendar pa je še vedno ostalo veliko
ureditvijo romskih naselij:

SZDL, OSSS Murska Sobota
s finančnimi zmožnostmi
ceste, vodovod, napeljave
nerešenih zadev v zvezi z

Prav zaradi tega bo v bodoče potrebno oblikovati republiške smernice za
reševanje socialne problematike Romov, ki bi naj med drugim vključevale tudi
finančno zasnovo.

181

3. Socialni polozaj Romov
Za Rome je značilna nizka izobrazbena raven, visoka stopnja brezposelnosti in
v zvezi s tem nizka stopnja socialne varnosti. V primerih zaposlovanja se pri romskih

delavcih pojavlja visoka stopnja fluktuacije.
V času družbenih kriz, ko se pojavlja obsežna brezposelnost, so Romi tista
kategorija prebivalstva, pri kateri se pojavlja najvišja stopnja brezposelnosti in za

katero je značilno, da je najbolj socialno ogrožena. V murskosoboški občini je od
vseh upravičenecev socialnovarstvenih pomoči kar 60 % Romov.
Večina Romov si minimalno socialno varnost zagotavlja z občasnim in
priložnostnim delom in z uveljavljanjem vseh vrst socialnovarstvenih pomoči. Le
nizek odstotek je tistih Romov, ki se redno zaposlujejo bodisi v tujini ali domovini.

4. Predšolska vzgoja
V občini

Murska

Sobota

je bila

1963. leta ustanovljena

vzgojnovarstvena

organizacija na Pušči.
V letošnjem letu omenjena VVO vključuje 36 otrok, kar predstavlja približno 50 "
% vseh predšolskih otrok na Pušči.
Otroci v vrtcu so grupirani v dva oddelka, katera vodita dve vzgojiteljici in 1
varuhinja. Otroci na Pušči se v vzgojnovarstveni proces vključujejo v starosti dveh
š
let.
Poleg VVO na Pušči, ki vključuje izključno romske otroke iz Pušče se romski
otroci vključujejo tudi v druge vrtce, kjer so v varstvu z ostalimi otroci. Druge VVO

v občini vključujejo 27 romskih otrok v t. im. integrirane oddelke.
Vzgojiteljice v vzgojnovarstvenih organizacijah ( tudi na Pušči ) ne obvladajo

romskega jezika, zaradi tegase pojavljajo velike težave oziroma jezikovne bariere.
S sociološkega vidika je izvajanje programov predšolske vzgoje v slovenskem
jeziku asimilacijski proces. Zaradi tega bo v prihodnje potrebno oblikovati takšne
programe predšolske vzgoje in tudi šolske, ki bodo narekovali nujnost uvajanja tudi
romskega jezika.

S. Izobraževanje
V občini Murska Sobota je iz leta v leto možno opaziti porast vključevanja
romskih otrok v proces izobraževanja. V šolskem letu 1990/91 je v osnovne šole v
občini Murska Sobota vključenih naslednje število romskih otrok.

182
TABELA
št. 2: Vključenost romskih otrok v osnovne Sole v občini Murska
Sobota v šolskem letu 1990 / 91

Zap.

Vzgojno
- izobraževalni zavod

št.

1.
2.
3.
4.
S.

Število

%

rom. učencev

OŠ I. Murska
OŠ II. Murska
OŠ III. Murska
OŠ IV. Murska
OŠ Bakovci

Sobota
Sobota
Sobota
Sobota s pril. uč.pro.

6. OŠ Beltinci

42
31
38
32
6

11
8
10
8
2

6

2

7. OŠ Cankova
8. OŠ Grad
9. OŠ Kuzma
10.0Š Puconci
11.08 Rogašovci
12.08 Fokovci
13.08 Tišina

49
25
17
26
57
2
46

13
7
41
7
15
1
12

SKUPAJ:

377

100

Delo zromskimi učenci v osnovnih šolah predstavlja specifičnost izobraževalnega
dela. Čim boljša je urejenost življenskih razmer ob vstopu romskih otrok v VVO,
tembolj uspešno je nadaljnje vključevanje romskih otrok v osnovne in srednje šole.
( Izobraževalna 'skupnost Murska Sobota in Lendava sta pred leti izdali zbirko
slovensko - romskih izrazov). Nerazumevanje slovenskega jezika predstavlja za
romske otroke poseben problem. Ker miselne operacije pri romskih otrocih potekajo
v romščini, predstavljajo predavanja učne snovi ter učenje v slovenščini zanje
težavo. Prav zaradi jezikovnih ovir le nizek odstotek romskih otrok konča osnovno
šolo in še nižji odstotek je Romov, ki se vključujejo v poklicne, srednje in višje šole.
Na področju interesnih dejavnosti se romski otroci uspešno vključujejo.
V šolskemu letu 1990/91 je v poklicne in srednje šole vpisanih približno 23
romskih učencev in ena študentka študira v Ljubljani.
Na področju izobraževanja je potrebno omeniti tudi to, da so se romski otroci izi
naše občine že dvakrat udeležili mednarodne romske šole ( Beograd 1989 in Dunaj

1990).

6. Zdravstveno stanje
Za Rome je značilna nizka raven zdravstvene kulture. Pri Romih gre za tri do
štirikrat večjo umrljivost dojenčkov kot pri ostalemu prebivalstvu.

183
Romi niso zdravstveno osveščeni. Živijo v slabih življenskih razmerah in
zdravstveni preventivi ne posvečajo pozornosti. Vse to pa vpliva, da Romi obolevajo
že v mladih letih.
Po ugotovitvah dr. Jožeta Zadravca ( Zdravstvena kultura Romov v Prekmurju,

Pomuska založba 1989 ) so najpogostejše bolezni pri

Romih bolezni prebavil,

bolezni dihal, obtočil, živčevja in čutil. Zelo pogosto pa so tudi psihosomatski
simptomi kot npr. depresije, vrtoglavice, nespečnost, razdražljivost itd.)
Dr. Jože Zadravec navaja v svoji knjigi tudi to, da so Romi zaradi nehigienskega
načina življenja stalno izpostavljeni akutnim infektom. Zaradi tega bo v prihodnje
potrebno vse večjo pozornost posvečati ureditvi higienskih razmer (ureditev pitne
vode, ureditev sanitarijev, zdravstvena osveščenost romskega prebivalstva itd.).

7. Zaposlovanje
Na področju zaposlovanja Romov se pojavljajo velike težave. V času radikalnih
družbenih sprememb in v zaostrenih pogojih gospodarjenja so možnosti zaposlovanja
romske populacije še toliko bolj omejene. Za Rome je namreč značilna nizka
izobrazbena struktura ter visoka stopnja fluktuacije.
Ker Romi v večini primerov nimajo privzgojenih delovnih navad se z vključitvijo
v delovno okolje za njih pojavi vrsta težav. Romi se zaposlujejo predvsem kot NKV
delovna sila bodisi v času sezonskega dela ali pa za določen čas. Nekateri Romi se
zaposlujejo tudi v tujini.
V tovarni Mura, ki šteje cca 6.400 delavcev se v letu 1991 zaposluje približno
150 romskih delavcev. Romski delavci se v tej tovarni zaposlujejo kot čistilci

prostorov in kot likalci. Mlajše Rominje, ki so končale proces konfekcionarskega
izobraževanja pa se zaposlujejo tudi v prikrojevalnici in kot šivilje.
V SGP Pomurje - ki zaposluje skupno 926 delavcev - je npr. zaposlenih 60 NKV

Romov. Le - ti opravljajo predvsem gradbena dela in zaposlujejo se kot priučeni
tesarji. Z interno kvalifikacijo pa si pridobijo tudi naziv zidar, čuvaj, delavec itd.
Vodnogospodarstvo zaposluje 136 delavcev, od tega 13 Romov, ki opravljajo
polkvalificirana dela.
Romski izkalci zaposlitve težko dobijo zaposlitev zaradi že prej opmenjene nizke
izobrazbene strukture in pogostega prehajanja iz ene delovne organizacije v drugo.
Zavod za Zaposlovanje zato evidentira le nizek odstotek zaposlitve Romov za
nedoločen čas.

184
TABELA št. 3: Izobrazbena in spolna struktura romskih iskalcev zaposlitve ( na
dan 30. 3. 1990)

Zap zobrazba

St.

Romov

Skupaj

%

moški

ženske

1.brez razredov OŠ

20

30

so

11

2.do 4 razredov OŠ

82

89

171

39

3.od 5 - 7 razredov OŠ

73

69

142

32

4.popolna OŠ

20

38

58

13

S.Il..III. IV. stopnja

18

2

20

4

6.V. stopnja izobrazbe

2

-

2

1

7.VII. stopnja

-

m

s

H

228

443

št.

SKUPAJ :

21S

100

8. Organiziranje Romov
V primerjavi z ostalimi Romi v Prekmurju dosegajo Romi v občini Murska Sobota
najvišjo stopnjo družbenega in družbenopolitičnega angažiranja.
Romi so se vključevali v okviru bivše družbenopolitične organizacije OK SZDL
oziroma njenega Koordinacijskega odbora za pospešeno vključevanje Romov v
družbeno življenje. Mladi Romi so se vključevali tudi v bivšo mladinsko organizacijo,

ter uspešno sodelovali pri izvedbi številnih mladinskih akcijah. V delegatskem
sistemu Romi niso bili zastopani.

V času sedanjih družbenopolitičnih sprememb so Romi
Romov občine Murska Sobota,
pristojnem občinskem organu.

ki je bila

ustanovili

Zvezo

3. januarja 1991 tudi registrirana pri

Romi se vključujejo tudi v vaške odbore.

Na področju interesnih dejavnosti imajo Romi formirano kulturno - umetniško
društvo, taborniško organizacijo in vključujejo se v kinološko društvo. Organizirane
pa imajo tudi nogometne klube in razne neformalne glasbene skupine.

V okviru omenjenih interesnih dejavnosti Romi uspešno sodelujejo pri izvedbi
programa ob Dnevu Romov.

185

DOSEDANJE PRIZADEVANJE OBČINE MURSKA SOBOTA
ZA UREDITEV POLOŽAJA ROMOV
Občina Murska Sobota rešuje socialno problematiko Romov že več kot dve
desetletji. V prizadevanju za uspešnejše reševanje tovrstne problematike se je pri
bivši OK SZDL ustanovil Koordinacijski odbor za pospešeno vključevanje Romov v
družbeno življenje.
Omenjeni odbor je bil koordinator določenih smernic reševanja romske
problematike v občini.S spoznanjem, da je socialna problematika Romov družbeno
kompleksna, je ta odbor v sodelovanju s posameznimi strokovnimi službami
organiziral razne posvete ter republiškim organom posredoval občinska stališča o
nujnosti formiranja pristojnega organa na nivoju republike. Nadalje se je zavzemal
za ureditev pravnega statusa Romov, organizirala so se srečanja Romov ob 8. aprilu
itd.
Občina Murska Sobota si je ves čas prizadevala za formiranje organa na nivoju
republike, ki bi naj bil koordinator smernic za reševanje romske problematike v vsej
Republiki Sloveniji.
H

186

.

GRADIVO I.

Franc Smerdu

DRUZBENO-EKONOMSKI POLOZAJ ROMOV
V OBCINI NOVO MESTO (problematika
zaposlovanja Romov)

Družbenoekonomski položaj Romov v občini Novo mesto izstopa kot izredno
pereč družbeni in socialni problem. Vprašanje Romov je, kot specifične socialno etnične skupnosti, v občini Novo mesto pa tudi na Dolenjskem stalno prisotno in
kar si moramo priznati, razen določenih uspehov pri posameznih akcijah, vsaj do
sedaj praktično nerešljivo. Že vrsto let si strokovne službe ter druge službe in
organizacije prizadevajo razrešiti socialno-ekonomsko vprašanje Romov, vendar se
njihovi življenski pogoji izboljšujejo prepočasi in močno zaostajajo za ravnijo
drugih prebivalcev občine. Splošna nezaposlenost in izključenost iz delovnega
procesa, najnižji kvalifikacijski in ekonomski položaj, prav tako pa tudi popolna
izločenost kakor tudi njihova neangažiranost v družbeno-političnem življenju, so
poglavitni vzroki družbenega položaja Romov v prostoru, kjer živijo.
Za preseganje zatečenega stanja naj bi bila učinkovita in tudi najkrajša pot, ko
bi uspeli v večjem številu vključiti Rome v redno zaposlitev. Vendar to uspeva le v
posameznih primerih ob predpogoju njihove pripravljenosti za delo in sprejemanje
režima rednega delovnega procesa, na drugi strani pa pripravljenost in določena
mera strpnosti delovnega okolja, v katerega se Romi vključujejo.

Osnovne značilnosti romske delovne sile
Njihove značilnosti so: velik delež nepismenih, z nedokončanimi štirimi razredi
osnovne šole in brez kakršnekoli kvalifikacije, zaradi česar Romi zasedajo najnižja
mesta v delovni hierarhiji delovnih organizacij oziroma lahko opravljajo le najbolj
enostavna dela. Tako so Romi pri zaposlovanju že na startu v slabšem položaju zaradi
izobrazbe, slovenskega jezika (posebno Romkinje, katere večinoma ne znajo
slovenskega jezika), kvalifikacijske stopnje in različne kulture ter omejenega splošnega
znanja, brez izkušenosti, sposobnosti in delovnih navad, kar je posledica neustreznih
pogojev, v katerih odraščajo. Težki življenski pogoji se odražajo tudi v slabem
zdravstvenem stanju, kar vpliva na deficit njihovih psihofizičnih sposobnosti za
delo in ima za posledico, poleg drugih, visok bolniški stalež ter večji delež delovno

nezmožnih Romov. Poleg navedenih značilnosti je pomemben dejavnik pri težjem
zaposlovanju Romov vpliv predsodkov in razširjenost pegami

pri prebivalcih oziroma sodelavcih.

mnenj o Romih

187
Eden največjih problemov, ki se pojavljajo v zvezi z zaposlovanjem Romov, je
njihova nagnjenost k fluktuiranju in absentizmu.
Osnovni poklici, s katerimi so se Romi v preteklosti na Dolenjskem tradicionalno
ukvarjali, so bili kovaštvo, drobljenje kamenja v kamnolomih in na cestah ter
preprodaja konj. Značilen vir dohodkov je bilo tudi beračenje ter zdravljenje z
zdravilnimi zelišči. Sedaj se ukvarjajo predvsem z zbiranjem in odprodajo odpadnega
materiala ter nabiranjem zdravilnih zelišč in gob.
Gospodarski razvoj občine Novo mesto, industrializacija in modernizacija ter
uvedba strojev so izrinili Rome z delovnih mest, kjer so se še do petdesetih let delali:
v kamnolomih in na cestah kot drobilci kamenja ter kot kovači. Na njihovo
nezaposlenost pa ne vpliva ukinitev tradicionalnih poklicev, ampak v prvi vrsti
njihova izredno nizka kvalifikacijska struktura in slabo razvite delovne navade.
Nizka stopnja znanja je ena od njihovih največjih ovir, ker zaradi modernizacije
proizvodnih procesov niso konjukturna sila in so tako odrinjeni na obrobje
marginalnih skupin, ki čakajo na zaposlitev.
V letu 1990 je registriranih (po podatku Centra za socialno delo) 766 Romov, od
katerih je za delo sposobnih 382. Število zaposlenih je v upadanju: od leta 1984, ko
je bilo zaposlenih 62 Romov, se je njihovo število zmanjšalo na 50. Zmanjšanje
števila zaposlenih je toliko bolj zaskrbljujoče, ker se je število Romov
v obdobju 1984
- 1990 povečalo za 170, delovno sposobnih pa iz 211 na 382. Močno je poraslo
število Romov, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve. V
prvi polovici leta 1989 je bilo prijavljenih 52 Romov (od tega 30 žensk), stanje 1.
9. 1990 pa je 99 Romov (od tega 55 žensk).

Dosedanji poskusi reševanja problematike
zaposlovanja Romov
Pomembnejša prizadevanja pri reševanju romske problematike zaposlovanja se
pričnejo leta 1975 z ustanovitvijo Referata za posebna socialna vprašanja pri
Skupščini občine Novo mesto. Ob podpori koordinacijskega odbora za posebna
socialna vprašanja priObčinski konferenci SZDL je bila v letu 1975 izvedena široka
akcija za zaposlitev za delo sposobnih Romov. Aktivnosti na področju reševanja

romske problematike so postale še močnejše od leta 1978 dalje. Podpisan je bil
družbeni dogovor o zaposlovanju Romov v občini. Poleg razreševanja problematike
zaposlovanja, se je pristopilo tudi k reševanju ostalih njihovih vprašanj: šolanj

romske mladine, zdravstveno varstvo, njihova nastanitev ipd.
Prisotna je bila ideja, naj bi organizacije zaposlovale Rome sorazmerno s
številom zaposlenih delavcev (eden na 100 zaposlenih), vendar ta ideja ni povsem
zaživela v praksi, ker so obstajali utemeljeni dvomi v uspešnost izvedbe te akcije.
Zato so se stalno iskale nove, ustreznejše poti, kako Rome
organizacije motivirati za njihovo zaposlitev.

kakor tudi delovne

188
Tako so delovne organizacije vsako leto sprejemale Samoupravne sporazume o
usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Novo mesto, kjer je bilo vključeno
tudi zaposlovanje in usposabljanje Romov. Glede na probleme, ki so oteževali
zaposlovanje Romov, so bili uvrščeni v kategorijo težje zaposljivih oseb in so bili v
tem smislu pri postopku iskanja zaposlitve tudi obravnavani. Sprememba je nastala
pri samoupravnem sporazumu za obdobje 1984/85, ko je bil sprejet predlog
delovnih organizacij, da Rome ne moremo uvrščati v kategorijo težje zaposlivih
oseb, ker so prav tako normalno delovno sposobni kot ostali iskalci zaposlitve.
Predlog je bil sprejet.
Zaradi nizke stopnje izobraze, neizoblikovanih delovnih navad in drugih vzrokov,

ki omejujejo normalno zaposlovanje Romov, se Romi vključujejov zaposlitev preko
posebnih tromesečnih programov usposabljanja, ki jih je izoblikoval Zavod za
zaposlovanje skupaj z delovnimi organizacijami in prevzel tudi finančne obveznosti
za čas usposabljanja po programu. Od leta 1979 dalje se je po teh programih
vključilo v delo preko 100 Romov, vendar je bil v nadaljevanju prisoten precejšen
osip (okoli 70%). Zaposlitev je bila uspešna le toliko časa, dokler so bili pri delu
usmerjeni in nadzorovani, nato pa je njihov interes za delo upadel.
Poleg zaposlitev v delovne organizacije so bili storjeni v letu 1983 tudi prvi
koraki, da bi Romi lahko določene svoje aktivnosti (npr. nabiranje zdravilnih zelišč)
registrirali kot obrtne dejavnosti. Kljub temu, da je akcija potekala dokaj temeljito,
vzpostavljeni so bili tudi kontakti z odjemalci zdravilnih zelišč, pa se ni moglo

vzpodbuditi

pravi interes za to vrsto organizirane dejavnosti, ker lahko Romi z

nabiranjem in odprodajo najboljšemu kupcu zaslužijo več, poleg tega pa jim ni
potrebno prevzemati raznih obveznosti, ki bi jih kot obrtniki morali izvrševati.

Ob vseh dosedanjih aktivnostih je bilo prisotno vprašanje, kako omogočiti
Romom redne prihodke za ustvarjanje normalnih življenskih pogojev in zmanjšati
odpor delovnih organizacij do zaposlovanja Romov, češ da so nezanesljivi delavci.
V ta namen je bila v obdobju 1984 - 1986 izdelana tudi posebna raziskovalna
naloga "Problematika zaposlovanja Romov v občini Novo mesto" (avtorja Jasna
Žugel, Franc Smerdu), ki naj bi dala določene odgovore in usmeritve k razreševanju

kompleksne problematike zaposlovanja Romov v občini. Naloga je odprla vrsto
vprašanj in dala tudi določene odgovore ter usmeritve. Iz ugotovitev raziskave je

razvidno, da pri Romih obstajajo težave pri vključevanju v delovno okolje ter da so
Romi pripravljeni delati pod določenimi prilagojenimi pogoji npr. delo v odprtih
prostorih, nevsiljen ritem dela, potrebno pa je tudi daljše prilagajanje na delo zardi
njihove splošne družbene izoliranosti in pomanjkanja delovnih navad.
Aktivnosti, ki so se zastavile na osnovi ugotovitev naloge in njihova realizacija
Na osnovi ugotovitve in doseženih izkušenj pri delu je Zavod za zaposlovanje
izdelal program aktivnosti, ki naj bi dolgoročnejše omogočal načrtno vključevanje
v zaposlitev. Zavod je seznanil delovne organizacije z ugotovitvami raziskave,
Romov
predvidena je bila izdelava posnetka del v organizacijah primernih za Rome, na
osnovi katerega bi bil izdelan katalog del in primerni programi usposabljanja

oziroma predusposabljanja. Odziv delovnih organizacij je bil zelo slab, zato ni bilo

189
možno realizirati zastavljenih nalog. Tako so se prizadevanja za zaposlitev Romov
usmerila v izvajanje posebnih programov usposabljanja. Ob preverjanju možnosti
pričetka gradnje romskega naselja Žabjak po sprejetem zazidalnem načrtu, se je
pojavila potreba po usposabljanju Romov za enostavna gradbena dela pri gradnji
.hiš. Organizirali sta se dve skupini s petnajstimi Romi. Usposabljanje se je izvajalo
neposredno v naselju Žabjak, GIP Pionir je zagotovil strokovnega mentorja, stroške
usposabljanja pa je kril Zavod za zaposlovanje.V času tromesečnega usposabljanja
je npr. prva skupina postavila eno romsko hišo do III. faze, po posebni pogodbi med
Skladom stavbnih zemljišč in Skupščin občine Novo mesto je porušila stanovanjsko
hišo, ki je bila predvidena za rušenje ter uporaben material uporabila pri gradnji.
Trije Romi iz te skupine so bili kasneje sprejeti v redno delovno razmerje za določen
čas.
Ker so se vse pogosteje pojavljale potrebe po čistilkah, je Zavod za zaposlovanje
v sodelovanju z Zavodom za izobraževanje in produktivnost dela organiziral 4 mesečni tečaj za čistilke. Od 17. Romkinj je usposabljanje zaključilo 15, 3 pa so bile
sprejete v zaposlitev za določen čas.
V letu 1987, ko se je pojavil začasno povečan obseg del in nalog v Industriji
motornih vozil je bilo vključenih v zaposlitev za določen čas 32 Romov z možnostjo
kasnejšega nadaljevanja dela za nedoločen čas. Pet Romov je prekinilo poskusno
delo, šest jih je dobilo negativno oceno, deset jih je bilo sprejetih v zaposlitev za
nedoločen čas, enajstim pa je bilo podaljšano delo za določen čas, vendar jim je po
poteku tega časa delovno razmerje prenehalo. Poleg skupinsko organiziranih oblik
usposabljanja so se izvajale tudi individualne oblike usposabljanja in zaposlovanja.
Za vse te aktivnosti, ki so bile izvedene na osnovi ugotovitev dobljenih z nalogo
je značilno, da so se v prvi fazi razvijale uspešno, ni pa bilo ob zaključku teh
aktivnosti adekvatnih rezultatov, ki bi se morali odražati v večji učinkovitosti pri
zaposlitvi Romov.

Zaključek
Prvo, kar si moramo priznati je to, da so Romi etnična skupnost s svojo kulturo
in načinom življenja, ki je povprečnemu občanu nerazumljiva in nesprejemljiva.
Kakorkoli obravnavamo romsko problematiko prihajamo v konfliktno situacijo z
zatečenim stanjem, ki bi ga želeli po čim krajši poti rešiti v obojestransko zadovoljstvo
- praksa pa kaže, da temu ni tako.
Zavedati se moramo, da je razreševanje romske problematike dolgoročen proces
in da je dobra volja posameznikov ter delovna obveznost posameznih služb za to
premalo. Strokovno delo mora zamenjati voluntarizem, vključiti se mora celotni

družbeno politični prostor - od krajevne skupnosti, preko občine do republike.
Na področju zaposlovanja se ugotavlja, da se odražajo vsi negativni učinki
preteklosti in neustreznega strokovnega dela, ko naj bi vključili Roma v redni
delovni proces. Sam prihaja iz neustreznega življenskega prostora, s pomanjkanjem

190
osnovnega znanja in delovnih navad, slabe psihofizične pripravljenosti in podobno
in kot takšen naj bi se "čez noč" spremenil v delavca - to je človeka, ki je v procesu

vključevanja v širšo družbeno sredino
v svojem osebnem razvoju moral čez večletno
dobo lastnega dozorevanja.
Življenski standardi in normativi, ki jih naša družba postavlja pred povprečnega
državljana v večini primerov pri Romih prej ali slej odpovedo. Zato bi rad na tem
mestu poudaril, da razreševanje zaposlitvene problematike Romov ne more biti
začetek vključevanja Roma v našo družbo, ampak je le aktiven člen v procesu
celovite obravnave romske problematike.

.

GRADIVO I.

191

Center za socijalno delo

ROMSKA

PROBLEMATIKA V OBCINI
RIBNICA

Socialni položaj - način preživljanja
problematika neprilagojenosti :

romskih

družin,

družbena

pomoč,

' Romi v naši občini živijo " na robu družbe". Tako stanje ne kaže tako v njihovih
bivališčih, kot tudi v načinu pridobivanja sredstev za življenje in v načinu življenja
nasploh. Romi v naši občini se še vedno v veliki večini preživljajo na njihov tipičen
način: s prodajo zdravilnih zelišč, gob in starega železa. Ohranjajo tipične romske
načine preživljanja, tudi prosjačenje. Živijo v zasilnih, neprimernih bivališčih. Pred
nedavnim jim je Stanovanjska skupnost Ribnica priskrbela cisterne z vodo, stroške
vodarine bodo krili Romi sami oziroma družbena skupnost (Center za socialno delo
Ribnica iz sredstev denarne pomoči romskim otrokom). vsi romski otroci prejemajo
denarno pomoč, katero.koristijo v obliki naročilnice za hrano. Romske družine
občasno prejemajo tudi enkratno denarno pomoč (za nakup drv, ozimnice).
Enaromska družina je dolga leta prejemala stalno denarno pomoč, ki ji je bila pred
nedavnim ukinjena zaradi povišanja denarne pomoči otrokom. Center za socialno
delo jih redno oskrbuje tudi z oblačili iz rdečega križa. Družbena skupnost si že več
let prizadeva za izgradnjo romskega naselja, kjer bi dobili Romi skromna, vendar

človeka vredna bivališča. Kljub načrtom so ta prizadevanja še vedno na mrtvi točki,
ker od krajevnih skupnosti oziroma občanov ni mogoče dobiti soglasja za lokacijo
tega naselja.
Romi pri nas se zapirajo v svoj krog, posamezne družine Romov se povezujejo
med seboj pri pridobivanju dohodka, pa tudi pri raznih praznovanjih.

Zaposlovanje
Romi se bodo le težko in zelo počasi prilagajali širši družbeni skupnosti, tako v
pogledu higiene, šolanja in zaposlovanja. Še najtežje je glede zaposlitve, za kar
trenutno ni več realnih možnosti. Največ možnosti za zaposlovanje imajo pri DO
Komunala Ribnica. Toda z redkimi izjemami se dela držijo le čez zimo, na pomlad
pa odhajajo na pot za zelišči, starim železom.... rtomom pomagamo pri iskanju

zaposlitve tako, da sodelujemo z delovnimi organizacijami v občini in s pisanjem
priporočil. Romi se težko vključijo v delovni proces, večkrat neredno prihajajo na ,

192
delo, pri delu jih je potrebno kontrolirati. Pri sedanji krizni situaciji in čedalje večji
brezposelnosti nasploh, pa nam zaposlovanje Romov sploh ne uspeva. Pomagamo
jim le z iskanjem priložnostnih del (Komunalno podjetje, Inles Sodražica). Dobro
bi bilo, da bi Romom omogočili vsaj sezonsko delo (pogozdovanje, urejanje parkov,
zelenic, začasna dela v gradbeništvu in razna komunalna

dela.

Predlogi in pobuda za ukrepe
Gre z predhodne ureditve bivališč Romom so vsi predlogi in sicer dobronamerni
načrti s strani družbe vnaprej obsojeni na neuspeh. Urejeno romsko naselje je
predpogoj za normalizacijo življenskih pogojev Romov. Šele potem lahko družbena
skupnost zahteva in pričakuje večjo udeležbo pri rednem šolanju romskih otrok.
Glede zaposlovanja vidi mo edino možnost v priložnostnem oziroma občasnem,
sezonskem delu (komunalna dela, dela v gozdu, občasno povečanje obsega dela
posameznih delovnih organizacij....).

GRADIVO I.

193

Center za socialno

delo Trebnje

INFORMACIJA O POLOŽAJU ROMOV V

OBČINI TREBNJE

V informaciji želimo prikazati stanje romske problematike v zadnjih desetih
letih.

1. Demografski prikaz romske populacije
2. Območja poselitve in problematiko v zvezi z bivališči
3. Socialne razmere (viri sredstev za preživljanje,...)
4. Prizadevanja in rezultate na področju predšolske vzgoje in
osnovnošolskega izobraževanja
5 . Zdravstveno stanje
6. Vsa dosedanja prizadevanja za reševanje problematike in predlogi
za nadaljnje delo
Problematiko Romov obravnava in ji sledi vsa leta tudi občinska skupščina s
sprejemanjem sklepov in ukrepov za razreševanje najbolj perečih problemov na tem
področju.

1. Demografski prikaz

romske populacije
- uradno prijavljeni na območju občine Trebnje:

Leto

Starost
$1

in več

56

12

"177

45

21

188

0-6

7-15

16 - 25

26 - 50

1980

36

35

38

1985

38

35

36

Skupaj

Skupno število celotnega prebivalstva 17.800. Torej predstavljajo Romi 1,06%
prebivalcev občine Trebnje.

194
- Romi, ki živijo že več let na območju občine Trebnje, pa niso uradno prijavljeni:
1990

3

S

6

7

4

25

Iz tabele je razvidno, da so Romi mlada populacija in da jih je največ v starostni
skupini največje delovne vitalnosti.
Populacija ostalih občanov pa kaže ravno obratno sliko, saj je največ starajočih
se občanov in manj mladih.

2. Poselitev in bivališča
Lokacije
Romi v večini živijo na treh, tudi s strani občinske skupščine verificiranih
lokacijah.
-.

Hudejeje največje romsko naselje, kjer živi 112 prebivalcev. Naselje je opremeljno
zvodo (v letu 1980 10 individualnih priključkov) in elektriko. Ni pa urbanistično
in komunalno urejeno.

-

Mala Loka je naselje s 27 Romi. Tudi to naselje ni urbanistično in komunalno
urejeno. Je pa opremljeno s pitno vodo. Elektrike ni.

-

Veliki Gaber je naselje s 30 prebivalci , ki živijo v dveh zidanih objektih in nekaj
lesenih prebivališčih. Imajo vodovod in elektriko.
Ostali Romi živijo še na nekaj manjših lokacijah, ki pa niso uradno dovoljene,

brez vode, eletrike,...

Gradnja vodovoda je bila organizirana v letih 1980 - 1982. Večina enostavnih del
( izkop, zasutje,..) so opravili Romi sami, material in delo strokovnjakov pa je

financirala delno komunalna

skupnost, delno socialno skrbstvo iz sredstev za

socializacijo Romov.
Bivališča
tip

stanovanje

hiša

lastn.

enos.

večja

zidanalesena

družb.
lastno

1
-

-

1

-

Skupaj:

zasil.
šotor

vagon

kontej.

biv.

Z

12

14

1

1
1

18

7

12

14

1

2:

18

-

Na nekaj lokacijah pa so se Romi samostojno naselili in ti živijo v najslabših

bivališčih - v šotorih.

195
Tisti Romi, ki so ali so bili zaposleni, so si postavili zidana bivališča (7).

Ostarelim smo pomagali iz sredstev za socializacijo Romov z nabavo elementov
(sendvič plošč) in lesnimi odpatki, da so si zgradili zasilna lesena bivališča.
Splošna slika pa je takšna, da so bivalni pogoji Romov, v primerjavi z ostalimi
občani, zelo slabi.

Romi iz drugih občin se naseljujejo kjerkoli, tudi na zemljiščih v privatni lasti in
zaradi tega nastajajo konfliktne situacije z lastniki.
Dosedanja desetletna prizadevanja so bila usmerjena v razselitve romskih naselij
po posameznih krajevnih skupnostih. To ni bilo izvedljivo, ker so se eni in drugi
temu upirali.
Romi parcel niso zmožni kupiti, pa tudi ne prilagoditi se urbani sredini. Tako v
večini ostajajo takšni sklepi bolj na papirju in problemi še vedno odprti.
Krajevne skupnosti, kjer Romi živijo odklanjajo tudi vključevanje Romov v delo
krajevnih skupnosti in drugih organov. Tako se njihovi problemi formulirajo in se
razmišlja o razreševanju mimo njih in brez njih.

Poseben problem so tudi njigove navade ob smrti. Sežigajo vso opremo umrlega
z bivališčem vred ali pa bivališče zapustijo.

3. Socialne razmere
Oblike dohodkov za preživljanje

št.

- redno zaposleni

4

- družinske pokojnine

2

- invalidske pokojnine

5

- družbene pomoči otrokom

73

- začasne denarne pomoči

3

- denarne pomoči dopolnilni vir:

16

- enkratne denarne pomoči

20

Ostale družine se preživljajos priložnostnim delom, s prodajo nabranih zdravilnih
zelišč, odpadnih surovin pa tudi na družbeno nesprejemljive načine.

196

4, Zdravstveno stanje Romov
Posebej ni doslej nihče sledil obolelosti romske populacije. Center za socialno

delo pa preko zdravniških potrdil in po osebnem poznavanju Romov ugotavlja, da
se bolj množično, kot v ostali populaciji pojavljata TBC in virusna zlatenica. Tudi
življenska doba Romov je nekaj krajša kot pri ostalih občanih.

S. Zaposlovanje
Redno zaposleni so le trije Romi, eden pa je obrtnik - zbira odpadne surovine.
Romi se težko prilagajajo delovnemu tempu in zahtevam sodobne industrijske
proizvodnje. Mnogi so že dobili redno zaposlitev, a niso vzdržali. Tudi denar, kot
vrednost, vir preživljanja, jim pomeni drugačno vrednost kot ostalim občanom. Ne
razmišljajo o preživljanju za jutri, ampak le za danes, sedaj.

Center za izobraževanje in kulturo je v letu 1989 organiziral krajšo pripravo za
zaposlitev . Financirala jo je skupnost za zaposlovanje in socialno
sredstev za socializacijo Romov. Romi so v času dobivali "štipendijo"
denarnih pomoči (21 Romov). Po končanem usposabljaju so se bili
zaposliti le trije. Eden je bil na zdravniškem pregledu odklonjen, dva
vključila v zaposlitev.

skrbstvo iz
iz začasnih
pripravljeni
pa se nista

6. Izobraževanje
Na področju občine Trebnje so v proces izobraževanja vključeni romski učenci
na osnovnih šolah v Trebnjem, Velikem Gabru in na podružnični šoli Šentlovrenc.
Njihovo število se iz leta v leto povečuje.

Romski otroci se že ob vstopu v šolo močno razlikujejo od svojih vrstnikov, tako
glede življenskih izkušenj, higienskih in delovnih navad kot tudi stopnje socializacije
in razvitosti psihičnih funkcij ter komuniciranja.

Ker iomski otroci neredno obiskujejo malo šolo, ali pa je sploh ne, je glavni
problem v tem, ker ne razumejo slovenskega jezika.
Na šolah so se zaradi pogostih neopravičenih izostankov doslej poslužili več
ukrepov (pisni in ustni opomini staršem, roditeljski sestanki z romskimi starši v
naselju in v šoli, prijave sodniku za prekrške).

Vsi navedeni ukrepi so bili učinkoviti le kratek čas, ali pa so bili brez učinka.

197

Obiskovanje pouka v OŠ Trebnje v zadnjih 10 letih
razred
šolsko leto

1.

2

3:

4.

S.

6.

7.

8.

skupaj

1980/81
1981/82
1982/83
1983/84
1984/85
1985/86
1986/87
1987/88
1988/89
1989/90

8
10
9
11
16
19
21
16
13
16

2
3
S
S
S
7
S
9
ll
10

1
2
3
6
3
4
3
S
1

2
1
1

2
2
-

2
2
1
3

2
2
1
-

-

-

-

17
18
16
20
27
31
32
29
30
31

Skupaj:

139

62

28

12

6

4

-

-

251

-

-

Iz tabele vidimo, da sedmega in osmega razreda ni dosegel nihče. Večina učencev

konča šolanje v nižjih razredih.
Razmere so čedalje slabše in mislimo, da je glavni razlog nerazumevanje
slovenskega jezika. Mnogi pouka sploh ne obiskujejo.
V šolskem letu 1988/89 je od 30 vpisanih učencev občasno obiskovalo pouk 8
otrok, 11 učencev sploh ni prišlo v šolo, 11 pa jih je redno obiskovalo pouk od
oktobra do maja, ko so starši odšli na teren.

7. Predšolska vzgoja
Kljub prizadevanjem vrtca in centra za socialno delo doslej nismo uspeli romskih
otrok vključiti v malo šolo. Iz teh razlogov je bila pripava na malo šolo organizirana
v obliki programa "cicibanovih uric". Ta oblika dela z otroki je bila organizirana v
bližini naselja Hudeje v najetih prostorih obrata Novoles. Vedno je z otroki prihajala
ena izmed mamic, ki je bila otrokom za prevajalko. Le tako smo pridobili k
sodelovanju nekaj več otrok in je tudi vzgojiteljica lahko delala, saj jo sicer otroci ne
bi razumeli.
Število romskih otrok vključenih v prilagojeno obliko vrtca

šol. l. 80/81
št.
otrok

18

81/82 82/83
16

15

83/84

84/85

11

12

85/86 86/87 87/88 | 88/89
16

12

11

8

198
V ostalih naseljih otrok niso vključevali v vrtec, ampak so jih vabili v program
male šole, kamor pa so neredno prihajali.

8. Dosedanja prizadevanja in predlogi za naprej
a) Dosedanja prizadevanja:
Delo z Romi je bilo že dosedaj v večji meri prepuščeno centru za socialno delo.
Ob obravnavi poročil, ki jih je center pripravil za občinsko skupščino, je bil
nekajkrat imenovan koordinacijski odbor za probleme Romov, ki pa ni uspešno
deloval in kmalu tudi zamrl. Delo na tem področju je bilo prepuščeno aktivnosti in
prizadevnosti socialne delavke, ki je del svoje delovne obveznosti posvečala tej
problematiki. To se opaža tudi sedaj, ko je začasno odsotna, saj je izostalo kar nekaj
dejavnosti, ki jih je vzpodbujala in organizirala (prireditve za otroke ob Novem letu,
priprava na malo šolo - vrtec v naselju , opremljanje bivališč).
Poudariti moramo,

da doslej v nobeno komisijo ali koodrinacijski odbor ni bil

imenovan predstavnik Romov. Romi v občini Trebnje kot skupnost niso organizirani
in nimajo svojega predstavnika. Tako se o njihovih problemih ne pogovarjajo
neposredno prizadeti in se njihovi problemi definirajo brez njih.
S strani centra za socialno delo smo na sedanjem koordinacijskem odboru za
reševanje problematike Romov predlagali, da se v odbor vključi tudi predstavnik
Romov in da se skupaj z njimi dela na reševanju njihove problematike.
Iz poročila tudi izhaja, da je navečji problem zaradi katerega se romski otroci ne
vključujejo v osnovnošolo in v oblike priprave na šolo, nerazumevanja slovenskega
jezika.
To smo skušali odpraviti pri pripravi na malo šolo tako, da je ena od odraslih
Rominj sodelovala kot prevajalka v skupini predšolskih otrok.
Prav tako je brez smisla zahtevati, da prvi ali drugi razred osnovnešole obiskujejo
12letin več stari otroci med ostalimi sedemletniki. Za vse starejše bi bilo primerneje,
da bi jih opismenjevali v posebnem oddeleku.
V tekočem šolskem letu je Osnovna šola Trebnje začela izvajati posebno obliko
dela z romskimi otroci, ki vključuje manj zahteven program z več prekinitvami. To
delo vsebuje oblike za lažje vključevanje v pouk in ga vodi socialna delavka.
Pokazalo se je, da otroci to obliko dela bolje sprejemajo, kljub temu pa je udeležba
nezadovoljiva.

Pri urejanju bivališč je bila uspešno izvedena organizacija dela Romov samih, pri
napeljavi vode v naselju, kar je potrebno vzpodbujati tudi pri drugih delih, zlasti pri

urejanju in postavljanju bivališč, kjer naj bi se več vključevali s svojirhi dohodki.

Ker z nedovoljeno sečnjo dreves v gozdovih v zasebni lasti Romi delajo veliko
škodo, smo na centru skušali to omiliti z organizacijo nakupa lesenih odpadkov v
bljižnjem obratu Novolesa. Tako se je škoda zmanjšala.

199
b) Predlogi
. Delati z Romi, da bi se kot skupnost organizirali in zbrali svojega predstavnika
v koordinacijski odbor, ki bi sodeloval pri reševanju njihove problematike.
. Predšolske otroke pripravljati na šolo s krajšimi oblikami predšolske vzgoje v
naselju ali v bližini ssodelovanjem romskih staršev in navajanja na razumevanje
slovenskega jezika.
. V šoli organizirati poseben oddeiek oziroma zagotoviti plačilo delavca, ki se bo
v večji meri posvečali izobraževanju romskih otrok.
. Centerza izobraževanjein kulturo
naj bi v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje
organiziral več primernejših oblik usposabljanja za delo in opismenjevanje
"starejših mladoletnikov.

. Romi naj bi bili deležni v bodoče s strani zdravstvene službe večjega osveščanja
in zdravstveno vzgojnega dela z namenom ohranjanja in izboljšanja telesnega

in duševnega zdravja.
. Zozirom na naraščajoče število Romov in perečo problematiko na vseh področjih,
bi bilo nujno potrebno zaposliti enega delavca za poln delovni čas, da bi
strokovno spremljal in kontinuirano skrbel za spontano izvajanje programa
socializacije Romov.
Na Centru za socialno delo ugotavljamo, da pol delavca s katerim razpolagamo
sedaj, za reševanje te problematike ne zadošča.

|

200

GRADIVO II.

x
*
x

COUNCIL
OF EUROPE

k ka

šk

k
*

*
k
k

CONSEIL
DE EUROPE

Dossiers for the intercultural training
of teachers

Gypsies and Travellers
Socio-cultural data
Socio-political data

by Jean-Pierre Liégeois

COUNCIL FOR CULTURAL CO-OPERATION

Strasbourg 1987

201

Country

Sus

a data

Bite

Pieter Hovens with
assistance from:

Netherlands
Norway

Spain

Sweden

Pieter Hovens with
assistance from:

Ketek Zeno |} Mojasca Zande
he

Portugal

sells data

a

By

Soe

Olimpio Nunes

Ana Machado

Antonio Gomez Alfaro

Antonio Gomez Alfaro

er

Switzerland

Mariella Mehr

United Kingdom

Thomas Acton

| ee
Thomas Acton

The manuscript was read by Thomas Acton, Donald Kenrick, Leonardo Piasere and

Alain Reyniers. Donald Kenrick also reviewed the English translation.
Correspondence can be sent to:
c/o Centre de recherches tsiganes

Université de Paris V
106, quai de Clichy
F-92110 Clichy

202

APPENDIX IV
COUNCIL OF EUROPE TEXTS
Resolution (75) 13
containing recommendations on the social situation
of nomads in Europe
(Adopted by the Committee of Ministers on 22 May 1975
at the 245th meeting of the Ministers’ Deputies)
The Committee of Ministers,
1.
Considering that the 2im of the Council of Europe is the achievement of greater
unity between its Members for the purpose of safeguarding and realising the ideals and
pnnciples which are their common hentage and of facilitating their economic and social

progress;
2.
Noting that the situation of nomads in Europe has been seriously affected by
industrial and urban Cevelcpment and the extension of town and country planning;
3.
Recalling that prejucice or discriminatory practices on the part of the settled
population against such persons have not entirely disappeared in member states;
4.

Believing that nomads should benefit from appropriate social protection;

5.
Believing that there should be special measures designed to assist the fuller
‘integration of nomads into-society;
6.

Aware that the low level of school attendance of the children of nomads en-

dangers seriously the:r chances of social and occupational acvancement;

7.
Bearing in mind the concern expressed in Recommendation 563 of the Consultative Assembly on the situation of gypsies and other travellers in Europe,
I.

Recommends

the governments

of the member

siates to take all measures they

consider necessary to give effect to the principles set out in the appendix to the present
resolution, of which it forms an integral part;
Invites the govemments of member states to inform the Secretary General of the
ll.
Council of Europe in due course of the action taken on the recommendations contained
in this resolution.

203

Appendix

For the purposes of this resolution, the expression “nomads” means persons who
for historical reasons are accustomed to following an itinerant way of life, as well as
persons of nomadic origin who experience difficulties in integrating into society for
sociological, economic or similar reasons.
A. General policy
1.

All necessary measures within the framework of national legislation should be

taken to stop any form of discrimination against nomads.

2.
The prejudices which form the basis of discriminatory attitudes and behaviour
against nomads should be countered by inter alia giving the settled population better
information about the origins, ways of life, living conditions and aspirations of nomads.
3.
‘The participation of nomads in the preparation and the implementation of
measures concerning them should be encouraged and practised under conditions laid
down by national legislation.
4.

The cultural heritage and identity of nomads should be safeguarded.

5.
Appropriate measures should be taken in order to avoid as far as possible a
situation whereby nomads’ way of life would result in preventing them from enjoying the
rights and protection and from fulfilling the obligations relevant to the present resolution; in particular the possibility of establishing an effective system of practical contact
with nomads, to the extent required to fulfil the objects of the present resolution, might
be investigated.
B. Camping and housing

x

1.
Camping and residence of nomads on camping sites equipped so as to promote
safety, hygiene and welfare should be facilitated and encouraged.
2.
Asa general rule, the camping sites should be located in-the vicinity of towns or
villages or, at any rate, be so located as to offer facilities for access to communications,
supplies, schools, work and other social contacts.

3.
The housing of namads who wish to settle down in appropriate housing should be
facilitated.
C. Education, vocational guidance and vocational training
1.

. The schooling of the children of nomads should be promoted by the most suitable

methods, working towards integrating them into the normal educational system.
2.
At the same time general education of adults including literacy should also be
promoted, where the need for it exists.
3.
Nomads and their children should be enabled to benefit effectively from the
various existing provisions for vocational guidance, training and retraining.
4.
So far as concerns vocational guidance and
account should be taken of the natural abilities.

training, the greatest possible

©

204

D. Health and social welfare
1.
The fullest possible help should be given to nomads in the framework of national
schemes for the protection of health and social welfare, and this implies the cooperation of medical and social services of every kind.
2.

Where the need exists, social workers should be informed about the problems of

nomads and the training of persons from nomadic families as social workers should be

encouraged.
3.

Action on behalf of nomads should be such as to give them the opportunity to

integrate

into the educational,

cultural,

professional

and

recreational

organisations

open to the general population.
E. Social security
1.

Appropriate measures should be taken to avoid, so far as possible, a situation

whereby the nomads’ way of life prevents them, in practice, from enjoying those social

security benefits to which they are legally entitled: these measures should aim especially at facilitating their carrying out the necessary administrative formalities for
receiving social security benefits.
2.
The persons concemed should be given access to adequate information on their
rights and duties in relation to social security and they should be assisted to make use
of the available services.
Resolution 125 (1981)'
on the role and responsibility of local and regional authorities

in regard to the cultural and social problems of populations of nomadic origin
The Conference,
1.
Considering the report presented by Mr Lieuwen on the role and responsibility of
local and regional authorities in regard to the cultural and social problems of populations of nomadic origin;
2.
Having taken note of the results of the hearing organised on this subject by its
Cultura! Committee on 21 November 1979 and of the replies to the questionnaires sent
out by the Cultural Committee, as well as other contributions sent to the Rapporteur by
local and regional authorities and various associations;
3.
Recalling the Parliamentary Assembly's Recommendation 563 (1969) on the
situation of gypsies and other travellers in Europe, as well as the numerous questions
relating to this subject which have been put to the Committee of Ministers by members
of the Parliamentary Assembly since then;
4.

Recalling Resolution (75) 13 containing recommendations on the social situation

of nomads in Europe, adopted by the Committee of Ministers on 22 May 1975;
Regretting that in most of the member countries no full information about these
5.

most valuable texts had been made available to the local and regional authorities
concemed;

1. Resolution of the Conference of Local and Regional Authorities of Europe.
\

205

6.
Noting with concern that despite the efforts undertaken in certain countries and,
in particular, by certain local and regional authorities, the general situation of travelling
people and especially gypsies has not been notably improved since the adoption of the

Assembly's recommendation;
7.
Considering the numerous difficulties and sometimes humiliating situations
encountered not only by travelling people themselves but also by local and regional
authorities concemed;
8.

Noting that some of these problems are due to the fact that it is becoming ever

more difficult to maintain a nomadic

way of life in a modem

European society where

most of the rights and obligations of the citizens are linked to their residing in a fixed
place and where intensive land use, especially in urban but also in rural areas, leaves

little room for open spaces such as were used traditionally by travelling people, while at
the same time industrialisation takes away the value of their traditional skills, by which
they can no longer earn their living;
9.

Noting that, on the other hand, people of nomadic origin who have been more or

less forced to settle down have a tendency to' cause problems due to the loss of their

cultural and social identity, which is often linked to the nomadic way of life, and are
unable to adopt from one day to the next the social and cultural pattems of the settled

inhabitants of the community;
10. Convinced that notable progress will be achieved only if public opinion can be
persuaded that minority groups—very often of a different ethnic ongin and with a
different way of life—must be recognised as having the right to live among us on an
equal footing and that they are entitled to the same nights and obligations as other
citizens; this also implies that they shouid be fully rehabilitated where they have been
subjected to persecution in the past;

11.

Noting

that material

efforts alone will not improve

the situation as long as

prejudices persist, and that particular responsibility to combat such prejudices lies with
the local and regional authorities concemed and with the travelling peoples themselves,

who should make efforts to inform other people about themselves, about their cultural
and social identity and the problems they encounter;
12.

Conscious

of the particular responsibility of local and regional authorities with

regard to travelling people, these authorities being the framework within which the
necessary facilities have to be created, and being, together with their population and
the nomads
13.

themselves, the first to suffer from the present lack of adequate policies,

Recommends

the Committee of Ministers:

i. to remind governments of member states of their duty to provide information
about action taken pursuant to Section Il of Resolution (75) 13;

ii. to refer the information

thus obtained

opinion to the Parliamentary Assembly

from member

govemments

for an

and to the Conference;

iii. to draw up a legal instrument providing that travelling people living in any
member country shall have the possibility of obtaining identity papers enabling them to
travel at least in all member countnes;

iv. to study the possibility of setting up a solidarity fund, within the framework of
the Council of Europe, to cover the cost of general measures of assistance for nomads,
including measures to be taken in the field of the promotion of their cultural identity.

206

Contributions of member states to such a fund should be proportionate to their
population and per capita income, regardless of the number of travelling people, since
the problem must be considered as a common European heritage. The fund should
cover, in particular, the expenditure incurred by municipalities and regions;

v. to consider the possibility of adding an article to the Convention for the
Protection of Human

Rights and Fundamental

effective protection for the rights of minorities,
Resolution 97 (1978), paragraph 14;

Freedoms in order to ensure more
as requested

by the Conference

in

vi. to study the feasibility of setting up, within the framework of the Council of
Europe, an information centre about travelling people, as a European contribution to
overcoming prejudices and discrimination and compensating for the injustices suffered
in the past; this objective should of course be pursued in close contact with the
nomads; it should provide information not only for nomads themselves, but also for the
municipalities and regions concemed;
vii.
mediator
Ministers
entrusted

to consider the possibility
for the problems of the
upon nomination by the
in particular with the task

of designating, within the Council of Europe, a
nomads to be appointed by the Committee of
CLRAE. He should be an independent person
of reviewing the progress made in the implemen-

tation of Resolution (75) 13 and maintaining continuous contact with representatives of

the nomads and the bodies in each country dealing with matters relating to nomads,
and especially local and regional authorities;
14.

Calls upon the govemments of member states:
i. to sign and ratify, insofar as they have not already done so:
— the Convention relating to the Status of Stateless Persons (28 September 1954),
—

the Convention on the Reduction of Statelessness (30 August 1961),
— the Convention on the Reduction of Cases of Statelessness (8 September 1972),
,

—

the Protocol relating to the Status of Refugees (31 January 1967);

ii, to recognise Romanies and other specific nomadic groups such as Samis as
ethnic minorities and, consequently, to grant them the same status and advantages as
other minorities may enjoy; in particular conceming respect and support for their own
culture and language;
iii. to make

provision, at national level, for an equalisation system designed to

allow reimbursement of expenses incurred by local and regional authorities in favour of
nomadic people, in order to encourage such authorities to take the necessary
measures, especially in providing fully-equipped caravan sites, without having to
impose the whole financial burden on their own population;

iv. to provide the Council of Europe with the necessary information conceming
the implementation of measures pursuant to Section II of Resolution (75) 13;
15. Calls upon the Commission of the European Community to provide, in due
course, full information to local and regional authorities, about the outcome of the
studies undertaken on “nomadic families and poverty” in the context of its programme

to combat poverty;

207

16.

Calls upon local and regional authorities:

i. to take the necessary measures in order to provide camping and housing
facilities as set out in the appendix to Resolution (75) 13, Section B, and in Appendix {I
to the report presented to the Parliamentary Assembly in 1969 (Doc. 2629);
ii, to create, to this end, where possible, associations between the municipalities
concemed,

in order to provide the necessary equipment at the most efficient level;

iii. to seek the participation and the support of the nomads

themselves for any

such measures and to let them take an active part in the administration of any facilities
provided;

iv. to help to overcome prejudices in providing full information about the origins,
ways Of life, living conditions and aspirations of the nomads to other citizens, or, still
better, to give their full support

whenever

travelling people themselves

propose

to

organise this type of information;
17.

Calls upon travelling people themselves:

i, to seek, with an open mind, to give full information to other people about their
own cultural and social identity, such information being the best guarantee against
discrimination and prejudice;
ji. to co-operate in the search for ways and means of adapting themselves to
inevitable changes in modem society without sacrificing their traditional identity and
values;
iii, to accept the necessary minimum of administrative constraints in order to
allow them to maintain their own way of living in our modem society;
18.

Asks the Council for Cultural Co-operation (CDCC):

i, to make provision in its work programme for a thorough study of the education
and vocational training problems of nomads with a view to drawing up strategies for the
implementation of items A.3 and C of the appendix to Resolution (75) 13;
ii, to prepare, as part of its work on intercultural education, information on
dossiers for teachers on the history, culture and family life of people of nomadic origin
in member states, on the lines of its information dossiers for teachers of migrant
children;
ili. to study the possibility of setting up, if possible in co-operation with Unesco, a
specific training programme for teachers with a view to énabling them to teach the
Romany language;
19. Invites the_Steering Committee for Social Security (CDSS).to ensure compliance
with item E of the appendix to Resolution (75) 13 and, if need be, to draw up a protocol
to the European Convention on Social Security;
20.

Asks the Secretary General of the Council of Europe:
i. to proceed

authorities

to the widest

of Recommendation

563

possible
(1969)

distribution among
of the

Parliamentary

local and
Assembly

regional
and

of

Resolution (75) 13 of the Committee of Ministers, as well as of the present resolution;
ii. to publish an information leaflet explaining in simple terms the possibilities
municipalities and regions have of obtaining a loan from the Council of Europe
Resettlement Fund and the practical conditions which apply;

208

iii. to make the necessary provisions for the drawing up of a European map of
caravan sites open to travelling people indicating clearly the facilities that are locally
available, and intended for use not only by travelling people themselves,. but also by
municipalities and regions;
21. Instructs its Cultural Committee to continue the study of the particular problems
relating to nomadic people, and to come up, if need be, with further proposals. The
committee should, to this end, maintain contact with the people directly concemed.
Pending application of paragraph 13.vii, it welcomes the decision taken by the
Cultural Committee to appoint a general rapporteur on the problem of the nomads, and

requests the Committee of Ministers and the Secretary General to give him their
support, in particular as regards information and secretariat assistance.
Recommendation No. R (83) 1

of the Committee of Ministers to member states
on stateless nomads and nomads of undetermined nationality
(Adopted by the Committee of Ministers on 22 February 1983
at the 356th meeting of the Ministers' Deputies)
The Committee of Ministers, under the terms of Articles 15.b of the Statute of the
Council of Europe,
Considering that the aim of the Council of Europe is to achieve a greater unity
between its members for the purpose of safeguarding and realising the ideals and
principles which are their common heritage;
,
Recalling its Resolution (75) 13 containing recommendations on the social situation of nomads in Europe and taking into account action taken by govemments of the
member states to implement these recommendations;

Noting that many nomads experience difficulties with regard to their legal status,
particularly in matters of travel and stay, because they lack a sufficient link of nationality
or residence with a given state;
Considering that it is desirable to contribute at European level to a harmonised
solution of these problems particularly for humanitarian reasons in a way consistent
_with the legislation of each member state, while at the same time respecting the
nomads’ way of life;
Bearing in mind the provisions of Articles 8 and 14 of the European Convention on

Human Rights as well as of Article 2 of Protocol No. 4 to the convention;
Having regard to the wish expressed by the Conference of European Ministers of
Justice, which met at Athens in May 1982, that the problems raised by nomads should
be examined in greater depth within the framework of the existing structures of the
Council of Europe,
Recommends the governments of member states to take all measures necessary
to give effect to the principles set out below.
Principles
The present recommendation applies to persons who, for traditional reasons, are
accustomed to follow an itinerant way of life (“nomads”).

1. Non-discrimination

In their law and practice regarding the movement and residence of persons,
states should refrain from any measures which would lead to discrimination against
nomads for reasons of their nomadic way of life.
2. Link with a state
Within the limits of its legislation on entry and stay of aliens in its territory, each
state should take, as far as necessary, appropriate steps to facilitate in relation to
stateless nomads or nomads of undetermined nationality the establishment of a link
with the state concerned. For the establishment of such a link, one or more of the
following criteria could in particular be taken into consideration:
a. the state concerned is the state of birth or origin of the nomad or the state of ©
origin of his immediate family;
b.

habitual residence or frequent periods of residence of the nomad in the state

concerned provided that the residence in question is not unlawful;
c. the presence in the state concemed of members of the nomad’s immediate
, family lawfully staying in that state or possessing fs nationality.
3. Residence and movement of nomads

s

Where the link of a nomad with a given state has been established in accordance
with principle No. 2 above,

this state should

take appropriate measures

in order to

permit him to reside on its territory, to travel abroad and to return to its territory.
4. Reunion of families
In pursuance

of principle

No.

3, the

state

should

endeavour

to facilitate the

admission of the nomad's immediate family to fis territory.
5. Measures of a general character
Each member state should take measures, under its domestic law, to reduce
‘cases of statelessness of nomads. For this purpose, each member state should in
particular consider ratification, if it has not already ratified it, of the Convention on the
Reduction of Statelessness signed in New York on 30 August 1961, It should also
consider ratification, if it has not already ratified it, of the Convention relating to the
Status of Stateless Persons signed in New York cn 28 September 1954 and apply it,
taking, account of the particular situation of nomacs:
6. Extended protection
The application of the principles contained in this recommendation should not
result in less favourable treatment being given to nomads under the law or practice of
each member state.

210

Comments on the principles set forth in the Recommendation’
Principle 1—Non-discrimination
20. The principle of non-discrimination against nomads is fundamental. It must be
respected in regard to all measures taken within the framework of law and administrative practice applicable to persons’ movements and residence. This principle applies to
all nomads, whether stateless or not, and refers to discnmination on account of their
nomadic way of life.
x
21. The principle of non-discrimination is a general principle universally recognised in
the United Nations Declaration of Human Rights, and is proclaimed in Article 14 of the
European Convention on Human Rights. Nonetheless, the authors of the Recommendation thought it must be explicitly stated in the context of the present Recommen-

dation, since the prohibition of discrimination in Article 14 of the European Convention
on Human

Rights applies only to the enjoyment of the rights and freedoms mentioned

in the Convention, which does not refer explicitly to nomadism.
22.

The

principle of non-discrimination

against

nomads

is also

affirmed in Resol-

ution (75) 13 on the social situation of nomads in Europe.
Principle 2—Links with a state
23.

The

purpose

of

this principle

is to

enable

stateless

nomads

or nomads

of

undetermined nationality to establish a link with a certain state as a basis for further
legal consequences.
24.

The

implementation

of this principle does

not exclude

the application of the

legislation of each state conceming the entry and stay of foreigners in its territory.
25. For determining whether or not such a link may
criteria that states might apply were suggested. It
should not be exhaustive: they are cited as possible
either separately, or in combination. Every state may
suggested in determining whether or not such a link

be said to exist, various possible
was decided that these criteria
examples which could be used
also use criteria other than those
exists in each individual case.

26. The state concerned may be the state of birth or origin of the nomad or the state of
origin of his immediate family. The term “state of origin” refers more particularly to the
state in which a person has lived during the first years of his life without actually having
been

bom

there

and

may

thus

be

different

from

his

“state

of birth".

The

term

“immediate family”, as a general rule, is applied to the ascendants, descendants and
spouse of the person concemed. The precise meaning of this term may however be
defined with reference to the national legislation of each state.
27.

Habitual residence or frequent periods of residence in the state concemed

may

also be regarded as a link with that state, on condition that residence therein is not
uniawful.
28.

The term “habitual residence” is to be taken in the.sense in-which it is used in

Resolution

(72) 1 and

its appendix

on the standardisation

1. Extract from the “Explanatory memorandum”.

of the legal concepts

of

211

“domicile” and of “residence”, adopted by the Committee of Ministers of the Council of

Europe on 18 January 1972.'

29. The fact of having members of the immediate family of a nomad
having the nationality of a certain state may also be deemed to give a
that state. The word réguliérement (lawfully) in the French version is
sense in which the term is used in Article 2 of Protocol No. 4
Convention on Human Rights.

living lawfully in or
nomad a link with
to be taken in the
to the European

Principle 3—Residence and movement of nomads
30.

When a nomad's link with a given state has been established in accordance with

Principle 2, the link thus established reguires the state concemed to take all appropriate
measures to permit the nomad to reside lawfully on its territory, to travel abroad and to

retum.
31.
The expression "take all appropriate measures", which includes the issue of
identity and travel documents, has been used in order to leave each state free, within

the framework of its law, and account being taken of the specific role and responsibility
of local and regional authorities in the matter, to choose the means used for the
application of this principle. In this context, account has been taken of the fact that, in
some states, certain documents may not exist.

32.

The authors of the Recommendation considered that, while the link connecting

the nomad to a state reguires the state concemed to take all appropriate measures to

permit that nomad to reside on its territory, to travel abroad and to retum, states may go
further and attach to this link wider legal consequences, for example those habitually
attaching to the concepts of residence or domicile. It is made clear that the Recommendation does not preclude the consequences which may sometimes result from the
grant of a residence permit, in regard to obtaining a work permit (see Principle 6).

Principle 4—Reunion of families
33. The state with which a nomad has established a link and which, as a result, should
take the appropriate measures to permit him to reside on its territory, to travel abroad
and to return shall endeavour to facilitate the admission to its territory of the nomad's
immediate family.
34. The application of this principle will be subject to the limits laid down in national
legislation on the entry and residence of foreigners. The term “should endeavour to
implies a recommendation to use one’s best endeavours and not an obligation to

obtain a specific result.
35.

The

importance

of-reuniting

families

has

been

emphasised

in a

number

of

intemational instruments such as, for instance, the Universal Declaration of Human
Rights of 1948 and the United Nations Covenant on Civil and Political Rights of 1966,
which recognise that “the family is the natural and fundamental group unit of society

and is entitled to protection by society and the state”.

to the
36. The reunion of families should also be assessed in the light of the right
respect for family life in Article 8, paragraph 1, of the European Convention on Human
Rights.
1, “In determining whether a residence is habitual. account is to be taken of the duration and the

nature which point to
continuity of the residence as well as of other facts of a personal or professional
durable ties between a person and his residence.”

212

. Principle 5—General measures
37. Since the particular difficulties encountered by stateless nomads and nomads of
undetermined nationality in obtaining legal status stem mainly from the fact that they
have no nationality, it was agreed that every member state will take measures, in the

framework of its domestic law, to reduce the number of stateless nomads. They will in
particular envisage ratifying, if they have not already done so, the Convention on the
Reduction of Statelessness, signed at New York on 30 August 1961.
38. To the same end, member states which have not already done so are invited to
sign the Convention relating to the Status of Stateless Persons signed at New York on
28 September 1954, and to apply that convention, taking account of the particular
position of nomads. The stateless persons to whom the convention applies can in fact
obtain a legal status in some respect comparable to that of persons having a
nationality, especially as regards identity papers and travel documents."
Principle 6—Extended protection
39.

,

The purpose of this provision is to recall that the principles enunciated in the

"present Recommendation constitute a minimum standard.
40. No provision of the Recommendation can be interpreted as preventing a state
from going beyond this minimum standard and granting wider rights and guarantees to
nomads. Similarly, no provision in the Recommendation can be interpreted as placing a
limitation on a guarantee already recognised by a member state, or entailing treatment
for nomads less favourable than that already granted in the law and practice of that
state.

Recommendation 928 (1981)'
on the educational and cultural problems

of minority languages and dialects in Europe
The Assembly,
1.
Considering that respect for, and the balanced development of, all the European
cultures, and of linguistic identities in particular, is very important to the development of
Europe and the European idea;
2.
Considering that, in view of major differences in terms
situation, standardisation of language, its use for private
opportunities for access to.education and the mass media,
with on its merits, and that an across-the-board solution is

of population, scciological
or official purposes, and
eagh case must be dealt
not possible;

1. Special attention should be drawn to Ariicle 27 of the convention which states that: “The
Contracting States shail issue identity papers to any stateless person in their temtory who does not possess
a valid travel document.” Moreover, Article 28 of the same convention states that: “The Contracting States
shail issue to stateless persons lawfully staying
in their territory travel documents for the purpose
of travel
outside
thew territory, uniess compelling reasons of national security or public order otherwise require. ..

The Contracting States may issue such a travel document to any other stateless person in thes terntory;
they shall, in particular, give sympathetic consideration to the issue of such a travel document to stateless

persons in ther territory who are unable to obtain a travel document from the country of thet lawful
residence.”

eee

213

3.
Considering that the following principles should form the basis for the scientifc,
human and cultural treatment of each language:
—
—
—

respect for scientific authenticity,
the right of children to their own language,
the right of communities to develop their own language and culture,

4.
Recommends that the Committee of Ministers consider whether it would be
possible for governments of member states to implement the following measures in
whatever manner is most appropriate:
a. With regard to the scientific aspect, the gradual adoption, where applicable,
alongside names that have come to be accepted, of correct toponymical forms based
on the original language of each territory, however small;
b. With regard to the human aspect, the gradual adoption of children’s mother
tongues for their education (use of dialects as the spoken language in pre-school
education, and use of standardised mother-tongue language forms in primary education, the prevailing language of the country being then progressively introduced
alongside the mother tongue);
c. With regard to the cultural aspect, respect and official support for the local use

of standardised minority languages, and for their current use in higher education and by
the local mass media, in so far as this approach is favoured by the communities which
speak them;

d. With regard to the political aspect, in all areas which have a language of their

own and some degree of administrative structure within the state of which they are a
- part, the possibility of adoption of that language by those areas' authorities as the
official or joint official language;
5.

With regard to implementing in a European framework the proposals contained in

paragraph

4.a,

b, c and

d above, ‘recommends

that

the

Committee

of Ministers

consider the feasibility of undertaking action for the purpose of gathering and disseminating information on developments in this field.

20th Council of Europe Teachers’ Seminar
on “The training of teachers of Gypsy.children"!
(Donaueschingen, 20-25 June 1983)
Recommendations
Following the analyses presented, and the discussions, summary reports and
proposals of each study group, all participants in the seminar, considering:
—

children;

the precarious

conditions

attending the schooling

of Gypsy

.

1. Recommendation of the Parliamentary Assembly of the Council of Europe.

and

nomad

214

— the importance
such children;

of schooling for the cultural, social and economic

future of

— the legitimate demands of the Gypsy and nomad peoples, anxious that their
culture and its future be respected;
—

the legitimate demands of the teachers, in particular as regards initial and

further training and proper information;
— the conflictual nature of contacts between the Gypsy and nomad peoples and
the surrounding population;

— the magnitude and importance of the part played by the negative images
attaching to these peoples, about whom many misconceptions still prevail,
Recommend, so far as schooling is concemed:
— that all appropriate action be taken to ensure initial and further training of
teachers such as will imbue them with a pedagogical approach adapted to the children
of cultural minorities;
s
— that the reception of Gypsy and nomad children in ordinary schools—the
present tendency of intercultural education—be always accompanied by adeguate
teacher-training and the adaptation of school cumicula and structures;
—

that the Romany

language and culture be used and accorded the same

respect as regional languages and Cultures and those of other minorities;

— that links be forged between schools and Gypsy families, in the interests of
genuine participation;
—

that Gypsy teachers be granted priority in the teaching of Gypsy children;

—

that, in schools where Gypsy children are numerous, the auxiliary staff include

persons of Gypsy culture;
Further recommend:

— that the dynamism and independence of Gypsies and nomads be ensured
through measures calculated to encourage the maintenance and expansion of economic activities acceptable to them,
— that states engage in a campaign—inter alia through the mass media—to
diminish prejudices and stereotypes which convey an erroneous image of the Gypsy
and nomad peoples,
— that in each state a national group, composed of Gypsies and nomads,
representatives of the Ministry of Education and other parties concemed, prepare
appropriate material for documentation and reflection and publicise it by all available
means—teachers, training colleges, Gypsy and non-Gypsy associations, parents’
associations, social workers, loca! authorities etc,

a

di

1. Excerpt from the report on the 20th Seminar (Doc. DECS/EGT (83) 63).

215

— that groups be set up at local level for purposes of mediation and concertation, composed of Gypsies and nomads, teachers, social workers, representatives of

local authorities, etc; these would provide a forum for discussion and reflection among
the various parties,
— that, as a general rule, all action of an educational and informative nature be
worked out and implemented in consultation with the Gypsies themse!ves, and be
based on an accurate knowledge of the factual situation,
Stress, in conclusion:
— that the reception of Gypsy and nomad children by the schools is predetermined by the possibilities of proper caravan sites for nomadic people and decent
housing for those who have become

sedentary, and that the responsibility of the local

and regional authortties in this matter should be drawn to their attention;
— that the Council of Europe can and should play an important role on behalf of
the Gypsy and nomad peoples, especially by reason of the opportunities it has for
gathering and widely disseminating relevant information, by urging member states and
the local and regional authorities to accord these peoples all the care and understand-

ing to which they are entitled, and by sponsoring activities conducive to reflection,
training, studies and research, in co-operation with other intemational institutions.

216

GRADIVO II.

Prepis člena 40

Document
of the Copenhagen meeting of the Conference
of the Human Dimension of the Conference on
Security and Co - operation in Europe

Copenhagen, 5 to 29 June 1990

Presented to Parliament
by the Secretary of State for Forcign and

Commonwealth Affairs by Command of Her
Majesty, November 1990

LONDON : HMSO

217

(40)

The participating
States clearly and unequivocally
condemn totalitarianism;
racial and

ethnic hatred,

anti-semitism,

xenophobia

and

discrimination

against anyone as well as persecution on religious and ideological grounds.
In this context, they also recognize the particular problems of Roma
(gypsies).

|

They declare their firm intention to intensify the effort to combat these
phenomena in all their forms and therefore will
(40.1)

take effective measures, including the adoption, in conformity with their
constitutional systems and their international obligations, of such laws as
may be necessary, to provide protection against any acts that constitute
incitement to violence against persons or groups based on national, racial,
ethnic o r religious discrimination, hostility or hatred, including antisemitism;

(40.2)

commit themselves to take appropriate and proportionate measures to
protect persons or groups who may be subject to threats or acts of
discrimination,

hostility

or violence

as a result

of their

racial,

ethnic,

cultural, linguistic or religious identity, and to protect their property;
(40.3)

take effective measures, in conformity with their constitutional systems, at

the national, regional and local levels to promote understanding and
tolerance, particularly in the fields of education, culture and information;
(40.4)

endeavour toensurethat the objectives of education includespecial attention
to the problem of racial prejudice and hatred and to the development of
respect for different civilizations and cultures;

(40.5)

recognize the right of the individual to effective remedies and endeavour to
recognize, in conformity with national legislation, the right of interested
persons and groups to initiate and support complaints against acts of.
discrimination, including racist and xenophobic acts;

(40.6.) consider adhering, if they have not yet done so, to the international
instruments which address the problem of discrimination and ensure full
compliance with the obligations therein, including those relating to the

submission of periodic reports;
(40.7) -consider, also, accepting those international mechanisms which allow
States,and individuals to bring communications relating to discrimination
before international bodies.

218

GRADIVO II.

Prepis Human Rights, Democracy
and Rule of Law, 8. odstavek

Prepis Gidelines for the Future
8 odstavkov

Charter of Paris
for
—

A New Europa
with Statement made by the Rt. Hon. MargaretThatcher,
MP, Prime Minister of the United Kingdom of Great
Britain and Northern Ireland on 19 November 1990
Done at Paris on 21 November

1990

Presented to Parliament

by the Secretary of State for Foreign and Commonwealth
Affairs by Command

of Her Majesty, March

LONDON

: HMSO

1991

219
We affirm that the etnic, cultural, linguistic and religious identity of national
minorities will be protected and that persons belonging to national minorities have
the right freely to express, preserve and develop that identity without any
discrimination and in full equality before the law.

Guidelines for the Future
Proceeding from our firm commitment to the full implementation of all CSCE
principles and provisions, we now resolve to give a new impetus to a balanced and
comprchensive development of our co-operation in order to address the needs and
aspirations of our peoples.

‘Human Dimension
We declare our respect for human

rights and fundamental freedoms to be

irrevocable. We will fully implement and build upon the provisions relating to the
human dimension of the CSCE.
Proceeding from the Document of the Copenhagen Meeting of the Conference
on the Human Dimension! we will co-operate to strengthen democraticinstitutions
end to promote the application of the rule of law. To that and, we decide toconvene
a seminar of experts in Oslo from 4 to 15 November 1991.
Determined to foster the rich contribution of national minorities to the life of
our societies, we undertake further to improve their situation. We reaffirm our deep
conviction that friendly relations among our peoples, as well as peace, justice,
stability and democracy, require that the ethnic, cultural, linguistic and religious

identity of national minorities be protected and conditions for the promotion of
that identity be created. We declare that questions related tonational minorities can
only be satisfactorily resolved in a democratic political framework. We further

acknowledge that the rights of persons belonging to national minorities must be
fully respected as part of universal human rights. Being aware of the urgent need for
increased co-operation on, as well as better protection of, national minorities, we

decide to convene a meeting of experts on national minorities to be held in Geneva
from 1 to 19 July 1991.

We express our determination to combat all forms of racial and ethnic hatred,
anti-semitism, xenophobia and discrimination against anyone aswell as persecution
on religious and ideological grounds.

In accordance with our CSCE commitments, we stress that free movement and
contacts among our citizens as well as the free flow of information and ideas are
crucial for the maintenance and development of free societies and flourishing
cultures. We welcome increased tourism and visits among our countries.
' Cm

1324.

220
The

human

dimension

mechanism

has

proved

its usefulness,

and

we

are

consequently determined to expand it to include new procedures involving, inter
alia, the services of experts or a roster of eminent persons experienced in human

rights issues which could be raised under the mechanism. We shall provide, in the
context of the mechanism, for individuals to be involved in the protection of their
rights. Therefore, we undertake to develop further our commitments in this respect,
in particular at the Moscow Meeting of the Conference on the Human Dimension,
without prejudice to obligations under existing international instruments to which
our States may be parties.
We recognize the important contribution of the Council of Europe to the
promotion of human rights and the principles of democracy and the rule of law as
well as to the development of cultural co-operation. We welcome moves by several
participating States to join the Council of Europe and adhere to its European
Convention on Human Rights. We welcome as well the readiness of the Council of
Europe to make its ecperience available to the CSCE.

— NETO

221

Prepis l. člena, tč. 9
Prepis S. člena, tč. 3

AD HOC COMMITTEE OF EXPER TS ON
REGIONAL AND MINORITY
LANGUAGES IN EUROPE

(CAHLR)
Strasbourg, 3 April

1991

DRAFT EUROPEAN CHAR TER FOR
REGIONAL OR MINORITY LANGUAGES

d.) (“ non-territorial languages") means laguages used by nationals of the state
which differ from the language or languages used by the rest of the states

population but which, although traditionally used within the territory of the
state, cannot be identified with a particular area thereo.

3.

( The parties undertake to) ( Each State should ) apply, mutatis mutands, the
principles listed in paragraph 1 above to ( non-territorial languages)
s

GRADIVO III.

1. Obravnava ciganskega vprašanja pred letom 1918

ČA, (taja glavar

4 54h

a

Mudellrrnto sie Lp 1900.

ee ekipami
toile

tne

Hn é cjočema

ira žre
cik

beat,
rome če de Coote agilliocs

t

fej" wema MEH RI did AA

a Am a
vodim
pesa
grega in

alla

Wii

popol
S

ZIN

pili

or

jalan, Vie
ce

naj

ds Li

tin Ke A,
dd,
či
ded

ae

poma

Mmebrvdikreh std,
uMganevabiica veztib,

ald; tt thi

etn bet Mi

magi

neve pe

owe

prt
Ge
at
pa
mn
i
ths
reka, et
jani

Nodi,

ae

34

ake

am Ceye Giron

ieahigebrn ZAMASa

‘A whey wheespt

pna A

nana,

Rina ee,

sige,

K. k.vandesroegierung

fiir

Krain.

ZA. 24004.

Laibach,am 31. Juli 1916.

liassnahmen

pagan

dio

Zigauner.
An

alle k.k. bozirkshsuplmannschaftsn
direktion

in

dom

bestrobon

gelnitot, dis

halton

und

den

Cefahron,welcho

punkte

fiir

die

Gffontlicho

Harumziehen

rium

der

nahmon

lnnern
zur

dio

dos

Grundztige,auf

fliiohtig

fol peudon

inven biinaltelen

Hinblicko
_tiber

dio

Berichte
dio

in der

auf

fiir das

AOglichkeit

soll,sind

Die

an

Zigouner

Zigeuner

Sicherhoit

irlassung

Bokiupfung

Die

dio

Zigeuner-.im Lande

bedeutoen, nach

des

und

die

k.k.Polizej-

Laibach.

Von

tiborhaupt.

in Krain

diese

flachen

das

‘in Aussicht

ond

k.k»hiniste-

iiber

die

Wichtigkeit

praktische

werden

Information

Wiinsche

bis

diesor

15. august

bekaénntzugobon,
auf

mil-

niedorgol ogt.

Angolegonhsit

Durchfiihrbarkoit

langstons

kass--

-gonommon.

k. k. bozirkshauplmannschafL (k. k. Pol izoidirsaktion)

auf

des

Loben

aufgebaut

vorlaufigen

verZait-

Lande

wirtschaftlicho

Yerordnung

dortigen

Skieee

dem

ZU

pegonwirtipon

minislurialverordnung

ZŽipeunorunwosons

zur

im

prbsit

vorzubeugen,
hat

einor

denen

zur

dieser

1916

iaupenannsokadt (pol izsidirsktica)še

zu iiussern' und

Reahmon

dioser

im

singoladen, sich

Grundziigo

deoron. Real isisrung

vird

in

oinom

hiehor

die

auch

k. k. Bezinks-

&kLion

Wert

Legon

mochtoDa
im Weson
und

dis

inzwischen

analoge
Gefahr

Onslerreich

Juli

kéniglich

kassnahnon gopsn
einer

naha

lizeidiroktion)

dor

Abwanderung

liegt,wird

iiber

1916,
Z1. 25730

Eriass

das
der

ungarischa

sinister

Zigsunsrunwssen
ungarischon

des

Innern

golroffem

ZŽigeunar

hat

nach

die k. k. Bozirkshauptmannseha41(k. k. Po-

dos

k.k.hinistoriums

boauftragt, unvorziglich

die

das

Innern

Vorsorge

zu

vor 25.
tveffon,

Inctollamot

a SE om
/

dass

allen

schaft

Zigeunern,soferna

nicht

nachgewisson

vsrwohrt

und

dia

im

Zigeunor

ungeiischer

doren

ist;dor

dort igsu

osterroichiscehe

Greneiibortrilt

Pazivko

Staats birger-

nach

(Pal izoirayone)

Staalsbirgorschalt

uach

Ungarn

Oesterreich
botrotonon

abpeschafft

worden.
Gleichzeitig
resetzten

mit
iiber

fiir

dem
die

die

Termine

heo-frlasse
zur

Jahre

ISTE

zu

mit

oben

erstattenden

vom

Bekaémpfung

1914

dem

90.Mai
der

und 1915

abvorlangten

unbedinet

Borichto

auch

ist

1916, 21-17052

Zigsunerplage

urgiorts

getroffonen

vorzulegen.

Fir den k.k-Landesprasidonten:

der

im

fest-

boroits

Bericht
Massnahmen

kbsehni4t
zur ZL. 24004/1.R.
Vorordnune
dos

winisters

dos

Innern

im

Siaverachmen
mit dan

VOIR

uber

wassnahmen

Auf Grund
Nr.274

zur

dor

R.G.Bl.,wird

een

Ministo:«

sixninecerece --1916

Bekimpfung

Kaisorlichsn

verordnot

beteiligten

des

Zigeunerunwesens.

Verordnung

wie

vom 10.Oktobor

1914,

folpt:

$i.
Dos

LYLS

an

zeigen

is

vorboten. iit
und

im

Lande

diesem

Berachtigungan

wird

Tugo
zur

don

vorlieron

Austibung

von

Zigeunern

vom

auch

bestehenden

ihra

Gowerben

15.Oktobor

Li-

im Umherzichen

Gilligkeit.
Als

lersonon
iu

liorumzivhsn

Cigsunsr

vorstenden,die

Fomilis

odvr

bandon

Lobunsuntsarhalt
durch

im Sinno

boltel

und

dieser

ohne

oinon

gawohnheits

durch

die

auf

andaro

Verordnung

werden

ordentlichon

nomadisierendo

Wohnsitz

--miissig: umherziechen

austibung

von

und

Wandorgowerben

ordnungswidripe

Art

und

vinzoln

und

Weise

oder

sich

ihren

Handel

oder

verschaffen.

§ 2.
fim

2.Oktober

iiborschritten

der

hat

in akliver

Olir

in

tines

1916

viner

hirds

noch

zAblauf

"ulov

Vorlipo
oder

diosem

Tage

dom

oinsr
sainem

oder

stoht

froemden

bowirkte

auch

noch

irzllichen

sich

Tages

im

diese

Wogo

Bestatigung

Hanshaltungsyvorstand

wird

in Haft

und wo-

bofindet

ist, boi

zu molden.

Kindorn

Tage

14.Lebens jahr

untorgobracht

unter

14 Jahren

im

mitzunehmen.

Verhinderung,
vor

fostgesetzten
disses

das

iibarsehreiten

personlich

leben, haben

Kranukheit
en

vor

Zigeuner,der

Lessorungsanstalt

hi sigenen

Haughalte

durch

zu

jedsr

Eazirksbehérde

iavivksbehdrde

Zigounar

bis

Z2wangs-oder

iorson«n,dis

Nie

oder

sich

Wwililirdienstloistung

polilisehon

piteinsainen

hat

der

politischon

zu erscheinon,
ist der
dar

Bo-

Aufonthal tsgemaindo

durch

don

anzuzeigen-

behinderton

§ 3.
Die
Porsonalisn

polibische
und

Die

Horkunfl

hat

protokollarisch

Binvernahmo
het

Vamil ionnamon
evonLusll

Bezirksbehordo

sich

und Yornamen, bei

zu

dio

Zigounor

bor

ihro

insbosondoro

auf:

oinzuvernehmon.

arstreckon

mehraron

Personen

aych

auf

Rufnamon

Spitkznomon;

Religion;

Uprochkonntnisse;Beschaftigung

(bisherige

Lizonz

oder

Erwer bs berochbtigung);

Slana Usangehorigkeii, Hoimit zustindigkoil
deinstracht
tiie

dia

folate

bei

der

Zuweisung

@invernahme

uls

nicht

und

bei

Zigeunorn, deren

erweislich

ist,.au?

Grinds

hoimalslos;

Aufenlhal tsgemeite;

Goburtszeit (mégiichst

Liver

nach

Jahr,monat

und

Tag); bei Lloss

Al! ossangabo:Festslellung,
ungefahr

treaffende

Forson

goboren

in welehom

approx iia -

Jahra

dis

bo-

ist;

Goburtsort;
Jornamon, Stand
1)
boi
vabo

her

und

Wohnort, eventnoll

Abstanmung

auch

vorhoiratetken
der

PersoneniŽeli

Behérdo; vor

Haven, Heburlesedt

syslichean

und

bepsonelian

Aust

wolchar

und

von

und

dis

Goburtsort

ausserehelichen
oventuell

dor

dar

Multor;

Ort

cer

Bltern, bei

Bhescaliossung

Ehosstliossung
samilicher

orfolpt

(auch

dar

olio-

und

An-

ist;
orwachsenen)

Kinder;

mitgefiihrten

Kindern;

imlokumente;

Avbsilsfahigkeit

agus wvolchem

und

oder

BodiirfLigkoit

so der

os

sich

éffantlichen

slehen

um Wehrpflichtige

kuslarungspflicht

odur

Geniigo

von mobilisisrton

ob Anpohoriga
stullung,
boitrap35

der

Vorsorpung:

Grund?

soforne
wann

wadehsnnamen

Storbolag

auf

dieson

sinen

handslt,auf

Foststellung

gsloistot .wurdo

im Bozugo
Anspruch

und

Fast-

dos Unterhslls-

habon.

§ 4..
begtbel

Nem

Zero

ne

Nadi

min, dis

soino

Parsonal idsntitšt

bo-

staligen

und

erscheinan

nicht

auch

eine

ist

Protokel]

In das

und. seine

Einrornommonen

des

Daten

und

(Porm

Nase

7Hal tung, aussere

Konnzoichen iiberhaupt

Konnzeichen), bssondero

besondere

und

(Perm

KonnzeichenMund
),

besondere

Form),

und

(Farbe

Form), Augen

und

(Farbo

Kraushaar, Kahl kopf), Bart

insbesondore

erstreckon

Kennzaichon), Hanre{Parbe,

Gestalt, Gesicht (Form, Farbe, bosondere

auf

aufzunehmon.
zu

sich

hat

Parsons beschreibung

genoue

Fingerabdriicke

Porsonal beschreibung

Dis

unwahrsc
ich,
heinl
so-sind

vorwerton

zu

Daten

disso

shee

u- dg]- )

Dufokte, Gewohnhsiton, Sprachfohl or

$ 5.

iutter, Goburtszoit

dor

namon

Religion, Sland

($ 4,Absatz
snthaltoa

zu

und

Lien, Personbeschroibung
ihn

Haushalte

mit

meinsamen

Haushalle

lion

Den
bei

vorsehene

in Wion

14

Untorsehrift

und

zugl¢ich

Persona-

hat.
soll

Porsonslien

14 Jahren

unter

Binzelpeorsonon,walcho
Jahran

im

seiner

Fingerabdriicke

mit

gomoinsamen

enthallen.
eigonon
zugloich

zusammen) eben, hat

go-

im

seiner

oder
Poroena-

zu enthal ten.
der

Zigouner

sorgfaltig

aufzubewahron

und

stots

tragun.

zu
Gino

Lin

hat

Auswois

sich

von

letzteren

diesor

oigonhindigo

lebondon Kinder

unter

Kindorn

fremdan

3)

Ehofres, sowie

lsbendon

Ausweis

der

Auch

vorwitwot), Besehiftigung,

odor

verohelichton Zigeunors

oines

Ausweis

Der

Goburtsort, Hoimatzustindigkeit,

(ledig,vorhsirataot

Porsonsbeschreibung
Fingorabdriicks

und

Madchen-

und

Vaters, Vornamen

des

Vornamen, Vornamen

urd

Familionnamen

seinen

Ausweis,dwr

oinon

erhalt

Jahrs

14

ibor

Zigouner

Joder

mit

Pingerabdriick:n

Abschrift

dos

dos

Inhabers

und

an die

Auswoises ist

seiner

Bhogat-

Polizeidirektion

sinzusenšen.

§ 6.
Jeder

4igounor

isl

nicht

nachwsist, dass er

impft

odor

wiedergoimpft

sinor
iu

sanilavon

Untorsuchung

don Letzton fiinf

worden

isi,dor

Jahren

Impfing

und, wonn
mit

Erfolg

or
ge-

zu unterzichen-

Zigaunor,dic
Gameinds

an das

bosfundsnon

an

Krankonhaus

bsr

sant

Roinigung

duon

allon

der

unter

Haare

Krankhsiton

lLoiden, hot

sbzupsbern,
di: iibripon

ihren

srford:rlichsn
ist

infsktiisen

Fuhrnisson
zu

sinsr

unlerzižhon.
fn

Unstiindon

auch

das

schoinbsr

Dasinfoklion
don

dis
gasund

und

ninnlichen

vollstindige

3inor

Indivi-

Kurzsclnzidon

vorzunzbmen.

§ 7.
Zipaunsr,die
sor

(

der

pol ilischen

$ 2,absatz

des

$

3)

iw

siuno

Des
Lich

sind

um

dom

Vapfell

hérda

zu

dos

Losterveich

w

durch

6

cu

ist

der

dioser

cus

1916

drsehsinon

pohindork

Nufenlhal lspomsindo
ud

sinor

pol izisehon
het

sanikirvu

sind

im

Sina

Unlor-

dou

in

zu

dor

der

der

unvorztip-

Zipounar

naeh

soinor

mol dan

$ 2,/bsalz
vor

Hindernisses

Fozivksbohardo

sich

huswojsos

tber

teushalte

14

l

supefiihrltu

Bohérdy

nichsten

Jehrs, div

haben

sich

Lebendon

Bozirksbehordo

vm

Zigsunar
politisehon

iibor 14

Griinden

yeshindert

politischon

dom 15. Oktober

Tapo

sina

sich

Anwsisung

ihror

1918

unter

bei

disser

einer

sind, sind
bozirkshe-

Arboitsfahige
nachwoisen

oder

unter

Jehron
des

2. Uklohar

SLO

hiilnahua

boi

dor

Auswoisos

arboitsfihig

nach

der

in

niichston
zu

melden.

unLor

sio

onlsprechonda,nicht

linpstens

Beschiftigung

des

Arbnilsortos

bis
zu

zum 2. Oktobsr

dizsom

Umhorzishen

nechzuwoison

1916

um

maldon.

rochtzsitig

um dsron

im

der
sich

boabsichligon,
noch vor

Angabo

Zigsunor, dis

sind, habon

Vorwal Lunpspobiste

uufzuhallon

sich

dom

3.

Jure, dis

Eahorde

solchon

14

fKusfolpung

L2istunpsfiihipkoit

Boschaftigung

nach

Verzug

Bazirksbshčrd>,
in dsrom

nach

betriobens

sich

ohno

Kindor

4

tigung

2. (iktobor

di)

Eshirds

dos

psrsčul iuhon

untsrzichon.

šrsehsinsu

bzeeben,

pol ilisehon

oder

am

dom

iiborstollen.
Zigouncr

ihe

§

Kus£ol guug

porsénlichen

on

vinzuvornehmen

frotokoll

Lipsunor,dio

nuok

vorliiufip

dis

vorzuleyen.
boi

Gonesung

Krankhoil

buzirksbohordz

3 protokolleriseh

suchunp

en

durch

Anwsisung

sin:

soleho

msldon,dirfon

Basehifnicht

-~

wus

don

Meet
bea

im

§ 1 Allinoa

a)

und

kei. Ble angefithrton

§

-

b) des

Griindsn

Gosotzss

in

ihre

vom 27. Juli

Hnimatgonotnaa

1871,

abgeseho-

wordan,

Vom sntritlo
siud

die

Zigewuner
{ach

(3 5)

sinos

im Unhorzishan

suspvseh
oss ]
an.

doin 15. GkLobor

in arteit

bstrjobenenfevsr
bes

gmommen

1916

odar

darf

kein

in Arbeit

Zigcunor

ohne

Ausweis

behallen werdon-

9,

Wird

sine

worluto,der

‘wv

ar

hovla

or

diese

Zigeuner

als

hvimatlos

Gomsinds

eitonmachtig

aust

in

sulpstahipgksit

solivtivung
lal

im

iiusortos

verlassen.Die

oins

&invornehnen

srloilt

Liston

atva

nach

dom

Auswois

seiner

beschafft

wardaon

dan

dio

politischen

15.Oktober

betroffen

1916

Zigeuner

Dauner

nur

vine

dieser

Be-

Bezirksbehérde

AuseieL tung

bei

dor

Wisnor
friiher

des

das

Auswoises

oinem

herumzichen,

Binvernahme

und

irzt-

zu untorziehon.
ist

Polizeidiroktion
mit

im Lande

worden,dsr

im Sinno dor §§ 3-5

Vor

schon

koins

fir

ftir

darf

$ 10.

Untersuchung

hitrags
nav

ohne

der

und

Bozirksbe-

hiozu

Zigeunor

Beschiftigung

wurde

mit

ist, abgeschobenso
,

Bewilligung
den

dio

werden.

Zipaunsr, dis
six

fiir

oder!in

politischon

Gemeinde,
in dor

baschafft

|
cind,yenn

Grto

antsprechands

i busehittigung

wordon

Bowill igung der

diesem

Lediglich ftir

Heimaigemaiade

zugowiasen

ohno

uicht

hnsyegise,wenn

vil

in seins

in solchen

Fallen

fostzustsllen,ob

Ausweise

beteilt

wordon

dor

durch
Zigeu-

ist.

§ 11.
Frords, Tragtiors,

nicl
nuv
vrbes

verwondet
wil

Dis
rufen

warden, darf

BKewilligung
basitzen

warden.

Pahrzsuge,

oder

der
durch

bawilligone

soferne

sin Zigetnsr

politischon

lotztere

Untorkunft

nach dom 2.Oktober

Bozirksbehérds

Rachtsgeschafte
kann, zeitlich

als

dos

1916

Aufenthalts-

orwar ben.

beschrankt

und

joderzeit

wider-

Zur
1216

Voriiusssrung

befindlLichen

Lische

tberstoigonle

kueh
Liere,die

zur

jup

in

dar

Zigsuner

gino

Frist

ven

dep

fullon

sinos
oines

orklAri

und

besitzat

politischon

Fahrzsuge
Dauer

Viohpassos
wigeunors

fir

om 2. Oktoba:

hat

ibm

dio

von

drsi

Pferdo

befinden,

Bozirksbchérds. Diese

bohérdlichon

Eawilligung

und

Zigeuners

poli-

Monaton

bavilligen.

politischon

Prerde,Tragtioro

ticha

zu

Bositzs

don

sincs

angemusseno,die

Ausstollung

sich

lowilligung

im Basitze

Pferdo, Tragtioro

Bazirksbehérds

nicht

der

Organon

bodarf

ihr

Verlangen

Fahrzsugo,dio

ein

Zigouner

durch

Bazirksbshorde

Rechtsgeschifte
zu

Gunston

Trag-

os

oiner

Bewilligung

auf

odor

und

des

hat

vorzuwsisan.
ohne

bohord-

orwirbt, konnan

Staates

fiir

vor-

werden.

§ 12.
Diz

dieser

Gemeindsn

Verordnung

sind

zur

mitwirkung

bei

dor

Durchfihrung

verpflichtet.

§ 13.
zjoni

Wor

als

Zigauner

oder

din

Gemeinds,
in welche or

Fallen
Lischen

dos

zu

nach

sschs

dio

weijert, oins

srouon

mit

Hondl ungi nicht
Das
pol ikisghan

Dies»

dieser
Lausond

Arrest

Behordo

Vorordnung

1885

herumist, odor

Bewilligung

dor

poli-

unbeschadot

R.G. Bl. Nr- 89

bis

wagon
zu.

tritt

Porsonalion

srteilt

Yorordnung

aber

mit

zu sechs

dioscr

($$

und

mit

Hsrkunft

3,7 und

9)

odor

zuwiderhandelt,
wird

Kronen ‘oder

ciner strengorsn

Yorfahren

ohno

Lande

worden

verlasst,wird

seine

Auskunft

arschwsron?Qmstandan
oder

abgaschoban

vom 24.hai

iibor

unrichkigo

zu

im

der

Arrost

bostrafb4

Auskunft

bis

15.Gktober 1916

siponmichlig

Gesetzo

Eastimmung

Geldstrafe
ten-bel

dem

dem

Arboitsgomsinde

konavon

Wor

anderen

9 die

Bozirksbehordo

Restrafung
Lis

§

nach

-

oinor

mit oinor

pit aneeet

bis

zu drei

Geldstrafe

bis

zu fiinftausend

bonaten-bostraft,sofsrne

Strafv

ver-

kona-

die

untorlisgt.

strafbaren

Handlunpen

stoht

der

za

mit

dem Tago

ihrer

Kundmachung

in Wirksamkeit-

Kenia
2. Akti kraljevske banske uprave Dravske banovine o
ureditvi ciganskega vprašanja
x
II.No.

Kraljevska banska uprava dravske banovine.

22755.

Ureditev

V Ljubljani,

oiganskega

dne

3.

julija

1900,

vprašanja.

Vsem

sreskium načelstvom

Z

sreski

izpostavi v Škofji Loki,

ubravi

policije

v Ljubljani

predstojništvoma, mestnih

ter

policij

v Mariboru

in

v Celju,

Aounterrerse
nija

1930

I
1928.god,,

kojim

slučajeva

je

ima

nost

raspis

raspisa

naredjeno,

da

izveštaja,

se

za

mi

koje

da

koji

uSkitništvo

i nerad

su največa

daju

najviše

Otuda

put

od

z dne

22.

l2.ju-

avgusta

Siganima

skitaju

da

skitaju,

i de su u mnogo

i da se ne mogu

Kraljevskoj

celini,

do

na

i dalje

potrebno

skitanja

z razpisom

se čdešavaju

u

Od

je

J.B.Br.13000
stane

da Cigani

kradja

smatra

dostavi

i žičečet,

Skitnice

poslov

nastopno:

postoječeg

oninizvršioci

Ninistarstvo

menuti

sporotilo

pored

Ministrstvo

64,.-

notranjih

II.br.17033

banskoj

prona-

Upravi

po-

glasi:

zločina

opasnost

često

nem

za javnu

ni

jednn

bezbed-

korak,

i

zločineca.

se

same

pojava

skitništva

i neradništva

goni

i kažnja-

va.
Doznaje
jednog

mesta

nju,

ovome

One

to

u

nuvode,

samo

za

u

se,

drugo, Pa

domašaju,
da

da

su

izgovor

se

mnoge

kad

stane
teč

kako

n:.

bi

ih

cigaaske
koja

upučivati
drugom

izbegle

familije

policijska
da

se

na

vlast

konačno
ahs

tumaraju

uhvati

izvesnom

mestu nastanile,
-*

i sada

u

mestu

iz

tumsranastane,

upotrebljavajuči

nastanjenje,

a ovama u sa-

moj

stveri

opet

produžavaju

Isto

tako,

sa

objavama,

koje

do

idu

ili

i

u

ovo

nikaltev

posao

od

ma

da

stih

ne

požara

tiruči

i

inače

bi se

ove

ličnu

za

su radi

koje

rdjavih

se

tičnih
kako

na

vlesti
to

mesta

ne

do

čino,

mesta

si

utvrdile,

su se po

Swiawa

pod

vidom

jer

nigde

skitaju,pre-

bezbednosti

hvataju.Prilikom

život

a opet

vlasti-

poslednjih

da

su

bili

ove

če-

paljevi-

nastanili,

sa-

gokoni..

puta

do sada

izdavani

preporučivane

stalo

put

na

svakom

cu

su razni

xraspi:

im

mcič,

daljem

razno

tumnaxanju

opet

seda

na
nad

da

prvom

dogadjaj;

i besposlici

mestu

Ciganima

i

zbog

otuda

jednom

po

koje

eciganake

ostavljnajuči

sa

mo-

na

taj

prolazes
narecdjenja

njihovog

kraj

za

njima

javnu

nadzora

nije

o Cigenim,

tumaranja,

dosadanjem

nedovoljnoga

se

gde

provode,

proizlazo

učini

zbog
što

luda

izdhvaonih

žolbi

da

nastanj oni, ugrožavajuči

mesta

ranije

koje

se

Zivot

živovanja

bozbednost

do

se

kao

A

i

bezbodnost,
skitunju
od

Cigar,

strane

postupilo

do-

onako,

narcdjivano.

1.
na

dobijaju,

ovo

opšte

život,
skitački

prilikom

predstavkiji

potrebu

Se

njeni

toga,

posledica,

vršilo

jo

od

viasti

više

stolnog

i imovnu

učestalih

ukezujem

se

i protivro

tom

vlasti

protiv

štetu

koji

svagda

i preko

U vezi

raznih

i

i sadn u skitnji

. povodom

na

nedelina

spreči

produžuje

Cigam.

u kojima

način

nemilice

a na

več

sve

Cigani,

vwlastima

Da

sta

rade

policijske

ovo

jedanput

skitačkih

familije

neke

se

policijskim

kako

da

je

skitnički

Cigara

policijskih

njihovim

skitački

" Da
si

što

ih u

šuma

proizvcli

mosto

dojakošnji

ne preduzimajuy

odaju,

toret,

svoj

deo ovih

pojedinih

ono

vati ikradji
ne

veči

toga

naredjujem:

I Cigani,

jednon

kao

odredjenon

i svi
mestu

s]

ostali
i biti

gradjani,
gradjani

moraju
jedne

biti

opštine;

nasta-

2.
ležne

ge

Onima

policijske

se woditi

tičnih

mesne

računa,

ime

sd,

lični

osti,
veti

nep:

Le

odie!

opis

mesto

za

ni

stalno

mogučnosti,

u

po

jednoj

opštini,

stanovanje,

o izraženim

nji

rad.

%.

tumaranju

za

putovanje,

lica,

za

svalog

znaci;

kuda

ovomo

zakomu

i bez

po

u koje

Cigana

o
je

za

rad,

taro

za

o ubozanju

rude

kod

policijskoj

pri

željama

im

nadčemu

do—

stanovanja,

u kojima
na

osob,

uesto,

če

se

godine

na koje

kod

to

ove

kasna

do

vlasti,

do

tri

vre-

sada

sada

koja

sa

če

—

njima

propisima,

kaZnjavalo
sobom

i poretka
zatvora

predvidjena

od

objava

skitništvo

meseca

sredini

ovakvih

zakonskim

ostati radi

islednit

odredbe

a bez

bezbednosti

nogu

i

se
koju

slučujeve

sudskih

zakonske

nas

javne

u kojime

nadju u svojoj

i drugim

opasnosti

zaštiti

koje

zanizanja,

naredjenju

sbog

Isto

dve

vlasti

nadzornoj

alie

prinudan

Cve

mesta odredjenog

objave

opštinske

Skitništvo

predvidjena
na

sa

dotičnog

i osobeni

svojoj

aakona;

zavode

podju

izdavade

dotidne

dalje

deoneteos

čl.6.

po

§ 342+

donosi
u

u

Drževi

u

i upučivanje

popravke

je la zna

u

i privikava-

i u čl.4.Ured-

vlasti.
uvek

primenjivati

prema

Ciga-

skitačiim,

6.
bilo

pripadali

idu;

Da

5.

koji

prezime

Čijene

:ki

kasnenos

Da vlasti

2 samoj
9,

tih

i

uprovode

postev;

nima

nisu

odrediče

vlasti

čega
4.

novo

soda

u granicama

Giganima,

osn.citi:

be

vlasti

opštinske

$

do

imac
3.

me

koji

onoj
Da

urednin

Vrlo

objavama,

uverenjim,

opštini

oba nim

nastnnjenih

8.

nipo&Sto ne dopuštaju, da Cigani
gde

skitaju,

ma to

su nastanjeni.

vlesti

vode

računa

u

opšte

o daljem

krotanju

Cigana.

su česti

slučajevi,

nalaze ukradjeni

da se kod
konji,

a to naročito na panadjurima,
af

Cigena,

stoka,

koji

putuju

sa

sa lažnim.stočnim

kao i da opštinske

vlasti vodc

dosta

labavu

treba

obretiti

radi

kontro£u

odlaska

svagda

onda

u

deje

to

na

lice,

ida

uvek

tačno

pa

tome:

ima

to

se

pregledaju

uveravaju

Kraljevstvu nastanjeni,
čl.4,Urodbe
Na
ovin

nojir

se

strogo

sroskin

načelnicima,

opštinskih

žijo
ovo

svega
izvolite

po njerm

kazniti

da

vlasti,

za

i kakve

i

na panadjur
tih

granice

ovde

izloženoga,

upravljaju,

stočna

ili

ovo

gove-

uvore,
radi

provlasti

uverenja

inače

i koji

i

radi

Ci-

prodaje

nisu u našem
Postupiti

islednih

kretanjo

koji

i

Vam,

skročem
Cigana,

labavo

pru-

da

sa

opStinske

pažnju
kao

slučaju,

bude

po

vlasti.

proporučujem
folicijske

pojavljenom

organa;

ili

tačno

se

opštinskem

a naročito,

na

ču u svukom,

a

da

isprava,

gudskih

upoznati sve

stoke,

vodi

protorati.

Kod

motre

stoke

ovo

Ciganira

konja

kega

objave

Na

objavu
i

uverenje,

rada

policijskog

i

na

najstroprimenjivao

narcdjenje."

Dostevljajuči
pt'ilikom

umoliti

sting

se

do

potpunosti

krnju

prednji

raspis

liinistarstvu

bansku

upravu

za naredjenjc

upravljaju

po

njemu

1

postaraju

je

čast

i ovom

područnim

se da

se

vla-

isti

u

izvrši,

neseca
u

Kreljevsku

striktno

U

istl

svakog

ispravnosti

strogo

jer

dotičnog

lice

o ispravnosti

stočno

proko

izdaju
konja

dodju od stiane,

naredjenjem

da

rad

o

koji

Cigana.

prodaje

koliko

opštinu

o ubrzanju

vlasti,

se

koje

i kontrolišu

odrnah

osnovu

dotično

uredno

dodju u njihovu

tako

redi

i to:

im

9. Cigane,

pisima

li

i uverenjima

vlasti,

i kada

označiti
na

da

u nameri

uverenjo,

treba

gan«,a kada
stoke,

o

pusošima

pažnju,

panadjure

stočno

objavi

pak, da

stočnim

naročitu

uveravaju

če uredno

na

smislu

isto

jula:

vrene
ima

gornjcg

li

Hhibnistarstvu
ci£ana

raspisa

x/.

iu

na

je

čast

toritoriji

kojoj opštini

umoliti
te

za

banovine

nastanjeni.

izveštaj,
i

da

li

do.
sa

-“5=-

Uvodoma

citirani

1928 J. B. br.13000,
svoj in

je

podrejenim

ter

njih

nastanjenih
Ker

bistveno

se

je

spremenilo

in ker

vršujete

ter

z njimi

občinsko

urada

v svojem

Ponovno

ciganu

odrediti
ns

Bovingtw

DPri

izvršiti
niste

Ze

Vas

stalno

bivali

avgusta

ljubljanske
septcmbra

oblasti

1928

sezname

pod

vseh

stvarno

da

se odredbe

naročam

ponovno,

seznanite

stanje

razpisa

da

vso

ciganov

v

varnostne

odtlej

najtočneje

predpise

točno

organe

iz-

ter

čiadšje.
opozarjam

predvsem

stalnega

na

odredbo,

bivališča

odnosno

da

se

mora

po možnosti

TT

vsa-

do-

ma

jo ae

Hajkaskedo

jo no

14,

tudi

slednjega

bi

bilo

iz leta 1863 ar, zak, &t.105,

izvršili,

župan

z dne

da rm predlože

stremim,

ponovno

mesto

po sitiranih

Koliko

kakor

Vam

določevanju

o domovfnstvu

veliki

z dne 22,

ciganov,

brojno

izvedejo,

kemu

bivši

razpis

z razpisom

jim hkrati naročil,

in nujpopolneje
da

ministrski

priobčil

oblastvom

U; br.6270/2,
območju

“

razpisih iz leta
izvréite
do

postopati

19.zakona

Odredbo ste bili dolžni
1928,

V kolikor

a mi

25.

izgrpno

katori V

POMOČNIK BANA:
Pirkmajer

s.I.

Brest di ports rap v i overmestu
im. GENLODDELEK

Dot's iy

$

pa je

še

in sicer nemadoma,

v Vašem območju in/r

Dr.

po

eas (po. oše!

oe| ez
Bet a leč

a. ZE!

poročajte:

imajo odrejeno

Kraljovska banska uprava dravske
I

O

5

Uredituv

s

is]

banovine.
Ljubljana,

cigarskega

hy

Pact

| GN

dne

2. avr;msta 1930.

vprašanja.

Odrudbe NA Urejre Sevan JO para
bojaištva in za zboljčanje
javav varmosti:

cigujsko

šanje.

Vsem

vpra-

sreskim

načelstvom,

sreski

izpostavi

v Skofji Loki, upravi policije v Ljubljeni
ter pruedstojnistvomi mestnih policij v
jariboru

ia v Cvlju.

Ministrstvo notranjih poslov mi z razpisos
dne 15. avgusta 1930,

11. br. 25301,

u poslednje
jave

odbegliu

vreme

osudjunika iz

poznatih naoružzanih lica,
i obijanja,
ski tači

koje,

koji

prema

sporoča naslednje

učustala
su razbojuijua,

kezuenih

Isto

zavoda

i nekih

tako učestale

dobijenin

po celoj

nahom

da potpuno

ugroze

ne

lica,

nogu uzeti

javnu bizbudnost,

da so blagovremeno preduzmu potrebnu
upruvi na prednje

rijom najhitnije predizač

i moliti,

maha,

|

Pored

radi

su

tega

kvininali
te taž

pažnju Kruljevskoj

da u sporazumu

sve što je potrebno,

:

žundrimu-

da se razbojniviva
—

ostalih mera koje če Kr, banska

truba skrenuti

i na nuradnike

je ,

potrebno,

murva

sa Kcirnlavton. Zardernori jskog puka preduse'i.

ležnim organima
zanimanja

kao i

bojati

za suzbijanje

"suzbiju i javna buzbednost polpuno osigura.
sporazumu

cizani,

zemlji,

tu ju

S toga mi jv čast skronuti
banskoj

u.-

poharc

vrč«.

Keko ova učestala ruzbojništva i kradji,
naoruženih

po-

drurih

su i kredj.,

izvuštajima,

su sc razmiloli. gotovo

pojavljivanje

«

pažnju na, sva cunnjiva

te da ih stalno kontroliju,

u

ard-

lica bez
načziru

i imaju na oku.
Osobita paZnju treba obratiti na lica puištena
sa osudu,

i na ona,

koja

su sa osude

puSluna

na uslovni

otpust,

koja

u vučini

dela,

i da

slučajuv.,

se nadzor

stvarno i dalje vrše ova krivična

nad njime

svega

Porud

vrši

Vtogu kuc najefikasnija

mora za suzbijanjo

krivičnih dela je brzo i energično preduzimanju
odmah po svršunom delu,

igtrage

za gonjunj«

i da

i hvatunje

da su nallužnim

molim,

u tom

prevcu

bi

na čijoj

i voljenje

kao i brzo preduzluanju
- Da bi se ovo moglo

»otera

uw.;

izvesti,

starešinuna skrenc pažnja na prea: jc,
i službu
cdmah

organizuju

du o svrkoa

tako,

obavuštavani.-

Starušinc,

pak,

dogodila dva ili tri razbojništva,

se tvriteriji

ili koja druga
velljoun

krivaca.

dulu budu

krivičnom

težem

rade

po zakeuskim

zato.

i narudjinjima

propisim:

najpotpunijc

teža krivična dele, pa ista ubrzo ne budu rus-

i krivei

pouvatani

a pti tom se primvti nedovoljno

cnorjričan rad njihov ili njihovih činovnika uzimati in nu odi prema njima primenjivati

govor
vali

i predlapati

zokonske mere,

Iz mnegih izvešlaja zapaženo
vrlo

neaktivni

okuda,

ili

ih smenji-

za zemenu sa sposobnijim i energičnijiu.

i nehava

u vršenju

je, de je opštinska straža

povorcne

službo.

Ovo dolazi

što je kontrola od strane nadzorne vlasti vrlo slaba,

ts je neophodno potrebno ove kontrolu pojačati,

Gle se sed pri-

meti labavost nadzorne vlasti u ovome, sa odgovornim slarešinom
postupati vdmuh najstrožijc po zakonu.
Dalje ju zapaženo,

da ked naroda ima još mnoge svive-

nog i nedozvoljunog oružja za nošenjei držanje, Potreses ič,
Ja se najenorgičnije nustanc ne iznalaženje i oduzinanje ovega
oružja

od narodai~

Protivu ciganu skitača takodje treba najstrožije zakonski postupati i primenjivati raspis ovoga Binistarstva aaa

17022' od 12, VI. 1930. godine, ds bi se jednom suzbilo njihovo
Skitaranje i vršenje krivičnih

dela, Sreske načelniku i

»uštinsko
naredbe

vlasti,

koje bi labuvo radilc na izvrčienju posenute

o ciganima,

primenjivati

svroge

uziwati

odmah

na odgovor

murč

a o sveniu

zakonske

i piumi:

nj ina

dav. s mid

odmah

ovo linistarstvo,
Od strane Kriljevsku bansku
merije

neka

krajevima

were
te

izvode
o svakoj

se

odredjuju

vrlo često

uprave

insnektori,

ma

koji

vrštiti kontrolu,

u podpunosti od stranc
i najmanjoj

i komande
da

če

u ugrožcnijim

li se

narudjunje

organa pozvanih

ncispravnosti

žanlav-

za to,

izveStavati

odmah

i ovo Ministarstvo.
V zvezi z razpisom z dne 3. VII.
Vam ponovno naročam,
Vam navodilih,

da. st ravnate najtočnejc

da se potikunju

Poročajte

1930,

mi do 20.

mnenju treba še ukruniti,

ciganov

IX,

I1/2 Fo 27755,
po vrilečenih

čimpruje

zatru,

1930, :kaj bi bilo po Važicm

da'bi

se zboljšala

javna. vercost,

posebno še, da bi se omejilo vlačugarstvo in potepučilvo.
Ker Še vedno niste predložili seznama o stanju ciganov v
svojem območju, Vam
ponovno naročam, d
predložit
a
in da zamudo obravičite.
A ENE
NE MESA
Banh

Ing. Dušan

:

Suernec

klisto

=o",

UDROHELJU

teke

s.r.

č diž

NLA]

Hp

-

GLE
BELT.

€,

PDA USOSAKEMO S GEA ; SE HOVCRESNEGA
OUOVOKESTO

FT 9. 39386
ee Prilog.

hialjevska

banska

uprava

drevgice Danovine.

[[,šo,21. 708/2
uigansko

Ljubljana, due:

2).oktobra 193).

vprašanje.

Vsem sreskim načelstvom,

sreski

izpostavi

v Škofij loki,

upravi policije v Ljubljsni in prečstojništvoi .nostne
policije v hariboru ia v Celju.

V zvezi

z okrožnicana z dne 3.julija 1930. 11/2 No.22.755 /ure-

ditev ciganskera vprašanja/ in z dne 2.septembra 1930,
/ukresi
jih

za

pospeševanje

prejel

skega

na navedeni

polka,

banovini

Van

Cigani,
Od

dobljenih

Dasi
iz svojih

ne

š:

sz:

pa

in od komande
je stanjo

jih je v.dravski banovini,
je največ

23 družin,

število

tudi

-deloma

v srezu luurska

drugih

so ti cigeni

tukaj naseljeni,
we

čobe domovinstvo

v dravski

so po večini stalno
Sobotz

srezih.

še netočnih: - »odatkih

Iz več soročil
vsega,

Zendarnerij-

vprašanja

in sicer

5%2,

jih je še v črnomeljskem in metliškem :srežu,

solišč.

v niso storili

sem

v srezu lovomesto 179, x srozu iUčovje

šo po nokaterih

sise

ki

K

tch

jih

poročil,

dravskega

ciganskega

kolikor

okrog 40, Večje
jih

da

tes na ošnovi

sledečo:

V srezu bol,Londava
uokaj

varnosti/

okrožnici

sporočam,

priliéno

nastanjeni.

juvne

II/2 iio.22755/29

Skupno. število

ceni na okrog ll00.'

se vendar mnogokrat oddaljujejo

jc razvidno: tudi,

we

4

.

.

de sreski načelniki
k

z

:

= te

da se odkaže ciganom stalno bivališče.in

v odrajeni

se po

d:

občini.

išnogo večjo nadlogo kakor cigani iz dravske.banovino,dolajo
čosvikrat: prav močno tolpe ciganov, ki se priklatijo,iz sosedna savsk«
banovine.Tako

so je n.pr.29,julija

1931 pojavila v rajonu.novomeškega

orožniškoga voda tolpa.cigenov iz rodu Gomanov iz Savske banovinc.Bilo
jih je za 22 voz, Žandarnerija jih je pognala proti st.Jorneju, kjer
so po cigani -ker so bilivna vozovih " pobegnili v suori proti kostenjevici;

Pozneje

čik pognani

so bili

w savsko

zatc8eni. v. veliki-rakovski-

banovino,

deloma

»/«

Sumi

in. so.bili

so pobegnili'v brožiški

srez.

delo-

.

s

2

a

Grupa Gonanov / 42 oseb z ll vozovi/ su je približno v istem
čie.su pojavila

v srezu Krško.

Navzlic

vsem varnostniu odrudban mine

poročila

o kriminaliteti

ciganih.

Okrog 10.soptembra

blizu lovevasi
v taborišču.
v Vurborgu

?ri tem

da

taborišča

cigani.

joče

ciganske

veš,

Dolo

sreska

je 4 bandite

tolpe

tatvino
ujela,

odpravijo

ostali

visi

in

res

da

v praksi

ros

orožja

oležkočeno,kuv

priliki

izvrševali.

izvrše

Konkretno

lis mestu

pomuenjajo
imajo

pa mor«jo

cirysni

še

polusludivi

ker se tako sodiiiču kakor

z ujetini

je

in uwunicvijo.

opasnost

jim

se

tudi

in sludajo,da

jih

.

in

naročam,

da zopet proučilo

gledate
Ne

šizin postajam kako okrožnico,
se predpisi

so že pruj

Žaniunmsriji

dalje.

ob vsaki

časa zudržula

so pa pobvgnili.

žandirmi

po

v podu

cigani

obsega.

kukšno

zelo

vozove,

bavijo

lsti

strulnera

su vidi,

Zato Vzun ponovno naročam,
rezpisa

večjuga

je delo

navadno

nerada

izvršenih

in jo nukaj

posililo,

vuč

jim je tudi otežkočeno,

načuklstva

čimprej

7 ciganov

slučajev

Žandarmeriji

dujanj

zajvla neko žuno

žandarmerija

iz navedenih

vedno

ju

vlomno

'je našla

Že

jo

kaznivih

t.l.je srupra or rog lU ciranov

v srezu Ptuj

izvršili

posrečilo,

zabulučila

redko kok deh,da ne bi

nu

zadošču.,

to,

du se

da

izdate

nugo se moru por»bili

dosuže

zadovoljivojšu

ponzvljaje

dclona

v uvodu
bodo

navudeno

njuni

občinsm

vsuku

prud-

in orožni-

nrilika,da

slanjue.

odr«dlu

okroznice

x dve

3. julija 1930, II/2 No.22.755.

A./Z:, cigon. naštanjene v dravski, benovini.
kraju

l./Vsi

cigeni

in morejo

biti

2./0nim,
to,

kolih

de

se

v vni

in

sklenjeno
skritih

‘walle

bili

naslinjeni

tukajšnjih

dr. si pridobi

občini,

se ne

sme

odrudiki

domovinsvvo,

n.seljujujo,Grednja
koajih

v odrejencem

občin.

ne pripodajo nobeni

in poskrbite,

cigani

v gozdovih

pristojni

ki dosedaj

stzlnego bivališče
na

domačini morajo

cirynskih

dovuščati.

kraj

bolati
hiš

in

je

saMi

Občinc
ših

nj

naj

sestavijo v

ci:.:nov,

38

nuj

oo Ma

bo njihovo

obscura to-le rubriko:

st rost,

bivališče

voišujo

posebni

zvoj uposobo,

vrh

iu

cigšnov

Roja

in

LA

shina

čo'neno

Rechiasto

rubrika

ov.kezni,

z Goticri

šu

li as,

$ugt

in rojsie

is;

7. opoglo,kjer

sečna

i-

pridrži

ax.j

om

s.

cuči; pri

za

orepiso po predloži sruslenu nr ičelstvu in pristejni

crožniški

postaji,

ovv.ščati

sresko

Večko

bivenja

spreauabo

nučulstvo

tz način naj
novuge

kun
doroviastvo

d-vorudne Bterili«,

pristojnost

zacki

=

rior

občin«

li: orožniško

se dobi

v odrejunum

kola

kruju.

kiskoči

uobolačnei ti

in

nostajo,

H

vvidene: čizanov radi kontrele ajiUresko

nače -iskvo. bo

inclo

tudi

moZnost,

G. glede onih, ki Ss nizajo dornanoge donovinslva, potrebno ukrone.
3./

Brez

nvjnogu

iv okolice,«jer
vezkonu

cr

wobya
udi

ob

im« rudno

to pruedoči
in odden
vseki

Us

vojstuc

in uu zogrozi,

drugi

ine,

pa

možnost

cigan

radi

bodo

imeli

tudi

z njimi

skrbe,

de

opis,

v nasolju

dovoljenje

vrnitvi

dognati,

kod

v svoje

iz svojega

kreju, mu

znzi;kan’ potuje

,

j
župaastvo

kodbinsi.o

in..

za koteri

i

selišča

oats

odstrcnil.

oprnvea.

bodo cigani

de

Načelno,
so uotrdilo ne šmo, dždseti za potoysnic. ..

naj

Žundenuicrija

po dnevu nepričekovsno zontrolir: . iri
cizanc

povečo

:

izven dotičnega, sruza.,
4: Migenske.

in orečni

:

poscbni

'

zarzdi poto-.'

nu ketevem se more označiti:

osehni

opravku,

da bi odiici

kaznovan

To naj oblastva

z služka res

za potovsnju,

dopustiti,

(xv bo drugače

za pruživlj:njo.

starest

iu po kakšnem

ko

ohlastva

nc sie

oriliki popisovanja nej občin.

dol-wnice.

priliki,

nj

pa soro

izd. potrdilo

su ciganu

bivališče, O

v prisilno

i-sprotno

»vzju dobili

vaz!oga

nam,
Vavok

Ar oe Han

hodil.

časa

ponoči in

kontroli naj bo "nivzoče o'uba,ki

oduolnosti

je cigen

k

od časa čo

čognaki

se mora

Preiste

ali “se

točno

ni

kdo

tr

ugotovi ti “tur no

naj so ob cnem sli ni sle¢oy

wsnivih dejanj /ukradeno blaso/ ild./ ter nej so v danem slučaju uveče
ensko

postopanje.

=
V večjih
rolo

soliščih

pritogno

tudi

in sploh,

moštvo

kjer

bi

sosednih

zločinski

cigani

ne pobegnetjo.

darmorija

svojega zaupnika,

bilo

potrebno,

orožniških

postaj,

V vsakem ciganskom

ki ima dolžnost

nej

za

da med

selišču

jeviti

se

kontrolo

naj

vse, kar

kon-

ime žan-

sumljivoga

opazi.

5,/Šondermerija mora vsakoga cigana, na katerega maloti ob patruliranju,

perlustrirati,d2

ds. ugotovi

njegovo

ugotovi cli

indentitoto.

ima

Že

dovoljonje

zavest,

da

cigene

od potepanja:

Pri

kontroli

se mora

cigeni

nosijo oli vozijo

s seboj,

Če se pri

uovoljenje
v danem

potuje,

slučaju

Uiganom
treba

jih

ga

je trobe

pa povzročiti

kazonsko

vedno

kontroliran,
pregledali

tem do%ene,

v njegovo

korak

dopuščati,

Vsek

takoj

žsndarmeriji

Pristop

vznemirjeti.

posestnik,

na

ali

čigar

in sploh

odvrač::

roba,

ki

do cigan

redno

jo

brez

bivališče,

postopanje,

je n< vse mogoče načine zagreniti

je na vsak

javi

odpraviti

bo

za potovanje

gibanje

Teborenja

zomljišču

izven domačije,

na prostem

so

jim ne

se ustavili,naj

to

županstwu.

na sejnišča

naj

so

jim

zzbrani,

6./Ciganom naj se načolno ne izdajajo dovoljenja za obhodne
obrti,
slo

V izjemnih
rodbinskih

slučajih
članov

7./Zoper
»ostopanje

je v licencah

in reda v državi,

se brez

kaz.zak.in

čl.lž

naj

potnih listov za živino,

se

ki jo ped

Orožniki,

ki tales 26 Stee

in ali

živina

ukrodena

Ciganski
na

zakon:

izvršujejo

konje,

dopuščajo

dovoljenja

potepxjo

da

je

spren-

o zaščiti

naj

se povzroči

javno

varnosti

ako ni povoda za zaslodovonje po kakom

8./Haj točnejše

ni

označiti,

izključeno.

cigane,ki

po $ 158

izrecno

ali/bolna

e

predpisi

o izdaji

cigani,posebno

sontrolirajo

z Zivino,

drugem

uli

živinskih

za njihovo

inajo

naj/Zivinske

na nalezljivih

zakonu.

potrebne

potne liste

boleznih.

konji nej se iz veterinarsko-policijskih

ozirov ne

sejmišču.

Ne dopušča se jim imeti psov,

sf.

ker so jin nepotrebni,

a jih

= hi
tudi nauéijo,
dresir-jo

de z lajanjem opozarjejo

ua lov na

O vsem

na prihod Zandarmov,

ali

jih

divjagino.

tem naj

sreski

načelniki

"uruntov in po krajovnih rasnerah

po

zaslišenju

voterinarskih

ro-

izdajo šo natančnojšc predpise.

B./ Ze cigene ,ki. v banovini nise..naston
imi.
l./ Cigane,
iiajo v državo,
isch

ki bi prišli
odkadov

so prišli.

hovino

zavrniti

izkazalo,

načolstvom ob moji

postujum

v toh

srozih,
naj

da od čass

do

časa

vpedajo

iz sosudnje savsie bxnoviac,

vvostin

so po

savske

hanovino

da pruprvecijo
nujimajSi

dohod

poti

v druvsko

poročilu

tor občinsu

in orožništija

takih

Ge

“sis:

yo

bznad.

' od koder

so pa že
so prišle.

navadite:

1. /Stevilo stalno nastanjenih in 2,/število potujočih ci:pnov.
Aszpis

izide za vsu občino in orožniško

BAH:
Dr. itoruSit,s.r.

b;-

naročem posebno

Do l. jznuarja 1932 ni poročajtc o uspuliih svoju,« dela,
i: fon

čez

,
so ja

ci"aonsko tolpe

pojavijo,

ju trobe fzkoj

Potnih lisvov sli drugih dovlkunen tov

niwecjo.
2./Ker

je

iz inozemstva

očinice.

V

Kraijevsks

banska uprava dravske

II.Ho.18128/l.

banovine.

Ljubljana,
dne 30.avgusta 1932.
v

Ureditev ciganskega
navodila.

vprašanja;
sem sresxin načelstvom, sreski iz pcetavi v
Škofji Loki,upravi policije v Ljubljani, predstojništvoma mestne policije v Mariboru
in v
Celju in mestnim načelstvom v Ljubljani,Mariboru,Celju in Ptuju.

Kljub ponovnim
izdana

striktna

osunljenimi

tukajšujim

navodila

glede

potepuštva,se

razpisom

a katerimi

so bili

postopanja

s cigani

in osebami,

je ugotovilo,da

nekatera

županstva

uprava savske

banovine

v Zagrebu mi

banovini

izdujajo

ne pe

stopnjo pno teh navodilih,
Kraljevska
n.pr.snoroča,da

banska

občinske

nim oseben

in posebne

preyričale

v domovinski

izjave

žice

ddločune

izdujajo

uradnih

osebo,s

v Dravski

pristojnosti
čemer

se

raz-

knjižice,ne da bi se prej
prosilca,zgolj

lahko

zgodi,da

na podlagi

sce doluvske

na napačna imena in je s tem dana možnost

knij-

zlorabe

listin.
Ponovno

odredbah
razpis

uprave

cigandm delavske

in Vas
z dne

podrejenim
izdajujo
d.yskih

Yau neročan,da
ob tej priliki

3.julija

pristojne

v dotično

kakršnegakoli
oproznoš$go

take

bi se prej

ravnate

po že danih

opozarjam ne tukajšnji

pa občinekim

in drugim osebaa,ki

kujižic,ne
de

zanesljivosti

posebej

1930, Il.'lo.22755,4

organom, posebno
ciganom

se: strogo

naročilom,da
upravam

navodila,ča ne

so osumljene

prepuščali

ixdate, vseri

potepuštva 4r

o istovetnosti

osebe, prav gotovo pa ne takim osebam,ki
občino.VY splošnem

dokumenta

je postopati

in
niso

pred izdajo

takim oseban strogo po zakonu in z vso

ter natančnostjo.

Du.
Dr.ksrušič

s.r,

ivaljuvska

či.ko.

boloku

prin

Gravee

1202772

Danovine.

% LAW

eant ,šuo

2...

orrliu

h153,

Cigansko
vprašanje.
sreskim

natelstvon,

sresni

izpvzlavi

v Skofji loki, upravi policije v Ljubljani
in predstejništvom nestne policije v Mawiboru in v Celju.
Ministrstvo
15.
so

li

vprila
dilo
ta

1935,

dosedaj
du

ali

Vukajšnje

Lilo

razmere

11/2

Wo.

navedene

koliko

Razoils
JProučavunju

nevijskega

je

z

vprašalo,

razpisom
kakšne

odredbe

glede

cijmmov

potrebno,

dese

te

nu

tukajšnjo

21.%0$/2,

okroznice

bi bilo

poslov

z dne

veiulcate

uzstaln:,a

odredoe

bivas

z ozirom

na

dopolnijo.

vsaj do 30. maja 1335
be

16660,

isione

bi

Z ozirom
1951,

ucuvanjin

I[l.br,

izčrpno
njere

so

izduje

ne

so

po

ali

22.

oktobru

se

v:bice,

in kako

kakšen uspeh so

predpise
za

z dne

vprušanju,

poročate

izvrševale,

trava

vpratanja

okrožnico

o ciwganskem

so
imel2

še dopolniti ali

šanlo

»»rijsko

dogovercico

s

Po olr-dbi hsna
banski svetnik:

Bencinger

stanice.

komandirjem

voda.

sr,

se

da

odr:ds
in

spremeniti.
Pri
sandar=

ujema
1]

No,14,566/26

Cigansko

booska

uprava

Dravske

—

.

bunovine.

Ljubljana,dno

Vsem

sroskim

"Nokalcra

sroska

načelstvom,sreski

načelstva

]i.llo.12.037/1,poročala,da
21.708/2,niso
Potrebno
iz

so

ieta

Za

oni

dosedaj

so

v

razpis

z dne

Loki,

mestne

policije

Zo

obnavljam

nadlogo,ki

z

dno

23.aprila

22.oktobra

vsaj~deloma

Dravski

biti

v Škofji

zapadle

odrodbe

so

1935,

1931,11.No.
pozabljenju.

omonjenega

razpisa

glaso:

banovini.

nartanjeni

v

odrejenom

kraju

in

mornjo,

biti

občin.

pripadajo

pridobe

noboni

občini,odrcdite

domovinstvo.Dulati

ciganskih

hiš

in kolib.v

jo

na

kraj

stalnega

to,da

gozdovah

in

so

bivališča

cigani

skritih

sklenjemo

krajih

se

no

dopuščati.
Občino

ciganov,pa

te-lu

naj

naj

večja

in

pise

prodloži

orožniško

postajo.

ki

šc

3.

Brez

kjer

ta

imo

mu

nujnega

"

Be

potrdilo

naj

so

dobi

točna

kraju.Srosko

in

občini
naj

bivajočih
obsega

ime,starost,bivnlišče,

vpišojo

občina

za

posebni

svojo

orožniški

obvoščati

ovidonca

bo

drugače

oblastva

ne

priliki

ciganov

bo

znnaki

porabo,pre-

postuji.Vsako

sresko

in

smo

érgani

rai

imelo

načelstvo

in

tudi

kontrole

njihovoga

možnost,da

gledo

onih,

ukrenc.

dopustiti,da

popisovanja

kaznovan

nuj

pa

oblastva

zaradi
povedo

naj

potopuštva
tudi

ob

bi

odšel

občina
in

iz

okolico,

vsakemu

lo

odcan

prisilno

v

vsakifBriliki,ko

predoči

bodo

tudi

skrbo,da

cigon

bodo

rudi

zaslužka
sa

res
moru

iz

svojega

potrdilo

ne

smo

izdati

fs

kraja

označiti:Rodbinsko

opis,posebni zneki,kem.potuje,za
se

cigani

v svojcem

kraju

dobili

-

potovanje,na.katcrom

opravku.Načelno

dotični
no.Scznew

opravka.

ya mori

sturost,osebni

so

pristojni

preživljanje.

za

naj

načylstvo

sv cigenu

bivališčo.O

naj

njimi

za

in

zaboležovati

v

oli

in rojstno

opombo,kjor
sožnam pridrži

tekoče

razloga

redno

Nasprotno
možnost

za

vsuh

dognano

fognaoncega. domovinstva,potrobno

zagrozi,da

š

že

;

način

dčlavnico.To
imeli

seoznome

štovilka,rodbinsko

kazni.En

občina

v odrejencm

nimajo

namen

sroskomu'načolstvu

mora

Ha

ta

domovinstvo

rubrika

ovontučlne

Spremembo

bivanja

v

njihovo

Zaporedna

in

ciganov
pa

sestavijo

bo

rubriko:

pristojnost

in

da

tukajšnji

tazpisa

cigansko

morajo

ne
si

naseljujejo.Gradnja
sne

in

nastanjene

tukajšnjih

poskrbite,da

na

izpostavi

predstojništvom

dopolnitve.Zato

pobijanja

domačini

v

Onim,ki

in

izvajale

cigane

cigani

so

se odredbe

nekatorc

193l,glode

pristojni

2.

povsod
tudi

MA./
l.Vsi

1955.

vprašanje.

upravi policijo v: Ljubljani,in
-v.Mariboru in
v Colju.

:

8.junija

za

atori

potovanje

čes

mu

županstvo
in

in

rojstmo

izda
imo,

po kakšnem

izvon dotičnoga

sroza.

TU,
—

se
Andnrnori ja-od časa

oš grrsko seli čaj
vrno

kontrolira.

pozna,da

so

moro

odsotnosti

Proišče
ter

Pri

so

dognati

mora

naj

so

naj

so

v

. V

vočjih

danem

no

pobognojo.V
imo

5.

Žandarmorija

lustrirati,da

Pri

v njegovo
jih

vsakoga
ali

je

na

vsak

korak

županstvu.

Dajanca

slučujih

bo

ina

za

našcti

roba,ki

elučaju

nožino

so

ob

potovanjo

dovoljenja

dancm

so

Zopor

po $
nko

ni

se

za

8.

Nnjtočnejšo

za

živino,ki

na

cigune

in

ali

jim

jo

svojega

cigana

cigani

prir

cigdni
zaupnika,

na

prostem
to

je

ali

jim

vozijo

trobn

izvon

Sej

ugotovi
potepanja.

kazensko

gitmnjo

vstavili,nej

da
od

nosijo

pe povzročiti

zagreniti

sploh

potuje,ga

s

odpraviti

postopanje.

domatije,treba

no

dopuščati,Vsak

javi

žnnudarmoriji

ali

zabrani.

izdajajo dovoljonja

izručno

označiti,da

čl.l2.

so

ni

nn

sejmišča,

de

z lajanjom

jo

z abhodne

spronstvo

se

po

kakem

obrti.V

izjomnih

rodbinskih

člnnov

ali

jim

imeti

opozarjajo

čino.

bolna

votorjnarsko

psov,kor

na prihod

povzroči

varnosti

so

postopanjo

in

živinskih

ma njihovo
imajo

očividno

so iz

so

roda

v državi,

zakonu.

o izdaji

posebno
ali

naj

javno

drugom

prodpisi

kontrolirajo
naj

potopnjo

o zeščiti

cigani

ukrzdona

konji

dopušča

zakona

izvršujojo

posodujojo

z živino,naj

živina

dovoljonja

znaslodovanjo

naj
jo

Ciganski

potrobne
na

živinsko

nalezljivih

polieijskih

jim

listov

jih

potno

a

neloto
liste

boloznih,

ozirov

nopotrobni

žpndormov,ali

potnih

konjo. Orožniki,ki

no

jih

dresirajo

dopuščajo

tudi

na

naučijo, .

lov

na

divja-

:
0

vscm.tom

in

po

1.

Cigano,ki

krajovnih

od

koder

naj

sroski

resmerah

B./ Za cigeno,ki

2,Kor

kčntrolo

Mm

ne

brez

kaz.zak.in

povoda

Ne

za

zločinski

=

ciganc,ki

158.

hodil,

i.t.c.)

patruliranju,por-

in

izključeno,
7.

so

kontrolo

kontroliren,odvrača

broz

cigan

blago

žandarnorija

kateréga

vznumirjati.Taborenja

v, liconcah

mod

cigan

zomljišču

se načelno

potrobno,nnj

progjedati

mogočc

nuj
sojmišča/so

na

naj

je

ža

jo

(ukradono

i

dovoljonjo

zavost

vso

čigar

Pristop

cigana, na

bivnališče,v
na

naj

sunljivoga

ima

vodno

bilo

solišču

vso,kar

dožono,dn

jo

posostnik,na

6.

ciganskom

osobno

.postopanje.

postaj,dc

mora

redno

Ciganom

kazensko

v nasolju

odstranil.Vzrok

dog ru£i,kod

dejanj

orožniških

morr.

tom

vrnitvi

sosodnih

javiti

se

pri

uvode

po

kaznivih
bi

ugotovi

kontroli

tor

slodov

in po dnevu nopričakocigano

dovoljonja

sploh,kjor

idontiteto.Žo

soboj.Čo

broz

in

vsakom

dolžnost

so ni kdo

ni

slučaju

do časa ponoči

bo navzoča. osoba,ki

ugotoviti

rli

soliščih

ki

ali

točno

obenom

togna. tudi moštvo

njogovo

kontroli naj

so

izkazulo,da

šo

po

zasliZanju

nnatančnojšo

vetorinarskih

roforentod

predpiso.

v brmovini niso nastanjeni.

bi prišli: iz

flo prišli, Potnih
jc

navolniki

izdajo

cd

inozomstva

jo

listov

drugih

časn

ali
do

česa

fs

trebna

takoj

zavrniti

dokumentov

vpadajo

čoz

mojo

v državo,

itak nimajo,

v Dravsko

banovino

cigansko

-3——gelne ik epanidgy Svrako banivino,iarešna
Snvsko

banovino

dohod

takih

odkoder

so

V

občinam

band.Če

so

smojo

k

OroZni

posedujejo

nr.

prodmotno

fotografijomi.Ako
izdnji

ali

so

v

po

že

jo

to

nabava

naj

so

oksplozivc.

v

tom

Sroska

občinch

potlotnim

su,da

Občine

naj

prepročijo

poti

meji

iztorajo

in

posont

zlasti

oroZja
tudi

gotovg

v

daljo

z

doln

so

posabno

za vso

dokumonta

so

cli

mnogih
vso

ciganom

cigani

na

$

17.,5

bivanjom

v

občini.

cigano

uvodejo

cigenom

jc

slučajih

ororgijo
kalorin

ciganov '(rojstva,poroko,smrtni

jo

šo

vodno

opoznrjom

omogočono

slučaji).

osobne
izdade

txba

tor

legitimacijo
broz

postopnti

s

stroškov,
z

vso

oprozv

:
in

sroska

izposteva

žandermorijskim

razpis

naslednja:
zo

izvodljivo,unj
so logitimacijo

kakršnogekoli

načolstva

občinam

ob

srozih,da

"

čilju

s

3u

cli

in natančnostjo.

vsem

nnčolstvo

toh

najkrajši

pruiščo

občino

o

se matriko
naj

odrojom

za

članstvo

se

zakona

občino

naj

navodilom

dovoljcnja

odnosno

prodpiso

4./ Razmotriva
Pri

sroskim

postajam

pojnvijo,naj

perlustracijah

naročam,da

čannstvo

3./ Uredo

vijo

in

orožjo,municijo

dognano.Zato

nostjo

kjo

prodnjim

listi

Domovinstvo

ni

pridobiti

žo

posobno

orožniškim

.

izdajati,Pri

2./

pa

in

prišlo,"

dopolnitev

Lf
no

ter

shrcnijo

v

naj

zbirki

načolnih

vprašanjo.

BAR:
Dr.

priložono

izvodo

razpisa

dosta-

stanicam.

Dinko

Puc

s.r.

rnzpisoW

pod

označbo: Cigmsko

DZ

-14G

1DIYU9.8S

8S

os

2q

wDy1[14d

1T0D2]

-Od

U14910)

ya2

4ypaynea

go
2S

Dz

"aoupb19 afuazory oT2ap3so (arTasa
OLQOMOU SF ALav! AUZDA LPN ATDLOL0d

u1

151dzDI

1UzD4

OS'OT1U040DZ
"y100pz05

W3]S9TG0

01 AS 10 DE
a tuwafiwnyzsou

W1U9131T
34720

os

1x "1uo610 11118upx 2upzod 21 0S Dp'2rpubOP 1180Ta0 aup11170d
@yau
" -g0

og

owsua

a

aozozrcd
u1

uaupzod

1]S0uuDa

U11899

dusords

alitnlrob‘nlusonlsoud

oČofvpe

uU1lUDDE

opoys

ce osa

os'(DIy

WaT 2d na
"U0A] 60
DJ "2303203 ut
ef

a DČDAY ž1

OČ43DIX

ss

yodun‘otTsod pG2uogou wzefy2u ofamozaaid au way ‘e5e2 op 1u ug Lue
D 'DTop 1904 [Duh 1u0 1[0 Di a Opodb po 'ozonjedd got! 13SsDTaA0
MW1u9111T0d u1uzowupsod po ofpa1a09 u1f 1x '1wDev£go a efualy
—ad17 oysndej10d aounbio Tan 2f2e0 aln{ronou ony 07ST
"afuafra1z oyendojod ofefnfrvovu u] 10117
-asou 2urpis ofeubor2 98 Dp'.10006z1 owns D£ wtf 0] D'1[1u015
-Du wadnup Du 95 85 0S DI'ol1pu1 'of1rosvu nfovi;: W0a0106 pu os.
op‘120f{panu augoz url ur nfuazorTy ou nf{goupod waloas a 2r9080%
1SDIG0 pyslrorrod pyoy y2f soppy D'a6nup a pfoay .phaue z2 0f22
-or" Lfopas 1Dn) gu1znup aysuofir19 abouw 96 op‘af ounuz

"o (NEBO

u2

ofuoSaud afjfapzarzq u1 oa1$ndojod owps oz os UD9] rpEYV
i
"adDu1901z D9alvu ofafop 1und910d u1 YDIOJ ua
272U 1U 01989 DU190Tz Op vajgndojod PO*pas.ur 2S0UuDa OUadl
Dz 1£0uS5vdo ofgeafou pi? ofronzo2ud u1 oa15ndš10,
'000'ET

"18 '4'I SZeT
-1DA

Ouavf

DZ

rom
-

DI£NDAD'ZZ aun
Yujeppo'3aoppz

pr

opna

Z StdzDI
BČuv410u

198P9TS

OTODPE1

al

1s0u

00191181u1]!

u

'tupfranfT a navu1S160w
eerie

vstquoadas eT

DZ

o

ravo Trortoh us Tag

ap1c0d#t-7xs0.18 ‘wafavavrbod

"

SEs

WANSALE

-vuda

WOSA

*pfup

vGoy2uv6J0

aes apes
ae

ov 'pwfranfr

“™"*87/0L
“4a
e9N

*238DIQO oysupfTqnf{T

uodng

1yITOA

Y

vluvsvida v$ogsuv8i)
JAJ1podn O 11S0]g0 DJSADjOIJ vuvdnz všogtjaA ogpaN

'£

a vseeno se dogaja,da nekatere eolganske družine. žive v potepuštvu in dbrezdelju,zapuščajo svoja stalna bivališča in ogrožajo na ta način varnost oseb in imovine v krajih,kjer se pojavijajo.
V/zvezi s prej izdanimi odredbami proti ciganom iri
.povorioa
nastalih ptediagen
in pritožb kakor tudi saracit woud
raznih slabih pocsledic,ki iz načina življenja ciganov nastajajosa javno varnost,amazujem,da se napravi
konec ciganskemu
kale olju ki se je vršilo v prvi vrsti radi nezedoš tnega nad907595 Gvnac eigani in xer se S cigani ni postopalo tako, kakor
jez bilo zapovedano.

L

hadi

tega

očurejam:

1) Cigani, izakor vsi čržavljani jorajo biti nastanjeni
stalno na enem določenem mestu in biti člani ane občine,
2) Onim, xi čo sedaj niso pripadali nobeni občini,
jim bočo pristojne politične oblasti odkaxzale mesto stalnega
bivanja, pri čemur se bo treba po možnosti ozirati na izra."ene
želje teh ciganov,
|3/ Ciganom, ti hočejo iti iz kraja, kjer'jim je določen«
stalno bivališče,dodo pristojne občinske oblasti izdaje objave za potovanje,v katerih bo označeno:ime
in priimek cotičnih oseb,za vsakega posebej, leta starosti,osebni popis in"

posebni

znaki;kem,v

kateri

Xxčaj,ža

koliko

časa

in radi

česar

gredo.

4) Da

dotične

občinske

področju nepoznane cigaone,si se
omenjenih odbjuv,te takoj odčajo
sti, xatera do postopala z njimi
zaxonsxih prečpisov.

5) Fotikanje

obgonom

se

odblasti,ki

opazijo

v svojem

potepajo brez posla in nimajo
svoji nadzorni policijski odla:
v smislu teh odredb in čvugih

je

pri

nas

do

sedaj

aznovalo

po $ 342. kaz, zak.;
toda rači nevarnosti,
ki vsled potišanja grozč.je
ui zakonu o zaščiti javne varnosti
in reda v državi v čl.
6., predvidena xa to dejanje iazen do 3 mesecev zapora in oddaja Do prisilno delavnico,v kateri se jih sme pridržati ra
di poboljšanja in navganja k čelu.
šoto taio jez prečvidena za te slučaje xazen v čl.ž.

uredde.o
lasteh.

pospeševanju poslov

pri

sodnih in preiukobalnin o2-

-3.PU: ave zakonski odvadbi je od sedaj vedno uporabnapram eigansktm potapuhom,
6) Da oblasti niiakor ne copuste,da'bi se eigant poepali,pe naj-si bo to v oni olišint sami, xfjav so nastanjeni,
nastajehih občinske oblasti nečzirajo v obče nadaljenje
retanje
tahj ciganov,
!
8) Yrlo pogostt so sluéaji,ca imajo ctgant,xt potujejo
pravilnini obdjavamt,ukradene konje;Zivino » napagnint potnii listi in to posebno na séjmth kakor tudl,da občinska obasti premalo točno kontrolirajo Žlvinsk2a potne liste
in porčila ciganov.lla to se j3.treva posebno oztratt,da se odlati.ii izdajajo objave oiganom 94 radi poseta sejmov, ča bi
am prodali konje in !ivino vselej prepričati o tem: alt ima
otična oseba za vsakega konja. all govečo pravilen živtnskt
jati

vini

list

in

ko

znači

šolixo-in,

a

za

ima

to

se

0

tej

xaxšna

pravilen

točno

ivali

živinski

uvertjo,naj
voct

potni

ta

oseba

se

v objavi

radi

še

pročaje

list,občinske oblasti

in

pa,

‘a vselej točno preyledajo in jonirolirajo objave in živinske
sotne liste ciganov, kadar pridejo v njih občino" na sejem alt
»g drugače radi provaje živine in se tako" prepričajo o praviliosti teh listin,
9) Cigane,ki pridejo tz
naka
in.ki ntso nastanjei v naši kraljevini je takoj odgnati čez mejo, Postopatt je
(0 predpisih čl,i.uredbe o pospeševanju poslov pri sočnih in
roizkovalnih oblasteh."
ilaročam Vam, ča najtočneje izvršujete vse,kakor pred.isuje gori citirani min,razpis,Z ža2nov "nim razpisom seznatiče

nzmučona

vse

varnostne

Jouročju,najkasn2je

do

oblasti

20. septembra

in

obdinzke

t. liml

urače

poročajtaz

v

,o

svojem

slaca-

> Ome

lijo

jih

zadosti.

1)
2)

Zolthko
koliko

je brez

je
jv

v Yasem počročju ciganov,
tuxih,kxi imajo stalno bivališče

stalnega

3)

V katerih

4)

faj

ste

bivališča,

odčinah
vse
,

Veliki župan;
Dr. Vodopivze

se

cigani

ukrenilt,ca

s.r.

se

in

ko-

.
nahajajoytrgori

citfranemu. razpisu

U.br.6270/15.

Ljubljana,
dne 17.oktobra

1928,

7 Ureditev olganskega vprašanja, >
o

Sreskemu

poglavarju

Novem

Naročam
z

dne

Vam,da

14.septembra

čtmprej

v

celoti

1928,U.br.6270/2

mestu.

zadostite
v

gori

tuk.razpisu

navedenem

pred-

metu.

Po

odredbi

velikega

župana:

4)

=

A
a-

z

L

dine

"z

Sa

21.0KT. 1928517 996 x sd
masi

.

čip {
4 je

a

U. br. 6270/21.

Ljubljana,

dne

16.novembra 1928.

I.
Ureditev ciganokega
vprašanja.

Sreskemu poglavarju
v
Hovom

mesiu.

Iz Vešega poročila v gorenjem predmotu
niste

je razvidno,da

popolnoma zadostili rozpisu min. za notranje zadevo

J.B.

br. 13000 z dne 22.avgusta 1928 odnosno tuk.okrožnici z dno 14.

septembra 1928,U.br. 6270/2. Pogrešam če točnojših podatkov glode.
toga,kako vršite kontrolo nad
nd kretanjen?in ‘upéevanjon
—

potovanja ciganov.
po

cigonov.

V go-

——

ri omonjenom min. razpisu soo točno

predpisane

posebno

objavo

—

Naročam Vam ponovno,da stalno uporabljate

vso navodila,ki

nad cigani

ste jih dobili z omenjenim min.razpisom

zadevno okrožnico

za

in čimprej

in mojo

vsem nestalnim ciganom,odrodite

stalnega bivališča.

mote

mosto

Ma

0 vsem kar ste ukrenili v smislu toga rozpisa,mi
pošljite
ciganov

točno poročilo.
Pogrešam tudi še točnejšo
v Vašem srezu.

podatke glede

števila vseh

Veliki župan:
k,

blatne
tt) a

=
h

weet Ss

{

ir

a

tm

zi

v

Ee vente ged BES TENE
m

mami
Z

ši,

fosfp

VIS,

| Pe

—

.
Pays

bint

Y | ‘vil

iza
i DONOY.L9285i 18 912
SIJE

-“

tan

keč

LE

4

H

) Sy. ziviuišv
SOM
oeoe

$A
perv

ao

ŠČU,te

bi

9

GRADIVO III.

4.a) Odredbe okrajnega nacelstva v Novem mestu
' Stov.lles/švši
Vaen Zandarmorijokin stanicam in
vsem Xujinstvon v novomeškem srezu !
Vso žaudarn stanivam pošiljun dodatno k razpisu kralj
banako

uprav:

z dno

skih čružin.kunor
poniru

2: oktobra

1031,.ut

[T-21708/2. prepis

ga je sestav! lo Žujanslvo

nrob'..l.
l.za dno ll .aprile

sa.eh

občine

seznama

oigon-

§mihol-Stopise

ob

Z

Ta s9zcau bo služi. ma koctnolo.

Vsem žani stanicam in vseuw Županstvom nexočam.da ovadijo
oi veako

iu.selitev

šlajovjs /vlaGuynxstvo

cjganos

v občini

prestopek

V oroza smo livati

ker

gozduera

ju že s tem združeno

zskona, poljska kvara

lo Brajdiči

ljenju

ki

Izjon otiino smejo bivati
se

izdaje

jn niso nadležni
dnu:o

iavičo

iš

cane ui
kraju

‘

Gupanctvo

previvzletva
yenko
pri

ooze dovoljenju

izrvemši

cigunskih

eli

zaposlujo

po lnasinem
tukajunjem dovodoklur

se

drže

Podjstnih uaro skrbeti ze nostanitov

pri

iu

Zupenoivo

cledoli"Bagr
as"

gileujo

Zupanstvu

lo po izregnom

lo votjotnika.
ki cigane

nozežčini,

išd./

v otoliju ovšine Snihel-

Goriče an motin katorc. jim odkeše županotvo
te občin»
zr avdarau.

kaznivo

Prehivelotvo

družin

Gantrom

Smihel-Stovičo.naj

večkrat

so opozarja.de

oli unsbanitey

stenici

Uivenjo

dola

in ze
ob-

takoj

v katerem koli
clganoy

broz

poseb-

izven občino Šuilsi-Stopičo ni doroljono."
ž

š

.

.

sp

Va

:

Voorn
Zugesokvor in Ženduva svuertican ozir. obi.Šnihel-Stopičo
4
naro$na de
koliko:

ugogao.

tukoj

prijadujo

otpecutio
sodbini

vse eigauste
lirajdičov,

Pri tem morejo sčdelovati

iropo v obšino Šnihel-Stopiče,

Vse drvgo

gozuni

pe poliono

v vsistojno

lovski in poljski čwaji.

Orižin Šmijol-Stopičo naj prisili delaznožne cigane k dolu
na občinski,

in banovinskih

Žundaru.stanicami

potih fer nakužo

na takih mostih.da

taborišča dogovorno

bodo lasko kontrolirani

z

slode dela

in drSrouko

netolstvo

v Novem kestu

sne Zl,decombra 1931.

.

Logox

fF.

GRADIVO IL.

4.b) Predlogi o možnosti stalne naselitve Ciganov

2

ptiče,

Giant goes FE
WOGGWELTG =

4

GLNTED.
oy pres
DOMESTO

No.-733/31: 6

/ TT 1931
——

Prilog.

Županstvu

občino

Šnihol-Stopiče.

Poročajte čiupreje,ali A

oči

zonljišče,kjor bi mogla nastani-

ti cigane,ozir.uli je pričakovati,da so bo tak zemljišče moglo pridobitiv

last ali začasno v žakup:

Koliko

ciganskih,ogeb bi se moglo

Sreski nače

PS

HE
Gal

seg

Sreskomu

načolstvu
(24

v

(rasa

Mma

Novenmostu ;
se
da

obéina

nastaniti

komisar

za

bi
Hi
{4

*
&

cigane
jevo

, kor

drugim.

nee

dopisa

sporoča

s Na

ne poseduje. nikakega

Langer:

dobi

%

ob vrnitvi

Na

. »ač

na

se

Gorjancih,

agrarno

ga jo
tem

pa

prostoru

ee

pričakuje:
cd'5

operacije,

komisija

inčja

vpisula
bi

aš

se

lahko

19

ta mota:
kjer
,bi se moglo

; da, se
ha.

,

upanje

naši

občine šmihel-Stopiče,

dobi zemljišče

kar

je 'obljutil

, da

občini

naselilo

imali':tudi zemljišče za obdelavo ter nekaj
.
<A
gadeva Se ni končno rešena.

buon]
ne

he

se

in
do

no
5)

za

dne 7. 2. 1931.

to

zemljišče

oddeljla.
ciganov,

potrabo

ker

irv..

Ž u pa n:
.

štev.

£94. /3z,
Sreskemu

načelstvu
v

Novemmestu.

vigansku
za

tuk. občinski

vprašanje

urid,

Naslov
redila: vsem

le

Brajdiči

bivanje

in

ki

žagdanerijo

vsi

so

v

napravili

se

grejejo

pride

gujejo

pa

da

en

dan

do

več

načine,

cigani

gori

vsem

na občinskih

nekoliko

še

javno
se

nastanjeni

občinah

o povzročeni

občinski

urad

tako,

hišo,

ker

kak

in 69

ga

dar,,

in

izropali

kako

ukunediia
žseh

dobili

jo

občinah

vaških
delo

tuk.

škodi,

naproša,

končne

in

kakor

ovivaho

sli"

da

zaslužek.

vsaki

od

, ker

S

ne

dobi

boji,

ukine

ciganov
in

3 ten
tem

naj

sicer

hi

prihajajo

radi

nadle-

začasna?

nevrostano
dan

šaj

vas.

ureditve

zemljiščih.

tudi

,

naravnost

tuk.Sreza

občina

se-

Hodijo

posamezni

najadli

vljudno

so

tuk.orabivalstvo,

že

zato

da

soškodbe,

hrano.

občinstvo

skupnih

da

dobi

strašna.

tako,

ss

razbremenila

porvčila

v

je

raznih občinah

da

po

ali

da

tako

citiranega

cigani

posašeznih

ali

gospodinje,

na vse

bodo

1)

da

občine

gozdno

kuhajo

nadlegujejo

bodo

vsaj

velike
in

» tor

odredbe
po

bivati

Brajdiéi,Jurkoviéi

s beračenjom

Naslov

v

najsibode

tor

predvsem

določila

te

vasi

grozi

kedaj

,

srozu

smihol-Storiée

so

deer ie

jih

občino

v

izven

nastanjoni

Uigani

kor

do

:2osladica

občini

itd.

vprašanje

št.1].728,

Šeškei-Skošiče

toj

Hudoroviči

vasi

v

smejo

dovoljenja

bili dosedaj

pereče

21.12. 193
da

občine

dovoljeno.

izgnale

cigani

sekajo

sltanicam,

posobnega

zelo

za odlo oboinav.

z razpisom z dne

brez
ni

postalo

tudi

to v okoliši

ciganov

Vse cigane ,

daj

kakor

žandirmskin

Smihel-Slopiče

so

je

je

seas

bodo
se

tudi
tudi

vadno

nadlegujejo
ciganov

uradovanje«

v urad

prihajajo

vedno

razna

razni

cigani

pokrlila,

popolnoma

nepoznani,zahtavajo

izdajanjo legilinacij,

denar

za

prativo

itd.
Nato

tuk, županstvo

kar

jo

ki

sreza

da

jo

in drugi

ozirom,na

cisanom

1931

zopoth

,

ki

ne

Upamo,
gledo

zglo

za pomoč

porečega

tudi

Zupanstvo

občine

občini,

v

tuk.obšini,

raznih

rojstnih

podatkov

je

srinadajo

v obšino

tuk.

v

razna

dela

nobeni

občine

toda

naslov

ciganskega

kakor

dravske

po

gigx

da

tik, zvena;

občini

si

dobe

vprašanja.

smihel-Stopiče,

vse

ioe to,Ms

OCI (O0KGSOT= Ori
NOVO LiESTO
Dot'o
t

0)

oš
linens Seno
v siv2,

Ž sa milne...

če,ž a 000 HECTO
WE PEREIS
(Vložna številka),

741%,

i z

(Ralarec).

se} L

j

2 dne

, da sa onin

odredi

kraj

domovinstvo.
potrskno

Zaprosili

ukrenil,
pa

bodamo

ministrstvo.

dne

4.2.1932,
Ž u

- MABELSTVO

dz se

banovine

toški2

takoj

tudi

da

gleds njih
ns

in poskrbeli,

banovino,

Cigani

an po

uprave

21.728/2

da

vsi

30

ponovno Wljuydno naproša,

Kr.banske

pripadajo

stalnega bivališča

ki

pripadali

so naslov
Il No,

fororics

biti

ciganov

takih,

okrožnico

28.oktobra

morajo

od

večina
bi

lažnjive

Po poizvedbah

zahtevajo

Zato
z

da

nasprotno.
se

razvidno,

raznašajo

zahteva,

ravno

listih,

pa

pa

n

:

m pie
Sroskemu

nadelstyu
v

se

ob

Vno
na

DEORE

je

1%.

, kamor

zahtoval

nDnogokrat
cigani,

vrnitvi

namurava

nasvlitev

ozozorjeno
/ glaj

, di

z dns 3.7.193)

načalstva

z dne
z dne

notranjih

poslov

cigunov.
na

drigominja

Gorjancih

oddaljsn

od

pogoji

svojsčasno
ter/bo
kakor

dala
tudi

naprošam,
na

tem

sa

ne,bodo
gaxka

2ritožba
dani

ni

za
že
s
na

da

6.812

nikak

, di.radi
turisti
sv,

županstva

življenski
tukaj

bila

lahkoto

in
lo

z dns

to

cobkus

občine

Na

prostoru

je

£ato

zavračam

pritožbo

nato,

da

vedno

s4

nise2lj io

/ in dopis

srstskaca

Ysl.župana

ljuklianska

zahtevalo
II

br.

lo

3))

nasalitev

civanov
dološani
, ksr je/sroslor

m.
da

tu

niso

resnici,

- zenlja

raz2olago

za

nasalitvs

JOrnoj,

odrovarja

17.233.

občine

in

v

ministrsivo

oškolovanji

neseltina

obdelovati.

s+

ža

'kanovine

sl,

ne

naj

je

ker

je

js

Jana

nekaj

občine

črna

rozda

,

tots.
kot

cigzni

nsutaraljeno
v

rssnici

tor

'malu

naslov
nase)jjo

prostoru,

Zupanstvo

ha.

»roskor

županstvo

, karor

odnsritvs

žiklavžu

?judshk:

bilo

nakls>

nič

[ozadevni

1)

drivska

js

tajni

rav

obstoj

je

.

12.8. ,193)

tom

deluje

kor

odvsril

SmihsliSkosiše

cicans

uprave

št.6.27),

razpisom

forej

občino

Wo.22.755
št,

‘

zemljemsrec

»rostor

K?.banske

1928

z

za

cicanov,

1l,7.193)
14,9.

aprarni

naseliti

II

ue

sporoča:

praskrbi

okrožnico

Ljulljani

oblasti

jo

v Gorjancil

52

za

dopzisa

5.1932

m posestvu

zsmljišča
se

Novenmest

omihsli

Žunsan

Ovčina

ot,JOornej

Ho.1638. ,24.maja

Cigani

, srez Kf'ški

mdja

1932

posestvu

v Gorjancih"

katerega

bi

naselila

vse

kupila

interesu

občine

občine
letih

turizma,

kraj,

kjer

bi

se

po

kraj,

kjer

so

naseljeni

zadevanju

ker

jo na

tem

delki

v

se
tu

preteku

v. brame

bi

tja

onihal-Stopišo

sa

v

ujeni

olčani.

precej

pokazal

kabori

slodnji

občine

cigani

pa

jo

123

naaralek

usmerjen

Šmihel-Stopgiče
nikakor

turistično

nasele

ni

v

tuj-

slavnem

naszlili

vabljiv

poskojan/ko

cigani,

nikakor

večini

ne

imenovane

obéane,
zakonite

tukajšnje

vrednje
uradovanje

in

sa

je

prastor,

Novoreasto

urovarj2.

dani

že vrevslika

pratažni
Naklpp

po

tu

niso

kraju

cigane,svoje

so

/rhvv!je

za

na

cigani.

izlelnika

, katera

je

ob

zri-

tu ,poskavljena,

Ako
ropom,

za

Langavjavem

najonercičnsoje

naklopu

primeren
SPD

SmihslaUlopiče,srez

naklspu

zadnjih

na

k.o.vor,

kamu'tajnamu

in

pa

Miklasžu

ki

prometa

manj

sv.

zsn!jamarac

občine,

Skega

ša

meril

svoje

podpisane
v

pri

iz

nacelniku

je

občina

cigans

rroti

‘

w buk.obkéini.
Steskemu

17.

i s |

1932.

, naselitev

Dne

2) rez

je

to

pogoji za

nadmorska

samo

v

prospeh

%ivljanski

;išina,

kjsr

tatvini

obstoj

,tker

poljski

ari-

ne

tudi

olčine

na

izločila

slalno
iz

tem,da

bsmslji na

zveze

jhh

da bi

neslo, bemved,

občinske

bi

in

jih

naprtila

občine.

se dostavlja

in prezrečilev

in

uszovajo.

naselila
doba

,

s prošnjo v dadaljnjo

naklaga

občine
D.

pristojno

ŠmihelaStopiče.
Radkovié

s.r.

GRADIVO III.

4.c) Odgovori občin s seznamom stalno naseljenih Ciganov

Novomeški žanra
eran

ESTA

mi

A

ta Ni S

7

Na
492

a poplovonja PMorenio maz hd —

Ževokji k

a

teka

povočavej doo ano meno bena

Joge,

Mehmet

or

o

pk

AJ

Bs

foal

.

on oa

on

wm

Pi

bite

bo

pra

ee

OTe

Reke

Slana se je vo

nale

Dorset, ben me ph

gah poje ponos

2

pe

dra

— o

soje.

RN

ho

ke

dena

eg

nani,

|

wot dom :

lon

iii

V umasta

o oi

v

ono pia

POTI
obe

zm
| babiPd Fag

J

A lisi

— 1267,7
sli
ist e
KU i

čal 194UG19275T14840
je
s

a

BU.

je

sGG +

ni,

? 2-

ae
, j

a.

;

ieG
LA

|
|

lin ge, 8,

tebi?

Žandarm. stanica Nove mesto

Br. 4/4).

|

papi

gad
"V"zM MESTU.

fuga

ena

Mh

der

tam.»

i 16700 sat di

ha

ee

nede

zena,

pogoj

fe

gong

omih,

Limbs

PRA
nemoteno

mail

pe

=

poro Pena
ma fa te

ee
Ad

oa

4and ab prerehing

atta

v Moe

ovil
em

ala ali ga hale fier

hi

a

aaa
al binge
sep
Oe aby pa og
eg Pre
V
ma

Zahajieji
Baha

a

ae

izgon
pred

a

Co

oče
ithe

ak

pas:

cugseOUT

es

talna, hina
topi,

EJ

kači

it" OTH

an

PTV

An

s

ms,

-Dtev.1877.
- ail

G.

sreskomu

poglavabju
v
Novemmastu

Dodatno

k

tuk.

štov.

1%77

z dno

27.

.

9.1928

se

noroča

če

slodeče:

»/ V tuk.
ter

niše

kor

jo

občini

natančno

ugotovljeno

med

njimi

$6

RA

Mnogo

ciganov

politiéne
razdeli

oblasti
na

občini

vsako

se

izdajajo

popis

potrdilo.o

potepajo

ge

od

vsa

družina

tuk.

primerno

štovilo.

se

je

spada

starosti

naj

bivanja

ugotovila

glavarja

po

ciganov

domovinstva tor
stalnega

za

5) - 6) cipanov
v

tuk.občino,

pristojne

ozir.

se

pristojnost

družino
tor

bi

tor

je

glavarja

jih

v

na

tuk.

objavah

družjne

obebni

pristojnosti.

Županstvo
brez

toh

mesto

objave,

tudi

približno

cipanov.

brez

o katerih

popisana

se

koliko

drugih
je

občino

Gigani,

a./

šnogo

odkazale

3./

in

je nastanjeno

in

vsakih

obéani

objav,

županstva,

prepanjajo
ker

kateri

nenoznane

mnaro idi ganov

jim

ne

more

se

js

že

cérane

zahteva

izdati,

ker

, ki

tudi

niso

obja-

tukaj

pristojni.
5./
_ iste

Potikanje

morodajne

6./
številu
večini

zaposleni

seznam

konja

tar

se

ciganov
se
od

Županstvo

tudi

8./

prisilile

ter

izdane

7./

vodi

oblasti

Kolikor

objave

ciganov

jih

nobenemu

spada
tudi

kakega

v

omejilo

ter

naj

dela.

tuk.občino

ne

preganja,

za

naprej

so

v precejšnjem

ker

imajo

žo

po

županstva.
bode

v vseh

Nobenemu

do

nokoliko

tudi

izdanih
ciganu

več

ne

sh

nadziralo

cigano

ter

objav,
se

izdd

ne

dopusti,

živinskega

da,"bi, imel

potnega

nsa

lista.

ali

bi'

G “yrs
x

a

nase ra

ok

lei Gidea

iii

AS faery

ki

begs BA’

7

v
Grobe
pgs

jenn ŠE

“Vase

Ag

LEE
|

tie
epi
pa

Za

Poet

ZE
A

me
s

z reven
fore

Pian

GE

Pinca

cones Drees

ae občne, ARE

ne ve dane pi

eo zamja,

AGE

VRANE

Pero

ME fone. AE

p poke, wren

REPO

z

nt

oropa oves

AL,

NE

ze

ui bonusi

S prah

VE
oi

Groce

poroda

PO laja gona zo

Aen rne prod tna

oa

), ČOK

ora dt
po

pene

gagigs,

le ea poe lon

čjo onim dr

"u Fro thre gobi pranju čijo, Gotstoe
go

LE

|

peč

ke

—

VLAD LODE me Men

s ass

Ea

RE

Pozpicanco Rop one

Pye

pee

daa rea

Le bož vevh ih. nae oe

PN
pa poe
geo,

ay

neta obema naranija 4 ole a

NAKIT Ee
EEA Lo aveorigana

va rege

én pene woth.

man brows

JA Shopng pomp tat a

—————

ai

ta a

<a

|

kal

Žandarm, stanja Delo

Ligvaji
Br. 77022..

Jushorna

v DOBRNICAH.
afna
one!
;

Z

hi LEVEE

alah

padres

nla Be
43%

pač

| Spends

Rodna | Apated Bale lacie®| Peathayrn

— Toms

gine

5
AYE

agei

vo ollegrretl,

Žig;

ME Apuolepront

Sbljoniča

4

ze.

:

ae

(

ca, (bra, zrelade,
Ira

dia

U5 460 (0teesAyanges
A) POhiro tateny

Pane

požre A

ean dV34 Ib moj pobot
La 1 oleca yore

4

4604s

|e 2 mbna fy prrirer enn

aT prelates

a

zameb. mod SM

dje

poze

Cosa, z'salra Frobnje
2043,
11. oktobra.

— 447,

Sb
Ciganov,

ted, an
br. rojstva
i

11./4,

D878
E

&

kaleri

Ime
in

so pristojni

ia nk.
v občine

Lukajšnjepa

Pristojnal,
_|Poklic
občina |rgebivali-(Poklic

priimek

šča

rsona.,

Ali ama
(kake

Vgkuman-

WSkalar

Mirna

neznano

cigan | neznano

|

fs

k

pi
kadi

0.76.s

Jozef

j

1095

Primetbs
ERE

Hudolf

|

-

Predkazni
aa

;
Mirna

‘
;
“3
neznano
| cigan
| naznano

vla-

Šupo vskva
n
24 ur
Zapora

|Skalar

[2
éastup.2 komandira šlaniče,
žunl, narednik |

|"
s:

bi ančara skupina | Rovo ressto

BeARR
__

obm"
3b.0. okfo
ba

v NOVEL

;

(ope

MESTU. ca

resiti

živo dn.

E
ON
JOEpt 13.
e
TE,
Be

bina

proolačke

ani

oe 16269

Ee

Sis zrace ceenegiss

Ad Pa

jo... caw. AUUURESIO
Pie
a

a

el

peč

_
Vow:
fb. fee hh

H

vndbtnija opiše;
bbe

ume

ae ee

NEPRE

=

ae

+ uray

Ule. (Ma

ok

a

Ko

s

ei

NE

Rovertvry

Zandovin. stanica

Te oe
Reaea
.
.

apt

;

Maghiobi

o ao

Mae,

;

1

Via

‘

= x $

pete

fo Bere

|

ssn

aa

Bierce

/

Vfor
Ja

V

‘

| eth

no

Meanie 3 Te
s

, =

ši

diš

s

bas

KA

oil
i

sty'

lopa.

Fle
m

.

|

i
ee tape
Bre | See eee
Sf
7

Met Fé:Be

pe

a ‘ine
f

Seven
VE5

s

ater.

tet

| Sethcnt
hi
ee

ae

ča kse!

Zi

epeaghe

|4

ce

een

g«

) 4

Za

|,

SL

oe |

bite

at

k

7

Jarl.

joči Pokal

|Le
q

OLE Tht

Ke:

PSE
ahvhs

va.

Mla

MPomesece?v iza

/ konča ČEK
oba?

‘|

is

odene

v Ano

ne
Žuctoroome

.

bb tine hr Zo
Im». Sees

1”

|

pad
Hae
Ke

ee

ge

Fiat ski tee |

ole?

Pusto

povem

Lettecre

4

Ee

MJ?
a
Z,

] Za

dai

sca

free bite

ewan?

o

Grows renal

.

Reža

k

"| zom

eže vre

go

V

ai

wi

memes

=

=e

rod

BUM
,

=
z

sla7 Ri

zao
VER

fae ora

ithe
a9

aL

Z
i

me

matt keč Polnožu Za

—

fF

1)

dio Ra,

Pe
=

mite
7

te

na

SSe;

5

Ga

sena:

sg Zoe

ew

Za

z

==

OTD

ogres

—

as

TE

5

eth
:

ZE ;Daleher

ii oba?

Fone

OTHE

—

ete

sa:

koprenaz V.
Mat Seuss

nin
an.

ša
a

ero
nebes

Am

psa
z

=

reči.ze

Jah
kič ZE ETT
Kadi EGA J
PEO a

fon.

= ae

o

Bssrnzy peti

nori

s
en el

s

olen “one.

4

s

ilar,

em

ae a

See

2

DE
Fier hater resene,

te

a

a

;
-

ed

1 Fs
>

Op

Zala

me
-the

he

Manc

athe

3
7

as:

-

ry

2

veh

Vo | eo
2

ije
Lgl

ulased

=

=

%

poroča
4

Š
nobeden

ther
cceavese

Sia aad,

zt

Haas ea

a.

roti

poo

s?

Banat

(Z

Mi

ele

no

nani

Jf
V

ld

ža Čepi
neč ickormree.

lt iz
daj če
iz. OI

7

ae

Entel Sipe

pe

.

<

,

JEP
ne “Copan Zia
aati, a
Cie

soč

z
Kepe

zonnts Ze.

pat zeja

v

fra

sehr
- -

si

oni

sere

eni

AE
aici

a
zena

Ne

Jas

(8
7.
Aah

ZE čem roka V

aa

pali

le ee

A“.

ali
z)

MT o Zenoči diem

POTE

ZK
B

List ina

viža

>ufz

(77

Janija

Srsptie wats

, LETT

4Beh ee gs

preja
4

s

HS
Nin

Dok

Se
me ls od

7

as
Le

= Lan

|
“tlie. sane

diš

petite 4. aa.

ŽUPANSTVO
m mmm m m m

MESTNE

OBČINE

NOVOMEZSTO

a S

a

Stev.2134/30.

a

ee

Novomesto,dne
Sresko

eee

19.VII-1930.

načelstvo
v

NOVEM-MESTU
mm

Na
panstvo,da
bena

dopis

z dne

ni

v mestno

ciganska

rodbina.

Sočasno
strog
pojavil

'

nalog,da
v Movem

o

V

m

MM

11.VII-1930.3t.6812/30,
sporočo
občino

sporoča
aretira

mS m S

županstvo,da

vsakega

mestu,katerega

(£

gi.

t

y

Novomesto

domovno

je

se

bo

nato

pristojna

izdalo

brezpopelnega

mestni

cigana,ki

oddalo

no-

straži
bi

se

pristojnemu

Gee
£upanov

žu-

namestnik:

Zupanstvo obéine Toplice
Dne S.decembra

1928,

Štev.. 409 ..[28.
Gospodu
sreskemu

, Notranji
S prošnjo

v

prepis

ugoditewvi.Ako

pa

sejnega

4.sreski

bora

ne

ski

odbor

bo

postopodrsvsevkovake

iztira

iz

občine

ne

more

ugoditi,naj

in

Zato

zadevo

podvzel
zaslužek

za

ugodno

zapisnika

poglavar

odstopi

zasigura

se prosi

poglavarju

na

se

tenu

uerodajno

vse

možne

domačinom,
rešitev.

S TRDNE.
4
S

depemia <<,
oblina " )
persone pavea,
Dae ae lh
4

Re četenovouesi?

o;

—

tec

oes

aaeseereer

ef

pošilja

uuslovu

protestu

obč,od-

nesto,ker
korake,da
Gs

se

občinciga-

dopoldan

seje,nutera

v občinski

Navaočih
dupon
inenuje

je

24

otvovi

sa

je

vrši)a

pisdrmi

Na to preide

zg.obč,svetovalcev

zapisbika

pr
"

25,novanura

1923

ob

ia

odvovnli.ov,

navzoču,conštutira

vz.Ivana

Strojin

in

sklepčnost
Ivana

in

Šovar.

na
Pnevni

red:

-A-'.I-I-IX-I-

Točka

dne

otičine Toplice.

sejco,pozdvavi

overovateljan

m

ie.

nea

občinska

8 uri

)I- N-I)-I-I-Z-I-

1,2,58,4,5,6,

>?

7,6.)

Predlog g.obč.odooraika Janeza
Žurga podjil'un od več gg. odborrnicov,da se cigane Li se nahajajo:

pri napravi
čini

močja

mrazoza

ehhrat

slgačih

Ža

tukajšnje

vselej

razlosev:

Ker

v tuzajšonji

ovčine

zazunniki

iztira

1z

in sicer

ZA napravo

ov-

ob-

iz

gyra-

moza jewljeje v dolo le cizyugde
je s
tet prihrajšano prebivalstvo tukuj-

šnja

občine,ker

nina

zaglučka,še

1-

tak je tolike ončanov ovaz posla in
zasluška,kateri hi radi kaj zasluži
li,sedaj se jiv pa zaslužen odjedut

odi strani cisacov,naši )ljutja ln ob
čani morajo Si va Zaslužek iskati x
van tu-n)šnje občina kateye pa hrana izven obcine veliko vet siane sot
gi
delajo dona,ker inajo hrano
aheo dena in Jo Jin n+ potreba pl

ne

da

jit. pet

zuslužek,

tem ostana

Drugič

je

nikjer

miru,VZzare

pajsibo

pa domu

pa

žopet

.

tudi

s

Cevati,ter

večji

ta,cigan
kje"

mora

uliv mozdu,Ljer,
se-

ka in jemlje drva kjer se nu poljubi in dela skodo,ter nadlegujejo olčane

dosti

z beručenjem,če

pa

se ježi

pa

ne

1n grozi.

(OVI

4u-

_

Uveinski

ori,tes

kev je

odbor tu

ga podpira

istina

preulog

iz teja

in pu ker

odo-

razloga

mora

ODČI-

ski Oduor že iz sociulnega ozira,
gledat) na Vo,du inujo domačini 00-

na zaslužek,kor

okoli

100) vo 200

ob-

čanov se mola itak iskati zaslužek
izven občine poleg tega pi še še i2seljujejo v ipozeustvo in se Se Ve-

dno slisi ta in ta se odpravlja
Avgentioijo,Zakaj se na bidalo
činow zuslužka cono ko bi laiiao
ten bi ostili doma in ne silili
ipozewstvo,suj

čini
teri

tena

ni

kyar

v
domapri
V

stno

Ob-

pak tudi drčavi,Cigani pa, kadelajo gramoz pa 1tak niso tu-

sajšnji

domačini,ker

čina splog

bi bil

tukaj

nima

tukajšnja

nobenega

dogovno

cigana

ob-

ki

pristojen.ža-

to nej se prepiS
tega sejnega zapisnika pošlje
na merodajno mesto.
protest proti ciganom.Uigane paj se
iztira iz občine v donovne občine
in naj se Vlmpove V napa) bivanje
ciganom v tukajšnji občini,

Točka:

7.f£,g,h),
rer ni bilo

čila

ob

11.10

nobenega

predloga

več

se je seja

zaklu-

uri.

overov.zapisniku!

župani

zapisnikar:

Adolf Pečjak l.r,

Pr, Armeni l.r.

Ivan strojin l,r.
Ivan

;

Da

je prepis

istenit

PRE

mae

v s, eki Sie\3
nava

PE

rosi

|

viš

1,1424

of

j

se potrjuje.

3,12.1928,

Županstvo občine Toplice,dne
:

originalu

l.r.

Sobar

Zupan:

Rog lagael

oni
.

.

nn

Rt

—-

ši

|

GRADIVO III.

5. Obrazec odgonskega protokola
|
5
Odgonski patel
ek a
ries
Des Shidlinas

ik

1
area

tai oto
oka

Ror.

und

3

ci

3

Še

.

Matica
(S
iž

und petiigger | S|

[Gedung

ho

V

|

ATS.

Z leh »

|. oa
|e

. Za

am poni

z

>

|.

hol =

| Boyett
ew ive,

Ait

Se ge”
Zippo

hov bed.

|IŽ

*

de

vial

gt

ee

aft
ae
zL Len

nja

SRNA Ja

ber ra

ke Gal.
ven bier

SGHidting wre | Seating Fier | roriter vet{dpoben

Z

Ee

we

z

Lrbh eaten lt|

Al
oce.

24 >

gl iso

pros

a

o] Vere so je

stnim lobi oe [PO

[Dome Datura und Sabt

16/2. tez

slog,

x

IN

uvo di ih

+

gade | Biči, izidu bed

en

prvega ma edgon "Ene di tem |

ba Br | Sdaberlraninih [se | vem meeidjet der

Seimeatlend

obfinn

Schadiietions=Wemcinde

Reafarneen low
SA
|

k

udi Dra idei dedno jej

Odgounko-poxtajeia

Udlasteo, Ltoro je
adgonako razsodilo it~
reklo, dar in Mevils

odgosstego named

k
Snkot

IS

;

=

s

Ime In p prilmek

E
ma

}>

i

i &h

T

Ltd.

pl

Polane! 76

|e

me

.

EI MER MN
uje,

4

a

a

ye
xs SA

AG OZ

je

=

Odgnanca

i

nei

é

xi

abhrnihot
Hoopes az

ši
22/6

Sdjub -2'rotokolt.
[uuremnner, ar ke mije stent

Odgomski fruški ea — Zéwsfeiten fiir vie

Mn

Pipers

ze

RE | SEE z]
po te | [ote
koga | odpa
nase estet
EE]ŽE LEEE | Pepa]
sesanja

om

fr

=
za

L&

=

kabin,

m

.

-1Ss

d
22

so

k

bom

ye Plead

PR

Re

Mle ks | cwateepe | pevetao

deters

p

ale

vne

Na

WRatiyetoqe

| srotobe | stinivna
|

Aotnnctst

hater

Juda

Na Saab |

tinge

sind Miti

l|

|j

1

4

|

A

-

kreten | snema
Shader

wie

a

ae

viele\ wee)

-

beep

| rese
Anmertiang

rutin, z, ay,

Mefunres,

ed we

hee A
ee

|

a, |ne

=o
Zrerpofjet

f

|

|
|

;
V

V

|
}

|

|

i

|

i

Ly

|

ij '

|

,

1

‘

Y smaoih k Kia z Coda? Lanki

|

Prepis.
Pridejo
Šmihel
vac,

nenozvani

cigani Bra, dič Janez,

- Stopiče
roj.1897

in pristojen

,sxzxx

Mudorovac,

roj.1206

1901

zadnji

, vsi

v občina

nez.sin

Brusdié

na Ruki,

- Stopiče

občina
, Joxa Hinder

in Ane fhidorovac

15 let in Mihu

nez;.sinovi

ti izjavijo:
Stalno smo prebivuli

Šmihol
Janez

Rudolf Hudorovac
Urije

roj,1866

Brajdiču

š Andrej

Mudorovac

Janezu

}

in Ane

izo
Hudor ovac:

|
od svojegu rojstva v občini Šaihel - Stopi"

če ,srez Novonesto.Véerai t.j. 8. VIII41927 so nas nenadoma preguli'
‘
v
z
:
veki.
xs
:
Se
iz srega novoneskega v srez trnom licki orožniki, čaš da nimamo prav
ca

hivanja

srez
dič

v srezu

Črnomelj
Janez,

novomižkan

, in sicev

ki

je

vedno dovolj

vrilike

srazu na bono mogli
nrosimo

po svoji

pristojen

Ker smo stalno

v

prebivuli
do dala
vzbog

pristojni

občino

Tenčagora,

, rneven

Braj-

Stopiče.

Šuihel

in zuslušku,
zop:t

v

Ani Hudorovac

Šnihsl-

v občini

- Stopite 2 ,kjer

nusnrožno

tu bivujočih
nazaj v sroz

imam

vz v čmom 1 jz

ciganov

dohiti. zeslp

Nowomsčki.

dne 9.VIII.192?,
vsi
»

Sreski

smo

materi

občino

drugih

, da se nus.priveje

rnomelj,

, lar

poglava

r"

nepismeni

za nje Žnidaršič s,r.

v

Štev. 3080.

Čracal

Židi «

Čmomelj, 11.8.1927.

4

)

h
Sreskemu

pogluvaurju
Noromesto.

za nujno

izjuvo,
Sraski

Edine Ce.

s prošnjo

poglavar:

ee

wil

NES s],

LENGIBNISTAA592 %wl

ee eT
TE
a

Ay
sane
ew oe

Kenia
6. Nekateri konkretni pravni akti, ki kažejo na obravnavo
Ciganov in njihov osebni status

Magisteni deželnega stolnega mesta Ljubljane,

|

Kazenske osobne popisnica.
sie RO

Sin dia Anber

Comoe

ooo

i

3 ttn

|
prečno

Iolo aa
in rojstvent kraj:tej zleZ

inovinska občina (okraj, dežela):
ba:

fiat

un:

Pam

MBE,

Kam

m itelucerra

lografovan dne:
Osobut

pn

Život

evhwh,

Obraz ctw tgp

ma

meglen
on

Pristojnost
dekavske

knjige,

dognana

opazke
na

podstavi

dopisa

Langu ele

4 —
VATA

Obevi

O

Posehne

popis

ua
ROK

,

gue

Nos

sas Foro ete 1

dohjo ho bte
Bowl

(Kinn)

inve

Brida

(Wart).

repre

Posebna

znamenja.

—

Govori

zlpv ty ta (o

Obleka

sea whee

oo.

ate

štev.

domovnive,

Kronovina Kranjska.

Knozoškofija

A YY.

Mrtvaski
—+|

Ljubljanska.

list.

@1-> —

I. tukajšnjih rortvaških bukev sc službeno potrjuje, da je leta

tisoč osemsto

dns £2,
tukaj

A

V ZZA BE UI

Mp.

= sš

buepn podje

Bynes

tee

CE.png,
pod hiš. št. —. umrl, in je bil dne ZZZ,

jeep

Ze

| na pokopaliiča

ae

7... po rimsko-katoliskem obredu

Crete. sd Domu...

a

-— pukopan

Umrlega

|
;

ded’
A

, in

:

Imč duhovna,

je prejel
vera. | starost | bolezen m uzrok |; zakramente, ki je mrliča pokopal
siorti
za umirajoče

ime, priimek ih stan

ay, Abra, |"
7 ee

blagoslovljen

0:

V MK

i

sa

ZZ

ie?

‘dikes

po

pope

tega je tu lastnoročni podpis inS

orn

:

pečat.

Zu

mh

Vojvodina

Kranjska,

K nezoškofija Ljubljanska, —

GF, 270.

BE,

=

Rojstni in krstni list.
L

tukajšnje župne rojstne in krstne kojige se službeno potrjuje, da je leta

liSO6 zav iStO ; Vami

TETI

ji

VEDI,

area

igra Z
dne YD ET

Me

bil v Koch. pus
rojen

AL OPA

Lap

|

és

IKrstno

Zakonski | ,

ASI

OG

asa

, in po rimsko-katuliškem

Ime

SOT

ES

im

|

obrelu krščen ae
ime,

priimek, stan,

vera

|
i

ee

Seer

očeta

matere

stan

botrov

Ime
Kravnina

?

|

|

Fala
+e

ve
zn]

:

We Me ES =,

ali noe

kričanea

ae

7

>

ao

2

>
Z)

Ne

praga Z
9 oF

Lade

Be]
ie

bh

'Po potrjujem z lastuoročnim

som

2

, Moree.

va

Kolck in taken

7

;

oli
.

zvest čo

Voz

posam

ble
Pene

‘a

podpisom iu farnira pečatom.

upni urad zan klana
dne

Z

nočna

a

,——

Tikal J. Krajec v Harem mesti.

liti

ps

če

Z

5

»>

m 8989

rž

re oe

|

aj

ta

'pišklia

se naroča, da ima dne...

cigan a
HL

|

go

sti

Ma

ae

BIBLIOGRAFIJA
PREGLED POMEMBNEJSEGA SLOVSTVA
IN VIROV O ROMIH
(Bibliografski pregledi, knjige, pedagoški članki)

A.Bibliografski pregledi
DJORDJEVIČ, Tihomir: Ogled bibliografijeo Ciganima.-Srpski književni glasnik,
Beograd,

1.III.1909, str.367-370

ANDREJIČ, Ljubomir: Prilog bibliografiji o Ciganima.-Glasnik Etnografskog
muzeja u Beogradu, Beograd, 1970, knj.33, str.209-270
JANOŠI, Gabor: Bibliografija radova o vaspitanju i obrazovanju dece i omladine

Roma. - Revija školstva i prosvetna dokumentacija, Beograd 12 (1975), br.1, str.8081
JUGOVIČ, Melanija: Problemi obrazovanja dece Roma - (selektivna bibliografija
iz domače i strane pedagoške literature). - Revija obrazovanja, Beograd, 19 (1982),
br.6, str.134-139

FIRST-DILIČ, Ruža: Izbor iz bibliografije radova o Romima. Sociologija sela,
Zagreb, 23 (1985), br.87/90, str.101-106
MEDJUNARODNI
glavni i odgovorni

naučni skup Jezik i kultura Roma : (Sarajevo 9.-11-6-1986) /
urednik Milan Šipka. Institut za proučavanje nacionalnih

odnosa, Sarajevo, 1989, str. 447-486

B. Knjige
DJURIČ,

Rajko: Seobe Roma. - Beograd, BIGZ, 1987, 293 str.

ŠIFTAR,

Vanek: Cigani

založba,

(Minulost v sedanjosti). - Murska Sobota,

Pomurska

1970, 234 str.

ŠTRUKELJ, Pavla: Romi na Slovenskem. - Ljubljana, Cankarjeva založba, 1980,
324 str.

TOMAŠEVIČ, Nebojša-Bato, DJURIJ, Rajko, ZAMUROVIJ

Dragoljub: Cigani

sveta. - Beograd, Jugoslovenska revija, 1988, 288 str.
UHLIK,

Rade: Srpskohrvatsko-romsko-engleski

rečnik < Romengo

alavari. -

Sarajevo, Svjetlost, 1983, 473'str.
VUKANOVIČ, Tatomir: Romi (Cigani) u Jugoslaviji. - Vranje, Nova Jugoslavija,
1983, 456 str. in pril.
ME DJUNARODNI naučni skup Jezik i kultura Roma : (Sarajevo 9-11.6.1986) /ur.

Milan Sipka. - Sarajevo, Institut za proučavanje nacionalnih odnosa Sarajevo, 1989,

534 str.
ZADRAVEC, Jože: Zdravstvena kultura Romov v Prekmurju. - Murska Sobota,
Pomurska založba,1989
VZGOJA in izobraževanje romskih otrok v predšolskem in osnovnošolskem
obdobju /ur. Irena Levičnik. - Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1990
LIEGEOIS, Jean-Pierre: Gypsies and travellers : socio-cultural data, socio-political

data. - Strassbourg, Council for cultural cooperation, 1987, 218 str.
POGAČNIK Anton: Antropološke in morfološke karakteristike Ciganov
Prekmurju. - Ljubljana, SAZU, 1968.- (Razprave- Dissertationes X1/7)

v

_ ACTON, Thomas: Gypsy politics and social change : The development of ethnic
ideology and pressure politics among British Gypsies from Victorian reformism to
Romany nationalism. - London, Routledge & Kegan Paul, 1974

C. Pedagoški članki
BRUMEC, Ludvik: Vzgojni in izobraževalni uspehi osnovnošolcev Romov v
občini Murska Sobota. - Vzgoja in izobraževanje, Ljubljana, 7 (1976), št.1, str.36-38
DOMINKO, Tea: Črni biseri, (Obiskali smo oddelek Romov pri VVZ Bršljin pri
Novem

mestu). - Prosvetni delavec, Ljubljana, 30 (1979), št.18,/16.X1./, str.8

KERČMAR, Janez: Sinogačknaši
v osnovnem šolanju

romskih učencev v Prekmurju in njihove težave

V: Drugačnost otrok v šoli, (Zbornik), Ljubljana, 1987, str.313-319
KUZMIČ, Franc: Prizadevanja in rezultati pri vzgoji Romov v Prekmurju. - Otrok
in družina, Ljubljana, 30 (1981), št.3, str. 12-13

ŠKOF, Vladka: Romski otroci v naši osnovni šoli
V: Drugačnost otrok v šoli, (Zbornik), Ljubljana,

1987, str.307-313

TANCER, Mladen: Vzgojni primanjkljaj pri šolanju otrok Romov
V: Družbenomoralna vzgoja v osnovni šoli, (Zbornik), Maribor, 1983, str.117-

123
TANCER, Mladen: I romsko dijete je ličnost. - Porodična pedagogija, Beograd,

2(1986), br.1-2, str.85-92
TANCER, Mladen: Strma pot iz zaostalosti (Vzgoja in izobraževanje
Romov). - Prosvetni delavec, Ljubljana, 37(1986), št.13,/15.1X./, str.3

otrok

TANCER, Mladen: Položaj učencev Romov v slovenski osnovni šoli (Dosedanje
reševanje in perspektive). - Sodobna pedagogika, Ljubljana, 37(1986), št.9-10,

str.512-516

TANCER,

Mladen:

Zadoščenje

ob

delu

v težavnih

razmerah

(Vzgoja

in

izobraževanje otrok Romov).- Prosvetni delavec, Ljubljana, 38 (1987), št.13,/14.1X./
str.9

TEPINA, Jasna: Šola odgovornosti in obveznosti (Kako pri pravljajov osnovni šoli
Bršljin romske otroke za življenje). - Prosvetni delavec, Ljubljana, 33 (1982), št.7,/
12.1V./, str.9
TISU, Angela: Prikaz nekaterih aktualnih problemov osnovnošolskih romskih
učencev. - Vzgoja in izobraževanje, Ljubljana, 10(1979), št.6, str.31-32
TISU,

Angela:

Romi

v

osnovni

šoli

v šolskem

letu

1979/80

na

območju

organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo Novo mesto. - Sodobna pedagogika,
Ljubljana, 31(1980), št.9-10, str.408-417
:
ZAGORC, Joža: Učitelji jedo premalo bograča (Slike iz Prekmurja). Prosvetni
delavec, Ljubljana, 23 (1972), št.16,/13.X./, str.S-6

ŠOLANJE Romov. - Prosvetni delavec, Ljubljana, 31(1980), št.16,/20.X./,str.4
FINDAK, Sunčica: Grubo zakinuti (Odgoj i obrazovanje Roma). - Školske novine,
Zagreb, 37(1986), br.37,/18.XI./, str.S

GAŠIČ, Radmila, Vena SUZOVI], Mirjana RADULOVI): Uzroci Skolskog neuspeha

romske dece. - Skolski vestnik, Split, 37(1988), br.1-2, str.40-45
HRVATIČ,

Neven:

Ravnopravnost

Roma

u Pitomaci

(Odgoj

i obrazovanje

narodnosti). - Skolske novine, Zagreb, 33(1982), br.33,/19.X./, str.8-9

IVANOVIČ, Ljubiša: Romi u školama Baranje. - Život i škola, Osijek,32(1983),
br.5, str.487-494

JANOŠI,

Gabor: Problemi vaspitanja i obrazovanja

škostva i prosvetna dokumentacija, Beograd,

pripadnika Roma. Revija

12(1975), br.1, str.69-79

JEVTIČ, Bojana: Razvoj pojmova konzervacije kod dece Roma. - Psihologija,
Beograd,

17(1984), br.4, str.19-34

PROKIČ, Milutin: Uspeh u osnovnom školovanju ciganske dece. - Sociologija,
Beograd,

RADOJEVIČ, Miodrag: Specifičnosti obrazovanja
vaspitanje, Beograd, 33(1984), br.2, str.176-186

romske

dece.

- Nastava

REBERNAK, Nives: Pismenost i obrazovanje romskog stanovništva. Sociologija
sela, Zagreb, 23(1985), br.87/90, str.55-68

ZORIČ, Momčilo: Teškoče oko školovanja dece Roma u Vajskoj. - Škola i društvo,
Novi Sad, 1981, br.2-3, str.105-113
ROMI u

.

1969, br.1, str.65-87

Jugoslaviji. - Gledišta, 25(1984), 5-6

i