Listek.
575
prof.  M.   Valjavec, in končno na 225.    straneTi    »Pjesni  razlike«.    Knjigo krasi  dovršeno izdelana podoba Dinka Ranjine.
Spomenik Kačičev. Dne 27. m. m. so razkrili v Zagrebu spomenik ndrodnega pesnika Milovana Kačiča. Izdelal ga je sloveči kipar Ivan Rendič v Trstu, postavilo pa ga je mesto zagrebško. Hrvaški ban Khuen He"dervary je v obširnem slavnostnem govoru slavil Kačiča ter napdsled odkril spomenik, na katerega so društva položila vence. Pri sijajni slavnosti je bilo zbrano vse, kar je odličnih mož v Hrvaški, prišlo pa je dokaj Kačičevih rojakov  iz Dalmacije. Navdušenje je bilo nepopisno
Operne predstave hrvaške. Kakor smo že poročali, pričele so se dne" 1. velikega srpana operne predstave v gledališči zagrebškem Podjetnik g Ivo pl. Hreljanovič je sestavil igralno družbo med katere člani so starejše igralne moči hrvaške, kakor gospa Lesic-Kindersberger, gospodičina Micika Freudenreichova in gospodje Anton ml., Hreljanovič in Teruzzi. Novi sili sta tenorist Aristido Tranfo in gospodičina Wimber-gerjeva. Obče se priznava gospodičine Blaženke Kerniceve lepi glas in izborna igra. Zbori so sicer majhni, toda zadoščajo dobro svoji nalogi; sdsebno je pohvaliti vojaško godbo domačega polka zagrebškega — Doslej so se predstavljale opere »Trovatore«, »Faust« in »Mali vojvoda« ; na predvečer pa, ko se je odprla jubilarua gospodarska razstava v Zagrebu, to je dne 14. m. m , opera »Nikola Subič Zrinjski«, pri kateri je sodelovalo pevsko društvo »Kolo«. Hrvaška kritika sploh jako hvali podjetje Hreljano-vičevo,  in izvestno ni neupravičena želja,  da bi se dajale opere tudi pozimi.
f Vasilije Zivkovič. V Pančevu je umrl pravoslavni dekan Vasilije Zivkovič, ki je zlasti v mladosti svoji priobčeval različne pesmi po srbskih listih. Posebno znani sta njegovi  pesmi   »Rado ide Srbin v vojnike«   in  »Ti plaviš zoro  zlatna«.
-f Jan Neruda. V Pragi je umrl dne" 22. m. m. sloveči pisatelj Jan Neruda v 57. letu dobe svoje. Neruda si je pridobil izredne zasluge za književnost češko, tako da so ga celd nazivali češkega Heineja. V obilih spisih svojih je sicer semtertja posnemal Heinejeve potopisne obraze, veuder se kaže tudi v manjših delih bistro opazovanje in živa karakteristika narodno-češkega življenja. Zlasti se je prikupil občinstvu po listkih, katere je dolgo let pisal »Narodnim listom«, in po novelah, zajetih iz praškega življenja. Izmed njega spisov imenujemo sdsebno »Kozmiške pesmi«, »Arabeske« in » Malostranske povesti«. — Soustanovnik novodobne književnosti češke, bil je izvestuo tudi jeden nje prvih sedanjih pisateljev.
Lepa nagrada. Že leta 1840 je odločil general Arakčev nagrado najboljšemu spisu o vladanji carja Aleksandra L, toda doslej se ni prisodila nikomur. Kakor poročajo sedaj, izplača se ta nagrada leta 1925. o stoletnici smrti Aleksandrove; do tedaj pa bode narasla na — poldiug milijon rublje v ! Srečni pisatelj, kateremu bode prisojena, mora biti porojen  Rus,  in delo mora biti seve"da pisano  v ruskem jeziku.
¦j- Stepan Zlatovič. Pred nekaj meseci je umrl v Šibeniku, v samostanu Sv. Lovre frančiškan o. Stepan Zlatovič, dober poznavalec hrvaške zgodovine, ki je izdal več spisov zgodovinske in arheološke vsebine. Pisal je tudi »Hrvatske županije i gradine iz Dalmacije« ; tega dela sicer ni dovršil, vender poročajo, da skoro izide z obširnim životo-ptsom Zlatovičevim. Pokojnik je ostavil več sto turških listin, katere je zbiral po samostanih in jih prevajal  v   hrvaščino.
Listnica   Cvetko  („Prvi poljub") :
„Vetrič je pihljal, ko sama Tam na vrtu sva   sedela, Se celd drevesa nama O ljubezni so šumela."