Časopis i podabami sa elovensko mladino.
Štev. 5.                V Ljubljani 1. maja 1879.               Leto IX.
V dan
presvetlega cesarja in cesarice,                 !
\T                24. aprila 1879.
Ipl oo je minolal - svetlSba razliva J^     Y solnčnih 8e tokih na pisani pi-t, T S kterim .apoml&d božje stvaratvc pokriva, ?     KI v neismeren prominja se vrt.
A ko bi tudi bolj cvetno ae bilo, I                  Svet ko poatajal bi raj nam bleateč,
I                Njsga bogaatvo bi ne zadostilc
Čut razložitl po njem naš goršč.
Čuvstvo l^ubezni, ki 8rce spodžiga
V vdanoati biti za WJ*g« zveatč, H kateremu misel razvnsta se dvlga,
G6rko hvalfeČ ga z beasdo glaenč.
Njega, katerega v svetlej krep6sti
Bog za vladarja poetavil je sam,                           .
A ki zavetjs tsr pčmoČ v bridkfieti ,                                  Oča ljubšč in preakrben. je nam.
v.-----------------------------------------------.------------------------------------------J
JK5_
Srce preslavlja i Jijo, lrtera mila
Mati je vsmlljena svojih. otrfik; Da bi žareča ae žslja apolnila: ,,Dolgo olirani, še dolgo Ju BogT" —
V teltu begočem isginejo leta,
Krasuo zoreva, kar denes je cvet, Dečku, ki vence na ,,Vrtou" zdaj aplžta
Skoro proatrani otvori 33 svet.
Kamop ga koli privfede osficla,
Vsegdar povaocli oataje Slovan, Svojega ain je ponosea nar6da,
Z dušo, 3 telaeom cssarju js vdan. —
Deca mi, vaai priprosti so venci,
A od Ijubezni kipl vam src^, P6mnite zvesto jih. tudi mladsnci,
Lepših pletite doraali možjš:
Kadaf godujete alavnost visflko,
Kadar na novo as venča oltar, 2 railo družfco ko zlato porolco
Vzvišeni, svetli prasnuje vladarl
Lujiza Pesjakova   .