Leto. VIB, It. 64. PoSSmlma plaCaaa v «3«?©ulmB. V Ilub8§an3» ¥ žatiiek 22a marša 1923. Pmmm« It. 1 Din. Glasilo S^c^alisSifeid stranke faTOstoi!©. BTjmw:rxrrj«nmf«w Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravnistvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. ček. rac. št 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Letnik V., štev. 12. četrtkova številka izhaja kot tednik L J U PSICI GLAS Glasilo Kmetsko-deiavske zveze. Stane letno 42‘— Din, mesečno 3‘50 Din. Pomen volitev za državo in proletariat. Po teh volitvah se bo položaj vsaj v eni smeri razjasnil: zedinjenje Jugoslovanov bo postajo problem vsega jugoslovanskega ljudstva, ne na samo par vročih glav in nekaj polnih mošnjičkov. Te vroče glave so do prevratu nasedle »navdušenju« polnih mošnjičkov in so hotele izravnati kar čez noč vse hribe in doline v notranjosti, na mejo pa postaviti kitajski zid. ki bi bil odprt samo za mošnjičke. Zmožne niso bile niti toiiko, d? bi urej dile promet za najnujneišo potrebo, pač pa so v svojem navdušenju smatrale za izdajalca vsakega, kdor je opozarjal na težave in svaril pred uniformirano balkanizacijo. Take vroče glave si je znal kapitalistični mošnjiček vzgojiti in kupiti tudi med proletariatom. Nastali so »radikalni« socialisti, ki so se imenovali najprej levičarje. potem po vrsti ekstremiste, boljše-vikc. komuniste danes pa se imenujejo neodvisne- Začeli so s popolnim zedinjenjem vsega proletariata, končali so pa s pooolnim razedinjeniem. s priznanjem popolne svobode vsakemu posamezniku, vsak naj dela kakor hoče. samo reče naj, da je neodvisnež. pa je dobro. Na tem temelju so bili godni za enotno fronto^ za čredo razkropljenih ovac-, ki začenjajo razumevati, da posamezne ne morejo ničesar doseči da se morajo zato podvreči volji oastiria. Pa najsibo ta pastir kakršenkoli. Ker tudi v taki »enotni* fronti niso in ne morejo doseči uspeha, pojdejo od enotne fronte, od tega površnega spoznanja potrebe po zedinjenju še za korak naprej in bodo začele premišljevati najprej o kakovosti svojih pastirjev, potem bodo spoznale, da noben pastir ne striže volne tako. da bi bilo ovcam potem gor-keje. no, in potem bodo morebiti tudi prišit na tisto, kar jim je marksizem že davno povedal: rešitev proletariata je mogoča le z delom tega proletariata samega. Ko bodo to spoznale, ne bo več daleč do organizacije, kajti čreda ne more vršiti rešitvenega dela. Najprej morajo ovce postati zavedni člani zavedne in disciplinirane vojske, morajo za to vojsko delati in žrtvovati, se morajo udeleževati nienih vaj in pohodov, morajo so od ločevati in čutiti soodgovornost za vse napake in se morajo zavedati, da tudi uspehov niso dosegli voditelji sami. da torej ne za haoake, ne za uspehe ne smejo ne grajati ne hvaliti posameznikov, ampak vselej vedeti da so napake in uspehi le posledice slabega ali dobrega sodelovanja vseh- V naši organizaciji smo to dosegli. Nikogar ni bilo. niti enega dopisa ni bilo. ki bi bil skušal krivdo za volilni neuspeh zvračati na posameznike, nasprotno, oglašajo se že želje po sodelovanju v organizacijah, ki so bodo s tem okrepile in rasle. Poglejmo, če moremo tudi v državi pričakovati istega uspeha. Pred poletnimi počitnicami je govoril v skupščini poslanec Trumbič veleva--žen govor. Ogradil se je odločno od radi-čevske demagogije, podčrtal je potrebo po skupni državi vseh Jugoslovanov. to-< da zahteval ie za to državo, da morajo posamezna plemena čutiti se kot enako* vredne člane te države, ne pa da bi eni mislili da so gospodarji, drugi pa, da bi morali biti hlapci. Kdor je bil navzoč ali kdor je čital točno poročilo o tisti seji, kako so Srbijanski kapitalisti kakor po dogovoru kričali, da gre Srbom prednost, ker so to državo zgradili in s svojo krvjo utrdili, ta ie moral čutiti umazano demagogijo v teh klicih! Kajti prav nič se srb* ski proletariat ne čuti vzvišenega nad hrvaškim, prav nič večjih pravic ne mara imeti nad hrvaškim proletariatom, samo zraka, svobode in kruha hoče imeti —* njegovi kapitalisti mu pa tega ne privoščijo. zato mu skušajo s tako demagogijo nasuti peska v oči, da bi ničesar .ne videl, ampak da bi z niimi vred tulil: »mi smo gospodarji v tej državi!« Kakor kažejo volitve, se je srbskim kapitalistom to no* srečilo odločno je zmagala na Srbskem velikosrbska radikalna stranka. Med Hrvati in Slovenci je pa tudi zmagala ista demagogija. Radičeve! in klerikalci so enako kakor srbski radikalci kričali svoiemu ljudstvu: »Mi smo gospodarji!« in so na to slepilo dobili ogromno večino glasov. A! L.: Zaplotnikov Francdf v službah Sherlocka Holmesa, (Prosto po Hugonu Vavrisu ' (Dalje.) »Resno ogrožate dostojnost Njegovega Veličanstva. Satirični listi so polni naj-hujših zbadljivk.« Francelj je žalostno povesil glavo. »Če sem pa .,.« »Vein- Zaljubljeni ste.« »Jaz?« se je začudil Francelj in se opotekel. »Kako to veste?« je zgrgral, »ali pa morda ni resnica!« Strašno je po-bledel. »Je. je,« odvrne mirno Sherlock Holmes. »V gospodično Luizo.« Gospoda Zaplotnika je oblila rdečica in bilo mu je strašno na jok. On to ve. Mogoče ve tudi ona? Zato se mu tako posmehuje — »Proč pojdem,« pravi globoko »Kam. prosim vas —?« »Domov, v Velike Lašče...« »Nikamor ne pojdete, toda poslušali bosta, kaj vam bom povedal.« Sherlock Holmes mu je razkladal uro in več. ga pregovarjal, dokler ri bil ganjen do solz. Konec pridige pa je Francelj-na silno zadovoljil- »Vzemite si vse to k srcu in obljubite, da boste v bodoče razumni in pozorni, da se boste obnašali tako, kakor se kralju .snodobi, tedaj poskrbim, da bo vaša vroča ljubezen uslišana.« Francelj je srrastno objel Sherlocka Holmesa in kričal: »Kaj. kako. to bi bilo mogoče?« »Počasi, počasi,« se je branil detektiv, »tako hitro se taka juha ne izkuha. Najpreje morate dokazati, da se hočette poboljšati.« »Gospod Holmes,« je vzdihnil Francelj. »videli boste, da takega kralja še ni imela Španija!« »Da ne pozabim, še nekaj važnega. Tedaj vzemimo, da bosta parček. Pri dostojanstvu ki ga opravljate vi. posebno na še gospodična Luiza. mora biti vajino •azmerje odpočetka seveda samo nedol- žno. To veste frizura se znova počeše, obleka se popravi, vsega pa ni mogoče oopraviti. Pozneje dobite mogoče dis-nens Tedaj, kakor sem dejal, nikar preveč domače!« Francelj je zakrožil z očmi kakor de* vica in povesil glavo ... »Prosim, gospod Holmes.. -« »Le ne delajte se svetnika. Možje so vsi enaki kakor tudi žene.« »Toda, prosim, kako boste to napravili, kako — tedaj — veste — da bi ona —« »To je moja briga. Detektiv mora znati tudi ljudi pariti. Če pa se seveda ne poboljšate, iz te moke seveda ne bo kruha-« Francelj se je resnično poboljšal. Pazil je in se trudil, kolikor je le mogel. Od; strani Pa ie opazoval gospodično Luizo, kedaj da se izpolni prorokba Holmesova. Toda napram njemu se je Luiza obnašala kakor preje. Nestrpni Francelj pa je vora-šajoče pogledoval Sherlocka Holmesa, čigar ledeni izraz na obrazu je govoril; •Počakaj, da pride pravi čas!« Tako .ie zmagala ljudska nezavednost enako po celi državi. V parlamentu bodo izvoljeni poslanci drug na drugega kričali: »Mi smo gospodarji,« pri tem si bodo pa z-opet delili plen. ki ga ta neorganizirana država trga iz žuljev SHS proletariata. Kdor upa, da bo mogoče na tem temelju konsolidirati državo, ta pa, da se bo kamen čudežno izpremenil v kruh. * Predpogoj za konsolidacijo države jo ugotovitev da so vsi državljani enakopravni- Zato je treba pri vseh plemenih najprej spoditi tiste, ki kriče: »Mi smo gospodarji!« Teh pa ne smemo poditi in preganjati s silo in nasiljem, ampak moramo izpodmakniti jim tla z odstranitvijo ljudske nezavednosti. To pa je nemogoče drugače nego z vztrajnim delom od spodaj navzgor. Kdor hoče močno državo, naj dela za močne občine, prav tako, kakor smo v naši stranki anarhijo odstranili edinole s tem. da smo začeli graditi in utrjevati posamezne organizacije, ki tvorijo stranko. Kakor pred 3 leti naša stranka. prav tako je še zdaj naša država v rokah kapitalistov, če jim jo hočemo iztrgati, se bodo branili prav tako, kakor so se v naši stranki branili. Toda ko so bile organizacije čiste, so začele pozitivno delati in zdai nimajo kričači »Mi smo gospodarji!« prav nobenega vpliva več. Na poti. po kateri je hodila komunistična masa od absolutnega takojšnjega zedinjenja pa do končnega popolnega raz-edinjenia, na tej poti je prišla s temi volitvami tudi država do mejnika, ki bo posamezne ovce prisilil v enotno fronto, v prvo spoznanje, da sam ne more nihče zmagati. To spoznanje prinese iztreznje-nje. premišljevanje, iskanje. To bo premagalo kratkovidno brezbrižnost in nezavednost, ki bo pri prihodnjih volitvah vse drugače lahko odgovarjala na klice demagogov: »Mi smo gospodarji!« Dokler pa ljudstvo te države ne bo zavedno, do takrat ne pomaga ne Srbom, ne Hrvatom, ne Slovencem prav nič, če jim strižejo volno njih domači pastirji. Prihodnje volitve bodo najbrž prav kmalu, kajti sedanja skupščina bo še težje delala nego prejšnja. Pripravljeni moramo biti na vojaško vlado prav tako, kakor na volitve v novo ustavostvornosluip-ščlno. V obeh slučajih bo potreboval pro- letariat trdnih organizacij, ki bodo vedele kaj delajo .s kom delaio ter za koga delajo. Najbolj bo pa ljudstvo potrebovalo svoje pameti, če gredo v vlado klerikalci. Kajti božji bič tepe najhujše, če ga ima hudič v rokah. Izidi. V kranjskem volilnem okrožju je volilo 72.227 volilcev. Dobile so: Slovenska ljudska stranka 48.497 glasov. Samostojna kmečka str. 6.470 » Demokraška stranka 5.981 » Enotna fronta 5.708 » Radikalna stranka 2.126 » SSJ in KDZ stranka 1.443 » Narodno soc. stranka 1.259 * dr. Šušteršič 743 » Količnik znaša 6566. Izvoljenih je 9 klerikalcev in 1 samostojnež. Iz Štajerskega volilnega okrožja še ni uradnih podatkov. Po dosedanjih poročilih je izvoljenih 12 klerikalcev, 2 Ra-Jičevca in l Nemec ali separatist Golouh s pomočjo komunističnih glasov. V prihodnjem »Ljudskem glasu« bomo začeli objaviti podatke o izidih volitev na posameznih voliščih. Upamo, da bo do takrat volilna komisija že končala svoje delo. Gotovo je pa, da je Slovenija tokrat črna. Ustanavljajmo pridno organizacije, da bo ljudstvo zmožno s svojo lastno pametjo, z najboljšim orožjem braniti se pod klerikalnim terorjem. V Srbiji so dobili: Radikali 49, demokrati 22, zemljoradniki 2 mandata. V Bel gradu: Radikali 1, demokrati 1. V južni Srbiji: Radikali 18, demokrati 10, turški džemijet 13. V Vojvodini: Radikali 16, Nemci 6, demokrati 4, socialisti 2, Bunjevci 3, zemljoradniki l, Rumuni 1. V Hrvaški — Slavoniji: Radičevci 52, demokrati 11, radikali 6. V Bosni - Hercegovini: Radikali 13, Spalsovi muslimani 18, Zemljoradniki 6, Radič 9,Srbska stranka 1. V Dalmaciji: Radič 7, radikali 5, Drinkovič 2, demokrati 1 (za enega pa še ne vemo, kdo ga dobi). V Črni gori: Radikali 3, demokrati 2, avtonomisti 2. Parlament bo zdaj torej tvorilo: 109 Radikalcev, 70 Radičevcev, 52 demokra- gajsgijgiU Tako je hodil Zaplotnik po dvoranah v palači, po vrtu in parku, po glavi pa so mu brodile pravljične sanje o veliki, prekrasni ljubezni. Ko je nekoč nepričakovano... Francelj je bil zopet enkrat v parku, v onem delu namreč, ki je bil odločen zanj in za gospico Luizo. Učil se je govora za bližnje popotovanje na Angleško, kjer naj bi bil diplomatični sestanek kralja Edvarda, cesarja Viljema in Alfonza XIII. našega Zaplotnika. Francelj se je sprehajal v oddaljenem drevoredu, držeč v rokah zvezek in momljajoč svoj govor za veliko dvorno pojedino v Towru. V svoj študij je bil tako zatopljen, da ni niti zapazil, da se nahaja v njemu popolnoma neznanem delu parka, da se je naenkrat izmed dreves pokazala krasna ženska postava da se pomika po špičkah za njim. dušeča se z zadrževanim smehom. Naenkrat se mu položita na oči dve mehki roki- Nežen duh orhidej ga je obdal in jasno je slišal za seboj pospešeno utripanje srca in šelest nežne obleke. Franceljnu se je treslo srce in neznano čustvo sreče ga ie prevzelo In omamilo. Mmm? Da. ugiba naj. Haha, kaj bi oa ugibal? Mmm? V tem trenutku se je razlegel po parku vesel, piskajoč smeh, kakor da se j© trideset srebrnih zvončkov zazibalo. Še predno se je Francelj iz prve omotice vzdramiti mogel začutil je na ustnicah vroč poljub. Ah... Sherlock Holmes je dečko! Tako je to reč napravil! Francelj je bil brez besed in bi najrajši jokal. Toda ni bilo časa. Bog ve, kako je to. da se tudi začetnik takoj prvi trenutek spozna v umetnosti poljubljanja. Strastno je objel gospico Luizo, jo poljubljal vroče, divje, naravnost blazno, da ji je pohajala sapa. morda celo sluh in vid. S svojimi močnimi rokami jo je vzdignil k sebi v višino. Pritisnil. •. Sedla sta brez besede na kloplco v rdeči utici. Večerilo se je že in omamlja- tov, 21 klerikalcev, 18 Spahovcev (Muslimani), 13 turških džemijetovcev, 9 Zemljoradnikov, 7 Nemcev, 3 Bunjevci, 2 socialista, Trumbič - Drinkovlčevcev 2, 2 črnogorska separatista, 1 samostojnež, 1 srbske stranke in l Rornun. Kako se bo ta mešanica razumela — ostane uganka.______________________________________ Tedenski pregled. Ponedeljek, 12. marec: Stavka ru- darskega proletariata v Moravski Ostravi. — V Poruhrju sta bila (najbrže po nemških nacionalističnih prenapetežih) umorjena dva francoska častnika. V zameno aretirajo Francozi nedolžne ljudi in vršijo svoje nasilnosti v povečani meri dalje. — Naše zunanje ministrstvo svari jugoslovansko delavstvo, naj ne išče dela v Nemčiji, ker ga tam ni. Sreda. 14. marca: Štiridesetletnica Marksove smrti. Sodruge opozarjamo na slavnostno številko »Napreja« (Št. 56.), ki jo še vedno lahko dobite pri zaupnikih svoje organizacije ali naravnost iz osrednjega tajništva SSJ in KDZ. Ljubljana, poštni predal 168. Številka stane 2 Din. — Prlčetekt rgovinskih pogajanj med Rusijo in Poljsko. — V Mariboru umrl delavni sodrug Franc Postrak. Četrtek, 15. marca: Odkritje irske republikanske zarote, ki je hotela umoriti več anegleških državnikov. — Poročajo. da je Ljenin zopet nevarno zbolel. — Velikanske povodnji po južni Srbiji in v Rumuniji, močni potresi po Srbiji in v Bosni-Hercegovinl. Petek, Ifi. marca: »Enotnoirontarji« se V Ljubljani pogajajo s klerikalci za razširjenje te fronte na klerikalce! — Pišejo, da je znani apostol »enofrontar-ske« vere Stefanovič prešel k radikalcem. — Pogajanja zaradi Reke, Šušaka in Baroša v Opatiji ustavljena, ker se ra-dikalska vlada boji pred volitvami izpovedati svoje kupčevanje z laškim kapitalizmom. — Bivša črnogorska kraljica Milena umrla. Sobota. 17. marca: Finančni minister opozarja na izdajo novih 1000 dinarskih bankovcev s početkom prihodnjega meseca, pri čemer pridejo stari ob veljavo. — Češkoslovaški zunanji minister dr. Be-neš odklonil posredovanje med Nemčijo in Francosko. — Bolgarski komitaši zopet napadli naše čete. Pri tem več ranjenih. — Turki poslali zaveznikom svoje protipredloge na lozansko pogodbo. ioča vonjava jasmina in nočnih vijolic je žehtela v zraku. Okrog glav pa so poleta-vale španske muhe, kot simbol strastne ljubezni, slavčki so drobili.. • V parku je bila že popolna tema. Lističi ognjenih rož so padali na srečo blaženih zaljubljencev. Francetu Zaplotniku in go&pice Luize. * Z obrazom kakor solnce. pobirajoč osem stopnic naenkrat ie bežal, ne, letel France Zaplotnik v svoje sobe. V predsobi se je zaletel v Sherlocka Holmesa in kakor da je brez uma. ga je zgrabil, dvignil kvišku ter začel plesati ž njim divjo poskočno, vriskajoč, kakor vriskajo pri njih doma v Velikih Laščah: »Ju-huu-u-juh!« »Spustite vendar — za vse hudiče — kaj pa je?« Francelj je padel Sherlocku fiohnesu okrog vratu in klical: »Prijatelj, danes poidemo Pit! (Dalje prih ) Nedefla, 18. marca: Državnozborske volitve. V splošnem mirne. Samo v Zagrebu je radicevska masa demonstrirala in Orjunaši so se krvavo spopadli z blo-kofašisti (Hanaovci). — Zaradi napada na mariborsko Cirilovo tiskarno zaprti Orjunaši izpuščeni. — V Nišu so naši delegati dosegli sporazum z bolgarskimi. Politične vesti. -+- »Ljudski dnevnik«. Šušteršičev© glasilo, preneha v bližnjih dneh izhajati, kakor poroča »Jutro«. V zahvali na svoje volilce. ki jo je »Ljudski dnevnik« v torek objavil govori dr. Šušteršič faktično zelo resignirano o tem. da stopi v ozadje čakat, kako se bodo stvari razvile. -f Napredni blok starih in mladih liberalcev v Ljubljani se ima med sabo zelo rad. Včeraj se je »Narod« že zadrl v »Jutro«, da se je poslužilo preračunane race, ko je pisalo, da je bil odstavljen dr. Ribaf. šef naše delegacije v Opatiji, radi neuspešnega delovanja. O ta blok postane samem« sebi še zelo težak, čeprav je iz same miroljubnosti svoj edini mandat tako uredil, da ga bosta izmenoma uživala nekaj časa mladin, nekaj časa pa starin! -f Novi obrisi stare slike. Kapitan muslimanskih avtonomistov, bivši trgovinski minister Spaho je pričel koj po volitvah konferirati z bosanskimi radikalci in ima resen namen vstopiti v kako novo vladno koalicijo s Pašičevci. Njegova skupina šteje kakih 20 mandatov. Še demokrati naj prenehajo brcati kakor trmasti otroci vladno skledo od sebe. pa bomo imeli staro družbo različnih čednosti zopet skupaj. »Situacija le lepa in čista,« je dejal minister Trifkovič na ponedeljkovi seji ministrskega sveta z ozirom na zmago radikalne stranke pri volitvah, ko so ga vprašali o njih političnih posledicah. Trif-kovič je menil tako: Mi radikalski veljaki imamo situacijo v svojih rokah in te roke smo si oprali za vse posledice, ki jih bo nosilo na svojih ramenih neumno ljudstvo, katero je nas volilo. -j- Ministri: Zupanič, Supilo, Omerovič in Serič se po sklepu ministrskega sveta odrešeni svojih odgovornih mest, ker niso pri teh volitvah dobili mandata. Kaj so pa reveži vedeli, da je treba za ministra še mandata! Mislili so si najbr-že, da zadostuje pri nas že to. če si »pismen«. -j- Ministri brez mandata so svojo ostavko že podali, ampak glede Zupaniča je Pašič pozneie ni hotel sprejeti. V vladi vlada sploh nekaj čudnega: sedaj ne mara nič več odstopiti, češ. da tvorijo potrebni kvorum za nje delo v skupščini že radi-kalni poslanci sami. •f V Zagrebu in na Hrvaškem sploh vlada veliko razburjenje, ker se širijo vesti da namerava Radič to nedeljo proglasiti hrvaško republiko. Presneto se mu mudi! Za vse slučaje so oblasti že »poskrbele«. + Zob za zob. V Novem Sadu izhaja glavno glasilo vsega orjunaštva »Vidov-dan«. Te dni ga je tipografsko delavstvo prenehalo fabriclrati v odgovor na vsa Junaštva. ki so jih vojvodinski Orjunci izvrševali nad tiskarnami. -f Avstrijski poštnobrzojavni nameščenci so pričeli izvajati pasivno resisten-co. Gotovo jim daje krščansko - socialistična vlada preveč prilike občutiti, kako lepo je v nebesih. -f Morilec gtoia Tlsze je v budlmpe-štanski ječi umrl. To je čudno, ker je znano. da so madžarski katoliki doslej umorili že celo vrsto Tiszinih »morilcev«-Glavni morilec, krščansko - nacionalistični vodja Štefan Friedrich pa se suče seveda zdrav in vesel okrog prav tako krščanske vlade. v -f Fašisti popet pričenjajo. V Bologni za zažgali 30 000 izvodov lista »Cor-riere della Sera«, ker jih je kritiziral. V Palermu so uničili delavsko zbornico. -f- III. internacionala je v nedeljo otvorila svoj kongres v Frankfurtu ob Meni- Komunisti se niso še nič poboljšali, ker so takoj ob začetku izlili še nekaj sodov psovk na amsterdamsko internacionalo. ki bi morala biti že davno zadušena pod to gnojnico, če bi bile komunistične besede kaj več nego besede. Pa niso in zato je amsterdamska internacionala še vedno čista in zdrava in živi! -f- V Bueru na Poruhrskem sta dva nemška nacionalista umorila dva francoska častnika. Francozi so nato začeli nad Nemci izvajati še hujši teror nego doslej in so si nalovili celo nedolžnih talcev. Zdaj so oba morilca ujeli, a ker sta jim skušala pobegniti, so ju ustrelili. V Kdlnu so nemški nacionalisti ubili nekega Smeetsa, M je bil okrog sebe zbral krožek ljudi, da osvobodijo Porenje po francoskih načrtih. + Poljska bi rada vstopila v Malo antanto. Nje zunanji minister je bil v Pariz poslan, da odstrani sporne točke s Češkoslovaško, ki so doslej sporazum onemogočale. Mi poštenjaki, če smo zaradi mejnika med sabo skregani, pa bi se radi pobotali, udarimo drug drugemu v roke: »Na, Janez, imej ti svoje in jaz Peter svoje, pa mir med nama!« Diplomati pa ne tako. Najprej si napovedo svetovno vojno, pri kateri seveda od zadaj trpijo. in ko ne morej več dalje, gredo v Pariz, pa si puste tam »mešetariti, koliko bo ljudstvo Prvega diplomata za njegovo trpljenje plačalo drugemu diplomatu in ljudstvo drugega prvemu. Cim večje postajajo tako antante meščanskih diplomatov, tem več ljudstev jih je plačalo. V tem je merilo, koliko vredne in potrebne so take antante. + Čudne stavke. V waleških premogovnikih na Angleškem .pretijo izbruhniti stavke, ker hočejo vse delavce prisiliti, da bi vstopili v strokovne unije. Jasno, da hočejo sedaj stavkati oni, ki so drugače svojim tovarišem kot stavkokazi padali v hrbet In da hočejo imeti svojo »svobodo« tisti, ki so delavskega sužen-stva največ krivi. Zakaj tako ne delate, kakor obljubljate? Moderni klerikalci so spoznali, da je njih program neizvedljiv, zato so si prilastili zdaj, posebno pri volitvah, bolj socialistični. Hvalijo se, da so tudi oni za milico za agrarno reformo, sploh za vse socialne pridobitve. Pa kdo jim bo danes verjel, če gospoda tega ni vedela in delala takrat, ko je imela absolutno večino v vladi vseh držav! Kdo more verieti lepim obljubam tistih, ki so pomagali pri ustvaritvi najhujšega zla — svetovne vojne? O. so ljudje, ki jim verjamejo! Ljudstvo na deželi slepijo z rešitvijo agrarne reforme. To ljudstvo jim pa zaupa, kar so pokazale najbolj sedanje volitve. ker ne ve, da so klerikalci na lan- skem zboru v Zagrebu nasprotovali vsem pravičnejšim točkam agrarne reforme. 8urni delavnik se pri njih Še najbolj maje. Če bi se hotelo uresničiti geslo: »Kdor ne dela, naj ne je,« bi moralo največ pravili klerikalcev gladu umreti. Za invalide se »potegujejo« — ali si kdaj slišal, da so se zanje tudi potegnili? Kaj še! Mesece in mesece jim niso izplačevali določenih doklad, ko so bili v vladi, kako ravnajo z ljudmi po svojih hiralnicah in sirotnišnicah, je pa tudi znano. S programom svojega najhujšega sovražnika socializma so sleparili po svojih shodih pred volitvami. Zdaj so Volitve minule, zmagali so — in zopet bo v polni veljavi njih stara zapoved: Delaj, moli in stradaj — v nebesih te čaka rešitev! Zopet bodo brezskrbno vodili Ijujd-stvo za nos. Koliko časa jim bo sledilo? Toliko časa, dokler ne bo začelo samo misliti in tudi delati tisto, kar bo spoznalo za prav. Organizirajte se! Posameznik ne pomeni v sedanj! družbi ničesar, zato povečajmo vrste zavednih organiziranih članov, da bo lahko čimprej zmagala pravičnost in resno delo nasproti krivičnosti in neresni demagogiji! — Opazovalec.____________________ Ditesti® vesti. Ljudem, ki se niso nič naučili. V Ljubljani se je sestavil odbor za prenos tekom vojne v Judenburgu ustreljenih! vojakov bivšega 17. pešpolka- Te dni je razposlal po Sloveniji nabiralne pole, na katere naj bi ljudstvo darovalo prispevke za kritje prenosa za podpore vdovam im sirotam ustreljenih vojakov, za spomenik v vojni padlih fantov in mož itd. Odbor; meni, da se bo mnogo ljudstva udeležilo te nabiralne akcije. Nam vsa stvar od začetka ne diši. Potrebno bi bilo, da se naši mrtvi fantje pokopljejo v domovini, še potrebnejše so podpore njihovim svoj* cem. tudi proti spomeniku ne bi imeli nič nasprotovanja — ampak nabiralne pole in ljudstvo...! Predvsem vemo. da take zbirke mnogo ne izdajo, kar je pri splošni revščini našega človeka kratkomalo na« ravno, potem pa vemo, da služijo take pole k temu. da se izmažejo z malenkostnimi vinarji tisti ljudje, ki ne trpe pomanjkanja. češ, bodo drugi itak tudi kaj dali, risti ljudje ki jim je smrt naših fantov tn mož pomogla do blagostanja, ki so v svoji nenasitnosti deležni krivde, da so naši fantje in možje umirali, ljudje, ki bi jim bilo dati 100 ali 1000 ali 10.000 Din daru majhna malenkost, a ne da se izmažejo s par kronicami! Ti ljudje naj plačajo svoie žrtve, ne z miloščinami, ampak prisiljeni naj bi bili k temu! Država je dolžna skrbeti za življenja vdov in sirot. ne pa da s privatnimi nabiralnimi akcijami dajete povod njenim meščanskim vladam, da se tej dolžnosti odtegnejo! Zakaj proti temu sistemu ne ustanavljate odborov? Bomo odgovorili mi: zato ne. ker služijo odbori samo za prirejanje neokusnih parad brez vsake pietete, ker imajo namen, da iz ljudstva v rodoljuben namen izvlečejo nekaj tisočakov, »rodoljubom« pa priskrbe medaljice... Cankar je že pred dvajsetimi leti bičal to našo slabost, po dvajsetih letih smo še vedno tako biča potrebni kakor tedaj- Tiskovni sklad. Zadnji izkaz 8511.20 Din. Dalje so darovali, oziroma nabrali: Viktor Vuk, Tržič, 32 Din. Jože Bukovnik, Tržič. 22 Din. Anton Krajec 5 Din, F. P. 5 Din (blok štev. 51) Miklavž Le- var 2 Din. Franc Skele 2 Din, .Anton Remic 2 Din. Anton Bitenc 2 Din. (blok št. 225) vsi iz Šmartnega ob Dreti, Franc Skrabar. Zagorje, 15.75 Din. krajevna organizacija v Gorjah: na konto blokov 60 Din. nabrano na shodu in pri poslani knjigi 24.50 Din. 30% od obračuna za januar 15.50 Din. obvezni prispevek (posebni volilni oziroma tiskovni sklad po sklepu občnega zb,pra) za januar 24.50 Din. za februar 1175 Din. Skupaj 224 Din. Z zadnjim izkazom skupaj 8735.20 Din, Vse dopisnike opozarjamo ponovno: Pišite s črnilom, ne pregosto, na eno samo stran lista! Preberite si to in si zapomnite! Drzen roparski napad na tovorni vlak je bil izvršen v noči 18. t. m. v Pod-sušaku pri Zagrebu. Oborožena tolpa je ubilt sprevodnika in enega zavirača do krvi pretepla. O Lenimi pišejo, da se njegova bolezen boljša. Pred dvema dnevoma so vsa buržujska trobila oznanjala, da mu ni več pomoči. LlMfeSiaSliS!- Seja občinskega sveta se bo vršila danes, v četrtek ob 17. Med drugim se bodo izvolili tudi odseki. Koalicija ljubljanskega občinskega sveta si je deloma že v laseh. Klerikalcem ne gre v glavo, da Peričevci zopet niso šli žnjimi skupaj in glasovali za kandidata SLS. To se bo kmalu pokazalo, kakšne namene,imajo klerikalci. Ce se to zgodi ne bo nobenega pozitivnega dela v občinskem svetu in toliko obljubljeni program, ld ga ima ta koalicija, se sploh ne bo dal izvesti. Amerika v Ljubljani ali kako se fašisti »panajo«. Predvčerajšnjim krog 20. je imel ljubljanski firbelc priliko nekaj doživeti.. Že dolgo je ni imel, celo nad gledališčem se več ne razburja. Na vogalu novozgrajene palače Kreditne banke nasproti pošte je stal čudne sorte avtomobil z nekako dolgo štirioglato cevjo na vrhu namesto strehe. V prvem hipu si se spomnil na kakšno nezaslišano iznajdbo v morilni industriji (tako kak nov 30.5 ali kaj podobnega), pa, verujte, nič ni bilo takega. Samo znani ljubljanski fotograf Bešter si je v svoji podjetnosti domislil avtomobil, s katerim mu je mogoče s potujočo kinematografsko napravo razkazovati svoje nove filmske reklame za razna industrijska podjetja. V tisti preplašenost vzbujajoči cevi je bil namreč na enem koncu kinematografski aparat, na. drugem pa prosojno platno, na katerem so se prikazovale žive podobe. Prav po amerikansko. In človek se je nehote spomnil, da imamo v tako napredujoči beli Ljubljani vendarle črno, v starokopitnost zakrknjeno vlado... Ja, pa še nekaj, kar ste gotovo pričakovali že radi naslova samega: Ob tisti uri, ko se je firbelc tako zbiral na vogalu Kreditne palače, je šlo od spodnjega konca Prešernove ulice navzgor vse črno demonstracijskega sprevoda orjunaških in akademskih mladinov. Ta dan je bila ravno obletnica aneksije primorskega ozemlja po Italijanih. In kakor je šlo, tako si je dajalo duška z »živijo!« in »doli!«, da si se še bolj prestrašil nego prej namišljene iznajdbe na topovskem polju. Pa se je prikobacalo z »živijo!« in »doli!« do vogala Kreditne palače in — obstalo. In obnemelo in se zagledalo. Ni čudo: ravno v tistem trenutku je belo platno prikazovalo, kako reže in tolče in. šiva mlad proletarec (gotovo inu ni bilo pri tem do »živija!« in »doli!«) za svojega gospodarja lepo gamašo iz usnjenega kosa. Demonstracije je bilo od samega gledanja naenkrat konec, firbelc se je nasitil in odebelil... Tako, zdaj veste. kako je treba z modernimi iznajdbami »panati« fašistovsko gorečnost, da ne postane z »živijo!« in »doli!« nevarna tujim — čistim hlačam ... Novo bolnico za ženske bolezni so otvorili v torek zjutraj. Zdravniške ordinacije za člane Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Da se odpomore sedanjemu hudemu navalu bolnikov, posebno v dopoldanskih urah, bodo odsihdob v ambula-toriju ljubljanske poslovalnice. Gradišče št. 2. zdravniki tako-le ordinirali: Ob delavnikih vsak dan od 8. do pol 10. g. dr. Pavel Janežič, od 9. do pol 11. g. dr. Iv. Zajec, od pol 11. do 12. g. dr. Peter Košenina, vsi trije za splošne bolezni. Od pol 13. do pol 14. g. dr. Tone Jamar za pljučne bolezni; od pol 14. do pol 15. g. dr. Bogdan Derč za otroške bolezni, obenem posvetovalnica za matere; od pol 14. do pol 15, g. dr. Pavel Krajec in od 17. do 18. g. dr. Franc Minaf, oba za kirurgijo (telesne poškodbe, rane itd.), g. dr. Minaf obenem za ortopedijo (izkriv-ljenje udov, hrbtenice itd.); vsak dan iz-vzemši četrtka od 8. do 9. g. dr. Jernej Demšar za kožne in spolne bolezni; ob torkih, četrtkih in sobotah od^ pol 13. do pol 14. g. dr. Ivan Pintar za ženske bolezni in porodništvo. Četrti zdravnik za splošno medicino, katerega imenovanje se v kratkem izvrši, bo ordiniral od 15. do pol 17. Nakaznice za zdravnike se izdajajo v poslovalnici, Gradišče št. 2, vsak delavnik od 8. do 18., tako da tudi popoldne prihajajoči člani lahko takoj dobe zdravnika. Pravica do pomoči ob bolezni in nezgodi se dokazuje s potrdilom delodajalčevim, da je zavarovanec resnično zaposlen. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgodo v Ljisbljani in Železničarska zavarovalnica zoosr nezgode v Ljubljani, kakor sta se prej imenovali, sedaj pa Izpostava I. in II- Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, sta bili 18. t. m. razpuščeni in je prešel njiju likvidacijski delokrog v pristojnost Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu- Zato je treba njima namenjene ^dopise odslej pošiljati na naslov zagrebškega Osrednjega urada. Preradovčeva ulica 44, I. nadstr. Koncert priredi v petek, 23. t. m. najboljša francoska pianistinja sodobnosti gospa S el v a Blanka, v Unionu ob 8. zvečer. Znana preustrojiteijica modernega pouka na klavir, poznavateljica kla-vecinistov 18. stoletja, se pripelje naravnost iz Prage, kjer je profesorica godbe na konservatoriju. »Slovenski Matici« smo hvaležni, da je izposlovala to gostovanje. Kdor je enkrat slišal njeno umetnost. ne pozabi več virtuozinje. ki je igrala tako znamenito ulogo v zadevi Deodat de Severac. Naj v trušču volitvenih odmevov nihče ne pozabi obogatiti svojih doživljajev ob izredni prireditvi. Glede programa glej plakate. Pozor! Obrtna zadruga čevljarjev za Ljublja.no in okolico sklicuje sestanek za četrtek, 22. t. m. točno ob 8. zvečer v gostilni g. Mraka Rimska cesta- Dnevni red: Mezdno gibanje pomočnikov. Radi važnega dnevnega reda Prosimo gg. člane. da se sestanka zanesljivo udeleže. — Načelstvo. Esperantski krožek »Svobode«. V soboto ob 8. zv. nadaljevanje pouka. Bodite vsi prisotni in točni! Iz stranke. Izšel le strankin program In pravilnik. V trpežnem ovitku lepo broširan velja samo 4 Din. Organizacije naj poskrbijo, da ga bo čimprej kupil vsak član. Pa tudi drugim somišljenikom naj ga ponudijo, s tem bodo vsakemu, ki se ne more odločiti, nudile priliko čimprej spoznati, ali spada v naše vrste, ali ne. Organizacijam ostane od vseh razprodanih izvodih 10%. — Naroča se v Ljubljani, poštni predal 168. Za februar je obračunala še sledeča organizacija; 13. Štore pri Celju 97. Zadnji izkaz 431 članov, skupaj 528 članov. Zadolžnice za »Naprej« so še podpisali sledeči sodrugi: Po 100 Din: 8. Franjo Klopčar v Ljubljani; 9. Alfred Pičinin iz Radeč; 10. Josip Bolsinc iz Zdol in 11. Ivan Pangerc, posestnik v Selu pri Bledu. Zadnji izkaz 3350 Din. Zdaj torej skupaj 3750 Din. J* Zdaj so volitve minule — toda mirovati vseeno še ne smemo. Pripravljajmo se za prihodnje volitve in to storimo najbolj. če si utrdimo svoje postojanke, svoje organizacije. Zato poživljamo vse odbore. naj se potrudijo z obračuni, da nadomestilo dosedanje zamude Okrožja in organizacije, ki imajo po 8 36. org. pravilnika pravico izvoliti svojega člana v Pokrajnski odbor in ki tega še niso storile, naj to takoj store, ker poteče 7. aprila rok. (§ 37.). Članom in odborom! Iz raznih krajev dobivamo od posameznih članov pritožbe, da se blagajnik, predsednik, po večini pa kar ves odbor ne briga za organizacijo. Da se take pritožbe množijo, je dober znak za zavednost članov samih, vendar moramo opozoriti še tudi razne druge kraje, kjer bodisi odbor radi brezbrižnosti članov, ali člani radi nemarnosti odbora ne vršijo svoje dolžnosti, da je vsak posamezen član dolžan skrbeti, da organizacija napreduje ni torej sokriv, če temu ni tako. Člani v takih krajih naj poskrbijo, da bodo odborniški namestniki delali do občnega zbora, ki naj ga pripravijo čimprej. Na občnem zboru naj pa izvolijo v odbor samo take člane, ki jim čast in zavednost veleva vršiti svojo dolžnost. — Če pa tudi odborniških namestnikov in sploh nobenega zaupnika ni, ki bi vodil organizacijo, naj obračunajo člani svoje prispevke naravnost našemu tajništvu, ki jim bo tudi pomagalo spraviti organizacijo čimprej na pravo pot. — Pokrajinsko tajništvo SSJ In KDZ v Ljubljani, poštni predal 168. Volilni ozir. tiskovni sklad. Nekateri zaupniki in organizacije so nam že vrnile neprodane bloke za volilni sklad. To pa seveda ni prav. Za volilni in tiskovni sklad je treba zbirati tudi po volitvah. Volilni fond, zlasti pa tiskovnega je treba okrepiti, da bo za prihodnje volitve močnejši, tako da bo imela stranka vsa; toliko sredstev, da bo nasprotniško demagogijo lahko sproti pobijala s primernimi letaki. Kapitalistične stranke potrebujejo denar za podkupovanje nevednega ljudstva — mi potrebujemo denar za izobraževanje delavnega ljudstva. Shodi, predavanja, diskusije, knjige, časopisi itd. itd. vse to stane mnogo denarja. Zato, sodrugi, zbirajte še nadalje za volilni in tiskovni sklad — porabite vsako priliko, zlasti na v veseli družbi, kjer se izdaja preveč za nepotrebne, celo škodljive stvari, kakor alkohol itd. Sevnica. Članski sestanek krajevne organizacije KDZ v Sevnici se bo vršil v nedeljo, 25. marca ob 10. dopoldne v gostilni g. Kolmana v Šmarju, Dnevni red zelo važen. Clan, ki ne bo navzoč, pa se ne bo opravičil, je nezaveden. — Odbor. Vestnik Stfotoocfc^ Seja podružnice »Svoboda« Moste se bo vršila danes, v sredo 21. marca ob 20. v društvenih prostorih. Važno! — Tajnik. Gorje Drl Bledu. V nedeljo. 25. marca se bo vršil ustanovni občni zbor SD1Z. »Svoboda« ob 3. popoldne v posebni sobi gostilne A. Kržišnika na Fortuni. Vabljeni ste vsi, ki vam je za izobrazbo. V izobrazbi je moč! (Vsako uživanje alkohola pred zborovanjem in med zborovanjem Je zabranjeno.) Za pripravljalni odbor; Jakob V o d n o v 1. r. Sv. Lovrenc na Pohorju. V nedeljo, 25. t. m. ob 2. popoldne nadaljevanje es-perantskega pouka. Pridite vsi! Kdor čuti z nami. kdor veruje, da bo zmagala socialistična pravičnost samo potom organizacij, pa še ni strankin član, naj stori prvi korak in naj izpolni pristopno izjavo, ki jo danes objavljamo in naj JO odda organizaciji v svojem kraju, če je tam ni v kako sosedno organizacijo in če tudi te ni, naj jo pošlje našem tajništvu v Ljubljani, poštni predal 168. S tem bo vsak v takih krajih položil temeljni kamen zgradbi za rešitev delavnega ljudstva, socialistični organizaciji. Prispevek, ki ga bo plačal naj si izračuna po razpredelnici na drugi strani pristopne izjave in ga pošlje lahko tudi z naročnino. Samo na srednji del položnice naj napiše koliko pošilja za članarino. Razpredelnica strankinega davka SSJ. (Veljavna od 1. januarja 1923.) Mesečni dohodki v dinarjih Če imaš nepreskrbljenih otrok I a ‘£* - 1 2 3 4' 5 6*) o, o znaša mesečni davek v dinarjih:? «3 a b c C d e f 1 pod 800 2 2 2 2 2 2 2 2 nad 800 3 2 2 2 2 2 2 3 . 900 4 2 2 2 2 2 2 4. . 1030 5 3 2 2 2 2 2 6. * 1100 6 4 2 2 2 2 2 6 , 1200 8 5 3 2 2 2 2 7. , 1300 10 6 4 2 2 2 2 8. . 1400 12 8 5 3 2 2 2 9. , 1500 15 10 6 4 2 2 2 10. * 1600 20 12 8 5 3 2 2 11. , 1800 25 15 10 G 4 2 2 12. , 2000 30 20 12 8 5 3 2 13. . 2200 40 25 15 10 6 4 2 14. , 2400 50 30 20 12 S 5 3 15 . 2000 75 40 25 15 10 6 4 16. , 28C0 100 50 30 20 12 8 5 *) Za vsakega nadaljnega nepreskrbljenega otroka se vnlža davek za S! stopnji. Pri dohodkih nad 31100 Din se plačuje davek po 18. stopnji, poleg tega pa ie 10 "rt od vsote, za katero so dohodki večji nego 8000 Din. Pristopnina 1 Din. Gospodarstvo. = Vrednost denarja. 1 dolar velja 95.50—96-50 Din. V Curihu stane 100 naših dinarjev 5.45 švicarskih frankov. = Bolgarsko finančno stanje izkazuje nad 500 milijonov lejev primankljaja. Je potem povsem naravno, da želi Bolgarska v redne stike z našo državo. = Državno železnico v Italiji prevzame privatni kapital. = V Rimu se je začel drugi kongres mednarodne trgovske zbornice, ki je za svobodo trgovine. = Češkoslovaška banka »Bohemia« je doživela strašen polom. Izguba znaša nad 60 milijonov ČK. Vlada je prepovedala pisati o tem bančnem krahu. pomagati mu pa noče. NEVARNOST NEKATERIH OBRTI ZA ZDRAVJE. Zdravniki so že zdavnaj spoznali, da ogrožajo nekatere industrije delavčevo zdravje. Delavci sami pa se ne zavedajo še zadosti teh nevarnosti in dejstva, da se na pr. slikar ali pleskar morata varovati pred boleznimi, katerih se vozniku ali zidarju ni treba bati, in da kamnoseštvo ogroža telesne tkanine, katerim svinčarstvo ali premogokopstvo ničesar ne prizadeva. Obrtni vajenec se posveča svojemu ljubljenemu poklicu in dostikrat dela leta in leta, predno se sploh zmisli možnosti, da izpodkopavajo razmere, spojene z njegovim poklicem njegovo zdravje. Tuberkuloza ali jetika, ta potuhnjeni sovražnik vseh delavcev, ubija največ ljudi, kajti četrtina vseh ljudi, ki umre v starosti od 15 do 45 let. je žrtev tuberkuloze. če pogledamo natančneje v statistike vidimo, da je največ slučajev tuberkuloznih delavcev najti v lončarstvu, v predilnicah, kamnolomih in nekaterih rudnikih. Nedavno je preiskava dokazala, da je izmed 2500 v Ameriki umrlih pre-dilniških delavcev nič mani nego 525 umrlo za tuberkulozo. Vzrok za to visoko mortaliteto je najti v prahu, ki ga delavci vdihujejo. Najbolj nevarni prah je oni iz rude, ker je v tem prahu polno zaostrenih drobcev. Poklici, kakor seka-nie marmorja in granita, so posebno nevarni, ker prodirajo drobci v pljuča, se zarijeio med nežne kanine pljuč in povzročajo vnetje. To daje tuberkuloznim klicam, ki se nahajajo v nas, priliko, da postanejo aktivne in se razpasejo. Kresilni, skrilni. železni, kositreni in svinčeni prah so tudi nevarni. Dandanes ko imamo toliko dobrih varnostnih priprav, je prav lahko obvarovati delavca pred prahom in njegovimi pogubnimi učinki. Tudi delodajalci se začenjajo zavedati, da je toliko v njihovem lastnem, kolikor v interesu njihovih delavcev. da skrbijo za potrebno varstvo, marsikje preskrbujejo delavce s krinkami in drugimi varnostnimi pripravami. Ali v večini obrti vladajo često slabe delavne razmere. Temne slabo prezračene tovarne in delavnice, v katere prodira le malo ali nič solnca. ali kjer so okna te-* sno zaprta, izpodkopavajo delavčevo zdravje in ga izročajo boleznim v plen. Zboljšanje delovnih razmer, v kolikor se tiče svetlobe, zraka in zdravstvenih priprav in zdravljenja, pa se ne more popolnoma prepuščati dobri volji delodajalčevi. Ta problem nudi krasno priliko tudi delavskim strokovnim organizacijam, da delujejo v korist svojih članov. Dolge ure dela tudi škodujejo zdravju. Dočim je neka stopinia utrujenosti potrebna.'' ker vabi na počitek, stalno prenapenjanje nazadnje stare vpornost telesa in pripravlja pot boleznim. Osem ur dela na dan zadostuje, če naj duševna in telesna dobrobit ne bo prikrajšana. Dostikrat je kriv delavec sam. ki morda dela v idealnih delovnih razmerah, ali trati svoj prosti čas do pozne noči po beznicah, kavarnah in zabaviščih. Zaba- va Je priporočljiva in celo potrebna, aii v njej treba zmernosti kakor povsod. Dobra redilna hrana in zdrava telovadba sta bistveno potrebni za telesno blagostanje. Hrana je lahko najbolj preprosta, ali treba je, da je v zadostni količini in primerne kakovosti. Meso vse zelenjave, žitarice in škrobne jedi, kakor so krompir, makaroni in riž, so dobre, ali slaščice, sumare in kolače, je najbolje opustiti iz vsakdanje prehrane. Končno najboljši način, da ugotovimo, da ni naše zdravje v nevarnosti, je zdravniški pregled od časa do časa. Ni treba čakati, dokler te boli ali dokler ni nastala občutljiva oslabelost. Seveda se človeku zdi težko da bi šel k zdravniku in plačal zdravniški račun, če se popolnoma dobro 'počuti. Ali vendarle se nazadnje izplača, če človek to stori. Človek si pri tem prištedi trpljenje, mnogo večje zdravniške stroške in izgubo na zaslužku, kadar zares oboli. Sicer pa. če bi se strokovne organizacije bolj pobrigale tudi za delavsko higieno in če bi delavstvo samo vedelo kaj je organizacija, bi ne bilo težko doseči redni zdravniški pregied — brezplačen seveda. Ravnotako bi bil že skrajni čas, da se pobijanje jetike prične tako, kakor se že vrši v naprednejših državah, n. pr. v Ameriki: postaje protitu-berkuloznih društev naj bi se po deželi pomnožile, da bi skrbele za aktivno pomoč v bolezni in pouk najširšim krogom. Kazalo bi. da se take postaje poprimejo tudi drugih bolezni ki ogrožajo ljudstvo, n- pr. spolnih in končno predvsem anti-alkoholne propagande. Pomoč zn to delo bi morala priti od zgoraj, pobuda kakor vselej od spodaj. Tiste stranke, ki' bi se aktivno ne zanimale za ljudsko zdravje, bi bilo treba na priprost način postaviti na indeks. Tudi to bi mnogo pomagalo h konsolidaciji razmer. Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Koziua & Ko., Tržič, ki so najboljši in naiceneši. Ulavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20. Zahtevaj od svoje strokovne organizacije naj pove. katera stranka Je delala za zboljšanje socialne zakonodaje!! POKRAJINSKEMU TAJNIŠTVU™ SSJ IN KDZ V Ljubljani, poštni predal 168. Da pomagam pokrajinski organizaciji Socialistične stranke Jugoslavije in Kmetsko delavske zveze premagati gmot- " ne ovire na poti do našega cilja, posebno pa, da bo dnevnik »N a p r e j« nemoteno lahrto še nadalje branil resnico in pravico, sem se tudi jaz odločil posoditi pokrajinskemu odboru SSJ in KDZ znesek Din .... rec':................................dinarjev takoj v gotovini ki jih vplačam v desetmesečnih obrokih po Din. Prosim, da mi pošljete zadolžnico takoj, ko prejmete ves znesek. Pokrajinski odbor SSJ naj mi ta znesek vrne, kadar se bo stranka toliko okrepila, da bo lahko izhajala. V ............ dne................ 1923. natančni naslov. lasnoročni podpis. FR. ROJEC: Nepoklicani vzgojevatec. Razen malih izjem smo se vsi zastopnik; neuradniških organizacij jasno zavedali svoje enakopravnosti z uradniškimi zastopniki v Osrednji zvezi. Kdor se med nami tega ni zavedal in ie videl tudi tam v uradnikih le svoje uradne predstojnike in nadrejene oblastnike, a ne organizacijskih sodrugov. tisti ni spa-dal tja. tisti je s svojo navzočnostjo svojemu stanu več škodoval, nego koristil. Po izpolnjevanju enakih društvenih ob veznosti nismo hoteli biti v O- Z. z uradniškimi organizacijami v podrejenem razmerju, kakor so nižji uslužbenci v uradih. Višje izobraženi in vsaj nekoliko socialno čuteči uradniki so naše stališče tudi popolnoma pravilno razumeli, so bili razsodni, previdni in blagosrčni, da niso zahtevali od nas. da bi se jim mirno pustili tlačiti tudi v društvu. Saj potem bi nam bila O. Z. le v škodo, ne pa v korist! In za take tepce, da bi za svojo škodo plačevali in tlačanih, nas ne smatrajo resnično demokraški uradniki. Pač pa nas je menda za take smatral g. Bekš. da je nas tako nekremišljeno nahrulil s svojim poukom o dobri vzgoji, kakor pravi, v imenu svojih stanovskih somišljenikov! Bili smo v O. Z. vedno dovolj skrom-in s svojimi zahtevami in predlogi ter socialno dobrohotni napram uradniškim zahtevam. Lahko bi skupno delali v najlap-šem soglasju, če bi bili vsi uradniki pre-šinjeni s pravim demokraškim duhom in bi bilo med njimi dovolj pravega razumevanja za organizacijsko delo. Ne prišlo bi niti do našega krivičnega maksimiranja in če bi bilo pršlo, bi ga tudi naši organizatorski uradniški sodrugi soglasno z nami vred obsodili, dasi so bili glavni krivci tudi med njimi in smo mi nanje pokazali. Ali takega galantnega amerikan-skega demokratizma oziroma socializma pa v sedanjih podivjanih razmerah seveda ne moremo pričakovati od vsega našega uradništva. ki je večinoma šc močno prekvašeno s privzgojeno nizkotno zavistjo in z avstrijskim birokratizmom. Zato je to. kar se je zgodilo v naši O. Z., le naravna posledica paših nezdravih razmer, ki so nujno potrebne poštenega sor eialnega zdravila! Zlobna ironija usode je, da se je dvignil zoper nas s svojim poukom o dobri vzgoji prvi ravno davčni uradnik! Kakor je med nižjimi uslužbenci splošno znano, so jim pa ravno davčni uradniki najmanj naklonjeni, najbolj zavistni in bi v mnogih ozirih sami potrebovali največ luči Bekševe plamenice. Priznavam z veseljem. da so tudi med njimi vzorne častne izjeme in teh seveda ta moj članek ne zadeva. Bridka resnica je. da so dandanes ravno davčni poduradnlki in sluge med vsemi nižjimi uslužbenci najsiabše plačani in je tudi edino njim brezpogojno zaprta pot v uradniško skupino. Ce mislimo. da je teh žalostnih izjemnih razmer največ krivo zavistno davčno uradni-štvo. mu menda ne delamo prehude krivice ! Grenka, strašno grenka je služba davčnega poduradnika izterjevalca ali izvrševalca Tudi težavna in naporna je posebno na deželi v hribovitih krajih, kjer mora izvrševalec opravljati svoje nepriietne službene posle zunaj med davkoplačevalci od jutra do mraka. V oddaljenih pokrajinah mora večkrat ostati po več dni zaporedoma, včasih ves teden !n mora tudi prenočevati tam ori tujih lju- deh. Ker na takih potih ne more živeti oh samem zraku tn vodi. dobiva malo denarno odškodnino, takoimenovane potne dnevnice, kot povračilo za gotove izdatke ali stroške. V zadnjem času. pod avstrijsko vlado je imel dnevnice po 1 K 50 vin. in pristojbine za prenočevanje po 2 K 50 vin., če je v resnici prenočil zunaj doma. Zaradi bornih prenočnin pa so se morali davčni izvrševalci pri mnogih davkarijah vedno boriti z uradniki, preden so jih dobili vsaj deloma izplačane. Morali so prinesti potrdila od županstev in od dotičnih hišnih posestnikov, da so v resnici prenočili zunaj v občini. Ah vse to še ni zadostovalo nekaterim posebno zavistnim in brezčastnim uradnikom. Svojevoljno so črtali aU kako drugače preprečili pripoznanje in izplačilo vsaj nekaterih prenočnin, če niso mogli odbiti vseh, ki so bile navedene v enem mesečnem izkazu. Jaz sem imel sicer srečo, da se mi ni nikdar črtala nobena prenočnina, toda drugi še živi starejši in nekateri že mrtvi tovariši so mi pravili o ostudnih bojih zaradi krvavo zasluženih prenočnin z uradnimi predstojniki In raznimi nižjimi uradniki pri davkarijah in odmerjajočih davčnih oblastvih take čudne nekulturne stvari, da bi jih ne mogel verjeti, kdor bi razmer ne poznal. Davčne izvrševalce same je postalo sram teh nedostoinih bojev in so soglasno odklonili nadaljno prejemanje nesrečnih prenočnin ter zahtevali za nadomestilo nekoliko višje potne dnevnice- Zdai na so nastali taki lačni časi. da moramo za neke slučaje zopet zahtevati primerne prenočnine. V popisani zadevi so neki uradniki postopali z narni slabše, nego bi bili sami naši delodajalci in kakor da bi nas sairli plačevali iz lastnih žepov, so nam odbijali revne službene prejemke oo vseh možnostih iz same nizkotne in nekulturne zavisti. Nasprotno oa smo videli, da so se vozili iz Ljubljane višji gospodje na deželo na večdnevne revizije, so se zvečer vračali domov v Ljubljano prenočevat, a zjutraj so zopet prihajali nazaj na svoje delo. Tudi ti so si zaračunali prenočnine. ki so bile precej višje kakor naše. hi jim bilo treba nobenih potrdil, bile so jim odmerjene ter izplačane brez vseh ovir in nihče jim jih ni zavidal. Le nam najpotrebnejšim se ni med uradniki privoščilo in se še sedaj ne privošči niti tega. kar nam pripozna naša skopa delodajalka — država- Kje drugje se še tako nedostojno in nekulturno postopa z nižjimi uslužbenci kakor pri nas. kjer so neki uradniki tako čudovito dobro vzgojeni! Pod avstrijsko vlado smo imeli davčni izvrševalci tudi službeno obleko, zimsko in poletno. Mnogo hudih pogledov in očitkov smo morali tudi zaradi nje prenesti. V Jugoslaviji pa so nam naši dobri in plemeniti uradniški rojaki to obleko odvzeli tako. da tudi nobene denarne odškodnine ne dobivamo zanjo. Med vsemi državnimi poduradniki smo zdaj mi edini, ki nas s tako nizkotno goloto oblačijo, čeprav je naše število v primeri z drugimi le majhno. Mi smo z izgubo službene obleke v sedanjih oderuških časih težko udarjeni, na drugi strani pa je ta naš udarec olajšal mnogo nečlovekoljubnih uradniških src. ker jih več ne razjeda nekdanja zelena zavist ob pogledu na naše obleke! Ni torej nesreče brez sreče! Davčni uradi so že od nekdaj najbolj zapostavljeni med vsemi državnimi uradi. Nekdaj so jih imenovali »refugium oeccatorum«. Pri nas sO zahtevali in še zahtevajo za sprejem v uradniško davčno službo na šolski Izobrazbi najmanj 4 razrede srednje šole. V Bosni so že zahtevali maturo srednje šole. Pri nas so tudi cer-tifikatisti, ki nimajo niti predpisane srednješolske izobrazbe. Vendar so tudi pri davkarijah sedaj pri nas med uradniki večinoma tako izborno kvalificirane in strokovno izobražene delavne moči, da tudi davčni uradi zaslužijo vse drugačen ugled in drugačno usodo, kakor jo še imajo- Nekdanji naziv zanje ne velja več. Da je res tako, to tudi dokazuje veselo dejstvo da si je tudi naša O. Z. za svoje težavne tajniške posle izbrala ravno vrlo sposobnega davčnega uradnika. Vemo pa, da je med davčnimi uradniki tudi še več drugih dobrih organizatorskih moči in zdi se nam, da bi bilo jako dobro in pametno, če bi se prej ali slej združile na skupno duševno delo in tudi nad stanovske tovariše dvignile tako prosvetno plamenico, ki bi tudi med njimi posvetila globoko v temo ter vsestransko razjasnila prave pojme o dobri vzgoji. Gotovo bi jim bili hvaležni in iim ploskali tudi tedaj, saj bi jim ploskali za nujno potrebno lastno kor Sit! PRIPOROČAMO SLEDEČE KNJIGE: 1. Zv. Bernot: Socializem in vera (1922.), 128 str., broš. 7, vez. 9 Din. 2. Friderik Engels, poslov. M. Žagar; Razvoj socializma (1922.), 67 str., broš. 5 Din. 3. Karol Kautsky, poslov. A. Kristan: Država prlhodnjostl (1911), 90 str., broš. 3 Din. 4. Karol Marks in Friderik Engels: Komunistični manifest (1920.), 31 str. broš. 1.50 Din. 5. Dr. Oto Bauer, posl. F. Uratnik: Pot k socializmu (1919.), 32 str., broš. 1.50 Din. 6. Jug. republ. združenje, Chicago; Kriška deklaracija in demokracija (1917.), 16 str., broš. 1 Din. 7. Dr. A. Dodel: Mozes ali Darvin (1911.), 74 str., broš. 5 Din. 8. Katoliško svetovno naziranje in Svobodna znanost (1908.), 51 str., broš. 2 Din. Pragersko. Oko zakona spava pri nas v prid oostilničarjem- Tako n. pr. gostilničar Franc Gerželj dobro ve, da morajo biti vse gostilne In kavarne ob 22. zaprte. Pa on se smeje in streže gostom maeari do polnoči — in tudi do zore. Na Svečnico je bila veselica v tukajšnji kolodvorski restavraciji- Točno ob 1. je restavrator odpravil svoje goste. Med gosti ie bila tudi takozvana »virtšafterica« g. Gerželja. Izrabila je priliko in povabila vesele goste v Gerželjevo gostilno. Veselje se je tu znova začelo- Gospodarica je celo pretepala mlade fante. Pijančevanja v tej gostilni ni nikdar dovolj, zato orosimo merodajne oblasti, da napravijo tein razmeram konec. Sosedje odločno protestiramo, da bi se te razmere nadaljevale, ker ne trpimo, da se vodi našo neizkušeno mladino po življenje zastrupljajočem alkoholu v zgodnjo smrt. Zakoni in naredbe veijajo za vse enako. (Dalje prihodnjič). Ruše orl Mariboru. Pri nas se je vršil v četrtek, 15. t. m. dobro obiskan strokovni shod na katerem je poročal sodr. Leskošek iz Celja. Njegova izvajanja ie vzelo delavstvo z odobravanjem na znanje. Na shod je pritela tudi »enotna fronta« iz Maribora, ki jo je zastopal Go- foufi sam. Radi tega se je strokovni shod oredčasno zaključil in je tamošnji predsednik mariborske okrožne organizacije otvori! volilni shod ter podelil besedo s. Golouhu. Ta je izjemoma govoril jako stvarno, brez naoada na oficielno SSJ in KDZ. Sodr- Leskošek je bil ves čas navzoč ter sc je po Gokmhovem govoru k besedi oglasil in povedal, da na Štajerskem ni samo 5. skrinjica, ampak tudi 8. Vsak naj naredi, kakor hoče. Poudarjal ie da bi bil greh oddajati glasove kapitalističnim strankami. Po govom sodr- Leskoška je tudi predsednik shoda rekel, da naj vrže v 8. skrinjico svojo kroglico, kdor noče v peto. Shoda se je udeležilo nad 600 oseb. ki so se mimo razšle. BREZ NASLOVA. Kaj so nam pokazale volitve? Ljudstvo še ni pričelo samostojno misliti, zato niha kakor na gugalnici med enim in med drugim demagogom sledeč zdaj eni, zdaj (drugi laži. Amoak to nihanje je doseglo zdaj višek — laž je ljudstvo tako zagrabila. kakor še nikoli. Ne more biti drugače. nego da se od te poslednje laži povrne k Čist? resnici, da prične s svojo glavo misliti. Mi smo že rekli: Po največji bolezni pride največje zdravje! * Komunistična fraza si je polomila noge. preroki, kateri so obljubljali splošno spremembo sedanjega reda tekom štiriindvajset ur. so ostali brez poslušalcev. Krivda je toliko na prerokih, ki niso vedeli, kai naj se spremeni in kako. pa na poslušalcih, ki se tudi niso toliko brigali za svoje življenje, da bi se poučili, kaj naj se zanje spremeni in kako. To ljudstvo nima nobenega spoznanja, nobene pozitivne misli, nobene razsodnosti, zato se oa tudi more zgoditi, da verjame danes vse spremembi tekom 24 ur s pomočjo rdeče boljševiške. jutri pa spremembi tekom 24 ur s pomočjo črne boljševiške fraze- xMi smo vedno rekli: razvoj ne skače preko prepadov, temveč polaga čez nje mostove. Boj se ga. če je enkrat napravil skok! Širite med ljudstvom pravo zavest, ne obljubljajte mu ničesar, temveč ga organizirajte in v organizacijah odpirajte oči! To smo rekli, zato naša stranka kot čisto nova stranka pri volitvah ni propadla, amoak je pokazala, da se njena Ideja polagoma a nevzdržno razširja. Ona struja oa. ki je prorokovala novo življenje v 24 urah, bila pa je še vsa stara od starega življenja, je doživela po- lom in nazadovanje in bo izginila, če bo vztrajala pri svojem. * »Prej smo imeli 6 poslancev, zdaj pa nobenega,« bodo vzdihovali nekateri pošteni sodrugi. ki so od teh volitev pričakovali vsaj nekaj mandatov za stranko. Stvar ni takšna: prej nas sploh ni bilo, ampak smo se šele v enem letu ustvarili, torei nismo imeli nič poslancev po svoji zaslugi. Kar jih je bilo. so bili večinoma za zgago in za neizvrševanje svojih dolžnosti — tega vendar ne bomo pozabili, kako smo se morali vse leto boriti proti njim. to je. kako so se morale organizacije boriti proti njim, ker jim niso dišale! Današnje organizacije so nekaj povsem novega in nimajo s staro JSDS nič skupnega, to moramo enkrat spoznati. Stara JSDS je šla v »enotno fronto« umret, SSJ nje naslednica, pa je še premajhno dete. da bi se mogla pokazati v svoji moči. To dete je pokazalo samo to, da krepko živi in da hoče še krepkeje živeti. Kdor pa meni, da bi moralo no enem letu rasti pokazati kaj več. je podoben onim. ki so hoteli v 24ih urah preustrojiti ta ustroj in so oreie sami segnili. Napredujmo in razširjajmo naš tisk in naše organizacije, pa bomo pTi prihodnjih volitvah že imeli našega poslanca in še več nego samo tega! Za tista dela. za katera bi rabili zastopnika v parlamentu že sedaj, pa smo prepričani, da se zavzame sodrug Nedeijko Divac. * Kaj bi storil, če bi prišel nekega dne domu in našel svoje stanovanje zasedeno od drugega gospodarja? Sel bi in bi se vlegel v jarek pred hišo, kaj ne? Kaj bi storil, če bi prišel nekega dne na svojo njivico žet, pa bi že bilo požeto? Še! bi k prijaznemu sosedu, ki ti je požel in bi mu še plačal povrhu, da tebi ni treba žeti- Kaj ne? Pozimi bi pa ne imel kruha — šel bi k prijaznemu sosedu za hlapca mlatit svoje žito, za mezdo bi pa dobival drobtine z njegove mize. Kaj ne? »Ne, ne! Ne bilo bi tako!« Živahno ugovarjaš, ker bi te bilo sram. če bi bilo tako. Jaz pa pravim, da je že tako! V stanovanju in na njivi, povsod ie tako. Hišo si sezidal, ležiš pa v jarku pred njo. Oral si in sejal, požel je pa kapitalist ki ga hodiš zdaj prosit za službo, da mu mlatiš žito, sad tvojega dela! Kamor pogledaš, povsod je tako. samo ti tega ne veš, ker so te opeharili ne le za delo tvojih rok, ampak tudi za tvojo pamet. Za domovino delaš, kapitalisti se pa smejejo, kajti domovina je njih žep-Za vero se tepeš, gospodje si pa manejo roke. kajti vera je njih trebuh. Ce se ti je pa v glavi že zasvetilo, če ti je vojna odprla oči, če te je zazeblo v jarku in če ti le preveč kruli po želodcu — takrat misliš, da moraš hišo, ki si jo sezidal, zopet podreti, in žito, ki si ga s trudom pridelal, požgati. Pa hiša in žito sta nedolžna, kriva sta kapitalist in — ti! Kapitalist, ki te goljufa, in ti. ki se daš goljufati. Čim bolj kričiš, da boš hišo podrl in žito zažgal, tem bolj se kapitalist smeje, ker ve. da na tej poti ne najdeš nazaj pameti, ki te je opeharil zanjo! Kapitalist se ne boji, da podreš hišo, on ve, da mu potem sezidaš novo. še lepšo! Kapitalist se boji samo tvoje pameti. Zato glej. da najdeš zopet svojo pamet- Štej, čitaj, računaj, misli! Od tega danes nič nimaš, a imel boš jutri! Organiziraj se, a to takoj, ker jutri radi svoje male odpornosti morda se ne boš smel! In kako hočeš že jutri požeti svojo njivo, če pa pojdeš šele pojutrišnjem sejat?! Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Berooi (v imenu pokr. odb. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. umu rasten in e arasa REEBTHOVMIi ZiOitBG« Z BVEJNfS ZMEZO. - nsKovms za sole, fu ?an- STVA CN URADE. MAJM@DER. NEJSE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE EM VESELEČE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD. STEREOTIPIH*. LITOGRAFIJA. Šofer k tovornem avtu se išče. Popolnoma izučen monter s prvovrstnimi referencami. Nastop takoj. Ponudbe pod „Ljubljana" na upravo lista. II (Bademeister) se iščeta za čas sezije v kopališču z nastopom 1. ali 15. maja. Ponudbe s točnimi podatki in prepisom izpričeval dosedanjega službovanja na Ravnateljstvo kopališča, Oaruvar. QE 1000 frankov nutin zaslužijo lahko ženske in moški vsakega stanu s sodelovanjem pri neki holandski tvrdki. Zahtevajte vzorce in brošure proti poslanim 10 Din v bankovcih pri: E. Boc k, Vin, IL, Gumpendorferetrafle Nr. 109/14. PALMA K&učuK pot pe f niKe in potpiate 18MV Prednostih Ceneje in znatno trajni je nago od koze! ! Varstvo" proti vlagi < mrazaI i + Zene + pomirite se, če vam mesečni red zastaja ali izostaja. Pomorem vam, zaičltim vaSe zdravje in vam prinesem novega veselja do življenja. Uradno ocenjeno in za dobro spoznana Obrnite se takoj na naslov: iamlmrg 1.156, K. Fesq Papnumii 95. (3E 3S 1. f najvetja Izbira pri tvrdki L i L Unt EftiI " ir 3B Najboljša sladua kava je ZIKA Sladkor je drag, mleko je drago, najdražje pa je zdravje ! Zahtevajte ŽIKO povsod’ Svila, tipke modni nakit! po zmernih cenah pri A. ŠiNKOVIC masi. SC. SOSS, Liu&ilama, Mas4«8 trg 10. Kous. društvo za Slovenilo Poštni predal št. 13. Sjj Ss fflfclffi^ u«fc sa Pošt. ček. rač. št. 10.532. Telefon inter. št. 178. Ih J Ul 1J IŠi sl b Brzoj. nasl. ,Kodes‘ Ljubljana. esi ni oddelek naznanja, da je s 1. novembrom 1922 zviial obresti in sicer za navadne hranilne vloge............na ®°/0 za vloge proti četrtletni odpovedi . . na 6Va°/0 za vloge proti polletni odpovedi. . . na 7°/0 •m- branika v5 © ga sprejemajo In liplalujejo vse prodajalne naSe zadruge! “UBSffl Vfiagajta tsa svoje prihranke v lastno SsraniSnScoS TRGOVSKA BANKA a D.. LJUBLJANA PODRUŽNICE: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica SE.ENBUHGOVA ULICA ST. 1 (paj SLOVENSKO ESKOMPTIU CRKK«) KAPITAL in REZERVE Din 17,590.90®. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavi: TRGOVSKA. Telefoni: 139, 146, 458. EKSPOZITURE: Konjice Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) Razširfaite nauk socializma, agitirajte in delajte! r. z. z o. z. V LJUBLJANI, Dunajska cesta 83 („BALKAN“) Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki N o vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko >3 blago, spirituose, mast, slanina, mesni ................ izdelki. ............... N § Telefon 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račnn štev. 10.473. Najfircel® angleško in feljto sttkno v elegantnih vzorcih in po solidnih cenah 13 za p©fin2adBio §rs gezčl® 31 © M O a Sfsecijaina zaloga Drage Scliwait ssss šjublji&na, Bvisrni trg 3. s Vedno v zalogi vseh vrst obleke, raglani, površniki, pelerine, dežni plašči, delovni plašči, usnjeni sako in plašči (auto), razno perilo, čepice in drugo modno blago. Sukno za modne hlače. Oddaja blaga na metre; sprejemajo se tudi naročila na obleke. Ifimm prvovrstoa izdelava po meri tlalJodaBia salona. lavi] si jntae oeiavsKa zveza n Pristopna Izjava. me in priimek: — S Št. izkaznice: ..._.............. I Sprejet ca odborovi seji dne: ........................IS,..... Prostor za Mnmplljo In podpis: Naslov (tudi pošta): _------------------------------------ Poklic (kaj in kje?):------------------------------------- Rojstno leto in kraj: ----------------------------------------------------- Rodbinski podatki: (samec ali oženjen?): ...................- Koliko nepreskrbljenih otrok? _............... Mesečni dohodki v dinarjih:............................... —........................... Na katere časopise naročen? ..................... —...... kulturno pri -----------------------------—.— Organiziran: gospodarsko pri.. -.—.. strokovno pri .........—---------------- Pristopam h krajevni politični organizaciji SSJ (KDZ v ........................ in izjavljam, da se bom vestno ravnal po strankinem pravilniku. V ____________________________ dne________________________ Podpis zaupnika: Lastnoročni podpis: