Književnost in umetnost. Nekoliko odgovora. Neki »Methodius Postumus« jevzel pod kritiško steklo mojo »Avstrijsko zgodovino za ljudske šole«. Knjiga je namenjena slovenskemu učiteljstvu in slovenskim šolam. Naravno je, da bi moral g. »Methodius Postumus« pisati kritiko — ako je imel namen, koristiti stvari sami in slovenskemu učiteljstvu — v takem listu, ki je razširjen med slovenskim učiteljstvom. Tega pa mož ni storil, ampak se je zatekel k »Laibacher Schulzeitung«-i, katera ni razširjena med slovenskim učiteljstvom. Kdor je imel toliko potrpežljivosti, da je vso to zmes prečital, se je lahko prepričal, da je moral imeti g. »Methodius Postumus« poseben namen in da si je na vso moč prizadeval, ohladiti si neko jezico. Poleg tega je v tej zmedeni kritiki, katero je nakopičil »Methodius Postumus« značilno tudi to, da si g. »M. P.« ni upal podstaviti svojega pravega imena ter se je skril za hrbet uredništva. Taka kritika se mi zdi podobna vpitju pouličnega nagajivca, ki za plotom zmerja in psuje mimoidoče, češ . . . semper aliquid haeret. Torej, na dan s pravim imenom in: ,,Sage mir, sage Freund, wer du bist, damit ich dann weiss, was Du willst!tf Do tačas pa na dolgo, gostobesedno in votlodonečo kritiko — ali bolje: zmes kratek odgovor. Za ljudsko šolo, oziroma za Ijudskošolskega učitelja ije predpisani učni načrt temeljni zakon za pouk. Učni načrt določi za vsak predmet smoter, kojega si naj učitelj prizadeva doseči. Dolžnost vsakega učitelja je, da se ob \ičnem načrtu in posebno še ob učnem smotm vsakega predmeta natančno pouči, da potem lahko in z mirno vestjo odgovori na vprašanji: kaj in koliko moram iz tega ali onega predmeta učiti — če so domače razmere otrok, razmere dotične šole in pa krajevne razmere to_iko ugodne, da je sploh mogoče doseči predpisani smoter. Prav tako velike važnosti kakor učni načrt, oziroma nčni smoter, je za vsakega učitelja vpeljano Berilo, na katero se mora naslanjati ves pouk. Učni načrt in vpeljano Berilo sta torej za učitelja temelj in nekako ogrodje pouka. Učitelj si mora sedaj prizadevati, da s svojim znanjem in s pripravami za pouk to ogrodje tako izpopolni, da — upoštevaje zgoraj omenjene okoliščine — lahko z mirno vestjo odgovori: to in toliko mi je bilo mogoče iz tega ali onega predmeta učiti in: to in toliko sem tudi dosegel. Taki razlogi so me vodili, ko sem sestavljal »Avstrijsko zgodovino za ljudske šole«. Moj namen ni bil, podati učiteljstvu sistematično tirejeno popolno avstrijsko zgodovino, tudi ne po metodiških predpisih, morebiti celo po forrnalnih učnih stopnjah obdelano avstrijsko zgodovino, ampak moj namen je bil, podati učiteljstvu pomožno knjigo, katera naj lajša učiteljstvu pripravljanje za zgodovinski pouk. V »Avstrijski zgodovini za Ijudske šole« sem si prizadeval po svojih skromnih močeh zbrativeno knjigo — oziraje se na učni načrt in vpeljano Berilo — tvarino, katero učitelj lahko uporabi pri zgodovinskem pouku. Ne trdim pa, da bi moral vsak učitelj vso to tvarimo uporabiti, saj je to docela nemogoče. Na enorazrednicah v hribovitih krajih učitelj gotovo ne more toliko tvarine prebaviti, kakor se pa to laglje zgodi na dobro urejenih "štiri- in večrazrednicah v mestih in nekaterih trgih. V tej knjigi pa tudi ni nikjer zapisano, da bi moral učitelj večrazrednih šol vso tu zbrano tvarino uporabiti. Poleg učnega načrta se je treba ozirati tudi na krajevne in ¦•tlruge razmere. Učitelj z dežele zgodovino Ljubljane lahko opusti, nikakor pa tega ne sme storiti ljubljanski učitelj. Štajerskega in primorskega učitelja ne bo zanimala »zgodovina Kranjske«, prezreti je pa ne sme kranjski učitelj. Istina je, da se nekateri podatki iz občne avstrijske zgodovine ponavijajo pri zgodovini Ljubljane in Kranjske, a t> sem storil namenoma in sicer zato, da učitelju ni treba prelistovati cele knjige, če na pr. išče podatke o zgodovini Ljubljane ali Kranjske. S tem sem hotel »pospešiti udobnost in hitro preglednost«, kakor piše g. prof. S. Rutar v »Ljubljanskem Zvonu«. In vsaka knjiga, ki je narnenjena učitelju kot pomožna knjiga za pripravIjanje za pouk, mora biti tako sestavljena, da pospešuje hitro preglednost. Pa tudi mladini, kateri je tudi namenjena ta knjiga, ponavljanje važnejših podatkov spomin le pospešuje. V knjigi, katera ima tak namen, kakor ta, se ponavljanju nekaterih podatkov niti izogniti ni mogoče, ker na pr. »Zgodovina Ljubljane«, ali pa »Zgodovina kranjske dežele« ni del ali bolje nadaljevanje splošne avstrijske zgodovine, ki je opisana v prejšnjih poglavjih, ampak vsako teh dveh poglavij jecelota za-se, kar ima namen, pospeševati hitro preglednost. V koliko sem s tako prireditvijo »Avstrijske zgodovine za ljudske šole« vstregel namenu te knjige, o tem jevprvivrsti poklicano soditi ljudsko učiteljstvo, izkušeni okrajni šolski nadzorniki in glavni učitelji, oziroma srednješolski profesorji, ki so si prizadevali proučiti ljudsko šolstvo. Med ljudskim učiteljstvom gre glas, da je moja »Avstrijska zgodovina« dobrodošla. V rokah imam pisana priznanja okrajnih šolskih nadzornikov, kateri so to knjigo priporočali v nakup za šolarske in učiteljske knjižnice. Tudi slovensko časopisje je izreklo ugodno sodbo o tej knjigi. Najbolje je pa pogodil namen te knjige pedagoški list »Popotnik«. Pozna se takoj, da je to oceno spisal spreten ljudski učitelj, ki natančno pozna potrebe in razmere našega ljudskega šolstva, kar pa o g. Methodiusu Postumusu nikakor ne morem trditi. Da, celo prav nasprotno sodbo imam o tem najnovejšem »pedagogu« XX. stoletja. »Methodius Postumus« nima niti pojma o ljudskem šolstvu. Samo par dokazov. Gosp. »M. P.« mi v svoji suhoparni, na vse strani zaviti in z osobnimi napadi popoprani »oceni« predbacuje, da je že naslov napačen, češ, da ne pokrije vsega, kar se nahaja v knjigi. Nikakor mu ne more iti v njegovo domišljavo glavo, da se v »Avstrijski zgodovini za ljudske šole« nahaja tudi avstrijsko ustavoznanstvo. Ta budala trditev izvira iz tega, ker g. »M. P.« nima pojma o ljudskem šolstvu. Mož ne pozna učnega načrta. Učni načrt pa zahteva iz zgodovine poleg drugega tudi to-le: »Glavna določila o ustavi, sosebno poučila o državljanskih dolžnostih in pravicah«. (Dalje.)