Rezultati gospodarjenja
Realno presojanje doseženih rezultatov otežkoča visoka rast cen. Po podatkih Zavoda za statistoko SR Slovenije so bile cene industrijskih izdelkov pri proizvajaldh v 1. polletju 1986 v primerjavi z cnakim obdobjem lani višje za 87,8%. življenjski stroški pa so bili višji za 89,6%,
Po podatkih iz periodičnih obračunov je gospodarstvo doseglo nek-oliko boljšefinančne rezultate kot v I. trimesečju.vendarocenjujemo.da so nekateri kazalci uspešnosti in učinkovitosti gospodarienja še vedno ni-žji od doseženega povprcčja v republiki. V I, polletju so organizacije zd-ruženega dela s področja gospodarstva ustvarile 31.251,354 tisoč din celotnega prihodka ali 103% več kot venakem obdobju lani, Organizacije iz področja industrije in gradbeništva so ustvarilc 73% celotnega prihod-ka vsega gospodarstva. Rast celotnega prihodka je znašala v industriji 113%. v gradbeništvu pa 87%. Najnižja rast cdotnega pritiodka je bila dosežena na področju prometa in zvez(71%). Večina celotnega prihodka soorganizacije dosegle s prodajo izdelkovinstoritev na domačem trgu. V strukturi celotnega prihodka je nekoliko višji delež od prihodkov na tujem trgu inznaSa I0.1%-.vindustriji 20.1%. Rast porabljenihsredstevje ?3 l (dstotnc Učke nižja o<l ranti oelotnega prih"'(ks. tnko cia se ;f ekono-mičnost poslovanja nekoliko izboljSala. V I. polletju 1986 je gospo-darstvo na 100 din porabljenih sredstev doseglo 135.5 din celotnega prihodka. v. preteklem letu pa 132.8 din.
Po obračunu porabljenih sredstev je organizacijam združenega dela os-talo 8.186.938 tisoč din dfihodka. kar jc 115% več kot v primerjalnem obdobju. Skoraj polovico dohodka so dosegle organizaclje s področja in-dustrije. pri čemer paje bila rast dohodka na tem področju (89%)ni?.ja od povprečne rasti gospodarstva. Najvišjo rast dohodka (izločeneso OZD. ki so v I. polletju 1985 poslovale z izgubo in novo ustannvljene OZD) so dosegli v: DO Partner Grosuplje (260%). DO Livar TOZD Tovarna ar-matur (222%) in Iskra TOZD Stikalni elementi (205%). Večipa organiza-cij je doscgla preko 100% -no rast dohodka, le 7 organizacij ima nižjo rast dohodka.
V I. polletju sn z izgubo poslovali v dveh oiganizacijah združenega de-la: DO Siolarna Dobrepolje (49.023 tisoč din — I. trimesečje: 36.000 tisoč din) in TOZD Sinoles Ivančna gorica (25.628 tisoč din — I. tnmesečje: 46.667 tisoč din). V obeh organizacijah doseženi čisti dohodek ni zad-oščal za izplačila akontacij osebnih dohodkov v višini zneska i/gube.
Dohodek na delavca je v gospodarstvu znaiSal 1.344 tisoč din (V I. trimescčju: občina 468 lisoč din. SR Slovenijn 654 tisoč din). NajviSji dohodek na delavca na področju indusirije so doscgli v DO I.ivarTOZD Tovarna armatur (3.730 tisoč din — povečanjc 222%), TOZD Livarna sive in nodularne litine (2.253 tisočdin— 136%)in DOBlatk and Decker (2.069 tisoč din — 22%).
Razmcrje med doseženim dohodkom in povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi nam kaže učinkovitost gospodarjenia. Na 100 din povprečno uporabljenih poslovnih sredstev icgospodarstvodo.seglo23,4 din dohodka. kar je 4% več kot v primerjalnem obdobju. Učinkovitost gospodarjenja se je povečala na vseh podrnčjih, razen vindustriji(-2%,)in na področju prometa in zve? (-7%)
'       Zunanjetrgovinska menjava
Na področ.ju hlagovne mcnjave s tujino so bili v 1. pollctju 1986doseže-ni ra?meroma dobri rezultati. lako glede celotnega izvoza blaga in sto-ritev kot tudi izvoza na konvcrtibilno področje. Organizacijezdruženega dela občine Grosupljcso v I. polletju izvozilcza 1.713 milijonovdinblaga in storitev. kar predslavlja 0.65% v celotnem izvo/u SR Slovenijc. V letu 1985 je znašal ta delez 0,55% . v skupncm izvozu občin ljubljanske regije pa predstavlja izvo? občinskcga gnspodarstva okrog 2%.
Izvozni dosežki sn v II. polletjii nekoliko slablii. predvsem na konverli-bilno področje. Siccr jc izvoz v obdohju januar — avgust 1986 v primerja-vi zenakim obdohjem lani vi5jiza8.8%. vendarseje uvoz povečal za 67%-in izkazujemo ncgalivni saldo v višini 198.307 tisoč din.
Izvoz in uvo7. blaga in reprodukcijskega niatcriala v nbdohju januar — avgust 1986
— v 000 din
— v I S = 264.53 din
Recionalna strukt. v "f
I-VIII/85         I-VI1I/S6      IND  I-VIIl/ I-VIII/
85            86
I7vo? skupaj                                  1.810.658          2.049.699       113.2          100          100
—   na konvert. irg.                      1.531.278           1.665.902       108.8            85            81
—   na klirin*. Ire.'                           279.280              383.797       137.4            15            19 tlVOZ SKUPA.I                          1.427.323          2.064.849       114.7          100          100
—   s konvcn. irga                        1.117.295           1.864.210      166.9            7X           90 s lclirin. trga                                     310.028              200.639        64.7            22            10
Investicijska dejavnost
Vložena investicijska srcdslva so leto*. prccej višja kot vpreteklih letih, vendar ocenjujemo. da so preskromna za hiuejSi razvoj občinc.
Cclotna predračunska vrednost vseh invcsticijskih objektov, ki so bili v gradnji na dan 30. 6. 1986 jc znaSala 2.569.437 lisočdin. 80% (.cloinc predračunske vrednosti pa odpade na objekt na področju industrije.toje modernizacija in raziiritev livarne sive in nodularne liline.
Na področju industrije so v gradnji naslednje večjc investicijc: 1. IMP DO Livar TOŽD Livarna sive Tn nodularne litine: