Ljubijana 1. januarja 1952
0
/. CEZANNE      (1839—19GC)      —     TIHO-
ŽITJE Z JABOLKI (1890—-1900) Ko so impresionisti prišli do prcpričanja, da je z znanostjo obogatena umetnost do-lcotično osvojila svet dveh dimenzij, je šel Cezanne preko impresionističnih načel, v zavesti, da le-ti ivpodabljajo le vidno strnn prcdmeta, pri tem pa prezrejo ostali del, ki dejansko obstoji.
J
III. J.GRIS (1887—1927) — ŠAHOVNICA
(1917)
Juan Gris, ki je 1913 načel probleme slibar-stva kubisttčne smeri in se potlej predal domala le kubizmu, velja danes s Picasso-jem in Braquesom za klasika te smeri. Raznolik v motivih, -je barvno izredno obo-
gatil svoja dela. MUZEJ   MODERNE   UMETNOSTI   (4   etran)
Lefo L    Šffev. 3    Cena 10 din
LIST   LJUBLJANSKIH   STUDENTOV
V TEJ ŠTEViLKi:
UNIVERZA
VVZHODNINEMČIJi
*
JNDIJSKO PLAHSKO GOSPODARSTVO
GOSPODARSKE VLSFI
ZANIMIVOSTI
195
Nekje na DaJjnem vzho-du grmo topovi. Zelo daleč so, a vendar dovolj blizu, da jili čujemo. Vsa-ko minuio ugasue , toliko in toliko ntlad. h čluvcških življeuj.
i' skupšekia  združeiiih na-, najvišji forum na Svetu, je sprejela l)«kla-racjjo o osn(>vtuh člove-ških praveah,
Madžarski vojaki s« za-sedli otok siedi Mure. Otok jje jugoslovan^ki. Kaj bi de.jali I<ali.janj, ee bj mi zasedli («©ri«o? Iszivanje? Ne! 0b<m>/,en vd»r   v   t«jo   držaro!   Na-
pad! CeiSa še hoeejo od nae?
V Indiji ljudje maJrajo od lakote in verjetno je, da bo Mac Arthur prihod-nje leto kandtdiral- za predsednika ZOA.
šved«ka Akarfemija, je pod«ltia iz «apu- kralja dinam'ta uagrado za nvir. iii^ Josii Visarionovič bo prezidentu IIarryju Truioanu voscU nbil© sreeo v novem Iofu. Imetnik Sta-linove nagrade za mir bo zapovedal novo veliko ©fonzivo Kitajccv sevemo <m! 38. vzporodinka in superirdnjave  prijaztKHt vrnile s tvsoci            i
Na niisol »* mi prišle be*ede         g
rudarja, ki s«m jih čui na vlaku: »Nad mcdveda sreš s puško. Za najbolj div-jft ever }© puška (Jovolj. Za Ijndi .je se
 boinba premalo .. ,\z
V ZDA i.«deliii«JM lctalo, ki hitrost trkisoč k lometrov na uro.
Rimski papež t novoleioem govoru nrhi et orbi gor&ri o Detetn, ki ]© priueslo mir pmi tisoi devetsto dva-inpetdesetimi loti.
Ko to pišom, neka nfiriiSka postaja oddafa slasbo iz Wagnerjeve »Tristan in Isoldec. Živo mi je pre<l očmi sc«na iz Hunioreske, ko Joan Crawford t mcserini stopa »h inor^tki a\t&\i.
Xe  vem  kako,  že v©8 dan  mi  je t  pesem,  ki se konfa i >• ¦.  in ini  iia  oknu  male  bajte  i&. vas-j« .. .€ Ne vem. kje Jii naj ^ul to me-lodijo; tako enana in doniača mi je.
>Le ta prostor xa-.luži in življenje, kdor  vsfak  dan  »nova  si  ju   pribori,«
M jiički skupščine ZŠJ
1.  Zveza »tu<leii(«v  mora svo-jc   d«Io   usintMti    t   formirauje lika   ^tudenta.   kar   naj   postane stalna  perspektiva   urganizacije, cHj, kateremu so podrejeue  vse trcuittne naloge.
2.  Osnovna kaiakterisl-ka Zve-ze študcntov Jugoslavije ie njcn poliUčen   znaraj;   zato je  treba posvetiti  vso   skrli   nadaljnjemu progresiivoeinu razvojn i»i»li(icne-ga dela med »iudeuti.
3.  l<leološk(» dclo nuira  zajcti v sroje območje odgovorc na vsa biotveua   vpra^aujfa   študeutove-ga življenja. Pove*ati ga je tre-ba   s   strokovnim   študijem   po-fs<h1, kjer je to inoKoče, vseka-kor pa ga  ne Sr« loe-iti  od  ti-stih vpražauj družbeiiesa ž.vljc-nja, s katerimi iiimjo študentje neposreden stik.
4.   1'rioeti je trel»a s forniira-ujcni   orgauizacjskih   oblik,    ki zajemnjo   štiid<*iitovu   strokovno izz»vl,j;ui|>. pri o^Hier je poireb-no pa/ ti. da te oblike nc
>o ncziuiinive.
5- Orgauiztrati je treba širo-ko mrežo institucij, ki lx>do za-posljevale štiidontc v nestrokor-nili sniereh; perspektivauslanav-Ijanja in dclovanja taksnih or-ganizacij mora inicti za cilj [%-bor in obravnavo tistiJi vprašanj, za katere se bo interesirala vc-lika  veriia   študentov.
0. V organizacijsketn poglfrdu 9e torej mora Zveza šttidentoT ravnati p<> načelu orgauizacije de!a v skladu % in<eresi študen-tov. ^'endar pa je potrebno v taiotni - fazi hhi boij okropiti samostojno aktivnost vodsteT nlružetij. Se t©^: od staroga načina dela moramo vzeti vse, kar je y njcm pozitivnega.
7.  Vloga vodcnja organiz«eije naj se rim bolje prenese na vo-čino   članstva.   V  ta   namcn  ]« potrebno  nafrtno  prepu8titi  i<t-rajanje   veCine   nalog   organizA-cijskega Miafaja sam»m šhulen-tom.
8.  Še   y   nadalje   je  potrohuo posvetjti vso pozormmt ekonom-slciin     probleniom.     Dosedanje uspche    nioram«   med   šiudenti popMlarizirati.  V  bodo^e   pa  je trcba po načrtu odbora šdident-ske     sainopoinoči     organiziraii podpore   podjetij,  dobiti  še  na-daljfna brezplačna mcsta v nu>n-mh io se ohr&cnti jra pomof k našini jarnini iiskuio?ani. Orga-nizacija  mora  posretiti več po-zornosti    sainostojni    dejavnosfi štfidentoF v okviru Samopoinooi.
9.  Eno osnornih težišr dela V bodočili  mesecih  mora   bHi  lw>j isa  sprosocn   režiin   šturlija,   l>oj pr»ti   8prpmin.jan.ru   visokifi   §0I, univerze in aka<Iemij v  ginina-rijske predavalnce. Vodilni j>rin-fl#P '»<Ma za sprostitev Studijske-?a režinia  mora  bki   napredok rnanftsti   in  strokovne   n>;p(>sob-Ijti
 v
V d^nci zvoniilia Sv. Beaetta i* X.. stolelja stoji Caveadsoliov laborutoiij, e^ien najmodernejših laboratorijev za fizi.kaliva razskovatija. To je scena iz C«iinl>ridgea, meeta, kjer ee preplelata etaro in now. Dvajseto etaletje ee sti-ka z daviumi minulimi dobami. Razeji redkili izjem so arhMcJoti zgradili me-©to v svojatvenih stilih in vendar ob-držali ves a tradieifo. Celofna atmofife-ra niesta je čudovMa harmoiiija vče-rajštijoga iu dauašnle^a. Edeu v dru-gem se zrcalijo Srednji vek, Renesan-sa, kkeieticao XVIII. etolelje, a veak je o!>di'žal svoj veliki eijaj in vsak je z vsakim ustvarll bogato, zaokrože-oo podobo nieaita.
Poilobno eliko opazimo v cambridg-slvih univerziletnili ineliiueijah. Veliko slarlh ceremonij je c^talo. še danes nosijo predavalelji in šituderntje poseb-na aka-demska oblačiki., narejen.a po erediajeveški niodl, le da jili zdaj ol>la-čjo povrh obleke. K;ul<ir Uuiverza ko-ga odlikuje z akadoin^kim naslovo-m, iedaj govore v latimščini. Ko <*re Vice-kancler ob nedeljah k nuwi, v cerkev Great St. Mary's, tedaj siopajo pred iiJHii >niace beaiers? nosilci svojevrst-ne>ga žezte, potem fjredo >l'rocurato-reer, ki kanclerjn odgovarjajo za disci-pliaio ua Univerzi.
Domtievajoi da jo bila Canibridgeka Univerza u^tanovljena eakrat v dva-najstem sfoletju, ko ^e je tu pojavik aeka šola. V XIII. stolelju se je   k
Uuiverza v Cambru.geu l»az.ira na federalni jureditvi in je 6esbavlieiua i« vee Collegea. Catiibridge je neodvisen kot vse ostale britaivske Univerze. Mi-ni&tretvo za vzgojo mu lahko svebuje in daje pripambe k razniiin vpraža-njeni, tie more jpa voditi dela Univerze. 0 posanieanostih veakodne\rnega živ-Ijenja odlooa College, ki se ukvarja s skinovanjskifmi vipri^nji in prehrano študentov, iizdaja diseiplin«ke predpiee itd.
College vodi takoimenov«ai >Colloge Councik,. odl>or, ki ga sestavljajo vod-ja, ;>Masler« i.n člani >Fel!owe'. Ta telesa se &ama dopolnjujejo; za svoje člane izbirajo oeebe z zasluganii.
Naoin, po kateretn so Coll&gecii, on^nioooča sUidentoin, da bi ©odelovali v njihov^m upravljanju. Kljnl) teinu pa fnnikcije Collegea nieo t«ko široke, da l>i sludentom ne dopu-stile rešfA^anja -še dolge vrs>te vprašanj. o katerih odločaj.o &ami. Sem n. pr. spadajo športni festivali in tekiuov^nja, ki jili orgviuizTalo študeatje. Kvali-ieta imiverziitetnih moStev je zelo visoka, a njiili ugled še zmeraj raste. Tekinujejo po veeiu kontinentu in c^lo v Ameriiki. V«*a Brilanifa poshiša preno© vsakoJet-nih veskžkih tekem med Oxfordom in Catnbridg-eom. Zmagovalec je navadno Cainbridge.
Poleg Sportnih  je v  Cambridgeu še okrog l(>0 študentekih  kkibov in  dnt-
ztui^aja. Prva debata ob začeliku aka-deinskega leta je pod naefovoin >Ta doui izraža rjezaatpatije vlade njfgove-ga veličan»tv«i>-, za kar «e glaauje brez oziira na obst-oječi vladni režim, po iradioioaalnii navadi. Včasi>h so d^bale tudi mamj reane. Spk)5no odobra\ranje sta želi dve tetni: >Ta dom obžaluje, da jie šolatK ia >Ta dom se je na\"eli-t^aj   teh  škotovr.
Obetoji tudi pet politionih druSfev, ki več ali nmriij j>red»tavljajo organe obstoječih angleiikih politionih strank na vseučili<5ču.
Zanmbvo je, da na unlvoc7A, ki je neodvisna od drwive. ni avobodnesra s.stema sprejemnaja študeiUov. Coli^-"¦e izdaja določeno itevilo Stiipendij, to-da ta fond je v pri>meri z calUovami, noadokvalon. Probl^m se rešnje s ponvočjo po&ojM, ki j-ih daje ministT-?'lvo aa vzgojo direktmo jjrizadetSm ^Ludenfoni. Ta sist^m se je posehno razširH y našeni stoletju. Nepoeredno pred drugo vojno je posojiLa ^proje-nialo.ca. lv>% ditudentov. baue^ pre-V'ivm posojilo oa. 70% študentov (od-sitotek velja za vse univerze Velike Brilan¦}o). Za CainlMidtfsko imiverzo »i natnmnih |xxiatkov. v^ndar pa se ti ne-   radikiijojo   nvno^o   o<l   z^oraj   n-a-
dil
jo nekje eapisal Gootli«. Nc renim tcna filistr^kega iniiii^tra,  t»tla. t« je do«>ro povodal. Vseni, k» vpij«>j»: >I>«»v»lj smo se   že   borili   'n   dolali,   r,da|   liočom« uživati!< Prijatelj, ki si takega kar  v  naftalin s ieboj.  Kaj  p pravzaprav? Dobro, da tega št» sa-m n» veš, drugafe bi nant jih še v-ef zastni^, i kot si nam jih  že.  Le daj staregii d<*- i lavca v penz jo. Mislis, da \w pri niiru ? : <3e druir«'ffa  np,  si b«  dobil  dve  krpi \ izmozganp zemlje in 1m) na nj^j brklja-ril »d jiitru do večera. 0e ga vpraša«, iflkaj ne niiruje, ko je že fas, bo ka-čudeti: >P»tem bi veadar  umrt . . .<
>Trboveljski rudarji so dane^ isni^-tati dvesto ton preiuoga ve«. Dograje-na je na.5a največja trgovska ladja. It D«b»j,i y Banjaluko vo»i rlak. X* Je-scnieah *o . .. v Storah ... m še tain in  5e tani.«
Pravzaprar pa je daae^ Silv«stro*ft. , Boogie-wooRi*>.   ruiuba   in   kar  j«   §»> drugi-h   ^akih  prisrfnih   športor, vs© v niasovni   izvedbi.  Kdo   lm  koirm  prvi .vn.štiil   srpčno   Noto  leto?
Toda kljtib teinu je ( ;»nkar rH«k jm- i satelj jn Jakopič veiik rdtkar in mosio- | ri t gi^ant.-ikimi žWer,!iimi loki n« ra- j stejo  satni   od  seb«.
 oa Daijneitt v%'«Kla »nn« (•-povi. Zelu.daleč m, x ven<Ur dovolj blisu, da jih fujpm«. Vsako nuniilo ugasne toliko in toliko clov©ij»ih fj?-l;cn}.
Toda — najvišji firnun na nasein planetu, dieneralna skiipS^sna OZN". je sprejela Deklaraeii« ,> rloveškid pra-vicah. Sicor šele tisoe (mto lc* p« Ju^tinijanovem zakoniku in stntlriin-Stdt let po fran<-»»k> rcM»luciji> Uda sprejel jo je.
In vsako niinuto sp rodi' oliko in («iiko Ijudi. novih iirljom, novih misli in .. .
 skupaj sre?n.>   X
CambrMge je poleg Oxforda najata-rej«e angleško v&euriHišče in je v svoji
eie-kJoe.ti b)]o probivali^iv ho^itifi \n girotuašnMi u^enjakov. Neko.tcM-i ieh učenjakov so biH tako »iromaSni. da  v XVI.  stoletju ctobili pos©b»o do-
^jeiijie, da sniejo proeja^iti liTOiiio, ^ar je bilo prosjaoenje v Angliji z zako-nom prepovedano. Pozneje je univeraa, poertala •pri-vitegij hoealaSev. Da-iteo, ko jo podpira vlada s svojimi posofMi. dobtva \-^e bolj \n bolj elari k-.tralcter in plemenito za^lediije cilj v7.goje ^fro-kovnjakov  zo   \sa   torišf-a   dela  v člo-
šk     k
teh sol zbralo znatoo število učeuja-kov in tako ie aaetalo veeučilišče po-dobno Pariški in Oxfordlski Univerzi, ki ga je priznal celo papež. Po lusta-novMvi Univei-ze so 8e začeli pojavljati Colleges za naefianitfiTr vedtio večjega števiJa študentov. Prvi College — ki stoji še danea — Peters Houee je bil osnovan že 1284. V kratkem •oJ.idobju so sledili še drugi in odilej se niih število neprestano veča. Danee je teli usbanov že ve^ ko 20. V XVIli. sto-lot|u se osaujeta tudi dva OoUegea «a že««.
stev, ki d«kjo n<a itajraziir.uejri.h po-ljih. Med ujitni so tudi zelo tako a. pr. Dampera klub, ki nied evoje čkne ljudi, ki eo padli v reko Cam in stremi za te<m. da Bm večjcmu števihi študeivtov omogoč' claitistvo. Resnejša druStva se ukvar-jfljo z glasbo, fotografijo, folkloro, re-ligijo itd.
Največje drnšfvo fe Ua;oii eociety, ki
priu-eja  red»e t^denaike  diskusije, ka-
teri-Ti  se polei? ¦štad-entov   iKleležujejo
jtudi zn<ani javai delavci, Tcme so naj-
Univerzitetni odbor ZSJ
čestita vsemu članstvu Zveze k
NOVEMU LETU 19    5    2
Mnogo    uspehov    v    letu
1 9 5 Z
želi vsem svojim bralcem in sodelavcem
UREDNIŠTVO TRIBUNE
POLOŽAJ NA UNIVERZiBi V VZHOONICONINEMČIJE
Na neki sovjetski univerzi so pre"d !irjXIlm~ d~::azali, da sta tu-di prva dva človeka, Adam in Eva, bila Rusa. Dokaz je sila eno-staven: nista imela ne hrane ne obleke in sta živela v jami, pa sta vendar mislila,. da sta v raju.
To malo zgodbieo lahko čujete povsod v sovjeteki coni Nemčije. Na videz jt nepomembna in ne-umna, vendar pa zelo dobro ka-rakterizira sovjetske znanstvene metode. »Pravilno je5 kar služi režimu,« vse drugo je »dekaden-ca« in »monopolkapitalistično hujskarjenje«. Marsikomu se zdi nerazumljivo, da take neumnosti študentje poslušajo in nekateri celo verjamejo, ne da bi protesti-rali in jih z natančnimi, znan-stveno izdelanimi protidokazi ovrgli. Da, so celo profesorji, ki resno trdijc, da je Stalin največji znanstvenik vseh časov in da so Rusi iznašli prvi avtomobil, prvi parni stroj in prvc letalo.
V prvih letih po zopetni otvo-ritvi univerz v vzhodni coni so se profesorji boriM proti taki »zna-nosti« in niso hoteli razširjati ta-kih in podobnih nesmislov. Ob-dolženi so bili s-objektivizma« in poslani v sovjeteka kcncentracij-ska taborišča. 2e samo dejstvo, da se smatra »objektivizenru za protidržavno hujskarjenje in se kaznuje s prisilnim delom redko pcd 15 let, Jokazuje, da je uni-verza kot taka najnevamejši so-vražnik sovjetskega sistema in zato radikalno in neizprcsno pre-ganjana. Kakšno je to preganja-nie dokazuje že samo seznam z nad dvesto imeni profesorjev in Studentov, ki so bili zaradi svoje-ga boja za resnico in odkritega prppričanja zaprti in mučeni, pregnani in umorjeni. »Nadaljna uroda neznana« navadno piše aa im°nom in kratkim datumom aretacije. In vzrok aretacije je navadno: »mononolkapitaUstično huiskarjenje« ali pa sobjektivi-zem«.
Po štiriletnem sistematičnem df lu so bilr tla tako daleč pri-pravlj;Ra. aa je lahko Centralni kcnvte SP.D (Sozialistische Ein-heitspartei Deutschlands) izdal pmglas, v katerem med drugim beremo:
Medtem, ko v ^apadni Nemčfti služijo znanost in njene institu-cije angloameriškim pripravam ^a vojno, morajo naše univcrze, visoke šole in znanstveni zavodi
postati učinkoviti instrumenti v borbi za mir in enotnost Nemčije.
E AZ
Britanski Comm<HiweaIth
Pre<J krnikiiifi  je bil v čae&pisu >Ti-me«   Educafional   Supplemenk   objav-Za dosego   tega   cilja   je   nujno i_:rn fie,nei<, k> komenitra ^plcšno ei-najprej premagati ideološko za- jlmuvjo v deželah jugovzhodno Azije.
ostalost naših univerz. Zato je potrebno: razviti neizprosen boj proti vsem meščanskim ideologi-jam, meščanskemu objektivizmu, kozmopolitizmu in socialni de-mokraciji na univerzah; vse stro-kovno vlsoko kvalificirane moči, ki so lojalne do naše čne demokratične urediive, pri-dobiti za napredno vzgojo naših mladih generacij,
Kaj »državno tajništvo za visoke šo\e« rizume pod visoko kvalificiranimi močmi, naj pove sledeč phmer: zaradi izseljeva-nja v zapadno Nemčijo in za-radi likvidacij »objektivstičnih elementov* je nastopilo občutno pomanjkanje predavateljev. Na univerzi Halle-Saale so ta pro-blem rešili tako, da so izvolili 14 študentov iz višjih seme-strov za »Ijudske profesorje«. Ti študentje so morali v osmih ted-nih preštudirati material o ne-kem znanem pedagogu, na pr. Herderju ali Pestalozziju. Preda-vanja iz »zgodovine pedagogike« so poteiii v naslednjem semestru izgledala tako, da je vsak teh »Ijudskih proiesorjev« dve uri bral svoj referat, na drobno po-sejan s Stalinovimi citati. Vse ostalo, vajf in študij, pa se vrši
V dveh besedah bi eiiuacijo izrazili — ^kaoe in upanje«. >Times« poudarja, d& zaviei vprašanje v&poetavitve reda v veliki meri od pomofri nrodov, ki bi jo I-e-1 i bili voljnj nuditi od evojega srečnejšega  položaja.
Avtor   člaiika   označuje   položaj   na Malajeki univevzi  (Singapur)  kot >ix-lrane  ^*"^1« jvrstan v donrnionskem meriliK. To je protifašisti- jvsekakor čudna oznaka (z\a domiiiione tu  verjetno ematra Indijo, Ceylon in Pakielan), ki je, kot bomo kaemeje vi-deli.  malo mani kot grozna.  Sicer pa
V Doki, glavnem mesitu vzhodn^ega P^kistana ni potožaj nič bol.i^i kot v Kalkutti. Sanio iz cealralnih (Jolege-ov j? 2000 Sh.ulcnlov brez sianovanja, 60% pe je bolnih Za malarijo, luber-kulozo, dizenteiijo ali pleoritisom. Po-vsod je apaziiti akutno pomanjkanje Uiijig, učbenikov in eploh iiekane be-se<le. Ta položaj izikorl§La,jo informbi-rojevci, ki prav nič ne štedijo z de-m\rjem in tako sprihaja vetina tiska-nih »tvari v Azijo n Rusije ali iz vzhodno evrojskih d'»"žav«. Razne oi^a-nizaoije, kot n. pr. WUS (Worla Uni-versiity Senice) poskušajo iem šlucten-tom po evojih močeh pomagati.
je težko predertavljflti, da l>i na uni-
-.,..,-,                ,    nn,   ,r,    '   i vi-rzi dežele, v kateri v©e im>čneje vi-
studijskih grupa1. FDJ  (Freie:llra d,o!i,ole,na vojina (k(>t je l0 pri_
mor v Malnji) bilo etanje normalno. O razmemb iia Madraski univerzi (Ma-dras je mesfo 6 pri-Mižuo 750.000 pre-bivalei in je po miiijoiieki Kalkutli i« B&mbayu na iudijekem eubkontltticirfu po velikoeti) piravi, da fco jpre-
Poveem rezuniljivo je avtor fndonezi)o kcl sveliko mirnejšo od Miilaje«, a kljivb tennt v boju i i»timi probiemi vieokih cen in pcniamjikanja opreme, kot je tt) ©lu&ij v Indiji iji Pa-kistanu. Ne Gadia Mada univerzi v Dyacarti ve&buje etrojniski ]ia.boratorij lo ^dva primitivna stroja za eksj^ri-»renfte«. Vee je pretn«ipolnjeno: pre<la-valnice, eeminarjj, elanovanjski pro-rfori. V eni e«'bi doma živi po enajet štu<lenloy. Za ueno knjigo, ki eta.no v New Zeelaudu tri Jnmte (420 devimil) din>a.rjev) dajo šftudentj>e v Dyacarti 16 fun.tov (2240 deviznili dinarjev). Pred-srdmik indonezijskega cnMelka WUS je začel 6 pregl€<k>m luberkulozniJi bo!-nikov štiidentov na ieti univerzi, a je po frfetofem eludajti zaradi poimr.jijka-nja proetorov v bolni3n;eah in zaradi ncdoetatka zdmvil moral pregled o,pa-stiti, kfr je že med tem majhnkn šie-vilom štud&ntov biJo vec k<M deeei od-l            pozitivnih sločajev.
Potreba
Avtor ola.mka zakljuouje, da p 3ja uavedena probleaialika v korrple-keii vsah probtlemov le kapljo t morju, ko gre x& poekuee reševanja tega po-lcžaja. Ven-dar pa vrednoet te pomoči ne gre precenjevaij e posebnim ozi-rom na njen psiholcčki elekt. Poleg potreb pomovi azijekiim deželam je po-trebno prav tx\ te dožele tudi veliko razunievan|e.> Na probleme Azdje je nr.jno potrebiro gledati z az-ijskega eia-Iišča.
V tem sni ;.•¦.]u ponii(Ki delajo razlion« :zvenazijeke študeniteke zveze. Tako je na stockholmeki k-onlerenci zapadnih studenlskih evez (decemf>er 1051) bil izdelan Program medsebojne itudenit-&ke pomoci za nezedostno razvite pre-dele. Skandinaveke unije bodo poslale uekaj evojiii eki<p ˇ In<lonea;ijo. Prat lako mielijo poetopati tudi Avelralci, katerih prve ekipe bi šle na ctelo 1952 lela, kot pise jAvfetraliee^, organ nacionalne unije avetralskih študeaitov (NUAUS). Brilaneka nacionalua štu-deufl&ka zveza (BNUS) je v t^m emi-eh: projela že več pozivov iz zahodne in vzJiodroe Afriike Jn ima namen svoje delo uemeriti v ta področja-
Iz veega tega lahkfl poenamemo ©a-mo bledo ©l!'ko težav, posledic kototii-zacije in zaoetaloeiti, 6 katerimi se mo-rajo boriii šiudenifje raznih jugovzhod-nih azijeik h dežel. Naiik, ki i>z [ega eledi, je vedno in poveod ieti: za ne-moten r«zvoj in z& nacionalno naod-vi«m»f vssike drža>vg «o nujno potreb-ni akadomeko iTObraženi Ijudjp, ta. možn{    kdk     fhb     tiiJ
 za lo
k«; im«fo po evojih
 progres.
Deuusche Jugend).
še majhen primer za strokovne kvalitete teh študijskih grup. Za prve semestre matematike na univerzi Halle so bile štiri študij-ske grupe. Asistenti, ki so korigi-rali vaje in naloge, so imeli zelo malo dela, saj je bilo treba le urediti nak-ge po raznih Studij-skih grupah. V eni in isti študij-ski grupi so bile namreč vse na-}oge, pa tudi vse napake enake, kar lepo osvetljuje kvaliteto — prepisovanja.
Izpitne kon.isije so po navadi sestavljene iz zastopnikov FDJ, FDGB, Kmečke zveze in Demo-kratične zveze žena. Pri drugih izpitih, razen pri sprejemnih, je v komisiji še dekan fakul-tete in zastopnik profesorskega sveta. Ce je kandidat te izpite dobro opravil, m- ni tre'.">a bati ničesar več, tudi če je — kot se je v nekem slučaju zgodilo — v svojem življenjepisu napravil 28 pravopisnih napak.
, a v Kalkvilti
 no
temu terorju pa š
šttidentje redno vzdr-znanstvene zveze z ostalim svetom in po teh poteh dobivajo znanstveni material. Mnogi iz-med njih so to plačali z življe-njem, kot bratje Scholl, ki so jih umorili nacisti. Na vsakih pet do os;m študentov namreč sdela« po en pripadnik. vzhodnonemška-sovjeteke Varnostne službe.
To so le nekatera in niti ne najbolj drastična dejstva o živ-Ijenju in položaju na univerzah v vzhodni coni Nemčije, ki »delajo po edino pravilnih in preizkuše-nih sovjetskih vzorih«. Nudijo nam pa vseeno lep primer za uspevanje »znanosti, ki se ras-cveta pod sovjetskim soncem«.
študentje Louvainske univerzs v Bslgiji so si pred kratkim pri-voščili imenitno zabavo. Telefo-nično so poklicali ravnateljico neke samostanske dekliške šole in ji sporocili, da jih pride ob-iskat kraP Baudoin. V napo-vedanem času se je res ustavil pred šolo velik luksuzni avto s skraljem« in spremstvom. Kralj si je v spremstvu ravnateljice ogledal šolo in v jedilnici pozdra-vil zbrane učenke. Ko pa je ho-tel »zastopnik prosvetnega mini-strstva« pripeti šolskemu katehe-tu odlikovanje, so burko, ki je trajala dobrih 20 minut, spregle-dali. Zaprli so vrata šole in po-klicali policijo, ki je Študente iz-ročila univerzitetnemu sodišču.
O nadaljni usodi študentov po-ročilo ne govori, gotovo pa je, da jim je spomin na veselo dogodiv-ščino lajšal kazen, ki so jo pre-stali.
PJ UNiVERZAH SVETA
MADŽARSKA: Mndžarska vlada je pre. povedala od septembra 1951. leta dalje po. dcljevati ali ncsiti doktorske naslave. Po zakonu, ki ga j ehdal prezidij, bodo dobile v bodbce osebe, ki bodo uspesno diplomi-rale na v.sokih iolah, samo naziv ^aiplo-miran zdravnik«, ^diplomiran juris'i€ tid. Sc;mo osebe, kj bi, lot tiavaja zakon, imele neke žpaebne zaslnge za državo€, bodo prejele dokiorski r.aziv ne ghde na nphovo kobrazbo. — sSchvdzerischs Hochs:hul-Zeitung«.
KORVEŠKA: Na unherzl v Oslu studl. ra trenntno 0 siudentov-beguncev h tnhod-ne Errope, k't jih hipendha Zvcza Iti^den-tov Narveike, Tamkajsttja siudentska tvexa je ludi sklen-Lt, da povabi U enega indom tiezjjskega tn jugoslovanskega ituden\a za dolpo dobo na Norveiko, z namenont, da se izboljsajo stiki.                (Universitas)
Na unherzl v Osiu bodo z htom 1952 hpopoJnili zdrarstveno iluzbo za studente. V ta namen namerava)o namestiti 4 zdrdv-tiike, katerih naloga ne bo samo idravljenje obolelih, lemvei tudi profilakta. Dosiej fe bila zdravsli ena služba zapopadena samo z redr.imi letrJmi preglcdi in jluorograjskim slikanjem v boju  proti Ittberknlozi.
(Aesculap)
V Oslu so d(>koncali prvo polovico del na studentskem naselju. Dogradili so pa-slopja za druzabne proslore in 350 mdik stanoran}, ki sesioje iz.sobe, kuh'tn}e in kopalnice. V bodoit nameravajo hg"adii) se 350 takih stanoranj, Sredsiva za grad-njo nasei/a so dei^o prispevda me.Ua in okfožja drzave.
NAS    PODLISTEK
Mladi sekretar je bil bogat, njegov oce je financiral p.djetja, ki so črpala mito, io jejbil hkraa zelo acmbicijozen. Kaj store * takem primeiu ambicijozni sekretarji? Plačal je racun, vzel potrdilo in izjavil, da nc bo nikoli več daja! kredita dekletom, ki bi prišle, da kupujejo na njegcv račun.
Sedaj je nastopila Dora Griin. Seveda, ona bi zelo rada sprejela podpisani ček, ni bila ambicijozna kakor sekretar, a je zato bubila dolarje. G. Osaki ji je prepovedal, da sprcjme teh nekaj sto dolarjev. Vzcla je pero iz rok mlade^a sekreta.rja in rekla:
iNe gospod. Če nistc naročili teh stvati in č.~o je bilo dekie pustolovka, ki se je brez dovoljenja poslužila vašega imena; senr vscga kriva jaz, ker sem bilit preveč lahkoverna.«
V tem tonu je povedala še to :n ono. Bila je zarcs lepa in i^glajena dama. Zbrafa se ie in igraia svoio veliko vlogo. da pri-rff.ni tega mlr'r>--ga.  lepega sefcretarja.
'Zadeva z rr.cuno i je bila orejena, osta-h '•" !e š« lcpa ženska, ki ni prikrivala, d» j r;aia. Ko je odšel iz salona, je vedel. da 6: bo šc istega dne srečal 2 lepo lastnico s. icna,
Mc'.l tcm sc je v salonu pcjavil Thon"»s. P ! jc zelo zadovoljen. Saro jc nredif Do-rro stanovanje ter up.^!, -da se bo že prvi 5y>r<-bod s pomorskim sckretarjem aakiju-čil v tem, z refininmim okitsom urejenem
Prvo snidenie se )t pa končalo povsem ©licijclno, n» c«ti. Če je Dori uspclo. da je v prvcm nal«u zmedla mladega čkmka.
je uvidela, da ga bo !e težko v celoti osvo-)ih. Družba, v kateri je živcl ta mladenič, je bila za Doro'Grccn tuja. Ni mu bilo lahko zapusti : " krog, teprav bi zaradi lcpe žene to tudi storil. Želel si je, da bi se zanimala za vse reči, ki so interesirale njega in njego.e znance.
Cele noči je Daisy študirala svojo vlo-go, se jo učila na pamet, a sedaj, ko je nastopila, je drsela iz napake v napako. Ko sta se razšla na uličnem oglu, je ve-dela, d?. je izgubila bitko. S pismom ga je skuSala pregovoriti za nov se&tanek. Od-gorora ni dobifa. Zopet je telcfonfrala in pisala, vendar zastonj. Salon ^Dora Griin« je bila brezuspešna Investicija. Zdrznila se je ob misli, kako bo vsc to sporočila g. Osakiju.
Naslednje popoldne je prišel Thomas tn priznala r.u je svoj neuspeh.
Odpotoval je v New York in obvestil S. Osakija. Čez nekaj dni se je zopet vrnil. Z nekaterimi O"kijevimi agenti je budno opazoval sekrmtja. Nekdo od njih ga je cclo obiskal v pisarnr. Predstavil se je za sina lastnika Tidnikov v južnih državah. Prišel jc na intlmen razgovor. Ko je vsto-pih fe pn sekretarju sedela strojepiska, ki je takoj odšla. Bila je ze!o mlada in gibka. podobna fantu. Age..t ni ostal dolgo. Ob-razložil }c cčctove zelje, da se čim preje reši vprašanje japonskih delavcev in izro-čil <fek za 500 dolaijev, kot ojegov delež. To }e bflo vse, o čemer sta govorila.
Človck, k! je obiskaf sekretarja, je po-zna? svoje delo. Prcmišljeval je o stroje-pisk», priietno dekle, Jahko bi Jo pridobili,  treba bi  bilo najti primerctv naČin,
poiskati slabo stran, poizvedeti o še neiz-polnjenih željah itd.
Sledilr so fipkarici po vseh njenih opravkib. Tbomas je kmalu zvedel vse, kdo je. kaj dcla, kaj jo privlati, skratka za vsc njene velike in male doia-vljaje. Nič posebnega, bifo i,e dekte, kakor so vse v njej enakem poklicu: Ijubila je nakit in Icpe obfeke, nikdar pa ni premi^ljcvala o lMji  plafi življenja.
Kmalu je betty, kakor se \e imcnovaia, doživela neka; rzrednega. Nekega dne se je zopct poiavi! v njeni pisarni eiovek, ka-terega oče fma rudnike t južnih drž«ivab. Spoznala ga je'u njim spreg-vorik oeka) besed. Ves razgovor se je razširil in-zaklfu-čil z domcnkt m za sestanck. Or> da jc kupil avto. za k^tercga so mu reklt, da lahko doscže veliko brtrost, zato .- želi prei/-ku-siti. Pristala je, da bo sodelovala na po-izkusnl voznji. Čez nekaj dni sta govorila o novem pla?to. PeljaJ jo je v s.ilon »Dora Giiin«, k|er jc pn jzbiri pomagzla sama lastnica salona. Plašč }e b:.\ ze!o drag. ven-dar ga je p!..;al bfez obotavljanja. Dora Griin je imcla krasno obJeko, biJa je, kakor da so \o v Parfzu n;iredili za Betty. Le nekoliko so ' mcrafi predelati. Jutri bo že gotova. NasIeJnjeen dne jo jc sprejcfa sama lastnica salona. Bila ie zelo prijazna povedalr ji je. d» je zclo podnbna njeni mlajši sestfi. Sedaj jp šfo že fear dobro. Postali sta dobti priiateljict, a največ zato ker je dobivtia od lasmice salona precej lep:'b stvari. V ne?;ai tednib se \e to pri-iateljstvo močno utrdifo
Betty je i-iela prijatelja. kakor vse rtjene kofegice. Lepota jt bi)a vse, s čemet se je labko ponašal. Bil je Ienoba in neprtdt-prav in ;e živef na račun svoje mattre. sfro-mašne upoko|enke. Bet(y $e ie vetkrat pri-tofevala, da nima dcnarja niti zase. knj Še!e za njo. CcJo s.; » mu je morala tfajati dtnar.   Daisy  "e bi)»  dobrega  srci,   pa jt
je posojala manjše vsotice denarja, da )i pomaga. Betty je bila prepričana, da nc bo njena prijateljica nikdar zahtevala pcvra-čiia dolga. Spoznala j: to taktično obliko prijateljske pomoči# Nekega večera, ko sta klepetali v stanovanju, katerega je Tbomas zastonj tako lcpo pfipravil, je Daisy pre-vidno navetila pogovor na različne možnosti j zaslužka. ŽivJjenje \e fako težko, Ijudje so brezobztrni in neusmiljeni. nibče noee po-magati svojemu bližnjemu, pobrigati se moraš sam. da si tistvariš ekstjtenco in si pnhraniš nckaj za stare dni. Po tem> nvodu ji jc Daisy zaupala eno možnost. Ve za delo. ki bi ji v tetrt leia prineslo toliko denarja, da bi labko zapustila svoj poklic in začela s krikš»>o trgovino. Beity, ki se je dolgočasila, jc postala naenkrat pioznrna. Ko je Daisy za trenutek umolknila, jo je prosila, naj tiadaljuje. Daisy je zbrala vso svojo p^mef in 2ate!a s tem, da )t ona strojcpiska pri sekreiarju, pomorskega ura-da. Ta sckretar pise večkrar pisma in akte, katere mora ona prepiscvati. Namesto ene, naj bi tipkala Jve kopiji.
Čeprav BetLy ni razumete, ia ka; grc. je vendar orlvrnila, 6» je to neraogoče, ne da bi   jo  odkriii.
>No dobro. < je rekla Daisy, >morJa sc to lahko stori kako drugače. Poznam člo-veka, ki bi platal vcliko vsoto za kopije sekretarjevib aktov in piscm.«
»Koiiko  bom  dobifa   mesecno?«
Daisy je pGvedala tafeo vtliko vsoto, Ja bi priteg-la tri stojcplske.
jAflright, vem. kako boro storila. V pt-sarno boro prinesfa ccl katfon feopirnega p;ip:rja, a rsak dopis bom pisata z nmiti kopimim vložkom Dali ga bomo pre«) ogledafo in prečhah'.«
Daisy je obfela svojo drago Be«y, l>Ba je
vesefa, da  je vsaj pri njej irepela s svojo
dobro   ta&nfeo,   Od   takrat    \t  bife    *k
' večer pri «voji dobri prijateljici Doii Grutt.
Spoznala je Thomass, ki ji je za prre ko-pije plačal -lepc  \>qw.
»Vzcmite, to je za nov kanon kopirnega papfrja,« se je nasmchnil Thomas.
Thomas ;e te kopije studiral, jih foto-grafiral, razjasnjeval teksr, jih povečal in kombintral. PJen je bil skorajda fantastičen^ Sprva ni bilo vsega, kar je v resniri iskal. Nicesar ot bilo v zvezi z japonskimi de-lavci v Južni Ameriki, a namesto tega je odkril «e zanimivejse stvaii. Akti so vsebo-vali največje vojaške tajne o vojni morna-rici. Tu je biJo govora o nacinu. kato bo operirala vojna mornarka v sločaju vojne z Japonsko, kako bodo branili obaio, m koncno eeloten načrt sodelovanja vsch vrst orožja.
Tako je slučajno uspelo nekaj, kar fti pritakoval niti sam g. Osaki, ko je v Washingtona organiziral modni salon. Pro-da/anje pariških oblek. pa teprav pod ceno, se ie jbneslo, Sekrctar je imel sto-ča|no tutii funkcijo, da f€ pošifjal vsa po-ro&la o deiu mornariškega gJ*vnega Štaba visokim ofieirjem in uradnikom svojega urada. lkfty ni nfti slutifa, kako so važni dotgočasni akti. katere je pretipkavala v sekretarjevi sobi, on pa }< btl to!ik» pa-meterr, da ji tega ni nikdar pcnrcdal.
Nekoč s« e odločil, da bo ttredif ko-rcspondenco »vojega komiteja, ki je r.Ševal v^prasanje japonskih delavceir. Ta pism» )e Thoma* pazljivo pregledal in 'medd j podkupitvi tridesetih Ijudi. Toda koga so podkupili in zakaj?
Kekega večera ]e 2a«Jržal Betty k Dorj-nem stanovanju.
»Se spominiaŠ Ijudf, kateiim \t komite nnkazal  denar?«
Betry se fe zamiilfk*. Vse \e pp mebamčno, oitcsar ni ro;sli)a, ko f« brala.
»Spomoim \ Aa j* bila TeHka «ofa. Razdeliii smo cel milijon dolarjev. Počakaj da se spORftftiffv, komu stao ts« poslaJi. —
m Hribargeva
LL
V senji knjig, Ki jih od osvobo-ditve sem izdaja KOMUS (Komi-sija za učbenike in skripta pri Medicinski visoki šoli v Ljublja-ni), je največ pozornosti in odo-bravanja povzročila knjiga prof. dr. Franceta Hribarja, »Uvod v splošno in morfološko patologi-jo«. (Patologija oz. osnovni nauk patologije; sprememba material-nega substrata unerčdi njegovo funkcijo — dr. Hribar. Material-ni substrat je nek jrgan oz. tkivo na pr. miš:ea, žleza. živčno tki-vo.) Na knjižni trg je prišla v septembrn in je marsikateremu študentu razjasnila mračno č?lo, kerje znovo frnjigo bil rešen skr-bi, po kateri knjigi naj seže pri svojem študiju za ta najobsež-nejši pa morda tudi najtežji izpit.
Ni moj namen, podati o kn.jigi kakršnokoli oceno, ker za to od-govorno delo pričakujemo obšir-nejšo obravnavo iz zato pokl.ica-nih krogov.
Tovrstne knjige na našem knjižnem trgu ne zasledimo mor-da že tam od dr. Piečnikove  in     dr.   šerkove
»Anatomije« ter »Fiziologije živ-čevja«. Avtor se je lotii težke na-loge: obširno tvarino obdelati v nerazvlečenem učbeniku, vskla-diti tiskarske težave z zahtevami tovrstne knjige in končno prila-goditi naš jezikovni zaklad stro-kovnim potrebam.
V 622 strani obsegajoči knjigi je porazd.eJil snov \ dva dela. (I. Splošna patologija, II. Splošna morfološka patologija). Poleg med tekstom razvrščenih foto-grafij, skic in risb je knjigi doda-nih 48 barvnih prilog. IdentiČ-nost barv z naravnimi barvami preparatov je v večini popolna. Večje število barvnih prilog bi vrednost knjige še dvignilo. Tri-glavska tiskarna, ki je knjigo na-tisnila. zasluži vso pohvalo, saj je tisk jasen in papir zelo dober, kar daje knjigi tudi materialno vred-nost.
Prof. Hribar je s svojo knjigo imel namen, kot sam pravi v »Napotku«, s»posredovati študen-tom medicine s pomanjkljivim znanjem tujih jezikov temeljna spoznanja  splošne patologije  in
KRIŽANKA
patološke anatomije«. S tem pa ni ustregel le njim, temVeč tudi tistim, ki lahko segajo po tuji li-teraturi. Pomanjkanje tujejezič-nih knjig se občuti že ves čas ob-stoja naše fakultete. Srečniki, ki imajo od študentov splošno pri-znanega Ribberta, so dokaj red-ki. Tako si je moral vsakdo po-magati, kakor si je znal. V hrva-ščino prevedeni Abrikosov (ruski avtor) in originalni Saltykov (predavatelj na zagrebški medi-cinski fakultetj) sta marsikoga reševala v tej knjižni stiski. Se-daj je to vrzel izpolnilo prof. Hri-barjevo delo. Naj služi za zgled ostalim, ki doslej še niso skušali ola.jšati študija v svoji stroki.
življenjska vedrina, vsa preže-ta z zdravim humorjem, ki je last prof. Hribarja, privlaCuje študente, da v zgodnji jutranji uri (njegova predavanja se nam-reč začno ob sedmih zjutraj)^na-polnijo predavalnico do zadnjega kotička. Kot dober pedagog si je osvojil vsa srca in z vso težo nas je doletela vest, da je zbolel. Ob tej priliki mu vsi želimo, da bi čimpreje ozdravil.            T. A.
Obveščamo odbore Zveze študentov vseh faktiHet, na] pošljejo zastopnike m sestanek mednarodnega oddelka, ki bo dne 4. jamisiia cb 11. uri v prcsiorih Oddelka za mcdtiarodtie zveze na Univerzi, I. nadstrop^- Dnevni red: pošUjanje na-ših štucfentov v inozemstvo na specializacijo, ekskurzile, zame-njava s študenti tujih držav itd.
Sedež ekonomsko-socialiiega oddelka (odbor Samopomoči ZŠJ Uuiverze in Visokih šo!) ie v poslG?>ju Rektorata Tehniške Visoke šole, Knaffjeva 13/JH. Vradm ure vsak torek in petefc od 12. do 14.                                             ^
Univerzitetni odbor ZŠJ obvešča predsednike fakultetn!! združeti) Zveze študentov na Univerzi, Visokih šolah in Aka-demijah, da bo v četrtek, dnte 3. jamiaria 1952 v prostorih od-bora na Univerzi (soba 71) važen sestanek.
Študentska kinopredstava angleškega fllma »Lesenf koni' bo v petek, čne 4. januaria 1952 v kinu Moskva ob dveh po-poldne. Cena enotna — deset din. Vstopnice na Univerzitetnem odboru ZŠJ.
1. refca v ZDA, 8. Murnova balada, 13- Slavna amemka filnuska 15." gora v Aziji, 16. množiifna vmrnoetna ©rgani«ieija, 17. 20. grški bajefclovnd funak, 22. gomje v Afriki. 23. ri'bisl<a potreb«6ina, 25. pregovor. 27. Goethejeva drama. 30. kratiea z« rfcpubliko FLRJ, 32. lovarne barvil v LRS, S3. mnoiižna orga<nifcaeija. 34. urejujp, izbira, 37. prva fcrka hnena m priimka velikega jugoelovanakega fiiifoa. 39. zadnjj poaiv (dvojina), 41. samodržee, 42. mcelo pečaif«, 43. ženeko ime (dvojiiroa), 44. olepšaii se, 46. reka v Aziiji, 49. osebni s&aimek, 50. rimski impera'!©r, 51. gizdalin,  doniišljavee   (množlna), 53. dohodek iz obresii,  54.   pogodtb«.
1. radtLfnsfti škodljivee, 2. Imrahri zflimek (shrv), 3. židovflko iiue, 4. reka v Sibiiriji, 5. evroipek« reka, 6. drevored, 7. ilalijaaski pesnik.i 9. kralj živali (erhv.), 10- zapor, II. ceeba h Cankarjeve drame. 12. angleaki o»?b»i ««imek, 14. literarno glaeilo maribor»kib srednjih sol, 18. rasllina. 19. ivJ>ira, '21. Suetvo, 24. mesio na PriimorekGm, 26. gora blizu LjuMjane, 28. <mha \v. krščaft&ke mitotogiije, 29. Johnecniova komcdija, 31. ptfffuniem (e.rhv.). 33. star dervar, 34. žveplo (eihrv.), 35. zemljep-i©!)! pojem, 36. angleMi piedlog, 38- franeoeki dromatiik (g^netj^), 40. vozniJf, 45. )»or}e v evavpekem jevMu, 40.  ^ruja>  47. dva enaka in Se en eo.^laenik, 52. ali  v  evrope>ke:n jczikn.
GveriSci na Malaji
Preko polovice svetovne proiz-vodnje naravriega kavčuka in 40% svetovne proizvodnje kositra z britanske Maiaje je občutno blažilo pomanjkanje dolarjev v Britanskem imperiju. še težje kot brez dolarjev pa bi Angleži živeli brez Singapurja, ki 1-iži na skrajnem južnem koncu polotoka in varuje življensko važne poti z Zapada na Daljni Vzhod. Indija je že ubrala svojo lastno pot in usoda Hong-konga je več ali manj odvisna od dobre volje Mao-tse-tunga. Naj sedaj izgubi-jo še oblast nad Singapurjem? Dobro se še v spominu dogodki iz druge svetovne vojne, ko so Ja-ponci skoraj nezavzetni trdnjavi kaj kmalu prišli s kopnega do ži-vega.
Cetrto leto že trajajo boji za Malajski polotok, Ko je bila spo-mladi 1948 KomunLstična stran-ka Malaje postavljena izven za-kona in so se v sindikatih pričele obsežne čistke, so prvi Malajci iz-ginili v džungli. Pa ne le Malajci. Saj ti so danes na tem polotoku v manjšini. 44% vsega prebival-stva tvorijo Kitajci, 43.1% je Ma-lajcLv in 10.3% Indijcev. Delavni in  podjetni Kitajci so polagoma ' prevzeli v svoje roke skoro vso tr- ! govino in pravzaprav naredili iz i Malaje to, kar danes je. Po da- | našn.iih   cenitvah  je  med   6000 j gverilci najvefi Kitajcev; kitajsko ; prebivalstvo   jili   tudi   zalaga   s hrano, opremo in municijo.
Informacije   o   položaju  so  v j tem neenakem boju več vredne •
kot tone vojaškega materiala. Skozi gosto džunglo izvidnlce le s težavo prodirajo in v neposred-ni bližini lahko preži sovražnik, ki samo premišlja, ali naj se spravi na John Brovraa s puško, nožem ali kar z golimi rokami. Britanske patrulje spremljalo običajfio stezosledci z Bornea, bivši lovci na glave, ki instinktiv-no preskrbijo informacije, ki bi jih vojaška obvežčevalna služba nikoli ne dobila. Odlomljena veja, komaj vidna sled noge, rahel šum ali bežen vonj izdajo tenf ljudem polpžaj sovražnika.
Preko 100.000 mož angleške vojske in domačinske varnostne službe poskuša uničiti peščico gverilcev. Posebnih uspehov do-slej še niso imeli. 2 zaskrbljeno-stjo gledajo zato Angleži na to svojo postojanko in ugibajo, kdaj se bo treba tudi tukaj, kakor že marsikje na svetu, umakniti s položajev.
Senzacionalen pobeg kaznjenceV
Kubanska vlada :e koncem no-vembra preživljala težke dni. članom vlade se je sicer posreči-lo obdržati svoje stolčke, le mini-stra za notranje zadeve so kaz-njenci spravili ob položaj. Pred kaznilnico v Havani je pripeljala dolga kolona avtomobilov in kaz-njenci so, preoblečeni v policaje in oficirje, vdrli v ječe in osvobo-dili pet svojih tovarišev, med nji-mi najbolj znanega zločinca Ku-be, Solerja. Svoj umik so krili z ročnimi bcmbami in z ognjem iz avtomatskega orožja. Dogodek je bil edinstven v zgodovini Kube in notranji minister ni videl dru-gega izhoda, kakor da zapre ko-mandanta straže in dvanajst pa-, znikov in poda predsedniku vlade ostavko.
Sab y zamejs^vu
V Oxfordu je bil odigian manjŠi tur. nir, katerega se je udeležil tudi D. Yanof-sky. Zmagal je W. Fairhurst 4, D# Yanof-sky 3,5, Wade 3 itd. Yai>ofslcy sicer ni iz-gubil nobene partije, toda igral je pre-mlačno, da bi mogel osvojiti prvo mesto.
Na šampionatu Londona delita prvo mesto E. G. Sergeant in Boxall 4,5. So-delovalo pa ni več poznanih Šahistov,
Na belgijskem šampionatu je prepričJji-vo zmagal O'KeJly 2 8,5 točkami od 9 iiiožnih. Sledijo Dunkelblum 7, Thibau. 5,5, van Scboor 5 itd.
Na manjšem turnirju v Paigntonu je presenetljivo zmagal AngJež Golombek s 6,5 izmed 7 možnih točk pred dr. Euwe-jem, ki je zasedel II. mesto 5 pol točke manj.
Finsko šahovsko prvenstvo se je 2aklju-čilo z zmago Ojancna 9,5. Sledita mu Ka-Jia in Fred 9 itd. Na Šampionatu ni scde-loval Book#
Book je odigral v Stockholmu dvoboj z Bjorn Haggquistom ter ga premagal z 4,5 : 1,5.
Edith Kellerjeva, ki je na turnirju v Dortmundu premagala Rossolima in Puw. je na žcnskem prvenstvu Nemčije v Bad Klosterlausnitzu r.-.dmočno zascdJa prvo mcsto z 15,5 točkami pred prejšnjo prvaki-njo F. Rinder. Kellerjeva bo sodelovala na ženskem turnirju v Angliji.
Univerzitetno individualno prvenstvo v Veliki Britaniji se je odigralo po švicar-skem sistemu. Med 26 udelcženci iz 12 šcl }e zmagal D. V. Mardle (Cani>ridge) z. 9, pred Mc Kelviejem 8,5 in Oakleyem 7,5.
AmenŠki reprezentant Anhur Dake je ˇ Washingtonu igral simuhanko proti 36 na-ipiotnikom. Remiziral je 4, izgubil pa ;e s  prvakom države Washington.
Mladinski prvak Združenih drzav je po-stal Sau! Wachs. Turnir, ki se ga je udc-ležiio 44 mladincev \z vsch držav TJSA, sc je vrfil v Philadelphiji. Igrali so po švicar-skcTn sistemu.
S. Reshevsky ;n I. A. Horovic sta ekshi-bicijsko partijo s L. Prinsom in L. Evan-som izqiibflii.
TRIBINA.  list   Ijnbljanskih etndentov Z         .šfutlentov   Jngo«Iavije:   l'rojnje
i^ki odlntr, zauj: Mlloš M Ueh«. Na-jJov iiredniš<va in Hprave: Ljublj;i-na. K»ngresni trg 11/1. Tckoo r.uun pri KB m 1-90332-24. Ccna izvoda 10 dinarjev, letna narotnina 120 diaarjeT« Rokopisov n© vrafamo. — Roia^ijski init  Ti^karn*  fom^a   T«ni»ifa,   Ljulv
Nadaljeveiije i« €. elrani.
in ga prodal prekieAim divjakoni v no-tranjoftti  dežele,  fes  da  ga   je  na.šeJ,
Vendar je imel 1a praded dobre in plemenite oagone in ee 8 ponoeom &p&m:njamo tega, «la je bil pj'vi belec, ki &e je zanimal aa eiiviliajocijjio na&ih Indijancev. Zgradil je udobno kaznil-nico in pofctavil vešala, Vse do svoje smrti ie trd.il, da je bi.I njegov vpliv W Tndijance doeli bolj pomeiTiben za njih vzgojo in naipredek, kakor ves tru<i drugih reforniatorjev, ki eo kdaj-koli med njimi dekvali. Od iu dalje ie kronika malo manj pmrSna in zgo-vorae ter se kon&itje 6 kraikim eiporo-fciiom, da j« šel elari polnik pogleda-t in preizkusit, kako se abnescjo njeg<v va vcsala na prvem belcu, ki eo ga kdajkoli v AmerfJti obeftili. Medfem ko fte je ne nyh mudii, je dobri poskod-be, aaradi kfiferih je jzdihnf).
Reformaierjev pravn.j.k je eve-Jel oko-lj 1600, lega in lega leia, in ga našJ letnp s noziiajo pod imPifom JafaH ad-miral«, čeprav ee v agodovni drugače menuje. Dolgo ča&a ie poveJjcval mor-n&Tiel hlrih Jadij, ki eo b'le dobro oboroz-fine m polne posadke ter dom-gel v V>vljenju tugovskib !adij »e^pe uopehe, Ijfldje. ki jih je pregarijal m m kafere je »rgel svo}e lovsko oko, eo vedno phile cez ocean. Toda če ka-lera izmed leb ladij ni po&pešTa, ga !e to tako razkaeilo, de jo ie vzel & b za §pflmin in ,jo pridržal prr?«^  da bodo lastniki piisl' ponio." r pa n'so nfkder etorfh".. Mornar- ,'  faksne ladje je ekušal izlrebjf.i le-
nobo ia jih~je ,pn-o)or,i?, di\ ko gibali in kopali. Ta tnko i jskcJj v morje« je b;l veem njegovhn gojencem zelo všot. Niihče visaj ni ugo-varjal, brž ko je to kd«j okueil. Ce so LQ laettniki Ia<Jij dalj ftiea obofavl.jali in nieo prišli po »voje ladje, je pa>č ad-mira? ladje zaž^aJ, da ne bi propadfa zavarovalnii!«. Napcsled eo toj stari monduri v Ti«oki etaroetj in baeHi odrobili glavo.
Charl«e Henry Twaira je živel v dru-gi poiovici XVI. stotetja in je 'marljiv in odMčen mieionar. Spreohrni] je žeelnajst tteoc )užn'h oiočanov in jih u&J, da ogrlica iz paejib w>b in nao«-niki koA obleka ne zadoetujejo 2® oH-ekovanje elužbe božje. Njegova &-v<i-mašna čreda ga je zelo ljubite, prav srono ljubila. Vo njegovom pogrebu &o vsi velaJi (in odšli fa nioli-Jniee) e eol-zami v ©eeb in fio nied eeboj govorili, da je bil zelo dobor jn neLen inieijo-nar in da toi jim bilo neanineko po go-du, če 5i bilo od njega še kaj oslalo.
Pa - (Jo-To -Wah -Wab - Pukketekiwie (sil-nj   bojevniik  6  svinjekhn Twain je kraeil sredino             j
t)qja ifl je bil gencralu Bradocki? vdan i veo" dušo v boju proti Irinogu Wasbi«gtonu. Ta ded je bil tieti nvo-žak, fti je iskze nekega debl.i sodem-najekrat nsfreJil na ha§*ga Wa«hing-lona. Do eem je ta lepo, romamf čna pripovodka v nažih moralnih g ikrli knjigah  pravilna; loda lio
ljii|e jn pravf, da >e p divjak p<o sedemnajiStem efrolu eveeano fekel, da je «am Veliki d«h izbrail te-ga flOTeka za veliko poelani&fvo in dfe
ee ni drznil se cnkral namerili i?anj s\ojo breal)»ožjo poško — lukaj pripo-vc-dka ne uiposlcva zgodov:»eke resnič-ik"«"U.  V reenici j«  nvož rekel:
jSoj se aploh (koleanje) ne eplaca. Ta clovek i« lako p jan, da ne more «iti tioliko fasa &l«ti pri miru, da bi g;1, jaz. zjadel. Mcja (kok&nje) ered^lva mi ne dovoljujejo, da bi zanj potrosil še več »treliva!«
Iz iega razloga jo pri sedem-najelem l pr.eneba]. T« raz-log je veako-nnir jasen in razuniij v, zgovore« m pieprieljiv,
Ta zgodovineika prigoda me }e ved-i!'» ztibavala, vendor eem likra.li slutil,  je prj porazi genernla Brad<>oka  Indijanec, ki je dvakral elreljal no eovražnega vojaka in ga agreš'1, )>rž «kl©pal, da je Voliki duh z.bra) le-^ izj irv tego vo>aka za veliko p«-Utn-¦ilvo. Zato se nekoliko bojim, da &o Wasliingtona položili poiomelvu ua er-ce zig^Jj zaio, ker ee je pri njem pre-rokovanje izi)>o)n;io, v dru.g^i primerib a iz-jaJovllo. N<i eve\u ni dovolj knjig, da bi epravili vanje porcčila o v&oh prcroko-vanjih, ki so jih izrekl- Indi-anci in dniga nepooMasčejt« Wtja. Le oro^ila o Hstib prerokovaniih, ki eo e jz.polnila, labk« ncei en sam clovek. ; žepu.
IVinjogrede ODienjam  da eo neki mo-
!  predmki i<iko »nani v  zgodovini po
vojih iadc]kWi, da «»e mi ne bi  zdelo
ipofrebno   nkvarjali   ee   z   njimi,   zalo
;m bcni ©an>o navedel po vr»!nem re-
is. v kafpreni %o se rodili. Med njinii
o-    Ricbard    Br:ruteoy   Twain,   alio«
ny  Fawkee, Jolm Wen-tworlh  Twai'i
alia«  Iva« e ?eeslnajieilimi vrvmi, Wil-
1/a.ni Hogarlh Twa'm al as baro« Muchhaiieen, John George Twain, aJioe kapitan Kydd. Patem eo že: Goorgc Franci6 Twain, Tom Pepper, Nabukad-nezar in Beleaniova o&lica — vei gre-do v - ašo rod'bino ali veaj v njp-no po-etransko vejo, ki se ]e od pošlene, rav-iie J/nfje precej od<foljila — ampak lo ©o popolnoma j>oelraneJie reei. Poga-nj-ki ©e razlcHuijejo od elare trte le p° tem, da ©o &e zaradi slave, p« ka-ipri eiro vcdiiio hlepeli, navzeli grde nava-de, do bo ee zaprli v kaanilnieo, name-&lo da b: ee dali ol>oeitti.
Pr! pieanju iivljenjepisa ni d<?bro, če ee preveč približaš evojemu tasu, pač pa je priijJorocJ^ivo, da ze4o me-g}°no govoriš o evoj^m dedu, od fega p-a drzno preftkoeiš naee, kar bojn s^o-i;l tudi jaz.
Toda prav zdaj nii je piišlo nekaj nq misel. Moja lastiia zgodt^vina bi bi-Ivn v pr merjavi z z-sc-ilovino mojiffi de-dov vee preveč poJiIevna in jje znradi tega najbolj pamotno, da je n* napi-šom, preden mft ne obesijo. Ce bi mno^i drugi živlieniepiiaci ko];ikor eem jih bfra! oeiali pr: prethiikih, dokler e<c ni zgodilo kaj lakega, bi JabJso biN bralci zelo *»re«)i. Kaj pr<Tvi(e na fo?
IZ KNICE »SVET HUMORJA IK SA-TIRE«, Kl JE PRED RRATKIM IZŠLA V ZALOŽBI DRl «TVA NO-VlNARJEV SL0VENIJE. S0LIDN0 OPRBMLJBMA KNJIOA NIJDI LEP IZBOR IZ 8VET0VNEGA IIIJMORI-IrNEftA SLOVSTVA 00 ANTIKE DO   NAJMODBRNEJŠIH   AVTOIUBV
Veirf Karfan y Svici
Pogodba, ki jo je znano švicar-sko filmsko podjetje »Scala« sklenilo z nemško Elita Film AG, je v švici vzbudila veliko razbur-jenje. Vrteli naj bi najnovejži film nemškega režLserja Veit Harlana, »Die unsterbliche Ge-liebte«. Ne glsde na umetniško vrednost tega film?. — baje se preko navadne romantične ljube-zenske dogodivščine ni povzpsl — je že sam poskus postaviti ga na repertoar naletel na najglobji odpor švicarjev. Veit Harlan je znan po svojem filmu »Immen-see«, še bolj znan pa po izrazitem protižidovskem tonu v fiimu »Jud Suess«. In če danes izdeluje nove filme, jih ne oc?klanjajo, ka-| kor je dejal neki švicarski akade-mik, ker so umetnilko mogoče slabi ali dobri, temveč predvsem zato. ker leži na režiserju senca milijonov preganjanih in umor-jenih židov. Vprašanje je, če bi si danes mogel nek GoebbeLs, če-prav odličen govornik, z recitira-njem Iiričnih pesmi Meorika pri-dobiti publiko. Z istega stališča so ocenjevali predvajanje Veit Har-lanovega fiJma. In švicarji so gp  ia euoiiuiiiK)
r
y lefa 1952
Vam  bo   predvafal  v ra«ve^?"lo prvovrsine
Ameriški film
TRIJE MUŠKETIRJI režija: George Sidnej igrajo:    Gene Kelly,    Laaa Turner,   June Allys'ort,   Vdn Heflin,   Giy   Young,   Kobert Coole,  Ann Angela Lensbu-ry,     Vicenl   Price,    Keertan Wynn, John Sutton proizvodnja: MGM . tebtti-kolor.
Jugoslovanski film
HOJA LJERO
režiser: Vjekoslav Afrič
igrajo: Joia Gregorln, Doro-
teja Mululii, MarijaH LovriC,
Dejan  Dubajič, Mato Grko.
vii
proizvodnja: AVALA fi<oi.
Amciišk:  f-ir.i
NASLi S6 Si;
režija: Jean Neguieu'0
igt ajo:     Claudette    Coibert,
Patrick     Knotvles,      Seftue
HayakaWA,     Florencg    Def-
niond
proizvodn/a:     2Oth  Cetitutf
Fox.
Francoskifiim
MOI.K JE ZLATO
režija: Kene Clair
igrajo:    Maurice    Chevdier,
Frattcoir Perr/er, Marcel Der.
rien,  Dany Robin
proiivodnja: P.uhe - RKO.
Ameriski film
GOSPA BOVARYJBVA
reztja: Vincente MinneHi
jgrajo: Jennifer Jones. fames
Mason,   Van   Heilin.   Louit
jourdan,     Chrh'topher Kent,
Gene   Lockhard,   Frank   AU
lenbf
proizvodnja: MGM.
Ameriški ftlm ASFALTNA DZUNGLA
režija: John Htiston igrajo:   Sitm   J.-iffc,   Sttritr/g Hayden,   Jean Hugen,   Luh Calbern,    James   WbUmore, Antbonj Caruso proizvodnj.i: MGM.
Itaiijanski film
GRENKl RIŽ
režija: Giuseppe de Santis
igrajo: V-ttorio Gxsfnan,Dom
rh   Dou'1'tng,   Stlvana  Man-
gano,   Raf Vallone,   Checco
Rissone, Nico Pepe, AJriatitt
Sivieri.
proizvodnja: LUX FILM.
MehJški film
BISER
režija: Emilio Fernartdez
igrajo:     Pedro   Armendariz,
Maria  Elena  Marquez,  Fer-
nando  Wagner, Juan Garcia
ptoizvodnja: F.A.M.A.-RKO.
Angleski film BEU HODNIKC režija: Pat Jackson igrajo: Googie VPhhers, Pe-tula Clark, Moira Lhterf J<u mes   Donald,   Barrj   Jonet, Basil Ratford, Godfrey Tear-le, Jack Watbr»g proiivodnja: VIC FILMS.
Istdijsko plansko gospodarsfvo
Voditi Indijo po poti napredka k olagostanju je nedvomno težka in odgovorna, če že ne skoraj ne-mogoča naloga. Neizmerna rev-ščina milijonskega prebivalstva, skrajna kulturna zaostalot naj-širših slojev. periodične lakote, izrazita socialna diferenciacija so atribut nekdanje krone angle-škega imperija. Morda še težje kot vse to pa je premagati fatali-stično vdanost Indijcev vsedanje razmere, vzbuditi v njih upanje na lepše življenje, iztrgati ljudi iz njihove vsakdanje otopelosti in jih razgibati v delu za bodoč-nost dežele in njenih prebivalcev.
Ko je Kongresna stranka pre-vzela vodstvo v deželi, je vedela, da bo možen izhod iz trenutnega položaja le v zrednih in daljno-sežnih ukrepih. Ali odločilen pre-lom z dosedanjo tradicijo, ali pa stagnacija in vedno hujši gospo-darskj, socialni in kulturni pro-pad.
Prvi   indijski   petletni    načrt.
Marca 1950 je bila imenovana petčlanska komisija, ki Je po enoletnem delu predložila vladi prvi indijski petletni načrt, Načrt predvideva, način in obseg \t-gradnje »strateških« pozicij in-dijskega gospodarstva in ofosega »minlmalnu program z zneskom 14.930 milijonov rupij. >ki mora biti pod vsakim pogojem izpol-njen« in »maksimalnk program, čigar izpolnitev bo odvisna pred-vsem od zadostnega priliva ino-zeraskih finančnih sredstev. Iz-datki minimalnega programa naj bi se takole porazdelili:
Nekatere »indijske« posebnosti načrta. Predviden letni porast indijskega prebivalstva znaša 26 milijonov ljudi. Ta številka in pa skrajno primiti/nc in nepro-duktivno obdelovanje zemlje da-jeta načrtti svoje specifično obe-ležje. V Indiji so psnovna živila še vedno ircionirana, vsako leto morajo uvcziti na milijone ton riža za prehrano prebivalcev. Ljudi je t.eba rešiti grozeče ne-gotovosti in lakote, jim vliti vero
v življenje in zasejati seme kul-ture v indijsko podeželje. Zato res ne sme presenetiti, da je 30% vseh izdatkov predvidenih pred-vsem za melioracijo površin, za obširna namakalna in elektrifi-kacijska dela. Do 1. 1956 naj bi dobili 87 milijonov oker nove ob-delovalne površine in za 1,1 mili-jonov kW novih elektrarn. 1380 milijonov rupij so dcslej že in-vestirali v ta dela, celokupni stroški projektov, ki pa bodo iz-vedljivi šele v 15—20 Ietih, zna-šajo 7290 milijonov riipij. Samo na ta način bo, po mnenju komi-sije, mogoče doseči kvantitativno in kvalitativno povečanje kme-tijske proizvodnje in ustvariti pogoje za občutno izboijšanje življenjskih pogojev najširših slojev prebivalstva.
Značilnosti in potrebe indij-skega gospodarstva se jasno od-ražajo v naslednjem prioritetnem redu, ki ga je objavila načitna komisija: 1. dokončanje začetih del in naselitev beguncev, 2. re-lativno hiter dvig proizvodnje življenjskih  potrebščin in  suro-
vin, 3. izvedba projektov, ki za-gctavljajo mateiialni in tehnični napredek m cmogočaio zaposli-tev presežr.e delovne sile, 4. kon-solidacija in razširjenje uspehov, doseženih na področju javne bla-ginje in 5. izboljšanje admini-strativne "Aužhe in hitrejši razvoj zaostalih predelov.
Upravičena in razumljiva je tudi skrb za javno blaginjo. Po-sebno stanovanjsko vprašanje je danes v Indiji pereče. Država bo letno zgradila do 25.000 novih delavskih stanovanj in podpirala gradnjo stanovanjskih hiš delav-cev in nameščencev. Za odpravo nepismenosti in uvedbo osnovne-ga in srednjega šolstva bodo iz-dali 1230 milijonov rupij. Res je to le kaplja v morje indijskih po-treb, smelo reševanje tega vpra-šanja pa mora vendarle roditi uspeh.
S 3882 milijoni rupij naj bi zasilno izpopclnili omrežje cest, železnic, plovnih rek in letalskih prog in ustvarili pogoje za tes-nejSo povezavo gospodarskih področij    in   prebivalstva.   Tudi
03 REV1IZIJI MJROVNC POQOO8€
Indijci se zavedajo, da je gosto in   slovna bogsustva indijskih maha-1 sodobno komunikacijsko omrežje   radž,   večini  prebivalstva   pa  bo< predpogoj    solidnegc?    gospodar-   skoraj nemogoče še tesneje pri-skega razvoja.                                viti   davčni  vijak.  Dvomljivo je
tudi, če bodo pri tem siromaštvu
V industrijo naj investira pred-vsem privatni kapitalist. Načrtna sredstva za industrijo niso znat-na (1009,0 milijonov rupij — 1%). Namenjena so predvsem dokončanju začetih gradenj in razvoju novih industrijskih pa-! ncg. Nepravilno bi bilo vendar ¦ misliti, da je s temi sredstvi in-vesticijski program za industrijo že izčrpan. Tukaj naletimo na posebnost. ki je, mimogrede ome-njeno, značilna ne le za Indijo, temveč skoro za vse dežele, ki pred prehodom na planiranje ni-so socializirale privatnega kapi-tala. Malo je verjetnosti. da bodo privatniki vlagali svoj kapital v dela. ki zah^evajo dolgoletno amortizacijo in ne dajejo visokih profitov. Zanje področja tako imenovanih »javnih« del niso privlačna. Država naj ustvari po-goje za razvoj industrijske proiz-vodnje (surovine, komunikacije) in ob zadostni garanciji profitov se bodo privatni kapitali počasi prelivali v industrijo. Nizke me-zde v Indiji bodo to gibanje ne-dvcmno še pospešile. Vprašanje je le, v koliko delo privatnih ka-pitalistov   ne   bo  uperjeno proti
Pa iiie imš res bratiti, moj jnali, če ti dobri stric yrtie vse tvoje igrače?
Orko dinčio, dokler boste zrnagovali, sigurol
in na tej stopnji civilizacije po-posojila uspela in če bodo lahko prebivaLstvo pripravili do tega, da nalaga pri narodnih bankah. Ugotovljeni primanjkljaj, pi zna-ša'3720 milijonov rupij, bo mogo-če kriti le s krediti v okviru Co-lombo plaaa in z izdatno pomočjo tehnično visoko razvitih dežel. V deželo vabijo tudi tuji, privatni kapital, proti njego.vi vsemoči pa so se zavarovali z določilom. da lahko znaša njihova udeležba v indijskem podjetju največ 50",;, m°dtem ko mora cstalih 50^; dati nacicnalni kapital.               <
Sociaiistični   elementi    nadrta.
Dati indijskemu petletnemu na-črtu atribut socialističen bi bild preveč. Res je sicer. da poskušajo v določenih krajih organizirati zadružne vasi, kjer se dobiček v obliki dividende izplačuje nikom zemljlšč in da obstojajo državna podjetja, kjer se je so~ deloyanje med delavci in upravo razvilo do te stopnje, da se de-lavci čutijo že neposredno odgo-vorne za rast in uspeh podjetja. Vendar so to izjeme, posku.si. kt'
osnovnim smernicam načrtu sicer izrecno poudarjajo, da bo priyatno gospodarjenje še vnaprej obstojalo. vendar zahte-vajo ozko sodelovanje med pri-vatnim in javnim sektorjem. Pri-vatniki    morajo    sprejeti    novo,
načrta   V; še    zdalekma    nimajo    značaja
splcšriosti. Važnejšv. kot to, nam zdi dejstvo, da je cilj plani-ranja v Indiji borba prctl sho-maštvu in lakoti, borba za člo-veka vredrio življenje pcvprečne-ga Indijca. In če bo Kongresna
plansko dLsciplino in se izkazati i stranka v lmenu milijonskih kot pozitiven faktor v razvoju de-i množlc Indijcev lahkc prisiliia žele. Novi industrijski zakon, ki ^ kapitalistc, da se pokoravajoi je ž€ v veljavi. daje državi dalj-1 Prc§ramu. ki naj izboljša položaj nosežne kompetence nad privat-! Prav teh miJijonov, pa čeprov niki. Država dodeljuje surovine,' mo§cče niti ne z. zavesfcnim organizira prcdajo in razmešča | sodelovanjem teh milijonoy, p^-delovno silo. če, se Iastnik to- item J'e v tem nedvomno nje-varne ne pokorava določilom tega
zakona. postane v skrajnem pri-
m-eru podjetje državno.
Financiranje   je  šc   problema-
tieno. Program predvideva, da se »minimalna« etapa plana finan-cira izključno z domačimi sred-stvi. Res je. da so z davki, poso-jili in štednjo lahko zberejo ve-lika sredstva. toda indijsko pre-bivalstvo nima denarja. S pro- j gresivnim obdavčenjem bodo si-cer lahko znižali previsoke do-hodke neznatne manjšine. z dav-kom na dediščine zmanjšali baje-
gova progresivnost in nov korak proti sccializmu v tej deželi. čq bo vlada mogla dvigniti milijcn-ske množice indijskega prebival-stva iz bede in zaostalosti in jim preskrbeti l.ruh in delo, smo lah-ko gotovi, da bodo bodoče gpne-racije vedno ceniie in spcštovaie njeno pionirsko delo.
Joz
(Niukljevanje iz 2. stiaoi) To so  ljudje,  o  katecth pišejo tssopisi in imajo   politične   govoie.   Posamcznikov   sc ne spominjam.t
»Saj ni vaimo.» rc<.c Thonus in jo lepo pegleda,  »prinesi  mi le seznam.«
>OU, 2elo ladd. a ga inia sekietar v pi-salni mizi. Če bi opačil, da je izginil, bi bilo gnnenje.«
Thoraas jo je sprašcva; o navadah in običajih mhdegsi sekretar/a. Domenila sta se. da bodo počakaif na konfcreaco, ki bo T. prostorih njegov^ga Sefa. Po navadi traja zelo doigo, a Betty mora ostati v se-kretarjevi sobi, da pa<d na telefon. To je najprimernejsa prilika, da vzanie h ncza-prtega predala akt in ga. prepiše.
Tri tedne jo vsak dan sede! Tliomas i Dorioem stanovanju in čakal, kdaj bo dobi zažeijeni dokument. Tudi Betrjr je pocas izgu6Ija?a živcc in izjaviia, da ne more vec prena?ari te napetosti. Vendar je kmalu naneslo, dx je poklica] šef svojega sekrc-tarja k sebi na konferenco. Betty jc opazila da je bil sekretar zadnje čase r.t\o pre-viden. Že nekaj dni je vecji dcl piejete korespondence takoj zakJeni!. Bile so tovo zelo viz(\Q reči.
Thomas se ;e razburij. Vso noc je bodil po sob; in razmisljal. proti jutru pa odsel na pro»to, da jjame Betty, predno zavije v pisarno pomorskegu urada. Zvečer /e Betty ptipdjala v privatnf salon prijatelijce Dote svojega lepetra brezdelneza, kjer ju je ča-kal Thomas. Tu jp vrgel vabo. Če izvedeta načrt. katerega je sestavil, je obljubil Betty in njenemu prijatelju 50.000 dolarjev. Tc tuj bi se zgodilo naslednjega dne. Sekrctar je navadno prihajal eno uro za Bctty. Fant m) bi prišei v urad deset minut Zi Bettjr nrtd pretvezo, da isče g. sekretatja. Vratar
^.i najavil sekieurki, to je Bettjr, ki bo
4rala manjso sceno, po možnosi na hod-
niku. Govorila bo zelo glasno, da g. se-kretar že pričakuje mladega gospoda in da bo telefoniČno sporocila njcgov piihod. Nato ga. bo odpeJjaia v sckfetarjcvo ¦ sobo in mu pokazala predal. Sedaj je njegova naloga, da ga odpiv in odnese vse, k&t bo nasel v njem. Thomas ga bo čakal na do-menjenem mestu in mu za izrocene papirje izročil 50.000 dolarjev. Čez nekaj minut bo zapustila pisarno tudi Bmy, Se sestala s prijateljem rer skupno pobegnila v južne dižave. Tu Iahko dva živita s 50.000 do-larji zelo dolgo.
Ko je Thomas koncal, je videl, da bo mladenič brez premisleka sprejel ponudbo. l'My je bila veliko bolj zvita. Od Tho-masa je zahtevala. da ji takoj izplača polo-vico vsote. Thomas je okleval, a je Betty odlotno vztrajJa na svojem stališiu. Na-zadnje se je vdal in napisal ček za neko was!iingtonsko baako.
Mesto, kjer  bf> Tliomas sprejel akte in
izplačal   ostalih   25.000   dolacjev,   je   bilo
tocno določeno. Diugi dan je bil Tbomas
že   pol  ure  piej   na mestu   in  pricakoval
dokumente. Čas je potekel. Nikogar ni bi!o,
Minilo je še četrt urc, posta! je ncmiren.
Ii! še po.J  ure. Thojnas  je obupal. Ko je
minila  ura,   je grdo   zaklel   in  pohitel   v
salon Dore Griin.  Dora  je  ravno vlagala
svilcno perilo. Poklical jo je v ptivami sa-
Jon in vprasal, če sta ga morda iskaJa Betty
fn njegov pr/jatelj. Nihče ni bilr Thomas
ni vedel, kaj naj pocne. Odbitel je iz Do-
rine trgovine in v vse ožjih kiogih obkrozal
pomorski urad.   !.   bi  odkril svoja poma-
gata.   Naenkrat   =;e  spomni   strasne   misli.
Skoči v avto ;n se odpelje v banko.Zvedcl
je, da }e bil njegov ček vnovčen že zgodaj
zjutfvij,   kmalu potem,  ko je začela banka
s poslovanjem. Vrnil se je v Dorin salon.
I>ora se je oblekla in odsla"-v Bettjrno sta-
novanje, Tu je zvedela, dta je v^ela Betty
itirinajstdnevni dopust in (»dpocovaU. Miti iti vedela kam, a ji jc tekit, n*j se cei nekaj dai zopet vrne, kcr jt bo kciulu pi-sala, in takrat bo zvevlela, kje ;..
liiomas si je priSel na jasoo. Bettjr in njcn fant sta z denarjem pobegnila. Viom se jima je zdel prenevaren. Hkrati je imela Bctty že precejsno vsoto prihranjenega denarja tn si mtsltla, d* je njena bodotnost zajamčena.
Polozaj je bil težak, Bolje }c, th javi Osakiju, kar se je zgodrb. Deo*r bt še preboiel, a bil je prepiičan, da sta mlada Iumpa ovadtla njega in g. Osakija.
Ob zadnjem zakijučku ga je oblil znoj. Odiočil se je za strasen načrt. Odsel je, teprav je bilo že popoldne, v potnorskt uiad. Hotel je točno ugotovit«, ie li Betty v resnici pobegtiila. Hitro se je spoivinil. Vpiasal bo po Betty in ji povedal, da se }e njena matt smftno ponesrečila. Nato bo že spoznal, kakšen je položaj.
Na hodniku je opazil sekretarja, kako je hitel iz svoje sobe z nekio^i akti. Skočil je v njegovo sobo. Bil je sam. Z enim kora-kom |e bil pii pisaini mizi in s precizno pnpMvo odprl predal. Pograbil je papirje, jih porinil 7 žep in pri.sluhnil# Pred vrati je zaslisal glasove. Po tiho se jim je pri-bližal Jn prisiuhnit. >PoČakati moramo, dokler ne prid- ven,« so šepetali. Skoraj bi okamenel.
Spoznal je, a& g* siutnja ni varaU: Betty ga je izdala. Opazili so ga, kako je šel v »obo. Ali je šf možna kakšna pot ,da jim uide? Morda je ^? to samo utvara. Nje-govi živci so prenapeti. šel je nazaj k pi-salni mizi, vzel veliko kuverto, nanjo na-pisal ta/no Osakijevo adreso, za katero nista vedeli niti Daisy nitt Betty, Vanjo je porinil ukradene listine, ]o zapecatil in spraivil med ostala pisma, ki so čakala, da jih odneso na po5to. Nato si  j« pdpuvil
revulver, sel do vi\ic in jih hitro odptl. Več cevi je na hodniku Hieriio vanj. Na-enkrat sc zasliši strel. kt je nekomu raz-praskal roko. OsuJi so biii iznerudeni. Medtem se j« Thomiii pogna) skozi nje Na stopnicah ga je zadelo v hrbet. Z glavo naprej se je prekoSicnil po stopniscu, Bii je ž« nucev, ko so ga dohfteli. Pre-iskali so g<t rakoj; a zastonj. Ali jih ni ukradel, ali jih pa ni imel pri sebi. V se-kretarjev; sobi so našli vlomljeni predal, Višji uradnik je zatulili z groznim glasoni: logično, agent je vzel dokumente, jih zvezai in vrgel skozi okno na cesto. Gotovo je imel pomocnika, ki ga je caka! pod oknom. Medtem ko )e policija mrzlično iskala zi ukradenimi dokumenti, je prisel v sekte-tarjevo sobo sluga in odr.esel pripravljeno# posto.
Thomas fe pogodil. Be«y je že zgodaj zjutraj odpotovala s svojim prijateljem in s pismom sporočila pomorskemu uradu, da jo je nagovarjal neki Tliomas, naj s ivojim fantotn vlomi v sekretaijevo pisalno mizo ia zmakne važne  listine.
Zjutraj je Že prišlo na nasiov. Povzročilo je cel preplah. Telefonsko so poklicali se-ktetarja. Po prihodu so spraznili predale njegove pisalne mi2e. Lc onega, v katerem je bi!a korespondenca komiteta o japonskih deiavcih. so pustili pri miru. Misliii so, da nt važen. Nato pa postavil detekttve na stražo. Drugi so odsli po Daisy Green in jo aretirali ravno takrat, ko je zapirala vrata svojega salona. Jezila se je, upirala in grozila. Agenti so ostali hladnh Odpeljali so jo na policijo in jo zaprli v temnico. Uradniki so dolgo premlevali, kaj naj store z žensko, za katero niso vedeli, zakaj so jo zaprli. V Thomasovem žepu so našti hotelski račun. OdŠH so v njegovo sobo ia jo preiskaii. Našli niso nicesar, kar bi ialiko razjasttllo afero.
Kriminalisutni zadcva ;e biia prcccj ne--jasoa. Itticii so Bettyno pismo. a sama Bcr-. > ty   }e   zgin-u.   Vedeli   so.   da   jo   j'e   n^ki« Thomas njgovarj«! na pttcctjc.  karcicgj je' nato sam izvedel. On jc bil mrt«v. V tem-f nici  jc  biia  še Dora  Gliin,  za  katcio   p*i niao  vcdcli,    kako   je   vpletena    v    afem. Preiskaii so saion Ia stanovanje iepe Dore, a niso nicesar njšli.
Pieo>talo ni nič drugega. kakor zasii-sati Doro Griin, podvteči jo vsem treni vrstam zaslisevanji^ Karkoli so podvzcli, Dora je molčala. Brez glasu je b;la tudt takot. ko so ji odvzeli ptitae oddse, jih odposlalt v>em policijskfm uradom in z>ve-' deli. da je že bila zaprta zaraJi kraje po trgovinali. Poltcija ni vedela ničesar, zato ni dovoliU, da bi prislo kaj v javnost. Č4-sopisi so molČali.
Dan po Thomasovi smrti je posUl g, Osaki po svojo posto. Začudil se je. ko ]e naxei med ostalimi pismi velrk ovoj z žigt pomorskega urada v Washingtonu. Paz-Ijivo ga je odprl in nascl V njemu kup papirjev. Bila so pisma in dokumenti, ki jih je tako zeio žetel. Zvedel je vse tajno-sti antijaponskega komiteja, vendar nt mo-geJ raziožit;. kako ;e bilo phnto odposla-no, da je prišlo kot službeni akt.
ČakaL je vesti od Thomasa. Z dokumen-ti ni mogel ničesar ppčeti, ker ni vedd, če ntso potvorjeni ia alt ni vse skupaj provokacija. Kljub neprijetnemu in nevar-nemu položa/u je ostal g. Osaki miren. Vse svoje agente je poslal v Wasliington, da poizvejo, kaj se je tam zgodilo.
V New Yorku so o vsem poročali g. Osakiju. Takoj je uvidel, koliko je ura. Prepričan je bi!, da je Thomasu uspclo po-s!edn|'i tfenutek ugrabttt dokumente In jih poslati na tako neob:c»i)en nacMi. Spiavil (Koaec iu 6. striai)
ZADNJE
GEORGfl
BERNARDA
SHAWA
Mislil   sem,  da   bo   pogledal   skozi J       j-Mogoče moja stara teta, Gr-ace kuh'njsko'okno. Ne. Gdč. Laden, nje-| Chappelow, emancipiranka,« swn do-
Ko je prifcrevsal v svojo spre-jemnico, sem spozna], <Ja jee ne mo-rem ničosar spomniti, kar bi mu re-kel. Kikcij nisem zares pričakoval, da me bo resn čno sprejcl. Njegov odgo-vor na moje pismo pne<J štirhni me-seci je bil sicer vljuden, a ne preveč vzipodbujajoč* »93 in pol Uet star okostnjak je vae, kar je ostalo od jnene. Bolje, če me pustite samega«. Odgovoril sem mu: >Zakaj govorite
o seb: kot o starem okostnjaku? Sra-mujte *e. Fuj! čemn; vi ste nad-elovek. Postavite okostnjak nazaj v vašo onjaro iJi živite dalje v dokaz va.še lastne teorije o življenjski sili.« In. stvar je poeivala, dokler se nisem nekega lepega dne odpeljal v Hertfordshire, misleč bolj, kako bi pr.pravil Shavva do tega, da bi ga lahko fotografiral, kot pa prepričan, da ga res bom.
j                                      ,    j
gova gospodiiija, mi je dejala, da je to brezupno, toda kratek pogled bi mogel vreči nanj g ceste, ko pride vsak večer na sprehod po svojem vrtu. Bil je nenavadno pozen, zato bo šla in  se  prepricala, če je vsc v redu.
Pet minut kasneje so se odprla glavna vrata in gdč. Laden mi je po-mignila. V moje začudenje in veliko veselje je govorila % G. Shawom, ki Je bil pripravljen, da me sprejme v sprejemnici.
Tako sem sedel tam v naslanjaču, lastnini tega modrijana in • sem gle-dal pa čudovito pol.co nad kaminom z njeno porcelanasto figuro Shake-&peareja v sredini in s finim portrc-tom Shawove žene nad rvjo.
Nenadoma je vstopil Sliaw, prav pravcat. Njegova velikanska glava, na pogled prevelika v sorazmerju z ostalim telesom — mogoče zato, ker je bl rahlo priklonjen — je nare-dila narae globok vtis. Prav tako j« učinkovalo njegovo vedenje, na njem ni^ bilo absolutno nič ostarelcga — izžareval je energijo in vitalnost.
Zdelo se mi je, da dolgo 3asa zreva drug drugega brez besede. Pri-čel je on s svojim bogatim, me&kim in donečim irskim glasom. »Kakor v dite, m čosti ostalo od mene,€ je začel.
>Zelo dobro ste spravil iz sebe.
^Poznam    iane    Chappelow,<    je dejal.
>Neka ženska — pred leti.«
mneval.
//. VAN GOGH (1854—1890)  — ZVEZVNATA NOČ  (1880)
Vinccnt vun Goffk, ki je v svojih zrelih delih izhttjal iz neoitnpresionistične tcintlke, je ostal skoro vtsc življenje le tmaaač in postopač*. Tako je mtentla o njem domala vsa tedanja družba. Šele v zatonu njegovega iivljcnja so mu dali zaslutiti, da jo velik umetnik, z mohiim liričnim momentom v svojem vizionarnem svetu. Izlajujoč iz broga impresioniJstov je šel korak dalje in so njegova fauvintična t&ela picjicdna
lcstvica  k ekspresionizinu.
 ta bo. Moja žena je bila emancipiranka,«   je   dodal   odločno.
Segla   sva   si   v   roke   in   sedla.
j hočete?«  je vprasal.
3>F.otografiral bi vas rad, kakcr sem Sidneya :n Beatrice Webb, H. G.
"Wellsa in Gilberta Murraya. Vem, da sovraž^te fotografe, tcda jaz sern ama-ter, ne profesijonalec. Vas smeni sanio enkrat...?  Prosi-m!«
»Lice imate kakor vrag,« je dejal.
Odvrnil sem, da sem. vragcv uče-nec, toda kaj je drugoga pričakoval. Namuznil se je, nato pa se prisrčno nasmejal.    (Po »Dlu-.lcnt Chron^le«)
UMETNOSTI
V NEW YORKU
V. MAILLOL (18Gl—tVU) — RIVIERA  (C. 1939—1HS)
V francoski moderni sknpturi dominirata ivuni Aristidca Mnillola in Dcspaiuu. Zna-cilno cnostuvnc, masivne fonnc Maillolovih dcl, ki so viodelirane v močni osvetljavi, dajejo v svoji topli liričnosti •poseben čar. Njfgova misclnost se ni nnslanjala nn ruz-lične struje, ki so daleČ od naturalističncga gledanja na svet in je V svojem sirnho-frzmn ostal sebi zvcst. Muillol vclja dancs za cnega imjpriljubljenejših klparfev sploh.
IV. P. P-ICASSO (1881) — ŽENA PRED OGLEDALOM (19J-JJ Pablo Ruiz Picasso, ki je prvotno '.zhajal iz Cezanneomh iiacel m »6 naslonil tm Gauguinovo liriko ter se oplajal cb pesniku Apolinaireju, je gotooo naj-usodneje vplival na nadaljnji razvoj umetnosti. Z Brngueom veljuta za utcmcljittija kubizma, saj sta prva načela vpramvje razbitja prtdmela na setitavne dele in pono-vnega sintetlziranja. Primarna načvla kubisma je močno razširil z dragimi sodobniki — tor tako siino oboffat.il izrazna sreilstva. Kubizcm mu je bil le ena izrruul mnogih poti v slikarslvu in kiparstvu, saj je poznan v raznih strujah. Plcasso velja za enega naj-bcljMh risarjev vseh časoi. Svojo bogato ustvarjalno silo je pretiesel tudi v prozo in poezijo.
r
Angleški šiudenii-slikarji si pomagajo sami
 Novo oxfordsko gibanje
Iz parodije na upadajočo umctnost se je v nemškevn kon-centracljslcem taborišču leta 1944 rodila ideja o formaciji akadem-ske rnzstave sodobne umctnosti. Dancs je ta ideja rcalizirana. ANTHONY EMERY popisuje v vaslednjcm  njcn  ustroj  in   delo.
Idejo   scm   pravzaprav   dobil  v
Nttnčiji leta 1944. Štirje ali pet nas
bilo, izdajali stno tdboriščni stetiski
¦ <;opis  hi,   da  narn   je   čas   hitreje
•rešel,   smo   organizirali   prccej   za-
¦aehljivo razstavo. Imenovali snto jo
Od  Dade  do  post-surrealizma«;   tu
t-ino se norčevali iz vseh umetnostnih
1>okretov dvajsetih   in   tridesetih let.
Povzročila je aenzacijo, toda nihče se
*   smejal;  govorili so  o vjej popol-
• ntna   resno,   razen   nekaterih mnlo <daljenih  v sobjets trouves« surrea-Jističncga oddclka.
Hotcli smo odkriti, zakaj ni nihče razumel šale in organizirali smo an-keto za vse taborišče, t. j. za okrog 3.500 častnilcov.  Naš problem je  bil
itro rcnen.
Kljub temu, da je  bila večina v
borišču sestavljena iz mož, ki so bili več ali tnmij dobro situirani, in kljub dejstvu, da je vsak tretji imel univerzitetno izobrazbo, smo odkrjli tole:¦ cden na tridcsct Ijudi je obiskal kdaj eno umetniško galerijo, eden na
petdeset je poznal eno ime zivečega umetnika, in končno, da je bil komaj eden na stotino, ki je kdaj kupil sliko ali rezbarijo.
Za tistih nekaj,, ki so pokazali aktivno zanimanje za utnetnost, se je izkazalo, da ne ločijo niti glavnih smeri, n. pr. med modernistično in futuristično. Držali so se Constabla vi Turtierja, bili so resni občudovalci »Zgodnje holandske šole<, grnpa ko-njeniških častnikov in kanonirjev pa je izpadla kot častilec Sira Alfred Munningsa; nekaj zavednih drznih duhov je odkrito občudovalo vmpresio-niste in edcn bolj junaški trdoglavec je cenil dela Van Gogha. Jastio je, da so vsi ti cntuziasti imeli obešen tisk »Rož v soncu€ ali pa »Most v Arlesiu nad knminom ali pa na steni dnevne sobe; to nas je tudi prepričalo, da če bi se našla le ena pot za tolmačenje likovne mnelnosti, slik in skidpture 20. stoletja britanskemu srednjemu slonu (kajti tu je dovzetnost še na/-večja), bi bilo mogoče odpraviti nazi-ranje, da je le skrben izgled nastopa najvažnejša sestavina »resnicnc umrt-npnti€. Nekdo ed nas je za $temki časopis napisal apel, ki se je koncrt z zvencčimi besedami:
»Nekega dne, kjerkoli, bodo mo-rali slikarji od Danes viseti tia ste-nah ut-encev od Včeraj in učiteljev od  JutrL«
Šele po vojni na Pembroke Colcg-ge.u, v Oocfordu, se mi je zazdelo, da &em našel odgovor na vse to, Če bi mogel prepričati vse študente kote-gija za pristop k ustanovi z tedno subskripdjo, bi mogli vsak čas odpreti umetniško razstavo naših sodobnikov. Dva predloga bi tu prišla v poštev: pustiti mlade umetnike o&amljene ali pa pustiti nekaterim bistrejšim čla-nom družbe stik z delom umetnikov lustne generacije. In na ta nacin, se mi je zdelo, bi bil doslej vedno podalj-ševani čas nastopa novincev skrčen in končno celo odpravljeii!
Skrtttktt, posrečilo se mi je pre~ govoriti tovariše, da so vstapili v družbe % letno članarino 1 funta-Člani pa so imeli tnožnost prekiniti vsak isas pogodbo.
Z nabranim denarjem iz prvega plačilnega obroka smo se približali Siru Kenneth Clarku, ki je po Iju-beznivem posvetu z nami privolil -v nakup naših prvih treh slik. Tako sww pi-ešli 1946. in 1H7. leto; slike Johna Mintvna, Johna Pipera in Dun-cana Grania so bile glama osnova naše razstave. Potem sem s pomočjo nckega univerzitetnepa odbora sam organiziral prodajo. Dancs rozntnv-Ijamo, polep cmevjeruk treh, «e dela Wyndham Lavisa, Robert Colguhou-na, Prunelle Clongh, Cecil Collinsa, Petra Ibbet.«ona  in drugih;  s  tremi
bronastimi figurami se je v Junior C&mmon Room War Memorial proda-vil mladi kipar John Harvej/. » Kmalu je postala razstava pre. velika,.da bi jo strpali v Junior Com-mon Room; preuredili stno zato pod-strešne sobe za nove študente. Člo-vek, ki si ieli sliko, jo vzame tu na posodo za določeno odškodnino — za ta denar plačamo zavarovanje r«#-stave.
Penibrokc, Oxford, je bil seveda prvi v dežell, toda ne dolgo prcd dru-ghni. New Worcester in Brasenose, Exetcr in New Colegge, Magdalen in St Edmung Hall, vsi ti so vmeli lastne razstavc in ne bo minUo 7iekaj Ut, ko bo naš Junior Cointnon Room oxfordske univerze la^tnik daleč naj-večje razstave umetniških del mla-dih britanskih umetnikov.
Sevedn pa niso vsi odbori Junior Common Room-a bUi odločeni za na-kupe istovrstnih del; nekateri kole-giji so se zadovoljili z nakupom sli-karij naslcdnikov Sikarta tn podobnih slabih anahronitslienih del sobrtni-kovt dvajsetcga stole.tja.
Na našcm otoku živi okoli 85-000 študentov; moj sen je, da bo nekoe vsak od njih vplaŽal svoj letni funt Junior Common Room~u, ktudentski zvezi ali pa Umetniški razsUivi Hu-deniskega doma. Če bo do tega p-riilo, potevi mladim umetnikom ne bo treba
izgubljati dragocenega časa s pouče-¦vanjem ali eelo s trgovskimi posli le znto, da si zaslužijo vsakdanji kruh. Nasp-rotno, vcs svoj čas bodo lahko vlo&ili v tvorno delo, prcpričani, da bo slika, ki je dobra, tudi prodana-(Po Studiu 1951)
STUDENTSKfi     „ SAMOPuMOC
se zahvaljuje vsem, ki so io z razumevanjem podnrli in jim želi SREČNONOVOLETO
VI. BRAQUE (1882) — ŽENA Z MANDOLINO (1937)
Drut/i Ulusik kub^ma Georges Brague, lirični slikar jasnih Unij, je prav iako poha.zal od-por proti impresionizmu in fau-vizmu. S svojimi^ ekspresioni-sličnimi in kubistidnimi deli je po I. svctovni vojni rrvočno raz-širil svoj vpliv <po vscj Evropi,
Ameriško umetnost poznamo le malo. Morda nekaj pesnikov in pisateljev iz Združenih držav, to pa je tudi vse. Redki so, ki bi kaj več vedeli povedati o glasbi in li-kovni umetnosti Novega sveta. In vendar žive prav tako v risbi in melodiji kot v besedi, celo sta-rejša je njih umetnost, kot si mi-slimo. Likovna bogastva vseh dob iz vseh delov sveta so zbrana v raznih galerijah in muzejih. Tu-di Amerika jih ima. Najznameni-tejsa je Nacionalna galerija v "VVashingtonu, saj pomeni Ameri-čanu isto kot Evropejcu Louvre, Ermitage ali Prado. Medteni ko Nacionalna galerija in Metropoli-tanski umetnostni muzej združu-jeta dela od Egipčanov do Pi-cassoa, je Muzej moderne umet-nosti zaslovel po zastopnikih sli-karstva in kiparstva XX. stole-tja.
Umetnost priseljencev, ki so prišli iz Evrope, je bila dokaj skromna. Nadaljevala se je prav tam, kjer je bila prej, morda je bilo vnešeno nekaj novih elemen-tov, kar pa ni bistveno spremeni-lo skrommh pričetkov. Do -moč-nega izraza pa je prišla šele pb-
zneje, pomešana z aspeliti raznih narodov, rasnih miselnosti m ob-čutij, zato je nujna raznolikost v izrazu in dojemanju. Dvajseto stoletje je zahtevalo širok raz-mah tndi v umstnosti. Nacional-na galerija in Metropolitanski muzej sta bila premajhna, da bi zbrala predstavnike različnih smeri v tolikšnem obsegu, da bi lahko sledila hitro vrstečim se dobam v umetnosti. Tako je na-¦stala potreba po muzeju, kakršen se je osnoval v New Yorku 1929 1. v štirinajstem nadstropju enega izmed stotsrih nebotičnikov. »Museum of Art» ima danes svo-jo palačo in nudi obiskovalcu po-leg skulpture in slikarstva še gra-fiko, ročna dela, obrtne in indu-strijske risbe, filme in fotogra-fijo.
V katalogu »Slikarstva in ki-parstva« v Modernem muzeju bs-remo: »Zbirka umetnin raznih narodov je simbol svobode, svo-bode umetnikov in njihove misel-nosti ter vsakogar, ki lioče spre-govoriti v svojem duhu brez stra-hu pred nadlegovanjem.« Osebna svoboda, ki je bila vodilna zbiral-cem umetnin, je v različnih indi-
VII. GABO NAVM  (189O) -SPIRALNA   TEMA  (1941)
viduumih našla dokaj različni odmev in izraz, zatorej nikogar ne čudi, če je ta umetnina močno pribl^žana oblskovalcem zaradi ocčlh, skupnih estetskih vredno-t?nj, le-ta pa zaradi močno indi-vidualizlranega ustvarjalčevega izraza najde le redke poedince in vobče naleti nr. pasivnost ali celo na odpor. Ne gJede na opazoval-čev okns je Muzdj zbral pribiižno sedemsto slik in .stopedeset skul-ptur, ki so veren crdraz dobe in družbe, v kateri so nastali. če-prav so zbrana dela iz tridesetih držav, prevladujejo zastopniki francoske in ameriške šole.
Iz XIX. stoletja so zbrana dela Cezannea, Seurata, Degasa, Rousseaua, Van Gogha, Gaugui-na, Redona, ki so postala izhodi-Šče novih generacij. Cezannova zahteva po izgradnji slike kot za-okrožene celote v posnostavljeni tehniki in strogo barvnih načelih je dolgo veljala za pravilo. Poleg njegove slike »Mrtva narava ž jabolki« (1890—1900) sta raz-stavljeni še »Pinije v skalovju« in »Kopalec« (1895—1900), dalje Van Goghova »Zvezdnata noč«, Seurata »Ribolov Port-en Bessi-nu« (1880), Gauguinova »Luna in zemlja<; ter »Speča ciganka« Rousseaua, Čigar slika je v sSa-lcnu neodvisnih«    v    prejšnjem
stoletju povzročala toliko smeha in zabavljanjč.. Fouvisti, ki so de-Iovali v letih 1903-1907, zastopa-jc- dela Deraina, Vlamincka in Rouaulta, med Matissovimi deli, ki sodijo v pofavistično čobo 1908—1917 sta zlasti izstopapči »Klavirska ura« in ^>Rdeči s!u-dio«. Praviloma pa bi mor:i!i na-daljevati XX. stoletje z deii Vuil-larda in Bounarda (5>Soba za zajtrk«) in realistično skulpturo Maillarda.
Kubisti— tako dela analitične-ga kot sintetičnega kubizma — so zastopani z mnogimi deli obeh vodiinih .slikarjev te struje Picas-sojsm in Braqueom ter šs Grisom Legerjem. Pri skulpturi dominira Picasso, prav nič ne zaostajajo Archipenko, Liphitz in Du-ekamp-Villon (Konj), pri futu-rizmu dominirajo Italijani Seve-rini, Boccioni ter Cavra. 1912 je umetnost zašla v geomatrično ab-straktnost. številna dela Rusov Malevicha, Gaboa ter Holandcev van Doesburga in Modinijana so le nadaljevanja s kubizmom na-Čete poti.
Med pionirji severroam;riške umetnosti izhajajoče iz Matissa izstopa Maks Weber in še živeči akvarelist John Marin ter Preu-dergast in Sterne.    Ekspresioni-
zem zastopa Kokoschka z dvema zgodnjima delima, Beckman, Kirchiier, Hofer, v skulpturi pa Lehmbruck. S tem je sicer zasto-pan ekspresionizem Srednje Ev-rope, pogrešati pa je nekatera dela, ki sodijo v to dobo. Mož, ki je zauel z ekspresionizmom in 5 končal z abstraktno umetncstjo — Kandin.sky — ima dela iz 1910. Pcleg njega še sodijo predstavni-ki abstraktnosti Feininger, Miho: ly-Nagy in švicar Paul Klee ter surrealist Chirico, in Rus Mark Chagol.
Proti-ekspresion5.stična gibanja so dala v dvsh desetletjih nove poti. Kot odmev na neo-klasici-zem se je izrekel proti tsj smsri Picasso z s^ženo v belem« iz 1923. Prihod v stvarni svet post-kubi-stov Legera in peraina so nazna-čili tudi Ainerič.ani 0'Keefe, Da-vis, Blum in Sheeler. Med reali-sti, ki navkljub raznim strujam ?vle.lno ustvarjajo, se je uveljavil zlasti Hcpper. Socialni problemi se zrcalijo v tej ali oni obliki. Ne-katere slike kažejo na svojstvsn focialistični realizem. Tako na pr. dela Mehikanca Orasza, Ri-' vere in Američana Ben Shahna. Kot primer surealizma v Ameriki !?o dela SukherlancJa, Malta, Pol-locka in Lana.
DELEGACIJA ZŠJ LJUBLJANSKE UNIVERŽE V GRAZtf
PovabUti             j            g
pomoč StudcMitoin >OsteiTeieirisclies Stu-deiilfMiliiNs-vverk« ob otvontvi ^tn-de-nUakepa naselja &e je oUzvala tudi ZŠJ Ijubijansk.e univerze i«i poslala na cjvečaao atvoritev 2 svojo zaelapnika. Ta delegacij« je poleg svoje prieolno-«f pri svečanoslih na nasclju uredila vrslo prakt čnih vpra&mjj pri uredHvi. niecteebojnili odno«ov graške in \\n\>-ljaaske uaiveize.
Bodoče internucioiKtlno naselj? v Grazu leži v bl'žnji okclici Graza na tiekoliko .vzvšeiieai mestu v emeri Maria TroŠt, od koder je krasen raz-frlod na Graz in okoliro. (jranduja na-selja je šele v leku in je ta skvnost predsiavljala zakljurek del v leto-šujem letu in hkrati sprejem iKičrtov 7& gradnjo v bodocem letu. Ob tej pt'i-lik: eo bila koučaua ludi vsa zdar<?ka dela na  prvi stavbi.
Investiranje gr*idnje se vr5i zgolj iz ptiapevkov, ki jih dajejo prebivalci Grasa. Subveiu*ion'raii]e s strani drža-ve do sedaj 5e ni bilo. Tudi interea šlndcMitov do te gradnje je tu-ajben. saj je bilo na svefanosiit preotnhl 1e 20 SlndenfoV. medlem ko jih (jneviio dela na naselju od 5—S. Zaradi vseli teh dejetev poteka gradnja zelo počasi in oelo vefikrat finačne težave giadnjo uetavijo. Končni naCrt predvkleva grad-vicieva giadttjo <» dvonadsiraptiili sta-nova«jsk:h slavb s ekupno kapacifrfto 120 Stndculov, nckaj umelniških pavi-Ijonov te'.' prostora za družabno življe-nfe. V iwwe!jn boda laliko bivali indi študenti iz o*lali'li držav in eieer toli-ko, kakseti bo njilvov delež pri grad-nji  naselja.
Po Jion-P/»n! &lavno&ti na na&elju je Ijubljanska 'študenUika deiagacija us-pe5uo vodila «wgovore o medaebojnem sodelovaniu i-n sprejela sledeT-e i za-kijuoko;
t. NTa gradnjo nasel.ia v Grazu bo oddiio iz Ljublj«wiske Univerze 30 *»iu-dp-ntov im ^ioer 10 v mos-Pcu aprilu, 20 f>a v me^ecu jnliju. Vs\ na.šf 5tu-dpnti bodo na naselju dobMi določeno naprado y denarju in tudi preživcli po delti "f dtii v avstHjskiJi letovišeih.
2.   V avelriieke lehnične tovarne bo odžlo iia  enomego^no  prakso skupina 3tiidtMitoy   t>ehnike,  ki   bodo   za   svoje deJo   piav   tako   pioicli   donanio   na-grado.
3.   12 študontov medicine, ki ee spe-cialiV/iirajo za športno medicino, bo od-31o v foivruarju  na 14  dnevni  tpoaj v
 ceuter v bližkii  Uraza.
 4.  Naielno je b 1 tudi dosežen apora-
 o iztueniavi ©kupine arliitektov,  ki bj ee v letneui semeetru oglediali zanimivosli Avstrije.
5.   V teku e>o raz^ovori o izmeajavi :skiipin    filozcfov   (zlasti     Ijubljanskiii
germanietov in graškili slavislov). eko-nopiov iu jurisiov. Obe Univerzi naj bi s.pomočjo profesorjev organizirali 10 dnevne teeaje. Program teh tečajev pa naj bi prsdliodao odobrili zaintere-sirani fakulleti.
(>. \vstri.;fki študenlj so silno zain-teresirani w letui oddi-h na našem »lOrju in bo v ta nani&n po>«cben od-bor obeh Univerz reševal kon.kretno to vpcažanje.
7. fz graške Univerze bo še v pri-hodnjpin semee-fru prisppla kiiltarna &kupimi, ki bo izvajala svoj program po Jngo<s]av'.ii. Prav tako pridojo na naše niediiarodno emučarsko prveii«tvo le!:movalci gra^ke Univerze. medtem ko imSa ekipa po}de v jainuaiju na fekin;0vanje   v   Avstrijo.
01> konoii «i je delegacijii oglediala zanii)iivc«M Graza in okoli^o. Pri svo-jem bivaiiju je vseelcozi uživala g-oelo-\luhn-osi graškib §lud«ntov ter videia birodni inlerea z« naše družbo>ne in  probleme.
Pravilnik o posojilu
Upravni odbor Fon^da za poeaj-la šiudentom, v katerem sta tudi zaatop-n;k<ti Zvew Sludentov, lov. Zajc Lndvik in Golcb Milko, je na seji dne 27. XII. llKjl gnprejel pravilnik, ki pod zelo ugoduinii po.goji zagi>tavl|ii posoj.ila tl          šludeiitoui  — abaolventom.
šiuno   uekaj   n«jvažnejš h   določil  pravilnika.
j znasa največ trilioooi^elsio dinarjev meeecuo, jo brezobrestno in  zaceti vrarati v »estem meee-ou po na*topu službe, pov-mjeno pa oia biti v petili lelih-Za posofilo lahko študent zaprc»i tr.koj po abaolutorijn in ga prejema šest mesecev; po preteku t« (iobe p« b<i »pravni odbor jzvr5.il revizijo in na podla-gi uuiiili uapehov ugolovil upra-ičenost nadal|nega prejemanja. Fond je pravzepravskupno, študemt-sko preniožoiije. Za zacelek \ao država podarila v 3ti.r?h letih 12,000.000 ditiar-jev, fond pa ©e bo obnavljel s povra-;:'li poeojiJ [n darili razn;h u<?fanov in i
Švedske skrbi
Po računih šved.skega lista »In-dustriac bo znašala kapačtteta žele-«"11 in joklarn v Svedski 1. \$~A 1.r>8 milijonov ton napram 900.000 tonam v 1. 1946. S tem ti bila pred-videna potrošnja 1,77 milijonov tan skoraj krita in bi na uvoz, ki po-slaja vcdno bolj probleniatičon, od->adlo le 200.000 ton namosto 600 tisoč ton v 1. 194G.
To rožnato sliko pa kali grožečc nesorazmc-je mod proizvodnjo suro-vega žoleza iu jekla. Švedska, k? ima na severu bo#ata leži^a kvali-tetne žclczove rude, še zdaicka ne krije lastne potrožnjo^ surovpjra že-leza. V posobno neprijctnem polo-ž.oju so jeklarne, kcr je nakup su-rovega železa in železnih odpadkov v tnjini problematicen. Gradnja vc-like želozarne v Norrlandu, kjer je v preteklem polotju iz pe&i, ki so jih dcmontirali v Horman Goering Wcrke  v Linzu,  priteklo  prvo že-
,o, je do nokemere otetaJa ne-skladnost odpraviti. Na iniciativo bivše^ra trgoviuskega ministra Myr-dala pa so bo iz železarne razviio kombinirano železarsko in jeklarsko podjetje s predvidena- kapacitcto 300.000 ton železnih in jekicnih va-Ijanih izdelkov letno. Kcr je tudi žolezarna Domnarvet, ki ima kapa-citeto 200.000 ton. pristopila k kom-binirani proizvodnji, so upi man^ih po«ljetij. ki bodo še vnaproj vezana na uvoz snrovin, splahneli.
Vse kažo. da bodo morali v šved-ski misliti na povečanje la»tne pco-izvodnje žoleza. eeprav morajo pre-n\ogy ki je za to pokeben, skoraj r eeloti uvazati. Seveda le Ce bodo cene za železo ia joklo v naslednjih lctili 5e tako u»'o<lne kot doslej.
»¦¦»»»»¦»¦»»
hiiaden
Ob  ngnjih  zeva  tana krvaveču in   noč  gostuje  s  tajnami   teme. Kje  cilji  so? Kje mlada misel  tleča? Le krokarji  vreščijo iz megle ...
Oči  ugasie  blazni  »ij  prešine
v   trenutkih,   ko   srce  zahrepent;
a megla s svojim dvomom, ne premine..
Li   čuješ   šum? ...   Telo   odreveni ...
A mi naprej in naša kri zmrzu/e
in tožne misli v boju se sprostijo.,.
Zvečer ob  ognju zopet blazni mi;
spominov nlč — le smrt pri ncts Acumu/e -oči  strmijo v noč ..., oči  blaznijo; v premrlih rokatt nam zastafa kri..,,,
In mut je z nomi — spomenik Svobodel
»¦¦¦¦¦¦
¦»»»»
¦»»#¦
»»»¦»»
¦¦<
PO UNIVERZAH SVETA
Nadaljevanje s 3 sfranl
ss je ru delo, da izkori»d ta dragoceni raa-terial. Policija bi lahko vsak Čas potrkala na njegova vrata. Ostal je v svojem stano-vanju, kljub nagovarjanju agentov, naj čim-preje pobegne. Čakal je Thomasa, da ga pokliče. Hotel je zvedeti, kaj se je zgo-diln v Washingtonu. Morcja )'e Thomas v težkem    položaju  in  je  potreben    pomoči.
Zvcttr je Osakt Študiral prejete doku-mente. Vsi so bili važni in zanimivi, a naj-važnejši je bil seznam znanih politikov v Združtuih državah in <v Južni Amenki. Ni uccgoil veliko razmišljati. Napisa!. jim je anonimiu pisma, da se je zvedelo, od koga in v kakstie lamcne so prejeli večje vsote denarja. V dakaz je pnložil modro kopijo dopisa. katerega je sprejel od tajništva po-morsk^a urada. SlcJil je piepis vse koie-spoiuknce komitc:a za unitevanje japon-skih dclavcev in aa { .;'a! v Washington v »Btlo lii^.i-s. Dela! je vso noc. Že se je svitalo, ko je ko:xal, Vsa pistna je spra-vil "v usnjeno orbo in zapusti! stanovanje. ih-L-d liisiiiml vrati je srečal starejšega. naj-sigumc-jsega agenta. Ta ga je pvijel za roko io L,'¦' potegni! v avci>.
»Captaiu,« je rekel agcnt, »puiščite prvo ladjo in odplujte iz Amerike. Zvedel sem, da bo policija Še danes nekaj ukrenila. Ni-sem pobegnil, vedel sem, da če ostanete vi, jaz ne smem oditi. Vendar je sedaj skrajni tas. Saj veste, da sem ze nekaj mesecev uslužben pri časopisju. Manj kct pred uro je prihitel v redakcijo naš city-reporter in zahteval, da se v prvi izdaji rezervira vsa stran, ker je odkrita velika Špijonska afera. Gotovo je kaksen idijotski detektiT izdal svojemu prijatelju-novinarju vso naso po-vest. Prišel sem, da vas opozorim, dokler je Še čas. Ne zelim, da bi btal z debelimi crkami napisano vaše in moje ime na prvi strani časopisa.« Osaki je dal soferju znak. Avto je zdrvel nazaj proti kapetanovem staaovanju. OcIŠet je v stanovanje in se vrnil s staro Japonko. Nato so odsli proti luki^ Med potju so se ustavili na pošti in v trgovini. Japonec je oddal pisma in kupil neke reci za na poc.
Ko je ladja zapustila ameriške teritoml-ne vode, se je Osaki dvignil na most. Gle-da! je proti obali, ki je biia vsa v megli.
Po njegovem odbodu je eksplodiralo. Razvedelo se je o aferi japonskih delavcev :n   o  mahinaciiab   sekretarjevega  komiteja.
V takšnih piilikah se ni nihče vec upal predložiti zakona o japonskih delavcih, ka-kor so to^ želeli severnoamerikanski finan-čniki. Vsi dokumeatt so bili v rokah so-vražnika, ki ne bi dolgo premišljeval, da jih predloži Ligi narodov#
Da/sy Green je petega. dne spregovoriJa, ko so ji pokazali Bettjrno pismo in reči, ki so bile last Thomasa. Lagali so, da ;e za-prta tudi Betty in da je vse priznala. Isto so trdili  za samega Osakija.
Obsojena je bila na dve leti strogega za-pora. DobiJa bi več, če ne bi molčala o de-lu v St. Diegu.
Ostalo pa ni samo pri zaporu. Policija je v njenem stanovanju našla čekcvvno knji-žico in zaplenila ves denar, Tudi salon >Dora Griint; so kmalu zaprii.
Ko je odšla iz zapora, je imela tisto ob-leko, v lcatert je bila aretfrana. Ni bila veČ niti raoderna niti elegantna. Bila je brez vsega, v žepu ni bilo ntti coota. Premčkala se je proti pristanisču. Večkrat je obstala, kakor da je lipafa na novo srečanje s kak-šnim Osakijevim agentom, ki bi jo pova-b'd r avto. Podrla se je tudi ta nada. Vsto-pila je v zlogiasno hfso v newyorŠki ulici.
(NUNS Newslettec)
NIZOZEMSKA: Kontaklm center na univerz' Leideti j epriredil 1, t. m. javno koniemico. Nat,ien konference je bri obrav-navati vprasanje stalno naraua}oab psiho genih obolenj med Uttdenii, Glavno preda. van\e je obravnavdo temor »Nevrdtične in karakteroloske posebnosti h tezave v dobt &ozorevm)a,%     >LeIds Universiteisblad«
JAPONSKA: Japonskt komite WUS (World Univerthf Servtce) si je zadal na* logo hgradhi v iim krajsem casu sanalorij Z4 tnberkulozns stiufente.
(Inadanoborito)
Za korejske studenis so zbrali japonski
Uudentje dosltj že okolt 3-000 knpg, unl
verzi v Rangunit pa so poklontli sluUtelji
unherze v Meijidi Gakiutn mikrdskop.
(WUS m Action)
KANADA: Kanadska studintska zreza je odklonila izmenjavo Uudentov z vzhod-ttotvropskimi državami. Kot razlog odklom nitve je navedla, da ie hoie izognhi kakr. sntmhoVt hgredam na kanadskib univerzab. (Ylioppilas Lehti)
ZAPADNA NEMČIJA: Kuhurui odde. Jek jrancoskegA Visokega Komisarijata v Nemciji je razpisd za pribodnje leto 100 stipendif za študi) na unherzab v Franciji. V poUev pridejo študentje iz vseb univerz Zapadne Nem&je In zapadnega sektorja Bertina. Poleg denarja za studijske takse dobijo sttpendhti U sredslva z<* prehrano m ' stanovanje ttr imafo platane potne ftroUe.                                    (DUZ)
•>Federjtion Internalhnale du Sports Uni-vershJret je na svoji se/i 24. XI. t. l. skle-ntla, da poveri organizacifo mednarodnib letnlb Uudentikih iger Nemiifi, zitnsk« Uu. dentske igre pa bo p<r vsej verjetnosti pri* rediLt $t>tca.                      (Collocquium)
VZHODNA NEMČlfA: W*iter UU bticbt, podprediedmk vzhodno nemske vl<*~ de, je zablevid nedetvno v nekem svojem govorit, se p*polnejš<> prihgoditev loLkt-ga t* znanstvenega delovanja Vihodne Hemaje po vzghdu Sorjetske zveze. V svojem govoru je med obicajnimi hvalo* spevi veliki Sovjetski zvezi poiebno bovda-ril: >,..da ni podrotja, na katsrem bi nc vodili raz'skovalci in zmmstveniki Sovjet. ske zvezet.               (Hochichul-Dienst)
Po odloibi Ministrstva za zdravsivo rajo odsle) vil absolventi medicine v VzbodT ni Nemciji opraviti svoj dvoletni staž nct poliklinikah uranovih rudnikov.
• (Hochschul-Dienst)
ŠVICA: V i-asu od 7. do 9. t. m. je bil^ v Lausanne 52. generdna skupsiina $«vY*r« ske Undtntške zveze (FSS), na kateri sn poleg vprasanj v zvezl s statulom obravnx-vali iudi problem osnovanja n.icionalncga slipendijfkega fonda in vpfaianja povratila skode v primeru prekinttve studijj,
(Berner Student)
Svica: Na tehničnih visokih šolal švice /e bilo vpisanih v letu 1950/5! 3251 slušateljev, od tega 632 inozem-cev. Diplomiraio je v isfem času 571 študentov, promocij pa je blio 123. (Neue Zuilcher Zeilnng)
ZDA: PribUino 3.000 nekdaniih am r/kanskib udeleiencev v II. svetovni voini Uudira »a evropskib univerzah rn visokib solab. N/ibov stt/di} vzdriuje Govetmment Issue Bill of Righis, ki j/m izphtuje m secno po 73 dola*\ev.
(New York Herald Tribune)
7DA: V Zdtuženih driavah atudira lelno na 1700 driavnih in privatnih univerzah in colleges okoli dva in po>l miHfona študentov.
Urad xa študij ZDA
MARK TWAiN
AVTOBIOGRAFIJA
Pravo iuie najvetjega aniari-Skesa lium-orista je Samuel LangUonie Clemaas. Rodil se je 18:».") v Floridi ZDA, mnrl je 1910.. Uk v tiftk^rsktMn pokVcu ga je zbližal s knjiigami. Z dvaj-eeti-m lolom je že temeljito i>0-ztial angleSke klasike. Sledila je vrsta nemiraili 1-et, v katerih j> vefkrat mpnjal svoj pokl;C, m©d dnidini je bii novinar in igr«-Ipc. Z 22. Ieloin je po»tat reon! pilot na Mwsis8i«ppiiju. Ta del »voj-ega    življenja   je   ftpisa-l    v
Ke- so tri ali Stiri oeebe oi> raaaih l>ri]ožn,x-iili ;?..iavile, da bi rade brale inojo avJobiografijo, kadar jo bom na-pisal iu kfldar jo bodo ult*gniio prebra-ti. naDoslod nslrezam tfti vroči zahtevi javnojil; in a tpnt objavlpm svojo zgo-dovino.
Soin iz Mare plcmenite rodovine, k; seira ?.<i.lo drtl«^ ti«7j»j v slare f-iteo. Pr-v4 pm<i«d, o k*t«»r«ai 1'vvaini neka| uirtloii.l veti«-», o W! ,d.rii>,i,iiNk: pi-;jatelj H:g«:;iw».  B»lr. >p v *>«wi«1(.^ii gtototjil, ko
io JiaJi *o-l J-v>l v Abcrdtvnu v gro-r.j; Ct\k v A(i«;li|i. Zakdj )e na5 doligi rodov»:-ii :-< fakr«t vedrto tioe>il maie- :«:e {r«74sn, fo ei jo kdr>  dr'igo {m/*, dd bi se  izognH
>Old Tvvain, kar pouietii v na-rečju nK>ni«[jev, ki pkjvejo po Miesissipipiiii, >znak dvar. PoJ«-vM se je 1869, s humoristionkui popotnimi z-god-haini. Njegovo naelednje delo je btlo »The In-noeeatg Abiroadt (Nedolžni v tujini), s katerim je 5ez nw za-slovel. Va-žnejsa Tvvainova dela so še >A Ckmeotieud Yankee in Kimg Arthui'*a Court«, »Huokle-berry Fiairi ia »Tom Sawyer«. Zadnji dve *ta prevedeni tudi v
 da bi 6e zadovo-ljeval z družiui&kim i.metiom Higgia-sov, je sktivnosi, zastraa k«atere ni še nihče od nae čutil posebne potrebe, da bi jo razjasnil. To je nekaj takega ka-kor lep, zainotan romaiti, ki ga pusli-mo lei>o v niiru. Tako ravnajo vee sta-re družiae.
Arlhur Twai« je b:'l na zelo do-brcm glafi.u — btil je mttničar na pesfci v fasu VVttliama Roof«. Ko je bil star okoJi fridot let, je odžel v eno tietili Iepih staroamgleškiih zaibavišč, Ne\v Ciale po fmenu, ker je ime! tam ne-k«i «i>ravi'ti. Vrnil se n{ ve5, je kar \mn imul. 0 Augtiet« THainu &o men-da okoli lota 11G0. krožile razne go-vorice. Bi! je siilen veseljak )'n je i-met
>, da je poteguil svoj stairi meč in ga nabruaii, potem p« se je v tenini noči poetavil na pritneren kraj ki ga porival mitmoidiočim v fcelo, da bi vi-del kako vpijejo iu ska-čejo. Bil je ro-jeu liumoriet, toda kinalu ee j« flavadtl v šati nekolfko pretiravaiti; ko so ga prviC zalotili pri tem, da je nekomu slačit obleko, mii }e posv&fcn« oblast odnstranila diel telesa in ga postavila v Tcmple-ba.r n^ vzvižeiiio meaito, odko-der j« lahko opazoval ljudi in je bil zadovoljen. Nikjer mu ni biilo tako v§e5, ka<kor prav tukaj, z«to je prav fu taiko dolgfO o^tal. V naslednjih dve*»to letih navaja naš rodovnik vrsto bojev-niko^, plemenUi, hrabriih mož, ki &> vedno šli s pesnvijio v boj, im e;cer tik z-a vojaki. in so ee praviloma z glas-nim viikom in krikom epet vnačali — pred ujimi.
Hudo nm je pri/zadela bridika šala ¦pokajnega Froissart«, po čigar krivdi naš rodovnik ni hiiel nikdar veo ko ene veje in da je ta veja bila v des-aem oglu sfebk in je rodila poziimi in ptdeti.
V začetiku XV. ©toletja itnanio Beau Twa.iina, s pridevkom »uoetijak:. Iniel •e krasen rokopis in je zn<al veak pod-p'* taiko dobro ponaredifi, da si moral od smeha, 5e ai to videl. Njegov ga ]e zelo veselil. Zeradi tega je
sktenil pog-odtbo z diržavo, da ji !>o tol-kel lca.menj.e &a giraidnjo oeeA. To te-žavno ddlo mu je pokvarilo ipisavo. Tu-d; ves ta čas. ko i« bil pri taike-m deliu, se je veselil življeiija, kt je z majhiai<m preeledikam trajajo dvainštirldieset let. Pravzaprav j« umrl v uniformi. Vsa dolga Ie4a j« živel talko zgledtto, d« ie država eklemiia t ajlni novo pog<xW>o brž, ko \e prej§uia minil«. Bil je pravi ljubljene« policije. Pri svojiih umetn-i-žkih tovariših je bil si\& epoštovan in ugled-eu olan njibtovega skrivnega do-brodeltiega društva, kneaovanega Ve-riga bande. La»e je iinel vedno na kratko oetrižen«, kaj rad je nosil pro-goste obleke in je umrl na veliko ža-iost vlade. Za domovimo |e bila^ to bridka iagvvba, ker je bii vedtiio <boče«n.
Nekaj let kaeneje imamo slovift^ga .Tohna Twaina. Leta U92. je odrinil 3 Kolinnbom v Ameriko kot ix>tnik. Menda ie bil žalostnega neprijetnega znač<aja. Ve3 čas vožnje \e zal>avl)al nad hiano in grozil, da ee bo izikrcal, če ne izboljšajo. Zahteval je svežiih rib. Nobeu dan ni minul, da ne bi vi-lwl noeu, !co je hodil jx> paliibi in &e p-osmelioval poveljmiku, ees da ne ver-j:une. da Kohsmb ve kam potuje, ali da je sploh kdaj tam bil. Nepozabni krk: »Z-emljia, zemlja!? je pretrcsal vsako srce, le njegovega ne. Nekaj oa- je.gledal skozi kos eajaslega etekla  črto, lci se je pokazala v daljavi 5eš: >K v-raigu z ze<mljo! To je s-pkv!«
Ko je.ppišel ta pofcnik na kmv lad-ie. ni imel s sel>oj nio drugega ko star iik, v kMorem je bl winiokJ
z monogracnoia B. B., voliietiio z mouograuioui L. W., kratko ii co z monograinain D. F. ia srftjco t mouograuioin O. M. R. A. Veoidar 1« bil med vožnjo maogo bolj zaposlen s' svojo >pirtlj,agios in je z ajo vzbuial v-eč pozioruiaeit: kakor vsi oatali  potniki skupaj.   Kadar je laj
Ijaigo itt prežal, kaj bo. V^asih je ])*>-iskal KolumUa in zahteval od aje«;a naj njegovi ljudje popa.zi]o n« »prtlja-go<. Med -viharjem šw n»u morali z&-vezati neta, ker ]e tajko od &i1e krif-ai, da pasadika zaradi nj^a ni m-ogla ra-zum«iti povelj.
Nibi5e mu ue more očiiknii ni^ ne<i-o-stojmega, toda v ladijftkem dnovniikn je zabeležern »rede.k tprimer?:, && &? j« izkrcal s žtirimi kov<3ki !n nekafl^riini ko^aramj šampanjVa, oeprav je btl pri-nesel vso svojo prtljago zavito v faso-pisni papir. toda, lco ae je vroil na \ ladjo i» razushio trd:1, da inu nwrn-kajo razne advari, in ko je hotel pre-izkati e«lo kovoke drugih potnlkov, »o ga vrgl: v morje. Dolgo »o &ika.li, k^ij «e bo pokazal na površmi. toda niti mehur se n; pckazai. ^fedfem lcd *o vsi gledali v vodo, n«gnjeni fez oigra-jo io je zadeva }x>ataja]a boli in bolj zanimiva, so prs#tra5eni i*gotovili, da j je veriga ©idra popi««*tila i^ da j<* lad- I ja začela pluti.
Od taikrat  je v  pomiueuieleiu «>ketn   dtievnik«    tale   čiKlna
ez oas smo u^otovili, da j** nev5€«čiii potaik  (>'aival  pod  vodo^ o<l'frga'[ sMro