Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvo lista „Mir“ y Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Glasilo koroških Slouenceu.
Leto XXXIV.	Celovec, 27. avgusta 1915.
Št. 56.
Hudi boji za Brest-Litowsk.
Obkoljevanje ruske trdnjave Brest-Litowsk se razvija normalno, pa v hudih bojih. Oficielno poročilo našega generalnega štaba pravi, da se vzhodno od Fulve vrši zelo hud boj in da brani sovražnik vsako ped zemlje naj-trdovratneje, da pa je bil na celi bojni črti na več krajih vržen nazaj in je bilo pri tem veliko Rusov ujetih.
Posebno dobro so se bili sedmograški polki pri vaseh Gola in SuclKfdol, severno od Riasno. Pešpolk št. 64 je pri zavzetju od ruskih grenadirjev branjenega okopa ujel rusko posadko, 7 oficirjev in 900 mož, ter zaplenil 7 strojnih pušk.
Naše in nemške čete se vedno bolj bližajo trdnjavi od zapada, severa in juga. Od juga je prodirala naša armada pod vodstvom feldcajg-mojstra Puhallo v severnovzhodni smeri ob progi Wladimir—Wolynsky—Kowel. Ko je ta armada potisnila nazaj Ruse pri Turyjsku, je avstrijska, ogrska in nemška konjenica pri zasledovanju sovražnika ujahala v mesto Kowel in prodira sedaj naprej proti severu. S tem je odrezana železniška zveza med Brest-Litowskom in trdnjavami Luzk—Rowno—Dubno. S tem je umikanje Rusov težavneje.
Bolj severno od Wlodave proti Brest-Litowsku prodira na vzhodnem obrežju reke Bug armada generala Mackensena, ki se ji Rusi posebno trdovratno upirajo, da si zavarujejo svoj hrbet. Pa tudi ta armada se vedno bolj bliža progi Brest-Litowsk—Kowel, ki jo je dalje na jugu že dosegla armada feldcajgmojstra Puchallo.
Zapadno od trdnjave so bile v naskoku zavzete močne predutrdbe pri Kopytowu (14 kilometrov južnozapadno od mostu pri Brest-Litowsku). Od tam lahko naša težka artiljerija začne obstreljevati samo še devet kilometrov oddaljeni utrdbeni pas.
Tudi severno od trdnjave ste KOvessova skupina in armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda kljub najhujšemu ruskemu upiranju napredovali. Severno naprej operira Woyrscheva armada in armada Leopolda bavarskega; levo krilo te armade se bliža bieloviškim gozdovom vzhodno od železnice Bialistok—Brest-Litowsk.
Nemško uradno poročilo pravi, da je armada generala Scholza pri Tykocinu (južno od Oso-wieca) ob reki Narew zadala Rusom udarec, južno od Narewa pa prodira preko železnice Bialistok— Brest-Litowsk armada generala von Galhvitz.
Pogled na zemljevid pove, da je položaj za Ruse skrajno težaven in kočljiv, ker imajo premalo železniških zvez za umikanje. Močvirje na vzhodu Brest-Litowska je sicer zelo ugodno za obrambo, pa tudi zelo neugodno za umikanje.
Poročilo ruskega generalnega štaba.
Petrograd, 21. avgusta. Poročilo velikega generalnega štaba: Na celi bojni črti zapadno od Rige do spodnje Wille nobenih bistvenih iz-prememb. Po zasedenju utrdb pri Kownu od strani Nemcev se je ostanek posadke priklopil poljskim četam, ki stoje zapadno od železniške proge Janov (26 kilometrov severnovzhodno) — Koszedaraj. Južno od Kowna se nahajajo naše čete še na levem bregu Njem ena. Pri Osowiecu in južno od njega so na celi bojni črti zg. Narewa in Bobra 18. in 19. avgusta Nemci močno napadali. Na desnem bregu Narewa pri Gori Strenkowi, v odseku Strabla-Bielsk in pri Lijszyce (20 vrst severnozapadno od Brest-Litowska) naše čete dalje zadržujejo sovražnika. Naša konjenica je sodelovala, ko smo odbili nemško ofenzivo pri Lijszyce, z napadom z močnimi silami proti sovražni inian-teriji. Ob Bugu vzhodno od Vlodave je nadaljeval sovražnik, ki ima od 19. avg. dopoldne desni breg
reke v posesti, svoj nadaljni trud ob cesti v Piszco. Pred Nowo-Georgiewskom so združili Nemci, ko so zasedli levi breg Wkre, svoje napore proti severnovzhodni fronti zapadno od Wkre do Visle. Z neprestanim obstreljevanjem, pravo vihro strelov, so uničili naše utrdbe v tem odseku skoro popolnoma. Na večer 18. avg. so Nemci obkolili eno utrdbo pri Wymyslu in so nastavili svoje naskakovalne oddelke kljub velikanskim izgubam proti hrbtu odseka Zakroszyn. To je prisililo naše čete, da so se v noči 19. umaknili v črto starih utrdb pred citadelo. Ko so Nemci tekom naslednjega dne dve od teh utrdb z obstreljavanjem uničili, so zasedli po več krvavih napadih z naskokom njune razvaline in so odtod namerili svoj ogenj proti citadeli. Razstrelili smo most preko Narew in zapuščene utrdbe severnega odseka.
Italija napove vojno Turčiji*
B e r o 1 i n , 21. avg. (K. ur.) Wolffov urad poroča iz Carigrada z dne 20. t. m.:
Italija je Turčiji napovedala vojno. Italijanski
poslanik v Carigradu je že odpotoval.
Italij anski poslanik v Carigradu, Marki Garroni, je odpotoval z uradniki italijanskega poslaništva 21. avg. popoldne. Zastopstvo italijanskih državljanov na Turškem so prevzele Združene države v Ameriki. Turški poslanik v Rimu, Naby Bei, je dobil 21. avgusta popoldne od italijanske vlade potne liste. Pelje se preko Švice v Berolin in preko Dunaja v Carigrad. Varstvo turških podanikov v Italiji je prevzela Španska.
Vest, da je Italija napovedala vojno Turčiji, ni presenetljiva in ni nikjer napravila posebnega razburjenja. Vsekako je pravi namen te vojne napovedi le, pospešiti akcijo francoskih in angleških čet pri Dardanelah, ki so imele dosedaj smolo. Koliko čet da bo poslala Italija k Dardanelam, ni znano; italijanske akcije pri Dardanelah sicer ni podcenjevati, vendar pa je zelo dvomljivo, če bodo Italijani mogli postaviti k Dardanelam toliko čet, da bi odločile tam boj za četverozvezo ugodno. Kako težavno da je izkrcavanje čet pri Dardanelah in v Mali Aziji, so poskusili že dovolj Francozje in Angleži, sedaj pa bojo deležni teh sladkosti še Italijani. Da bi bilo zavzetje Dardanel z ozirom na Rusijo, ki ji primanjkuje orožja in municije, velike važnosti, je čisto razumljivo, toda Dardanele od zapadne strani so trd oreh, ki ga Angleži in Francozje ne bodo tako lahko strli, če nimajo drugih moči na razpolago kakor — Italijo._______________________________
Italijansko bojišče.
Boji na ozemlju Tolmin—Bovec.
Italijani so po svojih velikih izgubah in neuspehu v bojih za doberdobsko planoto in proti goriškim obmestnim utrdbam vrgli večje sile v ozemlje Tolmin—Bovec. Pri Tolminu so Lahi močno obstreljevali obmostne utrdbe. Nato je ponoči 23. t. m. ponovno napadla pehota, pa brez uspeha. Italijani so imeli velike izgube.
V utrjenem ozemlju pri Bovcu in Raj blu se nasprotna infanterija mestoma pomika blizu do naših bojnih črt.
Več napadov na doberdobsko planoto so naše čete odbile. Mestoma so se spoprijeli mož proti možu. Sovražnik skuša sedaj priti do naših obrambnih črt po metodičnem delovanju.
Na južnem krilu primorske bojne črte je naša težka artiljerija porazila sovražnikove topove. Nadalje je bila pri Golanetto popolnoma razbita ena italijanska obrežna baterija. Sovražna in-
fanterija, ki se je nasproti naši postojanki na višini vzhodno od Tržiča utrdila, je v divjem begu zbežala iz svojih jarkov pred našim topovskim streljanjem. Vzhodno pri Pulaču so naše čete odbile dva slabejša sunka, pri Sv. Martinu pa tri napade, ki jih je napravil sovražnik do bližine naše bojne črte.
Na Tirolskem obstreljujejo Italijani naše utrdbe na planoti pri Lavarone in Folgaria. Tudi naše postojanke na Stilfserjevem prelazu je začela obstreljevati sovražna artiljerija.
Dogodki na morju.
Italijani so popolnoma izpraznili otoček Pe-lagruž in uničili vsa poslopja in obrambne naprave. Otok, na katerem so prebivale samo družine čuvajev svetilnika, so si osvojili Italijani v noči na 11. julij in napravili na njem postajo za radiotelegraf in obrambe. Tam so imeli tudi en podmorski čoln. Poleti naših letalcev in trikratno temeljito obstreljevanje od strani naše mornarice so povzročili sovražniku vedno hude izgube na moštvu in materijalu. Podmorski čoln „Nereida“ je bil uničen. To jih je končno privedlo do spoznanja, da strategično-taktična vrednost tega otočka ni tako velika, kakor se je morda mislilo pri njegovi osvojitvi.
Poročilo Cadorne.
21. avgusta. Na planoti severnozapadno od Arsiero so naše čete v naskoku zavzele precejšno sovražno utrdbo na zapadni višini grebena Monte Maggio. V zgornji dolini Cordevole je včeraj artilerijski dvoboj trajal naprej. Naše baterije so neko zaporo v dolino na dolomitski cesti onstran Arabbe zažgale, sovražna artiljerija je pa z raz-jezeno trdovratnostjo nadaljevala svoje uničevalno delo v Livinalonge (Buchenstein) in ni prizanesla niti civilni bolnišnici, ki je bila precej poškodovana.
Precej smo včeraj napredovali pri kotanji Plezzo (Bovec), kjer so naše čete s krepko ofenzivo dosegle črto Plužne—Čezsoča. Sovražna artiljerija, ki se ji ni posrečilo, ustaviti naš silen napad, je naperila svoj ogenj proti tema krajema in je povzročila tam zopet škodo in nekaj požarov. V odseku Monte Nero (Krn) smo po hudem boju na severni strani Vršiča zavzeli dolg, močno utrjen sovražni zakop. Vsi sovražnikovi poizkusi, zavzeti ga nazaj, so se ponesrečili. Enako usodo so imeli tudi drugi protinapadi na naše postojanke pri Sv. Luciji. Ujeli smo jih nekaj, med njimi enega častnika. Na kraški planoti smo nadaljevali svoje metodično napredovanje. Tudi včeraj je bilo zavzetih nekaj okopov in zaplenjena ena strojna puška.
Zjutraj 20. avgusta je oddelek lastnih letal preletel sovražno letališče Aisoviana vzhodno od Gorice in je 30 minut dolgo z uspehom metal doli bombe. Kljub streljanju treh obrambnih baterij so se naša letala povrnila nepoškodovana. Na povratku so zapazila sovražnega letalca-zmaja, ga s svojimi strojnimi puškami obstreljevala in prisilila, da se je spustil doli. Medtem ko je bil naš drzen, srečno uspeli zračni napad čisto po vseh vojnih pravilih in navadah naperjen zoper vojaški predmet, je oddelek sovražnih letal izvršil neprave represalije. Preletel je mesto Videm in vrgel doli 14 bomb. Učinek je bil ta, da je bilo ubitih pet prebivalcev, med temi ena žena, eno dekle in trije karabinijeri. Tudi zasebne hiše so bile poškodovane.
Francosko bojišče.
Angleška mornarica, kakih 40 ladij, je 23. t. m. napravila obisk pri Zeebriigge in oddala 60 do 70 strelov na nemške obrežne utrdbe. Nemci
so imeli enega mrtvega in šest ranjencev. Razen-tega so bili od predaleč padle topovske krogle ranjeni še štirje belgijski prebivalci. Druge škode ni bilo. Ko je začela brodovje obstreljevati obrežna mornarica, je brodovje zopet odplulo.
V Vogezih so severno od Ministra v Alzaciji napadli Francozje ponoči nemške postojanke, pa so bili odbiti. Slabi sovražni oddelki so vdrli v nemške postojanke, pa so bili zopet iz njih ven vrženi in nekaj alpinskih lovcev ujetih. Pri bojih na Barrenkopfu je ostal del enega jarka v rokah sovražnika.
Pri Loo, južnozapadno od Dixmuide, je neki nemški letalec sestrelil neki francoski dvokrovnik.
Dvanajst ruskih trdnjav zavzetih.
Nowo-Georgiewsk zavzet.
Za Kownom so si Nemci osvojili najmodernejšo rusko trdnjavo Nowo-Georgiewsk, ki leži severozapadno od Varšave. Ta trdnjava je bila zadnje sovražnikovo oporišče na Poljskem. Rusi so trdnjavo trdovratno branili, toda nemški domobranci in črnovojniki so jo zavzeli v naskoku, ko je težka nemška in avstrijska artiljerija razbila močne utrdbe. Iznova se potrjuje, da naša težka artiljerija, ki je svojo nalogo izborno opravila že pri belgijskih trdnjavah v začetku vojne, odločuje. Po padcu trdnjave dne 19. avg. je bila ujeta posadka 6 generalov in 85.000 mož, od teh samo pri zadnjem boju 20.000. Število uplenjenih topov se je zvišalo na 700. Oblegovalnim četam je poveljeval general Beseler, ki je zavzel tudi belgijsko trdnjavo Antwerpen. Nemški cesar se je takoj odpeljal v Nowo-Georgiewsk, da izreče voditelju napada in napadalnim četam svojo in domovine zahvalo.
Osowiec zaseden.
Nemško uradno poročilo od 23. t. m. pove, da so Rusi izpraznili trdnjavo Osowiec ob Bobru in so jo zasedli Nemci. Trdnjava Osowiec se je od vseh ruskih trdnjav, ki so jih obstreljevale zvezne čete, najdalje držala. Seveda trdnjava nikdar ni bila obkoljena, vendar pa so jo Nemci obstreljevali že meseca decembra lanskega leta. S trdnjavo Osowiec so Rusi izgubili glavno oporišče ob Bobru. V neverjetno hitrem času so padale ruske trdnjave, zaporedoma druga za drugo. Če primerjamo brezuspešne italijanske poizkuse ob naših trdnjavah in utrjenih postojankah z našimi in nemškimi uspehi proti Rusom na Poljskem, dobimo šele pravi pojm, kako velikansko delo da so opravile naše in nemške čete in naša izborna težka artiljerija. S ponosom smemo reči, da je ravno naša najtežja artiljerija vzdržala svetovni sloves, da imamo Avstrijci najboljšo artiljerijo; srednja ruska artiljerija — to so priznali strokovnjaki — je bila naravnost izborna, tudi italijansko topničarstvo je dobro, toda naši mož-narji so odnesli lavorjev venec.
Kdaj so prešle ruske trdnjave v posest zaveznikov.
Ostrolenka: 20. julija.
Rožan: 24. julija.
Pultusk: 24. julija.
Lublin in Cholm: 31. julija in 1. avgusta.
Varšava: 5. avgusta.
Ivangorod: 5. avgusta.
Zegrze: 8. avgusta.
Lomza: 10. avgusta.
Kowno: 17. in 18. avgusta.
Nowo-Georgiewsk: 20. avgusta.
Osowiec: 23. avgusta.
Kako je poteklo obleganje trdnjave Nowo-Georgiewsk.
7. avgusta je bila zavzeta utrdba Dembe.
9. avgusta se je izvršilo obkoljenje še od vzhoda, ko je bilo obkoljenje od zapada, juga in severa že prej dovršeno.
11. avgusta je bila v naskoku zavzeta utrdba Benjaminow.
14.	avgusta je bila severno od Nowo-Georgi-ewskega zavzeta močna predpostojanka; 9 častnikov, 1800 mož in 4 strojne puške so dobili v roke Nemci.
15.	avgusta se obkoljevalni pas okoli trdnjave vedno 'bolj zožuje, povsod dobiva oblegovalna armada na ozemlju.
16.	avgusta so bili branitelji vrženi nazaj na utrdbeni pas.
17.	avgusta so bile na severnovzhodni strani Nowo - Georgiewskega v naskoku zavzete ena velika utrdba in dve medutrdbi.
18.	avgusta ste bili dve utrdbi na severnovzhodni strani zavzeti v naskoku, 600 mož ujetih in 20 topov zaplenjenih.
avgusta so si v severnozapadnem odseku od Nowo-Georgiewska priborile nemške čete odsek reke Wkra; dve utrdbi ste bili zavzeti v
naskoku in nad 1000 Rusov ujetih. 125 topov je padlo Nemcem v roke.
20. avgusta je bil Nowo-Georgiewsk zavzet.
Za Brest-Lltowsk.
Z veliko hitrostjo, naravnost občudovanja vredno gibčnostjo so si avstro-ogrske in nemške čete delale v hudih bojih pot proti vzhodu in podile Ruse naprej proti bojni črti Bialystok—Brest-Litowsk—Bug. V trdovratnih bojih z Rusi so se najbolj izkazale naše čete pod vodstvom nadvojvode Jožefa Ferdinanda in generala Kdvessa. Z veliko odločnostjo se bližajo zdaj trdnjavi Brest-Litowsk od severa, zapada in juga in celo od južnovzhodne strani. Se bo ruska armada skušala pri Brest-Litowsk resno postaviti v bran? Lega trdnjave je ugodna, toda če ne bodo mogli Rusi držati ostale bojne črte, bodo najbrž tudi to trdnjavo izpraznili. Vsekako pa se to ne bo zgodilo brez bojev. Brest-Litowsk ni najmodernejša trdnjava; v mirnem času ima dve veliki utrdbi na levem bregu Buga in štiri na desnem bregu. Več kakor te utrdbe bodo menda vredne najnovejše predutrdbe in poljske utrjene postojanke, ki so se v dosedanjih bojih na Poljskem razmeroma dobro izkazale. Moč trdnjave je pa manj v njenih utrdbah, kakor v njeni naravni legi, ker je na jugu in vzhodu, deloma tudi na zapadu obdana od močvirja, dočim sever od narave ni tako zavarovan. Trdnjavo so začeli graditi že 1. 1831.
Govor nemškega državnega kantelarja.
V četrtek, 19. t. m., se je pričelo novo vojno zasedanje nemškega državnega zbora. Razprava se je vršila o deset milijardnem kreditu, ki naj zagotovi nemškim armadam nadaljno neovirano vojskovanje. Debato je otvoril državni kancelar Bethmann-Hollweg, ki je zavračal podtikanja sovražnikov, da bi bila Nemčija odgovorna za svetovno vojno. V uvodu je drž. kancelar poudarjal, da je položaj zaveznikov na vseh bojiščih ugoden in da je močna nemška armada po osvoboditvi Galicije in Poljske, Litavske in Kurlandije izpod ruskega jarma pripravljena za nove udarce proti sovražnikom. Ob živahnem odobravanju zbornice se je spomnil 85 letnice našega cesarja ter izrekel Švici, Nizozemski, Švedski in papežu za njihovo človekoljubno sodelovanje pri izmenjavi vojnih invalidov prisrčno zahvalo nemške vlade.
Sovražniki pravijo, da je Nemčija v prvem letu vojne zmagala, ker se je na vojno že dolgo pripravljala, trozveza pa da je bila miroljubna in vsled tega nepripravljena. Državni kancelar pa dokazuje, da ste bili Rusija in Nemčija že spomladi 1914 pripravljeni. Zavrača trditev trozveze, ki pravi, da se bori za narodno svobodo in civilizacijo. Anglija je nasilno zasedla grške otoke, Rusija pa goni nesrečno poljsko prebivalstvo v plombiranih vozovih iz domovine v notranjo Rusijo — res dve krasni bojevnici za svobodo in civilizacijo.
Nemčija do Anglije in Rusije.
Bethmann-Hollweg pravi, da bi se bila dala sedanja strašna vojna preprečiti, če bi bila Anglija le hotela. Angleška in Nemčija ste se nekaj časa pogajali za zvezo, pa angleški pogoji niso bili sprejemljivi. Angleška je namreč smatrala, da izkaže Nemčiji posebno prijateljsko uslugo, ako se zaveže, da ne bo brez povoda napadla, pri-državši si svobodne roke za slučaj, da bi Nemčijo naskočili njeni prijatelji. Kmalu potem je sklenila Angleška s Francosko obrambno zvezo, ki se je vsled dogovorov obojestranskih generalnih štabov izpremenila v ofenzivno konvencijo (zvezo) in spomladi 1914 so se pričela angleško-ruska pogajanja za mornariški dogovor.
Nemška vlada se je tudi trudila, da ohrani dobre odnošaje z Rusijo. Toda francoska želja po revanži, panslavistična politika na Ruskem in angleške hujskarije so vedno bolj in bolj večale napetost. Nemčija je vse storila, da prepreči vojno. Nemška vlada je šla v svojem trudu, ohraniti mir, do najskrajneje meje svojih zavezniških dolžnosti nasproti Avstriji. Dne 29. julija je dobila od svojega petrograjskega poslanika poročilo, da je Sazonov izjavil, da je Avstrija vsak direkten razgovor kratkomalo odklonila. Z Dunaja pa je prišlo poročilo, da je grof Berchtold pripravljen, direktno pogajati se z rusko vlado. Nemški drž. kancelar je zato obvestil dunajskega poslanika Tschirschega, da obstoja najbrž nesporazumljenje, obenem pa mu je naročil, da naj avstrijski vladi izjavi: Odklonitev vsake izmenjave mnenj s Petrogradom bi bil velik pogrešek. Pripravljeni smo izpolniti svojo zavezniško dolžnost, odklanjati pa moramo, ako nas hoče Avstrija s tem, da se ne briga za naše nasvete, zavleči v svetovni požar. Pokazalo se je, da se je Sazonov res motil, in direktna pogajanja so se res vršila, dokler jih ni prekinila splošna mobilizacija armade.
Bodočnost Poljske.
Državni kancelar je nadaljeval: Naše in avstrijske čete so dospele do vzhodnih mej kongresne Poljske in imajo sedaj nalogo, da upravljajo to deželo. Zemljepisna in politična usoda je silila Nemce in Poljake stoletja k medsebojnemu boju. Spomin na stara nasprotstva ne more zmanjšati spoštovanja do strastne domovinske ljubezni in vztrajnosti, s katero je branil poljski narod svojo staro kulturo in ljubezen do svobode proti Rusom. Nočem slediti svetohlinskim obljubam naših sovražnikov, upam, da bo zasedanje poljskih mej na vzhodu pomenilo začetek razvoja, ki bo odpravil stara nasprotstva med Nemci in Poljaki, ter bo povedlo odrešeno deželo izpod ruskega jarma k srečni bodočnosti, v kateri bo mogla gojiti in razvijati posebnosti svojega nacionalnega življenja. Od nas zasedeno Poljsko bomo s sodelovanjem prebivalstva upravljali in skušali zaceliti rane, ki jih je zadala Rusija.
Nova Evropa.
Iz tisoč ran bo krvavela Evropa po vojni. Toda svet ne bo izgledal tako, kakor sanjarijo naši sovražniki. Oni hočejo vpostaviti staro Evropo z onemoglo Nemčijo v sredini, z Nemčijo, razbito v male državice, z razrušeno industrijo in ponižno trgovino, Nemčijo, ki bi bila vazal (podložnik) Rusije, gospodarice vseh Slovanov. Tako so sanjali v Londonu, Parizu in Petrogradu. Toda stara Evropa se ne bo nikdar vrnila. Ako hoče imeti kmalu mir, se bo to zgodilo le, ako bo Nemčija močna in trdna. Nemčija si mora svojo pozicijo tako izgraditi, da bo vsaka politika, obkoliti jo, nemogoča. Osvoboditi moramo morja, ne le za nas, temveč za vse narode.
Mali narodi.
Mi ne ogrožamo malih narodov. Diplomati četverozveze pravijo na Balkanu, da bo zmaga centralnih držav podjarmila tudi balkanske države, da pa jim zmaga četverozveze prinese svobodo, neodvisnost, nova ozemlja in gospodarski napredek. Le malo let je preteklo, odkar je Rusija z geslom: „Balkan Balkancem“ ustvarila zvezo, ki jo je potem, pospešujoč srbsko nezvestobo proti Bolgarom, pustila zopet razpasti. Šele avstrijske in nemške zmage na Poljskem so osvobodile balkanske države ruskega pritiska. Angleška je bila nekdaj njihov zaščitnik. Kot zaveznica Rusije more biti le zatiralec njihove neodvisnosti.
Do kraja.
Govornik konečno pondarja, da je sedanja vojna pokazala vso veličino nemškega naroda. Vztrajali bomo v boju, dokler ne bodo narodi, proti katerim se vojskujemo, od pravih krivcev zahtevali miru in dokler ne bo Evropa oproščena ruskih zahrbtnosti in moskovitske osvojevalne pohlepnosti ter angleškega varuštva.
Državni zbor je vzel kancelarjeva izvajanja z velikim odobravanjem na znanje in izročil predlogo o 10 milijardnem kreditu proračunskemu odseku.
Harodno romanje na Brezjah.
Zbrali smo se 16. t. m. in odrinili na priljubljeno nam božjo pot na Brezje, da bi tam izprosili pri Mariji Pomočnici kristjanov srečno zmago in skorajšnji mir. Glavni namen tega romanja je pa bil, da se ravno letos v tem viharnem času spominjamo v molitvi našega presvitlega vladarja in mu izprosimo še mnogo let srečnega vladanja in sijajne zmage nad njegovimi sovražniki. Prihiteli so ljudje iz vseh krajev že na predvečer, nekateri po železnici, veliko pa na vozovih, okrašenih s cesarskimi zastavami. Visoko nad cerkvenimi vrati so se bliščale v sredi z električno lučjo razsvetljeni črki: F. J. L, na levi strani letnica rojstva Njegovega Veličanstva, na desni letnica 1915. Od glavnih vrat in okoli cerkve je bil ovit zelen venec, na katerem so se bliščale neštevilne lučice vsakovrstnih barv. Okoli desete ure je bila slovesna procesija s presv. Rešnjim Telesom, katero je bilo po procesiji izpostavljeno celo noč. O polnoči je prisvirala izvrstna salezijanska godba iz Rakovnika, katera je naredila na romarje prav ganljiv vtis. Krasna, čarobna je bila ta noč, katera nam ostane v neizbrisnem spominu. Pontifikalno sv. mašo je daroval v torek dopoldne ob 10. uri prevzvišeni knezoškof sam. Pred sv. mašo je govoril kanonik msgr. dr. Evgen Lampe, kateri je v vzvišenih besedah razložil romarjem pomen skupnega romanja. Po sv. maši je bila slovesna molitev skupno zbranega naroda do najsvetejšega Srca Jezusovega in preblažene Device Marije. Nato je sledila krasna cesarska pesem, potem smo se počasi razšli, vsak na svoj dom z zadovoljstvom in veseljem v srcu. Omeniti moram še, da smo tu opazili tudi naše rojake Korošce, in celo iz Štajerske in daljne Istre so prihiteli ljudje na to slovečo božjo pot.
Marija Pomočnica naj pa usliši naše prošnje in nam izprosi pomoči pri svojemu Sinu v tem strašnem vojskinem času, za kar'smo jo vsi goreče prosili. Bog čuvaj domovino, Bog čuvaj naš mili slovenski rod in Marija mu izprosi srečnejše čase, kakor jih je imel doslej!
Raznoterosti iz vojne.
Yeuiselos — grški ministrski predsednik.
Ber oli n, 23. avg. Zasebni zapisnik Wolffo-vega urada v Atenah poroča: Veniselos je prevzel sestavo ministrstva. Nova lista ministrov bo danes popoldne predložena kralju.
Srbsko-bolgarsko-romunsko posvetovanje.
Niš, 23. avg. Prestolonaslednik Aleksander se je z ministrskim predsednikom Pašičem, bolgarskim poslanikom Čaprašikovom in romunskim poslanikom Philaletijem sestal k skupnemu razgovoru.
Ruski glas proti Grški.
Petrograd. Rječ hudo prijemlje Grško in izjavlja, da bo izgubila Kavalo in Solun, ki da je z grškim vladanjem itak zelo nezadovoljen.
Yeuiselos in posojilo.
Atene, 23. avg. Pri pogajanjih med Veni-selom in diplomatičnimi zastopniki Francoske in Angleške se je flnancielno vprašanje tako uredilo, da ste se angleška in francoska vlada izrekli pripravljene, dati Veniselovi vladi na razpolago znesek 50 milijonov, ki je še ostal od zadnjega velikega posojila. Prošnjo Venisela, da naj Angleška odstopi od politike, ki jo je napovedala v zadnji noti, je Angleška odklonila iz vzrokov ugleda, obenem je pa izjavila, da je pripravljena prijateljsko obravnavati to vprašanje z novo vlado Veniselovo pozneje.
Srbski odgovor na noto četverozveze.
Sofija, 21. avg. (Kor. ur.) Po informacijah tukajšnjih rusofilskih listov iz Niša je menda po včerajšnji tajni seji skupščine z gotovostjo smatrati, da Srbija četverozvezi ne bo dala zadovoljivega odgovora. Skrajno Rusom prijazni list „Dumat< pravi, da je smatrati akcijo četverozveze za ponesrečeno.
Želja po miru na Ruskem.
Curih, 23. avg. Neki v Haagu bivajoči ruski diplomat se je izrazil, kakor poroča „Zuricher Post,“ da je hrepenenje po miru na Ruskem tako silno, da nobena vlada ne bo mogla ustavljati se temu razpoloženju daljši čas. Diplomat zatrjuje, da ne bo zimske vojne. Protesti in zagotovila vlade da so brez pomena; da je izključeno, da bi Rusija vzdržala do prihodnjega poletja. Zavzetje-Varšave da pomeni več, kakor Nemci sami mislijo. Izključeno je, da bi Rusi zopet osvojili Varšavo. Po izgubi Przemysla in Lvova da je veliki knez Nikolaj za osvojeno Galicijo podeljeni mu častni meč položil na oltar katedrale v Kasanu in izjavil, da ga vzame zopet šele kot premago-valec Krakova. Zdi se, da bo častni meč za vedno ostal v kasanski stolni cerkvi.
Vpoklic drugega poziva.
Pariz, 22. avg. (Kor. ur.) Ruski vojni minister naznanja, da bodo v najkrajšem času vpoklicani najmlajši letniki drugega poziva. S tem vpoklicem da bo osem milijonov mož, mlajših kakor 35 let, pritegnjenih k armadni službi.
Velika bitka ob Bobru?
Ko dan j, 23. avg. Po brzojavih iz Ženeve se je ob reki Bobr začela velika bitka, kjer so Rusi zbrali precejšnja ojačenja, da zadržijo napredovanje sovražnika. (Bobr se staka vzhodno od Lomze v reko Narew. Ruska trdnjava Osowiec leži ob Bobru. Prip. ured.)
Rusi izpraznijo Rigo in Wilno.
Petrograd, 23. avg. Vrhovni poveljnik vojaškega okraja Wilna z lepaki naznanja prebivalstvu, da je verjetno, da bo sovražnik zasedel Wilno. Ostanek zasebnih dragocenosti, nadalje vse kovine, konji, krave, kože itd. da se morajo takoj spraviti proti vzhodu in takoj sneti vsi cerkveni zvonovi. Prebivalstvo se opominja k miru, ker bi nadaljnih beguncev zaenkrat ne bilo mogoče spraviti naprej.
Rotterdam, 23. avg. Angleški listi izvedb, da so v Rigi mestni deli na levem bregu Dvine skoro zapuščeni. Zeppelini in golobi da redno poizvedujejo nad utrdbami. Letajo više kakor dosegajo topovi. V Wilni je nemir. Velike množice beguncev so došle tja.
Za Carigrad.
Lugano, 22. avg. Glede položaja na vzhodu je večji del italijanskega časopisja opustil vsa napačna olepšavanja. „Corriere della Sera razpravlja v uvodniku te-le misli:
Veselje Nemčije nad svojimi uspehi je ravno-tako opravičeno, kakor huda skrb zaveznikov Rusije. Upi na rusko armado še obstojé, toda bridka resnica kljubtemu sili na dan. V Londonu govoré celò o pohodu na Petrograd in Moskvo, kar so sicer prazna domnevanja, pa ravnotako huda je možnost, da se obrne Nemčija z velikimi masami svojih čet proti zapadu, Avstrija pa proti jugu. Potem bi šlo za odločitev v vojni. Upanje, da bodo balkanske države opustile svojo nevtra-liteto, se zmanjšuje, čeravno bodo postale balkanske države, če zmagate centralni sili, podložne države cesarstev. Četverozveza more računati le nase. Njegova postojanka v aktivu izkazuje človeške rezerve, prostost gibanja na morju in možnost medsebojnega podpiranja. Kljubtemu to ni dovolj. Padec Carigrada je potreben, ravnotako uvedba splošne vojaške dolžnosti na Angleškem in treba je napeti vse sile, da se izravna prednost osrednjih držav glede oboroževanja. Le potem je zmaga mogoča.
Dnevne vesti.
Toča je pobila, kakor se nam poroča, po več krajih na Koroškem, tako v Gospa Sveti, Št. Tomažu pri Celovcu, Kazazah pri Celovcu, Št. Jakobu v Rožu itd. Bog nas varuj te šibe!
Duhovniške vesti. Za kn. šk. duhovne svetovalce so bili imenovani vlč. gg.: Karol Kaponig, dekan v Malem Št. Vidu; Janez Schmutzer, dekan v Stalin; Jan. Schuster, župnik v Svečah; Volbenk Serajnik, prošt v Spodnjem Dravbergu; Jožef Tiefenbacher, dekan v Marija-Rojah; in p. Oton Thiel, superior samostana nemškega reda v Bre-žah. — Prestavljena sta vlč. gg. Mihael Kusterle, kaplan v Črni, kot župni upravitelj na Javorje in Karol Marašek, upravitelj v Kneži, kot kaplan v Črno. — Iz lavantinske škofije: Nastavljeni so kot kaplani vlč. gg. novomašniki: Josip Jeraj v Celju, Konrad Jarh v Galiciji, Maks Šlander v Dramljah, Josip Rehar v Laporju, Karol Guček v Muti, Matija Krevh v Remšniku, Karol Arlič v Št. Jurju ob južni železnici, Janez Krušič v Solčavi. Prestavljena sta vlč. gg. kaplana Dolfe Gril iz Mute v Trbovlje in Anton Čečko iz Dramelj v Poljčane.
O slovenskih junakih. V pondeljek, dne 9. avgusta, je bil, kakor poroča vojak z bojišča, najslavnejši dan 87. pešpolka. Poročilo pravi : „Naši oddelki so sami vdrli v postojanke, katere je sovražnik cele tri mesece utrjeval. Sovražne utrdbe smo vzeli z naskokom, kateremu se sovražnik ni mogel upirati. Ujeli smo mnogo nasprotnikov ter napravili prav obilo plena. Moštvo se glede junaštva ne da primerjati z drugim. Naše izgube so bile malenkostne. Sovražnik se je v divjem begu umaknil čez reko. Postojanke, ki smo jih zavzeli, se smatrajo kot nezavzetne.“ Drugo poročilo pa pravi: „Dan 9. avgusta je bil dan slave za naš domači polk. Okoli 600 ujetnikov, več strojnih pušk in več drugega vojnega gradiva je padlo kot plen v roke naših slovenskih junakov. Učinek naše^ artiljerije je bil tako silen, da se je zemlja več kilometrov daleč na okoli tresla. Grom topov pa se je razlegal daleč tja, kjer ne divja krvavi vojni ples. Bil sem srečen, da sem doživel ta dan na tamošnjem bojišču." Taka poročila prihajajo o naših slovenskih spodnještajerskih junakih. Slava slovenski hrabrosti !
Padel je na častnem polju v junaškem boju za milo domovino g. Žiga Kastner, c. k. kadet v 4. stotniji domobranskega pešpolka. V bitki pri Černeliči ob Dnjestru ga je zadela v srce ruska krogla tako, da je na licu mesta izdihnil svojo hrabro dušo. Že dan preje odlikoval se je s posebnim pogumom. Stotnik Sporer, ki je sporočil žalostno novico njegovi vdovi, ga hvali s temi-le besedami: „Padel je boreč se v resnici kot junak, izgled vsakemu vojaku, na častnem polju, bil je svojemu moštvu po očetovsko skrbeč predstojnik, katero mu je bilo vdano iz celega srca. častniki smo ponosni, da smo imeli tako hrabrega tovariša
med nami, vsi žalujemo po njem." Počivaj v večnem miru, predragi junak, daleč, daleč od domovine, ki si jo ljubil tako iskreno. Žalujoči vdovi naše globoko sočutje in sožalje!
Nabiralni dan na Koroškem. Od deželnega predsednika dr. Karola grofa zu Lodron-Laterano, kneza in škofa krškega dr. Adama Hefterja, deželnega glavarja Leopolda barona pl. Aichelberg-Labia in župana dr. Gustava viteza pl. Metnitz izdani oklic za nabiranje darov je po celi deželi našel najživahnejši odmev. Uspeh je krasno spričevalo koroškega prebivalstva, ki je zopet dokazalo svojo hvaležnost četam, ki ima hude in junaške boje proti obilici sovražnikov. V trdnem neomajnem zaupanju se narodi avstro-ogrske monarhije zanašajo na našo v boju preizkušeno armado; zlasti koroško prebivalstvo ve, da pod zvesto zaščito naših junakov, ki stoje na straži proti južnemu izdajalcu in odbijajo hrabro vse njegove brezuspešne napade, lahko mirno obdeluje svojo grudo, ki nam ravno letos z božjo pomočjo daje bogato žetev in jamči, da bodo osramočeni tudi upi naših sovražnikov, izstradati centralni državi. Uspeh tega nabiranja se mora imenovati naravnost sijajen, ker se je nabralo 32.500 K in se je ta svota, zvišana po ostankih starejših zbirk na 40.000 K, porabila za cesarsko slavnost naših čet na bojišču. Nekateri premožnejši darovalci so dajali kar po 1000 K, kakor dr. Karol baron pl. Auer-Welsbach, ekselenca grof Artur Henckel-Donners-marck, Vinko grof pl. Thurn, dež. glavar Leopold baron pl. Aichelberg - Labia, neimenovan celo 2000 K; po 500 K knez in škof dr. Adam Hefter, deželni predsednik grof in grofica Lodron, Maks pl. Pongratz iz Poreč, presvetli knez in kneginja Rosenberg; po 400 K Viljem vitez pl. Ehrfeld, gdč. Ana Wòlbitsch; po 200 K grofice Dubsky, ga. Nelly pl. Gutmannsthal, Ludovik Wittgenstein; po 100 K baron in baronica Jožef Aichelburg, Vetrinj, Maks vitez pl. Burger, Oskar državni grof Christalnigg, ekscelenca grof in grofica Leop. Goess, ga. Hermina HOnlinger, grof Carlo zu Lodron-Laterano, Sovodnje, grofica Lodron, Gradec, baronice Meding, Maks Rothauer, neimenovan, primarij dr. Karel Pichler. Celovška zbirka z dne 1. avg. je znesla 5058 K 16 v; zbirke v okrajnih glavarstvih Šmohor 1205 K 01 v, Celovec 828 K 36 v, Špital 3479 K, Št. Vid 4041 K 06 v, Velikovec 2826 K 78 v, Volšperk 3711 K 64 v. Za ta denar so se nakupili darovi in sicer predvsem tobačno blago, jedila in pijače, noži in drugo, kar potrebujejo in si žele čete. Primeren del se je odkazal četam, ki se dopolnjujejo iz Koroške (Kheven-huller-infanterija, 8. lovski bataljon, 4. domobranski pešpolk, 9. poljski topničarski polk), ostalo se je porabilo potom najvišjega poveljstva za bojujoče se čete na koroški bojni črti. Najvišji poveljnik general konjenice Rohr se je za to požrtvovalnost koroškega prebivalstva v pismu na g. dež. predsednika najtopleje zahvalil.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil medicinec Erath. Piše, da je bil 22. marca ujet na Ruskem. Nahaja se v Čeljabinsku, gubernije Orenburg.
Junaška smrt. Na severnem bojišču je padel Rudolf Schurian, dijak na celovški realki in sin g. Janeza Schuriana, oficianta pri deželni vladi.
Izkopavanje in prevoz padlih vojakov kakor tudi vsled bolezni in ran umrlih je iz zdravstvenih ozirov tudi za mesec september prepovedan.
Nezgoda. Dne 23. t. m. je na dvorišču celovške trgovine Jožefa Maurerja sinovi zadela kap dolgoletnega Maurerjevega uslužbenca Valentina Saria. Pri padcu se je pobil na glavi in so ga prepeljali v deželno bolnišnico, kjer je zjutraj dne 24. t. m. umrl.
Okraden je bil Lojze Bachmann, natakar na celovški kolodvorski restavraciji. Spal je v nezaklenjeni sobi in mu je tat iz suknje ob postelji potegnil denarnico s 340 K in raznimi listinami. Prazno denarnico so našli pod lesom na skladišču glavnega kolodvora.
Tekmovanje za spomenike vojakom. Ministrstvo za bogočastje in nauk je razpisalo tekmovanje za spomenike vojakom. Načrti se morajo vposlati v času od 20.—30. septembra z napisom „tekmovanje za spomenike vojakom" na razstavno poslopje „Gospodarske zveze upodobljajočih umetnikov Avstrije," Dunaj L, Zedlitzg. št. 6.
Borovlje in okolica. Dragi „Mir“! Iz vseh krajev ti dohajajo poročila o žrtvah vojske, le iz našega kraja ni nobenega poročila. Marsikateri bralec „Mira“ si bo mislil, da tukaj še ne pogrešamo nobenega od tistih, ki so se šli borit za domovino. Ali žalibog temu ni tako. Že sredi januarja nam je došla vest, da je na severnem bojišču umrl na legarju g. Lavrencij Ogris p. d. Kajzer v Podljubelju, star 33 let. O njegovem bratu Valentinu Ogris, dobro znanem cerkvenem tenoristu, katerega smo pogrešali od 6. decembra, je pisal eden njegovih tovarišev, da se nahaja ta v ruskem ujetništvu. Umrl je tudi na bojišču g. Gregor Špbk, posestnik v Podgori in
odbornik posojilnice v Podljubelju. V začetku julija pa je sporočil tovariš Adalbert Ogris, ki je že sam drugikrat hudo ranjen, da sta na bojišču pri Lvovu padla Martin Švare p. d. Strahov na Gabli in Matevž Ogris z Dobrave. Pisal je tudi, da so jima njuni tovariši napravili veličasten pogreb, ki ga ne more popisati, pač pa bo povedal vse, če ga Bog ohrani. Padel je tudi pošten in tih fant Ulrik Strugger, star 20 let. V ruskem ujetništvu se nahajajo še sledeči gg.: Martin in Tone Borovnik, sinova g. Ludovika Borovnik, puškarskega podjetnika v Borovljah, Janko Mišic in drugi Matevž Ogris z Dobrave. Našim ujetnikom na Ruskem želimo skorajšnjo vrnitev in onim, ki počivajo tam daleč od nas, kličemo: „Na svidenje nad zvezdami!"
Jezersko. Šestinosemdeseti rojstni dan našega presvitlega cesarja smo obhajali pri nas jako slovesno. Izobešene so bile zastave in ubrano pritrkavanje zvonov je vabilo k slovesni peti sv. maši. Udeležilo se je je občinsko predstojništvo, kakor tudi vsi uradi in prostovoljni strelci in zelo mnogo faranov. Slovesnost je še povečalo to, da so med sv. mašo pristopili šolski otroci skupno k sv. obhajilu. Slovesni Te Deum in cesarska himna sta zaključila cerkveno slavnost. In zopet je donelo lepo pritrkavanje zvonov po dolini. — G. župniku Stresu, ki se zdravijo v zdravilišču Emona v Ljubljani, se zdravje uspešno obrača na bolje.
Jezersko. Umrl je 20. t. m. v najlepši moški dobi Ignac Čer n ile ml. Po zimi je bil poklican v vojaško službo. Pred dvema mesecema se je vrnil domov bolan na smrt. Sprva smo še upali, da ozdravi pri svežem našem zraku ob toplih solnčnih dneh. A zastonj je bila vsa zdravniška pomoč, za hudo bolezen na dihalih in pljučih ni bilo več uspešnih zdravil. Bil je izvrsten krojač in prijazen družabnik. Povsod je bil na svojem mestu. Pogrešali ga bomo zelo. Umrl je pripravljen. Naj mirno spi v Bogu.
Tržaški namestnik po enem letu vojne. Tržaški cesarski namestnik baron Fries-Skene je na cesarjev rojstni dan nagovoril deputacijo tržaških Slovencev v slovenskem jeziku in zaključil takole: „In tako naj bo torej 18. avgusta častni dan Avstrije v tem preresnem letu, za Trst in njegovo prebivalstvo dan zaupljive nade v lepo bodočnost plodonosnega dela in nekaljenega blagostanja, kakor jo je naš cesar, pokrovitelj miru, vedno hotel pripravljati svojim narodom. Potem bo tudi slovensko prebivalstvo Trsta, ki se je hvala njegovi vstrajni delavnosti in neutrudljivi organizaciji, povspelo do važnega činitelja v javnem in gospodarskem razvoju mesta, ljudstvo, katerega sinovi se sedaj z junaško hrabrostjo bore za čast in bodočnost Avstrije, v okviru trdno zvezane države, pod modro, očetovsko skrbjo našega premil, gospoda in cesarja, deležno onih dobrot, ki jih bo uživala naša preljuba domovina po zmagoslavno dovršeni vojni. V tem smislu Vas pozdravljam še enkrat, gospoda moja, ter se Vam zahvaljujem za izražene dokaze Vašega patriotizma!"
Prodajna cena moke na drobno na Koroškem. G. deželni predsednik koroški je dne 18. avgusta 1915 izdal odredbo, vsled katere se cene za različne vrste pšenične moke in za rženo moko pri prodaji na drobno določijo med 74 in 46 v. Ta odredba se je objavila v deželnem zakoniku št. 35 in je z 20. avgustom stopila v veljavo. Vsak trgovec z moko je dolžan v svoji prodajalni nabiti uradno določene cene moke v natančno vidni pisavi. Prodajalci, ki po dnevu razglasa te odredbe prodajajo moko po višji ceni, so kaznivi. V posebnem interesu prebivalstva je, da se vsako prekoračenje cene brezpogojno takoj naznani.
Slovenci, podpirajte Jir" z inserironjem!
Dr. Richterjev Sidro-Liniment. Capsici compos., nadomestilo za Sidro-Pain-Expeller, je mnogo preizkušeno domaSe sredstvo, ki se kot bole6ine oblažajoče mazilo pri protinu, revmatizmu, prehlajenju, mrtvoudu, bolesti v kolku in križu itd. tisočkrat z najboljšim uspehom rabi. Velika razširjenost sredstva Sidro-Liniment. je najboljši dokaz izvrstnosti tega pripravka, ki ne sme manjkati v nobeni hiši. Priporoča se posebno takim ljudem, ki so mnogo na prostem ter izpostavljeni raznim vremenskim izpremembam in prehlajenju, na pr. vojakom, gospodarjem, gozdarjem, lovcem, kmetovalcem, ribičem, rudarjem, mornarjem, izseljencem itd., tako tudi turistom pred in po napornim turom in sploh vsem potovalcem, ker jim hitro in zanesljivo pomaga. Za vojake na bojišču je Sidro-Liniment. neobhodno potrebno (se pošlje v priročnem vojnopoštnem pismu). — Dobiva se v lekarnah ali direktno v dr. Richterja lekarni „Pri zlatem levu“, Praga, L, Eliza-betna cesta 5. — Dnevno razpošiljanje.
100 lifrou domače pijače!
osvežuje in gasi žejo, vsak si more z malimi stroški sam izdelovati. V zalogi so: Ananas, jabolka, grenadine, maline, muškatne hruške, pomaranče, dišeča perla, višnje. Ponesreči se nikdar. Te domače pijače se poleti zauživajo lahko ohlajene in pozimi tudi gorke, namesto ruma in žganja. Tvarina z natančnim predpisom stane K 4'50 franto po povzetju. Na 5 takih porcij dam eno porcijo zastonj. Za gospodarstva, tovarne, večje gospodinjstvo, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker delavca poživlja in ga ne opoji in njegovi delavni moči ne škoduje.
Janez Grolloh,
Engel-drogerija v Brnu št. 638, Moravsko.
Voščene sveče, lepo in mirno gorljive, ne kapljajoče, stearinske sveče, steklenice, stenj in olje za večno luč, kadilo in oglje za kadilnice ter druge cerkvene potrebščine priporoča trgovina sveč Franc Siebert, Celovec, Stauder-haus. Razpošilja se na zunaj.
RfIISI mehka, kakoršnekoli dolgosti, tudi kraj-Uriftflg nike (žvarce), kupi na vagone po železnici I. Hoohmuller, Beljak, Italijanska cesta 15. Ponudbe s ceno. Kupim tudi vsako množino surovega masla (putra) in spresa (skuta, sir) in sveža jajca po dnevni ceni.
500 kron!
Vam plačam, če Vaših kurjih očes, bradavic, trde kože ne odstrani Ria balzam v 3 dneh brez bolečin s korenino vred. Cena lončku z zajam-čujočim pismom K 1"—, 3 lončki K 2-50, 6 lončkov K 4*50. Kemeny, Kaschau (Kassa), I., poštni predal 12/8, Ogrsko.
Kdor mi takoj piše, dobi škatljico
pristnih Kola-tablet čisto zastonj!
Vsakemu, ki ima slabe živce, bi rad poslal poizkušnjo mojega sredstva. Isto krepi živce in s tem tako izboljša zdravje, da se kmalu počutimo tako sveže, dobro in podjetne, kakor bi morali biti po naravi. Kola-Dultz naj razentega vnaprej obvaruje živcev oslabelosti. V interesu vsakega čitatelja tega inserata, ki nima čisto dobrih živcev ali ki postaja rad truden ali pa trpi na glavobolu in ne more spati, želim, da poizkusi s Kola-Dultz, in najbrž bi potem kmalu kakor mnogo drugih mogel reči:
Nobenih žioceo nimam ue£!
Najboljši živci so ti, ki jih najmanj občutimo. Kola-Dultz je prijatelj živcev. Prijeten za rabo, in njegov učinek je stalno okrepčanje.
Kola-Dultz je absolutno neškodljiv in se priporoča moškim, ženskam in otrokom. Starost ne pride v poštev. Je reelen izdelek za okrepčanje živcev. Kola-Dultz je vedno priporočljiv, kjerkoli živci oslabé ali bolijo ali se na kak drug način neprijetno pojavljajo. Mu ni primere!
Pišite mi takoj dopisnico in zahtevajte gratis-pošiljatev škatljice za poizkušnjo.
Su. Duha lekarna, Budimpešta, VI. odd. 426.
Tužnim srcem naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, ozir. sin in zet, gospod „
Žiga Kastner
c. kr. kadet v domobranskem pešpolku
padel dne 10. t. m., ob 4. uri popoldne, v bitki pri Černeliči ob Dujestru v junaškem boju za cesarja in domovino.
Truplo dragega pokojnika so položili njegovi tovariši dne 12. t. m., ob '/aS- uri na katoliškem pokopališču v Černeliči k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale poznejše.
Celovec, 23. avgusta 1915.
Lizika Kastner, roj. Scheinigg,
soproga.
Ivan Scheinigg, c. kr. vladni svetnik,	Katarina Piick,
tast.	mati.
Tereza Scheinigg,	Ivan Piick,
tašča.	očim.
Posebna naznanila se ne bodo razposlala.
Hranilno in posoiilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica št. 7.
—------------- uraduje vsak dan, izvzemSi nedelje in ------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica št. 7.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mlh&lek. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.