Hodil sem po znanih   krajih ...
Hodil sem po znanih krajih,             Polje tiho kot izmrlo . . .
njivah, travnikih in gajih,                   Ko je voljno bilo grlo,
hodil spet po dolgi dobi,                   pesem tukaj je donela,
kjer vrsti se grob ob grobi . . .         duša bila nam vesela.
Gaji gosto so zarasli,                         Tamkaj grobi se vrstijo. —
mračno v njih, kot da ugasli             Mnogi znanci v njih že spijo,
v njih so živi solnčni traki                čakajo pomladi nove,
in se naselili mraki,                          ki v vstajenje jih pozove.
Maksimov