Lete LXXL it. U)
iznaja vamm  orno jmtpnkittm, mrmtum  u«oeij« 0 praznite —  uacrmo do Ml petu
vrst A Din đo lOU rrm a um JL5G. od IOU de 300 vrat A Din d. veCJft (OMrau peUt vrsta Dtn 4——» ropati pc dogovoru, inaerattu dave* posebej. — »fUn ■'•ns* I Narod«
«.-elja mesečno v J ugnala n p Dtn 12._. za tnozemstve Din 2&.—. Rokopisi ee oe vračajo.
UREDNIŠTVO Oi DPftAVMUTVO LJDBLJADia, Kaafljvea attoa IMf. 6
Telefon: 81-22. 31-23. Sl-34. 31-25 ta 31-26
Podružnice: MARIBOR, StrosamayerJeva 3b — NOVO MESTO, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayexjeva obča 1, podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob
Postna hranilnica v Ljubljani st, 10.361
it. 65,
101.
Ozadje napetosti med Rimom in Parizom:
Ataka na os Pariz — London
V Parizu in Londona so prepričani, da skušata Italija in razdvojiti Francijo in Anglijo in razbiti os
Nemčija z dipl
tsfcimi manevri v Rimu
Pariz. 2U maja AA Reuter: V francoskih političnih krosih in ▼ tisku prevladuje mnenje. Ha se Berlin in Rim trudita, da bi razbila 0» London - Pariz. Baje hočejo doseči to. da hi *e Francija odpovedala sto jim zvezam 7 Moskvo. To pa ni mogoče samo rz zunanjepolitičnih, ampak tudi iz notranje politi« nih rmzloeov. Pariški tisk piše. da bi Dafadier že imenoval veleposlanika v fLmu pa tega m mogel storiti zarad:  opozicije francoskih levičarjev.
Parrz. 20 maja br Vsi današnji francoski  listi se obširno  bavijo  * prekinitvijo
razgovorov med Francijo in Italijo in naglasa jo, da je italijanska vlada s svojim
po i-ropanjem razpršila vse ihirije za dosego skorajšnjega sporazuma V Rimi odkrito nanašajo, da tvori kamen *podtikc špansko vprašan *e jlede katerega zavze-rnata Francija in ftatija docela različno stališče. Na merodainih mestih v Rimu izjavljajo, da je poravnava spora « Francijo tako dolgo nemogoča, dokler bo Francija dopuščala- da se baje preko njeneca ozem-
lja in iz francoskih luk tihotapi orožje in municija ter druge vojne potrebščine za republikansko Španijo V Rimu tudi izdajo, da se razgovori z Blondelom ne bodo vet nadaljevali in če bo prišel v italijansko zunanje ministrstvo, bo dobil samo sporočilo da je predpogoj za nadaljevanje pogajanj prepoved pošiljanja vojnega rr.:,*enjala preko španske meje
V načrtu za pogajanja, ki ga je Blondel v imenu francoske vlade izročil grofu nu špansko vprašanje sploh ni bilo na dnevnem redu Nasprotno pa je Italija načrt1! postavila špansko vprašanje na prvo mesto.
Veliko važnost pripisujejo v pariških krogih včerajšnji demarši angleškega po ^:ks v Rimu lorda Pertha pri zunanjem ■in i stru grofu Cianu Anftleži so zaradi prekinitve pogajanj med Parizom in Rimom zelo vznemirjenj in vidijo v tem po -»ku< lo<it\^ Francije od \neliifv Pri tem naglašajo. da bi tudi angleško-italijanski sporazum   izgubil   na   svoji   vrednosti, če
vojni
vicea. je Francova vojska, ko je nastopilo boljše vreme, prešla v ofenzivo na frot; med TerueJom in Sredozemskim morjem, ki je dolga 120 km. Sedaj je na pohod j proti najvarnejši luki Csstellon de la Plana. Na vrhovih Penarrove. kjer so močno utrjene republikanske postojanke, se je razvila krvava bitka. Krvavi boji so bili tudi pri kraju Mora de Rubiebos. 40 km jugovzhodno od Teruela. ki predstavlja ključ za vse kraje v tem delu fronte. Srditi boji so bili tudi v odseku pn Čorba losa. kjer so Francove čete zavzele z velikimi izgubami prve republikanske postojanke. V teh bojih je bilo tisoč republikanskih vojake«- ubitih Z50 pa ujetih. Danes 90 Fran. cova letala izvršila napad na Valencijo in Alicante ter posebno hudo poškodovaia tamošnja vojaška skladišča
Vrhovno povelistvo je objavilo naslednja p-:r~-'
Srditi boji za Castellon
Bitka na vsej fronti od Teruela do morske obale
Kljub slabemu vremenu nacionalistične čete se vedno prodirajo. Zavzele 90 važne postojanke zapadno od Catija na fronti pn Castellonu.
Barcelona. 2t» maja AA. Vojno ministrstvo je objavilo: Na vzhodni fronti *° nacionalisti zavzeli EI Villar in Mosamil severno od San Chr.stobaIć.. republikanci pa so sap*' zavzeli Tu m beru bio. Huda bitki se razvija okoli Valdesarasa v odseku Cos-querele. kjer pritiska sovražnik z vso silo. Zopet smo zavzeli vrha 1207 in 1226. ki sla zapadno od Villafrance. Nacionalistična letala so preteklo noć bombardirala Castellon. vendar žrtev ni b.io.
Bilbao. 20 maja. AA Po poročilih iz Valencije skušajo republikanske čete zbrn-ti v odseku Castellonu svoje ćete z ~ a meno: 1 preprečijo asdalinio ofenzivo na-1 5*< V republikanski Španiji so mobilizirani vs: moSk\  k; so sposobni za
mo.
Volitve v Južni Afriki
Zmagala je vladna koalicija
Johanne>burg. 20. maja. b Predvčerajš-n im so ^e .j ozemlju fuiaoafriikeea an-iTieške^ra dominama vsJUs parlamentarne volitve. FN> dusedaniih informacijah |**J»>\ so združene vladne stranke utrpele nekai izirul. Južna Afrika ie po o7em!Hi pri M ž no Iva-krar tako volka kakor današnja Nemčija, šteje pa s*»nK» okoT 7 milijonov prebivalcev. Re|r*»v ki imaflo e.liii v.»J;!im pr.iviro. .je k itoMm«» miliioo. *M t-iO po*lanrev iuzzioafr^k»^a parlanien'a ih olnode na nekdanjo kolonijo t a ;«-u>mn «>1. :ia Natal 1*>. na Transval "»T in 1«; na nek lan to kolon i 10
' (^raziire. Leta 1- "4 uta — <►,-■ vodilni stranki v dominionu. >■/, ■ rka In narional-stiOBa et ranka ziruži i i • - h vod i l«11 ja obeh **rank sener-iJa llrrzoe '.n Sniirs. ii'op»nla v ■ !o Nasprotnik: dadne stranke so nacio-HHsti j«>d h »m  i   M a lam. ki m> i>rak-
t]«"i,n organiziran: i*» načelih iiem-kena na-nsftoess socializma, in tako /vana < lom in ion-- "      'k 'it «1 ožje zveze med »lom ».«►•11        A;;_r!io.   Velika   Krit ari is iK»]ajja na ta kV>uiin <»n / .-»*•.'  \  obrambnem poni <lu veliko
Papeževo zdravstveno tanje
Vatikan   : \   V   nasprotju z
vznemirjivimi vestmi, ki se širijo po ino-zemstvu. je papeževo zdra\>*\er - tanje v glavn«n zadovoljivo Papež, k: bo 31. maja obhajal 81 letnico svojega : " a. se ne glede na vreme vsak dan sprehaja po vatikanskih vrtovih N.egovo zdravstveno stanje za zdaj še ne povzroča ni kakega vznem:r~er
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Švedski bombnik
padel v morje
Sto< k hs I n 1 20. maja. AA Bombnik znamke »Junkers«. ki ga je Švedska kupila v Nemci j iT je na poletu iz Dessaua v Stockboto prt Treledorgu padel v morje. Trije člani posadke, med temi dva švedska častr: -:
Čitajte
širite
naročajte
»Slavenski Narod«?
Italijanski krali obišče Berlin
l'.< rim   20  maja   AA  Havas: Italijanski
kralj in cesar bo v jeseni obiskal Berlin in tako   vrnil   Hitlerju   obisk Italijanskega vladarja je povabil Hitler med svojim ob-om v Rimu
Jubilej A ta torka
Ankara, 20 maja A A V vsej Turčiji so proslavili 20 letnic prihoda Kemala Ata-tiirka v Anatolijo   Ataturk se je udeležil
velikih športnih slovesnosti Slovesnosti se je udeleževal tudi jugoslovanski vojni minister general Maric
Proučevanje stratosfere
Pariz. 2u   maja   AA. Ha v as: Dr Gar-
ceau in njegovi pomočniki poskušajo v otoškem zavodu na letališču v Bourge-igotoviti življenjske razmere v zelo velikih višinah. To proučevanje bi bilo zelo koristno za polete v izrednih višinah in ki naj pomagajo vpostaviti letalsko zvezo med raznimi kontinenti v stratosferi Pomočnik Garteauja dr Richou se je s noč i ob 17 uri z nekim prostovoljcem dvignil v pnevmatičnem zaboju v višino 7000 m kjer bo ostal 48 ur. Dr. Garceau je prepričan, da se bo poskus posrečil
Urugvaj priznal
italijanski imperij
ne bo izpopolnjen s sličnim italijansko-francoskim sporazumom. Angleži naglaša-jo svoje stališče, da je rešitev sredozemskih problemov brez Francije nemogoča in baš zaradi tega žele. da bi prišlo do zbli-žanja tudi med Parizom in Rimom. To je tudi jedro Perthove demarše v Rimu.
V  pariških  krogih  smatrajo, kakor piše
»L' Oeuvre«. postopanje Italije za ocenjevanje Od Hitlerjevega obiska sem je grof Ciano docela spremenil svoje stališče in od takrat dalje ni hotel več sprejeti francoskega odpravnika poslov. V Londonu trdijo, da Italija noče dati Franciji istih koncesij, kakor jih je dala Angliji, predvsem pa odbija zahtevo, da bi se umaknila y Pirenejskega polotoka. V sporazumu z Anglijo je Italija dala svečano zagotovilo, da ne zasleduje v Španiji nikakih teritorialnih, političnih ali gospodarskih ciljev Angleži sedaj zatrjujejo, da je Italiji Nemčija nasvetovala. naj drugače postopa napram Franciji in drugače napram Angliji, ker Rim in Berlin še vedno sa-
njata o tem, da bi oddelila Francijo in Anglijo in razbila zapadno antanto. Zaradi tega je verjetno, da bo grof Ciano pridobil lorda Pertha, ki ga smatrajo za najbolj italofilskega Angleža, za to, da bi Anglija izvajala pritisk na Francijo glede Španskega problema.
Mitssolini hoče
zmago generala Franca
Berlin, 20 maja. AA. Reuter: Nemški tisk piše. da je prišlo do prekinitve pogajanj med Francijo in Italijo zaradi tega, ker se iz Francije še vedno dovaža orožje v Španijo. -Lokalanzeiger« piše. da je Francija zavrla delo za mir v zadnjih mesecih, ko se je že mislilo, da se španska državljanska vojna nagiba h koncu. > Nachtausgabe < piše, da bo razvoj bodočega položaja precej odvisen od tesa. ali bo Francija spremenila svoje stališče do španskih republikancev in še ovirala zmago generala Franca, ki jo Mussolini absolutno želi.
f
Dr. Ivan Lah na mrtvaškem odru
I
Ljubljana, 20. maja Snočj so z avtofurgonom Mestnega pogrebnega zavoda prepeljali zemske ostanke pisatelja dr. Ivana Laha iz njegovega mirnega, tihega, doma v Društveni ulici v vodmatskem okraju v Narodni dom. kjer so krsto s pokojnikovim truplom položili pod visok baldahim. Ob njem dogorevajo velike sveče, na levi strani pa sta na blazini dve pokojnikovi odlikovanji, red sv. Save in češka kolajna na belo-rdečem traku. Vsa avla je okrašena s palmami in oleandri, nad vhodom so črn o-srebrne draperije.
Ze ko je ležal dr. Lah doma na mrtvaškem odru. so prihajali v Društveno ulico številni njegovi častilci, prijatelji in znanci, da se še enkrat poslove od njega, soba pa se je polnila s prekrasnimi venci in šopki, ki zdaj krase njegovo zadnje počivališče v avli. Med prvimi, ki so poklonili vence, sta bila senator dr. Alber Kramer in njegova soproga ga. Anči ter profesorski zbor ženske realne gimnazije. Prekrasen venec je davi položil k vznožju češkoslova-
ški konzul. Venec je iz šmarnic s češko tro-bojko in napisom ^Zvestoba za zvestobo do groba! — Konzul ing. Minovsky.<, Svojemu nepozabnemu drugn so se oddolžili tudi mušketirji, ki so poklonili krasen venec iz rdečih nageljnov in rdečih potonk z napisom na svileni trobojki: »Nepozabnemu Aramisu - - prijatelji mušketirji.- Prav tako so poklonili venec iz rdečih nageljnov Člani uredništva 3^Jutrac z napisom na traku: Uredniki >Jutra« — svojemu prijatelju in sodelavcu, dalje Vodnikova družba. Tiskovna zadruga in drugi, seveda pa tudi bridko prizadeti svojci. Se vedno prinašajo vence in cvetje, da je že vsa avla v zelenju in cvetju, med katerim pokojno leži pisatelj dr. Ivan Lah.
V dokaz spoštovanja do velikega pokojnika, pesnika in pisatelja so razobešene žalne zastave na Narodni tiskarni. Kazini. Slovenski Matici, na Mestnem liceju, Narodnem domu in drugod. Danes ob 15. bodo zaslužnega moža položili k večnemu počitku.
Zaključna predstava Bolgarov
Operet« „Aleksandra" se uprizoriti vzgledno elegantno
20. maja AA Zunanji minister Ci-ano je sprejel anafvai^kega odpravnik*, ki "■a je sporoči staliačr urugvajske vlsric. <va je njeno diplomat«fco isaSapstu v Ki ■■■ asansaVNasam pn *ta*i janokem kralju r>u.
Ljubljana, 20. maja Tretjič gre rado«, pravijo. Tako s^ ie zgodilo, da so imeli tretjič in zadnjič naši bolgarski post je polno, skoro polno gledališče, da se je občinstvo razgrelo (saj je vladala neznosna soparica> in dalo svoji razdre tosti duška z iskrenimi ovac i jami. Te ovacije so izzvali predvsem slovenski tovariši bolgarskih pevcev in igralcev; Udruženje slovenskih ^raloev Predsednik Al. Drenovec in tajnik Iv. Jerman sta na zaključku drugega dejanja prinesla na oder zlat venec ravnatelju Stane-vu, par ducatov rdečih nageljnov in še ogromen venec z liro in trobojnioo pa ge. Mirni Balkanski, ki je že prej prejela cvetličen koš?ik In prav lepo. prisrčno se je zahvalil Drenovec bohrarskim tovarišem za njih tako poučno in moralno veleuspe-šno gostovanje, ki nam je pokazalo zavidno višino sofijske operete, nam predstavilo vrsto odličnih umetnikov in nas iznova prepričalo o tesnem sorodstvu bolgarskega in slovenskega, jezika. Od Triglava do Črnega morja živi narod istega srca in iste cfcjae, istih idealov, iste radosti in bolesti \ treba je zlasti dandanes, da So tega dejstva polno zavedamo. Zato so nam poseti dobrodošli. Hvala in na sko-rn.^nje svidenje!
Prav ta.ko toplo in iskreno s^ je zahvalil za Kooperativni teater g. P. Nikov. ki je naglasa! potrebo edinstva in dejanskega bratstva meri Jugoslovani od 3krajn% sevemozapadne do skrajno jugovzhodne meje ter je povabil slovensko gledališče, naj vrne obi«k. saj je tudi Bolgarija lepa in  tudi  Sofija  ima pokarati marsikaj.
Najš > občinstvo je sprejelo govora z od-k; itoaičnim navdušenjem in izkaaovalo bol garskifn gostom prisrčne izraze simpatij. Pokazalo se je zopet, da kri ni voda in pa da srno bili z bolgarskimi tremi predstavami zek> zadovoljni.
Seveda nas je 1 ik> obenem na tih Tn sram. ko smo primerjali naso vedno huje nebogljeno opereto in naš operetni repertoar a tole kooperativno, zadrutno. zasebno, le s kolegijalno disciplino in kvaliteto vz^trtevan© sofijiko opereto, ki negruje f Tek ter, in res aanimiv repertoar.
Tudi z >Aleksandro*, trtdejasvako ope-r to menda madja>rakega avtorja Bartosa
in skladatelja Alb. Sirmaja. .<sg Bolgari polno zmagali. Imajo pač pristen operetni temperament, vse dame in gospodje mnogo šarma in elegance, mnogo humorja in komike ter vprizarjajo svoj repevrtoar z vprav presenetljivo krasno, stilno garderobo in zelo usrtrežljivlmi, izvečine zares lepimi dekoracijami. Vsi so izvrstni igralci in vrhu tega imajo vrsto zadovoljivih pevcev, odličnih plesalcev ter štiri, pet pristnih operetnih umetnikov. V vsem vlada ogmjevit tempo.
»Aleksandra« je bila ga. Mirni Balkanska, ruska kneginja, ki 1. 1917 pobegne iz revolucijonarnega Petrograda pred zasledujoč imi jo boljševiki v Montilijo k zaročencu, knezu Eklgarju. Rešil jo je pogube montilijski kapetani Torelli. ki se je dal nagloma z njo fohnaJno poročiti z namenom, da se doma takoj spet loči in prepusti Aleksandro svojemu vladarju Toda. Aleksandra se je zaljubila v hrabrega kapetana, in končno se izpremeni formalna poroka v resničen zakon dveh srečnih mia-dKh ljudi.
Zopet je bite. Mirni Balkanska oonona kot pevka in igralka, zopet je navdušil knez Edgar relesirrupatični tenor S. Ko-larov s svojim nastopom, petjem in zunanjostjo, zsopet je bila prav zabavna Tinka Krajeva kot kapriciozno poredna in rta-turna grofica KraJcovmska, njen veseli partner je bil zooet Stanev, eleganten poslanik original N. Popov, stari, strahopetni diplomat Zamarov je bil P. Nikov, junaški nesebični kapetan Torelli tenor Kar-mjanov dobrega, le šole še potrebnega materijala, zelo dostojanstven dvorni maršal Riibarov, izvrsten adjutant Knoring in drugi.
Videti je, da Bolgari kot odlični igralci govore vso procao tekata; za nas, ki jezika polno ne razumemo, se j*, zato 1. dej. zavleklo, ne da bi mogh povsem lžrvati dov-tipnih dialogov. Sicer pa je vobce besedilo dolgovezno Ln preveč resnobno, zgrad-nja drame tehnično dokaj okorna, a za-ključflc operete presenetljivo medel in nezadovoljiv. Pavze med prizori so tudi pisati zlasti na rovaš slabe tehnike,
Tako 5. Aleksandra c ni mogla doneča ti-veseiega in probojnega uspeha, ki
g^a, po 'flM|jpr*dT0nrni pofočdHh pssčako-
vali Vzlic vsem nedostatkom libreta in sa&lonske neaanknivosfci giasbe pa se mera priznati bolgaxsk±m artistom, da ao prinesti poln vtisk elegantne po«kaniska ki dvorske družbe v nastojanja, kretanju, igranju in petju, da so se poino uveljavili zbor, balet m tudi vsi najmanjša sodelavci in da je dirigent n. Stojanov z režiserjem St. Stojilovian prinesel >Alefcaandro« v obliki, ki je vagledna .
Po zaključku predstave je oočinssto klicalo goste neštetokrat na oder m jim kh -calo: Na, svidenje.1 G.
Ridz Smigly
za realno politiko
Varšava, 20. maja. AA. Pat: Na širši seji izvršilnega odbora tabora narodne zveze je govoril maršal Ridz Smiglv o mednarodnem položaju in je med drugim izjavil:
Dokler ne izbruhne vojna, mir še zmerom obstoja. Vsaka doba miru pa se zaključuje z vojno. To je pravilo, ki so ga tekom stoletij potrdile žaloigre narodov. Rad bi videl človeka, ki bi mogel trditi, da naša doba ne spada pod zakone tega pravila, vendar pa bom toliko obziren in bom rekel, da verujem, da to pravilo ni ravno obvezno. Ideologija našega tabora je dobra in rešilna za Poljsko. Njegovi člani morajo imeti čut za resničnost in morajo tudi biti optimisti. Realizem jim bo ravno odkril, da je še mnogo težav, k: jih je treba premagati.
Oboroževanje v zraku
London. 20. maja. AA. V pismenih odgovorih, ki jih je prebral v spodnjem domu minister vojne mornarice, izjavlja, da bodo dodatni krediti za pomorski program odkazani parlamentu pred binkošt-nimi počitnicami. Minister vojne mornarice je razen tega navedel razne podrobnosti o stanju pomorskega letalstva. Danes šteje vojna mornarica 214 aparatov prve linije, leta 1937 jih je pa imela 204 Število aparatov se ne more povečati, preden ne stopijo v funkcijo nove matične ladje za letala in druge ladje za letala USA ima danes 705 aparatov, ki spremljajo brodovje, med njimi 98 velikih vodnih letal, ki jih ladje ne prevažajo; Japonska ima 271 takšnih letal. Nemčija pa 16.
Debata o vojaškem letalstvu, ki bi se imela vršiti danes, pa so jo zaradi Cham-berlainove bolezni odložili, se bo začela prihodnjo sredo.
Avtomobilska cesta
skozi Visoke Ture
Dunaj. 20. maja. h. »Neues Wiener Tag-bLafct« porooa. da bo vzdolž turske železnice in skozi turski predor zgrajen*, nova avtomobilska cesta. Predor bodo zaradi tega razširili. S tem se bo dosegla zveza med Salzkaanmcrgutom in Celovcem. T u da več druijih cefrt na Koroškem bodo razširili.
Uravnovešen} e italijanskega proračuna
Rim, 20. maja. o .Italijanski tisk naglasa vdanost ekspozeia, ki na jo imel v parlamentu f manični minister Thflon de Revel. V svojem ekspozeju je izjavil, da ho vla»li v kratkem F>o*reK*ilo uravnotežiti državni proračun. Nato je kategorično denvantiral vse vesiii, <Li namera#va rtaiHjani&a vlada slediti primaru Francije ter skupno z Belgijo devalvirati liro. kakor tudi, da namerava Italija iakati posojilo v inozemstvu za uravnoteženje preračuna.
Proces proti Codreanu
Bukarešta, 20. maja. AA, Razprava proti Codreanu se bo začela v ponedeljek ter bo javna. Tajno bodo obravnavali samo oni del obtožnice.- ki se nanaša na obtoženčeve zveze s tujino.
Kakor javljajo listi, bosta Codrcan« branila brvši ministrski rjTOdeodn^ .hiti j Man ki in predsednik radikalne sfcranJce Junian. Odvetniki, ki pripadajo 2elez.ni gardi, nieo mogli prevzotn obrambe, ker 90 vsi aretiram.
Spor med Biilowom in Ribbentropora
London, 20. maja. o. »Daily Telegraph-< poroča, da je šef protokola nean&kega. zunanje ga ministrstva Biilovv odstopil zaradi hudega spora z Ribben tropom in da najneravajo iz solidarnosti z njim odstopiti Se nekateri drugi vi£l"i u^r'n'ki znnn-njejra mnisfcnsfcva
Sorzna poročila.
Car«,. 30. maja. Beograd 10.— Pariz 12.235. London 21.73125, N*w Yotfc 437.626, Bruselj 7&675, MUm 23.04, Amsterdam 1S42.075.  Berfei   175.85. Dmaj 44.—. Pra^a
9M.
91«-i 2
»SLOVENSKI   NARO D«,  petek. 20. maja 1938.
iCOB
UNO SLcCA ~" Tel. T7'30
Premiera  filmske  umetnine,  Id  bi jo
viUeti  v*, i* ti dol Film, ki hi—il.......... zasenči
»Zlorabe saupanja« im druge aajlanie filme:
U.. 19.15 in 21.15 uri
SIROTE Z MONTMflRTRfl
„MATERNELLE4
Pretre*.l|hrejie^a in globljega fllltia humanosti Se nih<"e n
Veliko in zaslužno delo
itttae organixacije slovenskega trgovskega društva „Merkur'4 — Za predsednika lopet Irvolfen dr. Fran
Ljubljana. 20. maja X3j5: stanovska organizacija Tr-
govi«© društvo >Merkur» za Slovenijo je imela snott redni letni obrni »bor katerega je otrorll predsednik dr. Fran Wai-fiscfaer s pozdravom vseh navzočih. Posebej je pozdravil pomočnika finančnega fli-relttorja g M SptndleTja. IG j« R 79 fW zvest član društva, tajnika Združenja trgovcev g\ Smuca m novinarje. Zborovale! so poslali ministru za trgovino g. Vfoani-ču pozdravno brzojavko. Predsedstvo Zveze trgovskih združenj je pismeno pozdravilo atoorovalce.
Predsednik dr. Fran Windlscher je v svojem poročilu opisal tla kratko delovanje društva v pretekli poslovni dobi. zek> za-mnrfv je bil pa njegov oris ag udov las naših Lrgovsaih organizacij sploh ta >steiirur)at se posebej Predsednik _<e priklical v sporom najbolj važne dohoda* v razvoju slo-mtlukih trzmskih stanovskih organizacij, dogodka. M 9o bili Izrada* vaaaosti za preporod narodne in stanovske zavesti našega
Lr^vvMtva.
Obvesnoat poSoJslaslngn zavarovanj« je
po tkiigem prizadevanju razširjena na vso državo. To ta veKk in pomemben doe^dek in odločen korak do postopnega popolnega izenačenja nase zakonodaje. Napreduje u s. Me tacat *n prepričan j>. da bi bita za do-
be trgov samo 3
v oianoc***
mesčen
sr-ovske r
val prec
predocšss psma in vasnost treh največjih trgovsJdb tnaajfestscitakih Zborovanj v Ljubi^r
Dobrih
orsrani
>
Tu ta cev. mij rodne veznn dei>ro L 292!
žtva. >Martttr* fn^emiJItano delo vitev " r _
političnih okrajBl Sin Hita V aprilu L 1920 ustanovilo nitpoataai i vseh gremijev hi za-oorsa; Zrno trgovskih gremijev in zadrug p niti Mi pravil, ki jih ta priredil pred-dr. Fr  VV.ndiarher L.
Bil
1. 1KU. pod Imenom sega trgovstva«. Gremij
190T pa
bi ae raasin preko ograja ti gos. Po svetovni vstaji *e :T kroga Stavesissrega dra-
srni v Cea zvez trgovskih
j v Sloveniji L 19TI J- J. Kavčič, pride do predstavništvu ▼ državi
m
re» ne
ega gospodarstva je na razvojna motno«, ki jo je ; gospodarstva ustanovite v V zatišju in v kar ooskovakih star* Ljubljane se začno te 1.
mladimi trgovci ki pripravljajo ustanovitev
ram > nihi narodne organizacije
v
sv
in
ledi knia dars
V m^dostnem nanhaHaJb in Kfh -oženju je boo 1 1901. usta-tra-ovsno društvo *Mer-vci so morali dejanska orati I pot. Ula.ia organizacija je torišče preudarnega gospo-apoMovmata m ugled ta oti-
c ob:-s slovenski trgovini. Ob petletnici je dnaltvo te 'Zneslo stv-»r*»- zahteve glede izobrazba tt šolstva itd. Ob desetletnici je društvo na vrhunca svojega razvoja in radi v sistematičnem delo za povzd%o in aaaands* domače trgovine. Po vojni dota s Merkur« gostoljubno streho vsem ljub-jjsSHfcfan trgovskim organizacijam v Laa-Hotgarjevi h'.*i v Gradišču, kjer se je tudi sami > Trgov* k i Bate. V mTadi državi se aaihse po trgovskih rr~~r*iirh   n zadrugah
živahno življenje. Merkur se veseli napredka in razvoja, ki je utemeljen stvarno v novih razmerah. aH je upravičena njegova želja, da nasledniki ne pozabijo na veliko probudno delo. ki ga je »MerRur« opravil v težkih in nevarnih razmerah in časih 1 buditeljin predhodnik. Zaveden alo-venslirtrguvec ?e bo "prizadeval. 3a očuvamo lepe in zaslužne tradicije nase matične aaranizacije.
Tri velike in pomembne gospodarske manifestacije je doživela v zadnjih 30 letih Ljubljana
Dne 20 oktobra L 1907. je bil v Ljubljani E. vsesiovroiki trgovski shod, ki ga je priredilo društvo » Merkur«. Bil je manifestacija vsega našega trgovstva in je po svojem vseslovenskem značaju vzbudil pozornost krajevnih in osrednjih državnih oblasti Odlični strokovnjaki in gospodarstveniki so imeli poročila, ki so se tikala nase trgovine stan.1 a našega trgovstva. potrebe strokovnega pouka, stanovske trgovske organizacije in njenih smotrov, stališča slovenskih trgovskih sotrudnikov. zahtev trgovstva czlerie obrtnega zakona ter slasti potrebe in pravilne uredbe spo-sobnostnega dokaza, škode detajlnega po-anja in krosnjarjenja itd Druga mogočna in pomembna prireditev je bil IX »st sls I taški U ga »zal kongres, ki ga je dne 11 aprila 1920 priredilo Trgovsko društvo Merkur 73 Slovenijo takoj naslednji dan po ustanovitvi Zveze trgovskih gremijev in zadrug Dnevniki so objavili programatičen članek dr Frana Windipcheria Udeležba tr-aavvev je bila ogromna Po odličnih referatih in živahnih razpravah so bile spre-Jfte resolucije, ki predstavljajo sintezo tedanjih stanovskih zahtev in pravcati program za ureditev najvažnejših gospodarskih problemov v novi državi
Prihodnji mesec od 10 do 13 junija bo v Ljubljani mogočna slanovska prireditev Pod vodstvom Centralnega predstavništva Jugoslovanskega trgovstva je sklican III vsedržavni trgovski kongres, ki ho tretja in eotovo najmogočnejia prireditev trgovskih organizacij v naši slovnski Lj--b'jani Kdor premišlja o razpravnih Predmetih, navedenih treh velikih gospodarskih manifestacijskih taborov v Ljubljani taaaa \-idi. kako se odražajo v razpravah in poročilih vsakokratne stanovske in gospodarske potrebe, dozna velikanski napredek v razvoju in dobi sliko, kako Me< <mn napredovali od skromnih začetkov, ko smo budili našega trgovskega k stanovski zavednosti in solidar-do današnjih Časov, ko je v svobodni državi organizirano celotno trgov-stvo Jugoslavije Sredi skrbi in dela bo ajaifo teh dejstev vzkliknil- Mi gremo naprej:
Predsednikovo   poročilo   so   zborova lei sprejeli   z  navdušenim   aplavzom. Tajnik Agnola je poročal Izčrpno o poslovanju tajništva  Zborovalci so počastili spomin umrlega člana veletrgovca Feliksa a   Društvo ima 14 častnih članov. no\-n'h  članov. 49 podpornih čla-. . . _   trud   kov  2(W rednih članov-sotmd-nikov. 34   podpornih   čl a nov-trgovcev in 14« rednih članov-trezovcev.   torej skupaj 5M cltatai'     Iz   blsrainiškega poročila g. Josipa Kreka je bilo razvidnn. da je imela blagajna 560.803 din skupnega prometa Za pregledr.ištvo je g. Fr. Zelenik predla-ki j<   i' ila sogla-r-«. <pr^ie-ta. m aj)!!?vah je bil soglasno in z navdušenim   odobravanjem   za predsednika lien  zopet dr   Fran  Windischef. za podpredsednika pa z   A'bin Smerkolj in
_   An*' ajnar   V odbor so b;li izvo-
I tadanji odborniki Na predlog g predsednika je bil izvoljen s soglasnim odobravanjem blagajnik g. Josip Krek za častnega člana društva S tem mu je dru-*vn izkaralo /a nier:<-»vo zvesto sodelova-nje ta delo v odbom ttaJHIJo * -
Led je lahko zdravju nevaren
Za Itlafeiife fivi! fe dovoljen v Ljubljani samo umetna
izdelan led
s app>
ko?iz
20. maja
leto poveča
piva ji sploh hlajenih pijač ter pa seveda piodvatm sla dotada. Hkrat: s hlajeniau p jača mi in ter sadjem se pa pojavijo tudi
obolenj, ko vsakdo navaja za pivo ter zabavlja proti uživa-bi itadotrda. Pri uživanju hT^daib pijač ter sadja ia slBOnif pj res moramo biti oprezni, da se ne prehladimo, vendar je pa prehlad le prav redko vzrok lesnega obolenja. Znanstveno je dokazano, da so nastale za življenje nevarne epidemije predvsem zaradi nrsnatnagja ledu. Tudi lani stno čitali o težkih obolenjih večjih sJropm Ijnd: ter o tifuau. o katerem je bilo popolnoma dokazano, da ma je bfJ vzrok aetataara tad.
Led na.-idno pridobivata iz bajerjev in ribaaaov ter pri tem prav nič ne pazijo na nesnago v njih Na vsako tato gnojene trav aaaa poatmi spuščajo vodo. da v mrazu na njih sekajo led za ledenice. Ostanki gnoja z ledom prideta v dotike z savni in povzroče obol« ja ter na Sina. Tudi v Ljabljari vitel ji piva na laaaaa okolharth bajerjih tad. Tak tad rabijo se sladoledarji ia tadl gospodinje pošiljajo ponj za hlajenje žrviL Hladne pijaca niso akodljive pač aa pa nevarna vsa živila, ki kakorkoli prihajajo v etflt s takim ledom. Dobro zaprta ateaaaaea zdravega mleka se atadl na takem tada hi BsatL kl daj« IPUJMUI aaUeara aaasssv Ijabijencka aazati oirazi te m tem. da aitaBS1 taao stsaaastao v roko
Zato Je ■iastaiij> poglavarstvo ljabrjansk-dovoii"    -mr-lakaju kvta ancvhW.
od trrfl, aa ta ■■■■■■mijTaivfl
z ledom  neposredno ali pa   z rokam- m rr ||   bilo   z  U k»m  v  dotiki, po-
polnoma otiMau>gt>čeno. Dajanje ledu v razne pijače zaradi ohlajanja ali pa v jeatvi-na Je adravju skrajna nevarno in zato tudi strogo prepovedan^. V kavarnah slaščičarnah mlekarnah, bifejih, po gostilnah in po vseh drugih obratovalnicah z živili. kj<°r se gostom nudi led za ohlajanje pijač in jedi. prav tako pa tudi povsod, kjer bi utegnila pr ti ž v'la v direkten stik z ledom, je dovoljena uporaba f«mo umetnega ledu. ki je izdelan na higijenski način iz preiskano Čiste vode. Tak higijensko neoporečen led izdeluje mestna klavnica iz vode mestnega vodovoda. SBa afajaata stati Je vsak dr»teače pridobljen led prepoveden.
Orza rr mestnega fizika ta in tržnega nadzor**^ Kor«o strogo nadzirali izvajanje t*, v mter*1?*' -»»vn«»en rdmvstva in tujskega n romata isdane ndrPdbe. seveda bodo pa BrsiteTi: v smislu zakona o nalezljivih bessaaOI asaroma zakona in pravilnika o ' ■»'iz-.*..... **-"T ' ; •••  ?*rogo kazno-
vani.
K tej hvalevredni odredb4 mestnega fiz:-morsmo Se omeniti, da se naš: doba-\itelji piva prav nič ne pulijo za dobavljanje hi razvažanje ledu. SIcer bi se tega radi I znebil: že zaradi velikih stroškov. Se bolj pa zarad večnih očitkov, ki večino drevesnih obolenj po krivici pripisujejo pivu. Kakor je snanstveno aaaaaaao, je nase -nvo 7/iravr,  nevaren za zdravje je pa ne-
SAJ DELA TAKO Oost «*e Čudi: Tvoja žena Je pa silno načitana  Menda lahko govori o vsem. Mož   Zal tako ajdi dela.
fMwni rl|n pot nat Grad
Ljubljana. 25. maja Na Grad drži 8 poti ali cest. ki so vse preeei ^rme. Naibot| strma k1 pa bila doslej por BSii Stol00. ki ^e Odpfp: od S . li--ko nMrflk la pot Je Mls T«rti na..Mii.ati.| znana in p^slutavali se je mnogo niso nit; domačini, m*- I tHh ko so tujoi le po naključju zašli \ ozko. romaniienot ttlico. olkoder to jih zva!>ile le-enp stopnice pO strmem. za>ne-marienertl t?br>očju nA Omd. Pod vfhom se k- iMV /.ffubn - livadi, zato ^i sprehajalci navadno ttisr* ina*' naprej.
Ta pot l** i>oseh«iO Zanimiva in V rosni©! zasluži, da Jo urejujejo. Zgolj iz prometnih rczlegon ni potrf»hna. kpr se nn ^e\Temi strani posluSuJp ve,-ina sorehajaioev in gnaa-kih ^lano»\-alcev noti po Studentovski ulici. Toda
rol nad ^treeiSfto tilico nndl spr^h«Ttnlc 11 posebno lepe ra.ztf!ene. zla^ii 8e. ker ob nji ni
drevja. I>Ošie; so se Te pori izogibali ludi -prenaiatci*** kr so jo poznali, kef *|e l>ila t»r**trmft it* ker #0 bile iesene stopnic, ki >o držale nad ulico zelo strmo na pobočje. «p-trrr?p «n fttovfpme. znelo se |p. da* poti nad Strelsko vlito mestna občima sploh nima v evidenci.
z> d*^li časa je zaposlenih pri ureditvi poti okroc 20 delavcev, ki jim je dal nakazilo za de*lo mestni socialni urad. Pot se priključi u;a\-ni sprehajalni poti (Na ovinkih) ob zai-njem ovinku pod vrhom. f>> pohofin se \-zpe7ija zložno v vijuffah. fako da jo i ođo lahko zmocli tudi stareiV; ljudje. Lesene stopnice 00 vznožju so oir-tranili. PoSočje te tam >rflatrmo da bi laliko narodih' položno pot rer t »odo moraili obnovili stopnico. «i pa rte bodo ve/ taikn strme, kakor doslej.
Delo ne more posebno dobro napredovati, kel 'voz mat C rt a J 3 zolo o^eŽkocen. Nnsip-nf material so morali dovažat) po cesti na vzhodni ^traltt, to s*- pravi na vrh hriba in od tam zuor.ij navzdol. Delo bodo končali fez neka i tednov.
i Jezica. 1920—1938« uvezen pod planine J kile sokolskih legij »le naprej brez miru«, J je na tej strani jD^Ppleocu_^ivetzen testament viteškega kralja Zedinitelja »Cuvaj-i te Jugoslavijo«. Ta strati nosi divno narodno ornamentiko iz Šumadije, zibelke Qaše svobode.
Prapor je torej nosilec slovanskih in jugoslovenskih svetinj. Na sebi nima nič separatističnega, ker je to — sokolski prapor. Temu praporu kumttje s. Iva Vid-marjeva, nabavilo pa ga je predvsem domače članstvo iz lasthih prispevkov, dasi je po večini siromašno. DruStvo se je obrnilo tudi na mnoge prijatelje sokolstva in domačine ki so se vsi fadevolje odzvali. Posebno drasočen za Jezico in za sokola pa je prispevek din 2000. ki ga je za ta prapor poslalo Nj. Vel. kralj Peter ti.. starosta  jugoslovanskega sokolstva.
Za svečanosti o binkoštih se pripravljajo zlasti telovadci domačega društva in društev kamniškega okrožja ter LJubljane. Razvitje bo namreč združeno ž velikim javrtim nastopom na prostorih br. Ivana Ramovža v Stožicah.
Sokol I. Ljubljana - Tabor sporoča svojemu članstvu, da je preminul naš dolgoletni član brat dr. Ivan Lah, profesor in književnik. Društvena Uprava vabi članstvo, da se pogreba blagopokojnega brata, ki bo danes ob 15 .uri izpred Narodnega doma. udeleži v čim večjem številu. Zbirališče pred Narodnim domom. Obleka meščanska z znakom. Blagopokojhemu bratu časten spomin'
— Stražišče. Veliko javno tombolo priredi Sokolskd društvo Stražišče pri Kranju v nedeljo, dne 29 maja t. 1. ob 3. uri popoldne na Pantah pred gasilnim domom. Srečne čakajo lepi dobitki: krasna spalnica iz trdega lesa. lepa, moderna kuhinjska oprava. 6 moških in 2 ženski kolesi, moderen štedilnik, več vreč moke in še nad 300 lepih dobitkov. Tablice samo po Din 2.50. Ne zamudite ugodne prilike!
2 dni razprodane predstave
DOKAZrJEJO JASNO, DA JE USPEH FENOMENALNEGA
velefUma
»The Hurricane"
O )R K A
V glavnih vlogah najlepša filmska zvezda na svetu
Dorothy Lamour KINO UNION,
TUDI V LJUBLJANI POPOLN !
Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Film se bo predvajal v Ljubljani le še par dni, ker ga moramo poslati v druga mesta,
kjer istotaico že težko čakajo nanj. Pohitite tedaj in oglejte si fjs še danes!
Vstopnice si omislite v predprodaji!
»Trg« na Sv« Jakoba trgu
Ljubija.ua. 20. maja
Pred leti so nekateri možje skušali poživiti poslovno življenje v za-mtrajoč>ent-lakot-»kem okraju. Šentjakobski okraj hirn -'edalje bolj. odkar se je trgovski center po-'naknB na levi bre<; L juhi ranice in odkar no 7-t<'ol: ohrtmiki nne!jeva*jL Zelo je vpliva'a na fiv!jen'-e v tem okraju ih^.-tvitev obrala v
"•• 7vvmnrni. Mostor iti Stari t-rtj. PlorLia^i-r>ka ulica in Karkrvška ce*fa niso več Iran-cer-ia: promet usmerja Za <jrailom. kjer ga ne ovita tramvai in kjer je tud' a živilvk 'vi.
Lokalmi narriot-. so tore i sk ustali umetno pafiviti hirajoči okraj z ustanovit v i jo živil-^keir.i T:f»n na Sv. Jakooa tnru. Zamis-1 hi ne bila ponesrer^na. ko bi bilo apioli mogoče ti«rtvai m frLr: žp v začetku, ko so 7 vs->.n: kilami T^odpiral tiovi trs. je bilo zelo malo nrorhet.i in proda inll<" <o -e izouiba-le prisi-ljenejra tr<_Ta na vso rnoč. ker so kmn.lu spoznale, da kupcev Tii. Sv. .lakohn trn. retudi *i bfl ve-- tasoaaa bi ne (noge! konkurirati 00 količini blaea žrvil«kemu trmi: kjer ie pa ral HafJk je ve^no tudi več kupcev. Kazen teen i€ pa tret>a upoštevati, da ie Sv. Jakoba trg že »koraj na periferiji, kajti Kra.kovo iei Trnovo imata dovolj zelenjave in sočivja. pn tudi na Prulah ie mnogo zelenjadnih vrtov. Kdo hi '1,11 torp: kupoval ni tem trnu. risati še. ko je na Vodnikovem trgu mnouo lepša rabira? Prostor ni tudi primeren ža prodajo ssssa, ker je avansi volneno, razen tesra je Ps ▼ .^ntiakobskem okraju dovolj mesnic in ni treba nosarjeni Se vlačiti meso na cesto.
Zato je novi tre začel hirali že. ko so ga '•sarnv:!:. Ee v zaT-etku n' bilo mnogo pro-i.Mialk. a sča^om jih ie bao -e mani. Zda i lahko že ha pvste iioitejeiho btodajalne mize na jem prisiljenem trgu in prodajalke toiiio. da tudi kupre lahko Tr»š*p:eio na pr«te.
Zamisel torej ni bovaeai sil koristila •ent-iakohskPmu okraju in če $n žele v resnici > viti. bodo potrebne mnogo l>o!j učinkovite injekcije. Zrrn-fi trasavajš je pronvt skoraj povsem ubit na tesnem Starem trjzu. Mr.ič-nost Stareca trna  pa  fudi ni več v iuhu is;i.   7ii   trnovske   lokale   je   tam premalo -vetlobe in. kakor rečeno, lega ni osrednja. STedi5ee n«oslo\-n*"ii:a življenja se je pfemBM-nilo proti nerKTtioniku. 1*e^ko je reči   s kak ŠTvim Čudežem l»i lahko pomagali Šentjakobskemu okraju, da bi dobil sVOj nekdanji pomen. kait: nostal je mrtva periferija kar še stahše kakor delaVcko. novejše predmestje, ki  ima  hodočnost zaradi  indii^t'>ketfa rarvo i
V nedeljo 29. t. m. vsi v prijazno Stražišče! Zdravo!
— Sokolsko društvo Medvode. V nedeljo 15. maja smo priredili veliko javno tombolo, ob veliki udeležbi občinstva, ki je napolnila obširen prostor pred Sokolskim domom. Ob 16. je naznanil brat predsednik pričetek tombole in je vse nestrpno pričakovalo, komu se bo nasmehnila sreča. Srečni dobitniki so bili: lepo moško kolo je odpeljal brat Franc Kalan, delavec iz Vaš pri Medvodah, na ženskem kolesu se je odpeljal br. Edo Tavčar, uradnik iz Goričan pri Medvodah, na drugem moškem kolesu se je odpeljal v St Vid mojster Franc Pirnat. Kompletno kuhinjsko posodo je zadel posestnikov sin iz Medvod Zdravko Drešar, vrečo moke je odpeljala domov Marija Zevnikova iz Pir-nič, zaboj špecerijskega blaga je odnesel Janez Tavželj iz Rakitne, blago za moško obleko je dobil Franc Orel, mizarski mojster iz Goričan. zadnji dobitek, blago za žensko obeko pa je dobil Tone Višnar iz Medvod. Po tomboli je bila izvrstno obiskana zabava, ki je potekla v prijetnem razpoloženju. Vsem. ki so pripomogli, da je tombola tako lepo uspela, posebno pa bratu predsedniku nđša bratska zahvaia. Cisti dobiček bomo porabili za dokončno dograditev sokolskega doma v Petrovi petletnici. — V nedeljo 22. t. m. ob 20. bodo gostovali v našem domu vrli Šentjakobčani z veseloigro »Nobene žene več«. Vsi bratsko vabljeni! — Naš sokolski praznik, na katerem bomo razvili sokolski prapor, bo v nedeljo 26. junija. Vabimo že danes vsa bratska društva in cenjeno občinstvo k temu slavju.
Iz Celja
P I
Ko* sokolski prar ?
Sokol na Jezici je pred kratkim prevzel od tvrdke Hafner v Ljubljani krasen društveni prapor, ki ga bo raz\ril na bin-koštno nedeljo ob 13.80. Prapor je izdelan po zamisli društvenega odseka za prapor a po načrtih g. Sare iz Ljubljane, ter je stoodstotno ročno delo. Napravljen j je na najfinejši svili in v čistem zlatu, j Zlasti je ta prapor pomemben in res edinstven po svoji vsebini: na strani z rdečo svilo je uvezena ptica sokol v poletu, noseča lipovo vejico in državno trobojko v kljunu Sokol leti nad domačim krajem Jezico, kar označujejo lepo izdelane Kamniške planine s predgorjem. Rašico in Stražo, ožarjene od vzhajajočega solnca. Izredno lepa bordura lipovega listja in cvetja označuje slovanske meje one zemlje, po kateri naj kraljuje sokolska misel. Druga stran ima barve državne tro- i bojke. v katere je vdelana veličastna za-dkižblna na Oplencu. obdana od lavorove-ga venca, prispodobe slave. Dočim je na oni strani razen napisa »Sokolsko društvo
—c Planinski izlet v Vi.spke Tatre bo priredilo letos Slovensko planinsko društvo na povabilo čeških planincev. Na izlet, ki bo trajal deset dni. bodo krenili naši planinci 2. julija. Obiskali bodo tudi Prago. Prijaviti se je treba vsaj do 1. junija. Pojasnila daje Savinjska podružnica SPD v Celju.
—C Žrtve nesreč. Ko je bil 39-letni gozdni delavec Jože Pajk iz Marijine vasi pri Jurkloštru zaposlen v sredo v gozdu, je padel težek hlod nanj ter ga močno poškodoval po glavi in desnem ramenu. Na cesti v Vojniku je v ponedeljek neki avtomobil podrl 19-letno šiviljsko učenko Anico Can-dro\*o iz Nove vasi na tla in ji prizadejal občutne poškodbe na glavi. V sredo je vrgel neki fant 12-letnega sina delavke Franca Konca s Tolstega vrha pri Konjicah na tla. Konec si je pri padcu zlomil levo roko nad zapestjem. Na Polulah si je 78-letna zasebnica Ana Stvarnikova pri padcu doma zlomila desno nogo. v Lokah pri Trbovljah pa si je 51-letna vdova po rudarju Terezija Močnikova v torek zlomila levo roko v zapestju. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—c Umrla je v četrtek na Babnem v starosti 49 let zeha predilncga mojstra ga. Marija Hcrmanova.
—c Zdravniška preiskava prodajalcev živil. Mestno poglavarstvo v Celju razglasa: Na podlagi zakona o nadzorstvu nad živili, čl. 21, pravilnika o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili, čl. 233 in zakona o zatiranju nalezljivih bolezni, čl. 35, bo mestno poglavarstvo v Celju izvršilo ponovno kontrolo nad izdelovanjem, pripravo in prodajo živil ter nad osebjem, ki je zaposleno v obratovalnicah. Mestno poglavarstvo poziva vse delodaialce in delojemalce, zaposlene v trgovinah z živili, gostilnah, kavarnah, slaščičarnah, pekarnah, mesarijah, sploh V vseh obratovalnicah z živili in v brivnicah zaposlene osebe, da se ponovno podvržejo najkasneje do 30. junija 1.1. brezplačni zdravniški preiskavi in si preskrbe brezplačno potrdilo, da ne bolehajo za tuberkulozo. Preiskave bodo vsak delavnik od 10. do 12. dop. na mestnem fizika tu. Ob priliki
uradnih higianskih pTsgloGov obratovalnic k fclVili se bo od lastnikov zahtevala
predložitev tehtnovih zdravniških potrdil o zdravstvenem*~staniu vsega osebja. Proti kršilcem v tem razglasu navedenih lakonskih določil bo uveden kazenaki postopek v smislu čl. 22. in 23. zakona o nadzorstvu nad živili, oz. čl. 68. zakona o notranji upravi.
—c V celjski holiiirl šla untfH v nedeljo 281etha žena mestnega delavca Ana Stepi-čeva iz Zavod ne pri Celju in 16!etna posest-nikova hčerica Marija Orobelnikova iz Ane vasi pri Petrovčah. V soboto je umrl na Cesti na grad 54 v starosti 56 let cinkarni^ki delavec Karel Vizja-k. na Krekovi ceati 19 pa je umrla otJletna mestna reva Neža Župni kova.
m
KOLEDAR
Danesr Petek-20. maja katoličani: Bernardin Stenski
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Večna prevara (ob 16. in 21.15)
Kino Sloga: Sirote z Montmartra Kino Union: Orkan
Kino Moste: »Bela žena maharadže« in ^•Ranjeno srce«
Javna produkcija državnega konzervatorija ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
Kruto življenje je pritisnilo siromašnega študenta k tlom. Omagal je pod njegovo težo in si pterezal žile na roki. Nihče, kdor tega ni poskusil, ne ve, kaj se pravi seči pri polni zavesti in poln življenjskih sH po samomorilnem orožju. Da ni bilo nikogar, ki bi se mu bHa ta nedolžna žrtev noših razmer zasmilila v srce. bi ubogi študent ne bil našel v sebi nobenega veselja več do življenja. Toda tu pa tem še hodijo po »vetu ljudje, v katerih se ni zamrlo vse tisto, kar loči človeka od živali. Izpregovo-rila so dobra srca in nesrečnež je rehen vsaj moralno, da si bo lahko gmotno sam pomagal naprej. Moralna rešitev je pogosto važnejša in potrebnejša od gmotne.
To je ena stran naših razmer, kolikor toliko solnčna. Imamo pa tudi senčne strani — žal jih je mnogo več. kakor solnčnih. Za mladinski dom na Jadranu so zbirale oni dan članice ženske sekcije JS po mestu prostovoljne prispevke. Kdor nima čuta za take stvari in kdor ne zna ceniti deta, ki ga opra\rlja v takih primerih naše ženstvo. naj bi v^aj *e/ ffho mimo Prispevki so prostovoljna nihče ni prisiljen prispe\"ati v dobrodelne namene. Pa je prišel mimo neke dame »ugleden« ljubljanski gospod, elegantno oblečen in ponosen na svoj ugled. Ko je dama pristopila k njemu in ga poprosita za prispevek, je zavihal nos in zagodrnjal: »Pustite me no pri miru  proklete babnice!« . . .
To je pa druga stran naših razmer ali slika srčne omike mriogih. žal premno&h med nami.
Uspešen nastop kmečkih igralcev
Maribor. 17. maja V nedeljo 15. t. m. so se nam predstavili vrli cif kovčki diletanti z novo kmeCko komedijo >OJgav je grunt?* Delo kaže velik napredek če ^a primerjamo z >Micko . Tukaj nam je avtor Vinko Korže serviral ioliko ljudske komedije ter ocvirkov za vsako uho. da ^e vprašuješ, odkod jemlje gradivo. Y>e se zliva, v celoto in v dramatičen efekt. Razživiš se kakor sc Polanci v vseh dejanjih, mislil hi. da eleda^ domačo opereto. Zegnanjsko razpoloženje I. dejanja ubrano petje, godba, polonski pleni, ravri in kave, ljubezen in ljubosumnost ter izredno |>osre-čen prihod staro gtrutntariee G radišnioe z bičem v roki. Drugo dejanje koline, m^še-tarija. jok, boj za grunt je tako psihološko zgoščeno, dia je veselje. Kdo zameri postarani Katri, da se zateleba v r>o~daynetra vaškega fanta., zapeljivca in zapravi j. vca? Ljubezen ne pozna paragrafov, nc f>okorščine. vendar se uda mati ob velitkem prizadevanju, diktira pa tako. da bi vsakega snubca kilava bolela. V tretjem dejanju, vse prisege, ve« obljube dožive razočaranje. Mož najde le dvoje srditih, vendar upravičeno dobrih ž<m. Ljubezen do zemlje ie večja kakor do moža. Vea lahkomiselna mladost moževa, olačuie ~voj delež s pokoreno in zapovedo. vanjem. Mlati nabasan kot puran, poročen pa majhen, da se v brazdo skrije.« Na grunt po en»un letu pride nov rod. Razdvojeno družino, /iruži otrok v zibelki. Tukaj se pona-zorurjejo tipično polonski običaji. Oh sreonem zaključku, vezanem s- petjem m godbo, postane vendar mož gospodar hiše žena pa krona.
Igrali so dobro, je ne&sjj med njkni začet-rrkov. vendar pa so glavne osebe močne, .^koda. da se ni Oirkovčanom rezerviral večerni čas. za tako bObro predstavo bi zaslužili razprodano hišo. Nnša dolžnost je 7>o-vnhiti \ako dobre igralec še na druae odre.
T
Iz Pcljčass
— Iz nhčiiNkp pisarne. Občinski urad poziva ponovno in poslednjič vse lastnike orožnih listov, da oddajo svoje orožne liste in plačajo predipisano takso Slo dinarjev »a vsako orožje. — Nadzorniki občinskih cest se vabijo, da pričmo izvajati ol>činski kuluk na celem področju. Kulukarji v posamioznih. Krajih pa se pozivajo, da. ^e zaradi iztvršitve dela javijo pri svojih nadzornikih s potreb nim orodjem ki vprežno živino zaradi voženj. Kdor odmerjenega kuhrka ne H izvršil, bo prisiljen odmerjeni znesek pilaPati v gotovini. Nadzorniki naj strogo pa.zdjo, da se kuluku noben ne rzogne. kdor dela ni oproščen.
— Meritve ob Dravinji zaradi regulacije Dravinje in pritokov se prienO v prihodnjih dmeh. Zato se pozivajo vsi lastniki zemljišč ob DravLnji tn njenih pritokih, da v 8 dneh posekajo vse drevje in grmičevje oh teh vodah, sicer bo orčina opravila to delo na njihov račun. Meritve, ki jih bo pričela ba<nska uprava po svojih organih se prično od kraja GJoboko navzgor proti Studenicam im višje. Proti onim. ki H nanienoma ne onra^tH svojega deta, se bo kazensko poeto«*?kx
Stev 113
»SLOVENSKI   NAROD«, petek, 20. maja 1938.
Stran '3
DNEVNE VESTI
— 30H tnr«%Y*' it *r»a»ke aa kotiar**« * LtaMjasi. V&rrai ie MU v Ban*
lana nsadaresea 7mc tr£o*wnjn adraaaej
lrufnn te Je ab-•delcioe m reli*^«n
ki t
Zveza trnovskih *Jruicr.i rifM> bo ioMla as koa«;re*a iozgos! t t\cm » trnovskim jsao it bilo. da te tu<L tr. baaovine t ena Tofjcm it«. Z' —*i v L.jMan: N -o-i sodeč |ib pride s LiuM^a-* pox'«Tai vlakom. £*
xa vrbat^vfl
ravnava trnovske., asja. v L za vrbasko ban referat k kreditom«. Skle £Ovri iz vrbo ki vilu udeieie %< sedanjih nrijsva no okroti • ;:m bo davat ion.
— Sakas- « Italiji. \ r*»raj zjutraj i« orispel v splitsko prw4aaiire pomik Ni ko Matkovie. ki * pripeljal 1-1*) ton šoiL Sol te
6šobt >kunoo 2OJ00O km. Po podatki]) u»ono-polske uprava se porabi t nosi državi os loto I4i*.**W) *oc soli. Od ?e«ra pridobimo pn Mižno - 3 doma. *s pa moramo uvozi'i iz iaoacssjtia. Uprava imsiopoloi ^ pa škilila, da bomo v bodove pridobivali vso sol doma. V ia namen bodo razširjene soiarrtc ▼ KrekL Pt«u in Stono^olarna v L'leinju jc bba pa ie rsi-.rjena.
— K-n-re* cledalUkik i*ralrev Le losos kongres ?letalskih ijrrakev bo od 5 do G. fnliH v 5piirn Zju^rcl^ka opera pvr^di Jve nredstarvi aa Kateri ho «o*Hov»la wr na operna pevka Zinka Kun** AH a nov. l^njrai-.•4ti bale- ps priredi med k<morr*oni en ba laan večer
— Vprašanje kelekti* ne porodne srad«ik«o ravarovalnih droib. Zveza baaeoih. za varova rnrh. mrowkib m indu-T ~k h uradnikov je poarenila akcijo, da bi dobili vsi uradniki in natneŠcenrt zavarovalnih iruit' kolektvne pogodbe. Z reza zavarova'mh dmR je na od-sovorifaL da * nor> o tem poea;at m&mm vseh svoph član'c in da naj *e Zveza zavarovalnih in ban*nih uradnikov noeapi z Vsako m varova hi t ro nošen*4!. V ta nam«t jc sklicana za 25. t Ba. vsedržavna konferenca, ki fi bodo pn^FtvovaJi deitRaai iz v?eh večjih mest.
— >»a*Erra * na literarna (Ha <» tuherku-
loza. Proti tuberkulozna zveza v Ljubljani je razpisala, več nagnul za literarne prispevke učencev srednjih, obrtno-nadaljevalnih in strokovnih sol, kakor tudi za načrte okolišev, ki bi jih napisali ti učeni Prejela Je Bledeča literarna dela: 11 »Boj proti ''TitHTtrak^Zi med 2jucLstvom«. spisa i Han zli Ček Prane učenec HI letnika elek-tro odseka srednje sol« v Ljub-
ljani. 2) ?Nas boj med ljudstvom proti Tuberkulozi«, spisal Štuke! j Tone. dijak VI. gtrrrn. razreda v Novem mestu. 3) t Je-tika in njena tajna pota pri uničevanju človeške sr?čef. spisal Kralj Hadomir. učenec drž. trgovske akademije v Mariboru. -4> -"Poziv mladini«, zp*—1 Cvirn Nare. dijak tehnične srednje iole v Ljubljani a/I. žirija je priznala nagrade v zgornjem vrstnem redu. Nadalje je prejela Zveza 3 načrte okolišev dispanzerjev in sicer: 1) Ljubljana in okolica, napisal Robida Bogdan, učenec I. deske me*č. 5ole v Ljubljani 21 Trbovlje, narisal A. Koritnik. kleparski vajenec. Laško 3) Kočevje, izdelala učenca strokovno-nada! jeva ine Sole v Kočevju, Mulec France in L*£ič Josip, žirija je razdelila tudi nagrade aa te nacrte v navedenem vrstnem rada.
— Revijo a\tuinobilske industrije bomo imeii na letošnjem pomladanskem ve-lesejmu og 4 do 13 junija Razstavljenih bo toliko mark kot še nikdar doslej Osebni avtomobili vseh tipov, velikosti in znamk: Adler. Amilcar. B. M W. Buick. CadSBac, Chevrolet. Cbrvsler. Daimler-Benz. D. K_ W . Fiat. Ford. Hansa-I.lovd. Horch, Hudson. Lancia. La Salle. Mav-bach. Mercedes-Benz. OId5-Mobile. Opel. Pontiac. Flvmouth. Stevr. Skoda. Tatra. Renault. Terraplane. \TauxhaL Wanderer. bodo vzbujali skomine gledalcev, ki Jih bodo cene prepričale, da tudi prav čeden avtomobil ni več neizpolnjiva želja Tovorni in pol tovorni av*.--mobi!i znamk: Belford-Truck. Blltz. Cnevrolet-Tnick. Ford. G. M C -Truck Krupp MAK OD. ^aurer in Standard nam bodo spet predor!! i vse najpraktičnejSe in najbolj eko-norničrio. kar je izumila moderna tehnika na tem faHtf Velik napredek borno lahko ugotovili r.:d! pri motornih kolesih znamk: Diamant D K W Hi Uman. Ardle Ho-rex. ?,Ia:c^ Puch. Sachs. Zundpapp. Standard
— Zadaja prilika da se udeležite najjrad-
nesa reskmovania za Radion bo v nedHio ~ t, m. Z in^er.k'om. k: bo iz£el na celi strani v sobotni št ovitki natega tista, se Vam ;o-sTednjic nu*tr Dri!ošoo«t. da v srečnem pomeni zadenete g lavni dobiTek 10.000 jia >"< - a    iia t«000 ieosmih naarad.
— K<»saJišk# zdravljenje T«»ni*h in»ahd»v se ho tudi letos vršilo v Toplicah pri Novem mestn. Zdravljenje *e bo pričelo za ceakom julija tem leta. Prošnje je vlagali cma preje. Navodila ia pojasnila prejmek> vojni invalidi v obrtnik:b uradih pri sjap, sk;h naeelstvik. sseasaih aaaLtvanv^-ia in pri
VIT
ie&a krali
e banske uprave. V kraju Librarv
— Slovenci v je padel ?
Kralj, star 1» let. Pobil se Je tako da je v hosaici kmalu izdihnil. V Cleve-landu sta umrla Jote žitnik, star 70 let. doma iz Gra.ica m Mar-ja Ajster rojena Lunka. stara 42 let, doma ia fcerovnice pri Rakeku. V bolnici v Pitsburgu je umrla ilarija Knnšek. rojena Grilc, stara 5? let. doma iz Rajhaalsifja. V Bueoos A.resu je umrla Metoda Zoro. stara 25 let. doma iz Prvačme pri Gorici- V Walsenburgu je umrl 22 letni sža dobro anane družine Sti-gBL V WQiardu je umrl Janez Trunkelj. star ST let. doma lz okolic« Krke na Dolenjskem. V urugvajski pokrajtari Salta Je delal kot +~ aa farmi Štefan Huzjaa iz Dolnje Lendave, alval Je v težkih gmotnih razmerah naenkrat se mu je nasmeh- 1 mla sreča. Zadel je v loteriji 5 000 uru- 1 gvajskia pasov.
— Izredna -kspiHaa Glavo* sprave Udruženja diplom ranij tehnikov kraljevine Ja-aosiavije bo v oodeljo *32L t. m. ob 9. ari do potdne na TehnSk; mr^mii sob v Ljubi ia m. Pozivamo d''^ -hnike hirajoče v Ljulljan da se s&apsease zaradi važnosti v aan več-
?*ev - ?
— sMOj arV Je je pel slovenski pesnik. Sodarstvo Je prt nas v resnici tako rasvito. da aaaasfi opevanje pesnikov. Sodarstvo se Je pri nas tako dobro raavilo. ker pridelujemo mnogo vaša. Saw enako nr^t radništvo pa obstaja, odkar so so nToetaci naselili v teh pokra-^nah. kje? so te prej Rimljan! pridelovali
V Sloven jo prihajajo kupovat sode vse države nt naši sodarji. ki znajo dobro
asaatt pomen velesejma. razstavljajo vsako leto svoje izdelke na velesejemskih prire-tatvan. Tudi ob tej prilik., na pomladnem t ijsaljsnikem ve lese jm u od 4. do 13. junija ne bodo izostali.
— "•»ir:4r*lu »iletfiki * Dalmaciji. Včeraj ziutraj %ta prispeti s pam ikoni kralj Aleksander iz Benetk v Spat dve skupini »vi-oarskih izleatikov. ki ossaaejo v Spatu asi <lm
_ Dsaini«kt iilefi »  planin,. V nara\
ase i mino t n lijn ia sveaeaa zelenja. Masssas in odrasli se pripraviMo v.h ita^funke lzJeie v nininske izlet ne točke iriuii n« vrhove, babrat kj -rebs primemo točko. >1M» pj ts pomaea i-e izbiri Izletniki vlaki ž« voz. |s tako da ie lovolf eaea ti»di za daljne ne-leli-*ke ture  V \>atib ie Aljažev dom ie *>*kr
Maaafsa <ki eedesjr dalje bo zopet redoo oskrbovana Krjsveeva kofs na Vršiča, ki l^ii Uk pod stena n Mo^trovkc in TVi^okiVka. iz Kranjske srore rr>H prtjatSMi BI zložna pot v ta sor* predel Na Komni »e vedno prijaz no. Tam ^• priretija pomlad s saajaal catl. >Zlatovoi; !«e ofmavlja. *-t^v:4m- roke pridno delajo na stavbi, nova jo»**oj<anka bo uporabna as planin 1 i'-iiiia dal ie Ob i*» . 'k> gol^<Th kof imino ras*o narcise. Robie-kav dom na KetfTira- • oskrlovsn ol> ne ieitah V f><mi!i na Krvav,-n -o izvršiU> •»••!?,rako. da ie fa noHtojariks še priie4ne?se zavet i Ve planincem, kot le ze haa flo*l _m postojanke je edinstvena, edine*veri je tudi razeled     nie po v*^h na
- slovenskih planinah. Na Ve1;k: Planini že kkie cve'17 f'rn*1 prihitiš v dveh lirah «lo koV SPI* I>om v Kamniški Bistrini je iaha^ssai M tfcrs al Kamn ^ko ^edki in Ko-kr.ikosedki. kjer ssaa koč« SPf> pralno oskr. bovanc od 22. t. m. dali*-. IMa.n'.noi. pohitite v ti ara to. na eotoce in rti*H mk»<k> 5 veže z«-lenie in c^ctj^!
— 1 eledm eoMje v l»nlirmnika. V Du brovnik prispela po'jski princ Marri^n ia   princese   Radsivill.   V   nnbrovnik« ^
t   ^moH^ki poslanik v R'rmi PhiHip
W!H?am
- Zanemarjena pot t romantičnem kotička. Kdo ne pozna slikovitega Pekla pri Borovnici? Kdor ga se ni videl, mu je lahko žal To je ena naSih največjih naravnih lepot Toda lesene .stopnice po strmem pobočju so že vse preperele. da se človek kar boji hoditi po njih Kaj res ni nikogar, ki bi jih zamenja^ r novimi"' K dr   o nHgovnren za to malomarnost?
— 4vfah««nl  promet  na  praei LJsbljar,:i
— atfiak. >Jfldra.n* nvtobu«snn po-iiptk« d. d. v Ljubljani ohve*eri oočm^Tvo da velja od
15. t. m   H    •   nov voT-n' dr n pro-a
m ["■•'ko 7iir*»mb^rka in Kooevia. mrj-r\ *e_r» On v* iiverlens l*rzs prona. ki naj oniu
fioos čim hitrn^o n-p?n meri Ljubljano ir morjem Proza preko 7«*emberka: Orihod iz L       -    na r> ari. pr;hr.-^ nn ^u^k <
12.20 'MrHvi s ttiiAakft oh 1« aH. prhod v LiuHliano ol 'V1" Hrt* pmga: fVfbod iz LiuW ian 2 oh r>ribod na Stisak oti 1">.
ur oltrvl - ^uiaka oh 14. uri. prihod v Ljubi an at» 19 ¥1
— \'e*. svet fm orl o arto«tradjih, m-o-demih avtomnhil«»k!b ^e«tah kakršne grade v Nemčiji. Italiji. Ameriki itd. — samo pri nas jih *e ne gradlr^ C ^'1 ste najbrž ie hak»np čudovite poizkuse <ieTajo 3 tlakovanjem ce.«t v Ameriki in da bi se jim ne zdelo kmalu nit' zlato predrago za tlakovanje, če bi se izkazalo, da je za to izvrstno gradivo. Pri na.* b; b,:li zadovoljni reolj z »navadn mi . betoniranimi cestam1 ali a kamnitimi kockami tlakovanimi. Zdaj je pa ie vedno večina naših cest ^tlakovanih* z blatom. Toda časi se spreminjajo in razstava >Nasa cesta prirejena na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija, bo pokazala, da tako ne pojde ver dalje
— Za Bink*«ti p»-t-'.M;  * lak t Tr-t. ka e-
r»-«a pr;re«Ji Zv**za za ?u.*4ci promer v Slovenj S- Pr n mlonaaci    v iiletn? pi^arnj
M. Okom Ljubljana, ho'el .^lon tel. *2ti — 4o. Vhod iz Prešernove ulice! Pri pri javi se plača kmho din 20 za koi. po*^ni li^t.ostali znesek aa vežnio pa aajkasneic do Z. VI. Prijavite »ie r4n» pre»ie. ker število ude-iež*mre\
- Za •»tndci.ta Stanka V. m> darovali: ae-dia 30. neiaaaneara na  vdova 50 li -V),  asimenovan    7 S1 .lavo" nika HO din.
— Najlepša  banaka  paUfa  v Jueo^laviji. 1  Novem Sadu to kmailu docraiena krasna velika pasaža  '».avke  uprave na bulvariu kraljice Marije. To bo največja  in na|le>p^a palaca v r       držitvi. V prvem traktu Im>1" \>vi orid«dk   :• n~k»-  uprave,  dalje zavod za zavarovanje posevkov ter kmetijska zIkhsS-ca. za sravnim ndjii>ra*; v;i m poslopjem je pOslofM4    -an^keea dvora, kjer bo banovo stanovao je z v*emi drugimi prostori Po dol-zini ie ta palača največja na Balkanu. Stro nki  bo-io znašali okrn-j v>.mnom ol> enem z notrano »premo in dru?im   leli Na «vte za palačo ie napravil ing Pratriša Bra aovaa. gradi jo pa podjetje ing. Sekuliea
— Nove telrfonske zveze z inozemstvom. Z odlokom postnega ministra smo dobili več novih tel: fon? ki h zvez z inozemstvom med drugimi CeMe-Preisen (3.45). Celje-Torl bei Aflenz f2 70). Krmelj-Linz (3 45). Ljubljana-Voriich (2.70). Ljubljana-V61-kermark C2.70). Ljubljana-Hercogenburg H 20). Ljubljana-Kitzbuchel (3.90). Ljubljana -Wildon 0 4^ Maribor-Brunn See (1.501. Mari bor-Studenci (2.70). Maribor-Unterpurkla (1.50). Maribor-W611ersdorf (3.45» Majšperg-Bruck a/M (2 70). Maji-perg-Pack Post Edelschrot* ^2 70). Majš-peg-Edv-lschrott      (2 70). Majsperg-Weiz
0). Radovljica-Villach (1.50). Slovenske Konjice-Volksberg (2 70). Tržič-Gmilnden (4 30». Vurberg pri Ptuju-Graz (2.70). Zgornja Kungota-Murek (150). Majsperg-K6f-lach (2.70) Vrhnika-Lovrana (2.25). Ko-čevje-Pistojna (2 25) Murska Sobota - Po-Rače-Trst (2.25) Sv Janez Bon. jezero-Monfalcone (2.25>. Ljubljana-Brescia (3.60). Ljubljana-Vinovn U 20). Crne pri Prevaljah-Dunaj (3.45). Maribor-Unzrnarkt (2 45» Maribor-Glasshiitten bei Deutschenlanzenberg (1.50). Mokronog-Ce-lovec f2.70). Sv Lm*renc na Pohor ti -Celovec (345) Trbov!je-Dunaj (3.45). Številke v oklepe; onmenijo telefonske ^akf?e v zlstih frankih.
— Nov grob. Po dolgi in težki bolezni je umrl včeraj v Ljubljani g Franc Cankar. Pogreb bo jutri ob 16. iz hise ža-k>ati. Tržaška cesta 47/T.. na viško pokopališče Blag mu spomin, njegovim svojcem nase iskreno sozal je'
ttno mnogi naAi kadilci ne vedo, da rase v Jugoslaviji naJbofjsi tobak in da ljublian«ka tr.bačna tovarna slovi pred vsemi drug'rr fržav T 1 gns]ovanski tobak poznaj po vsem svetu zaradi njegove iz- ]
1 vrstne kakovosti in prejšnja leta so budile 1 razstave naše tobačne tovarne na velesejmu posebno zanimanje pri vseh inozemskih biskovalcih. V resnici representativno razstavo tobačnih izdelkov ljubljanske tobačne tovarne bomo videli na velesejmu tudi ob te] priliki od 4. do 13. junija.
— Vreme. Vremenska rnipoved pravi, da 5o oblačno in dane v no vreme. Včeraj k ao-ževalo v Ljubljani in v Soliiu. Ra^isja fein-peratura i*- značila v Beogradu 2B, v .Mnri-)»oru in 7.n_rre!»u 2'2. \ Sara evu 21. ▼ Ljub-
n > u 20. Davi je k;izal baroni eter v Lhjbiiai ?•"> r> temiH-ratura je /.na^iia llft
— Ribiška mreia «a je jotiegnila na dno I>ra*«*. V (U jeku sc if4 prio^tMt včeraj <eiKa nesreča. ft21«:tni ribić Franjo Vagner je k?v»l i mrežo ribe. V  nkraf je zrunit:]. da se mil
ie mroža nekje zamaknila. S*al je ««preda] na ostaa in krepko Je potegni /4i mrežo, pn ie _ VI ravnn*ozV» in paVfel v vodo. Znal ie alčer plava!:, toda santetel « jf t mivžn. ki ga ie tht'^gn'la na r<4ce. da je utonil.
— Tatvina kolega ? Tnmafevem. Z dvori-soa Uorianosve Lfo-»1:lne v Toniačcvem 'ft bfl* akradeno kolo znamke Vo»:tn- = to*: ^t. "J '»"_' Rolo. ki ga ie lat odpiral, ie biki fcaako. in vredno 1000 d in.
— Tstvknj t nkidi^ii Kranin \ okbffMt Kranja - rx> rasen med Rrp7iam; 'n Trzičerri. 90 'atvine na dnevnem redu. V 9traiavem pri K tanin je rr»-k;}n odpelfs) kolo nanaike ►Prest6 fvami Stružniku z Vi-soke^a. V Naklem ie bas ukradeno kolo znamke "Pariz Ivami < ml ob u iz Peliee. v srečk) pti so neznanci ukradli ko'o Francu /t-Vbniki' ;7 Cork - !' ki -:<-e'- izpred" neko qo-•4-fIne v okolici Kranja, ^iipna \TodnosT ukradenih koles zna*ša okrog 3000 .11 n.
Iz Lfubliane
—Ij  Morske ribe «0 >e  p"«enile. Zadnjo
caee je bil dober ril>olov na morju kar ?e f>ozn;! pri e»-nah rib. I>anes je bi» trg založen
pradvseai /. malimj onarsiiBsi ribami, ki iih iKidi«- navadno najbolj kupujejo. Skuče >o H p as 10 -lm kg, prave sardele pa
celo na 12 d rt. LOSSS SC niso I -i le morske ribe 'ako j<M-eni na našem trgiT. Poceni so bile udi jnar^ilinke. in sicer po 10 dim kg. Tuna so prodajali no '24, 28 in 30 diin kn. Toroj tud' nekoliko ceneje kakor prejšnje petke, r.rugih vrst morskih rib je bilo malo naprodaj, a cenene morske ribe 1*0 i>iie kmalu razprodane. l'o tem lahko sklepamo, da bi Ljubljana konzumirala mnogo več morskih rib. ko bi bile cenejše. Redne rib? so bile naprodaj po ne^prerneiijenlti cenah: ščuke po l-i rio 20 iin klini no 12 din in postrvi  po 40 din k<_r.
—Ij Smrt uglednega štepan;**kega p°-^estnika, V štepanji vasi je umrl danes dopoldne znani posestnik g. Miha Bok»v-?*c!kt po domače Šinkovcev. Bil je še nedavno čil in krepak, po se je med delom
na Barju prehladil in to mu je postalo usodno. Pokojni ;e bil daleč naokrog znan
r. priljubljen, posebno radi so ga pa imeli Stepanjci. Bodi mu lahka zemlja, žalujočim svojcem nase iskreno sožalje!
—-Ij Opozarjam« na nocejsaji proilukeij« gojencev drž. konseivatorija ki začne točno ob lo.lo. 1'rodukcija ima naslov Slovenski skladatelj ter s^ izvajajo zključno le dela na-^ih a v? orjev. V.-*on v dvor.-uno je dovoljen proti nakupu sporeda, ki se dobi za 3 din v knjitranii Glasbene Matioe.
—Ij Poseben užitek i>o poslušati gojence otroškega irlasbenega vrtca šole Glasbene Ma*m-» ljuh'1 ianske. Nastopih bodo v nede-lio 22. t. m. ob 11. uri dop. v Hubadovi pe\-rtki dvorani. Starše in malčki- vabdimo, da po-setdjo r^rorlukcijo najnsajših.
—!j Hubadova zupa vabi vse ljubikuiske moskf zl«c>r^. da se udeleže danes popoldne ob treh pogreba pisatelja dr. La,ha. Zbirali-<re pr '>dnim domom p»i; minut pred
tretjo. Zvečer ob 20. je v Glasbeni Marici vttla v~(*h mešanih in moških /borov. Žiupna uprav.i.
—Ij Združenje mesarjev in kiobasiearjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da tvodo mesnice in mesarske stoijoice ob ne-delinh in praaaikfli odprte sam > io 9. ure tm1' \ Isna od 22. t. m. do 30. septem-tra t. L
—Ij Drž. n. deška metlo, šola za Bežigradom priredi v šolski telovadnici v nedeljo 22. maja ob 15. uri popoldne akademijo v korist PJS in RK. Ker je namen karitativen, vljudno vabimo vse prijatelje mladine, da se udeleže akademije in se s tem oddolže mladini za njen trud.
u— Zaposlitev tujih državljanov. Uprava policije poziva vse v Ljubljani stanujoče državljane, ki posedujejo izkaznice o poklicu i zaposlitvena dovoljenja) za nedoločen čas. da jih predložijo v overovljenje v teku maja upravi policije v Ljubljani, soba 1, sicer jih bodo zadele posledice členov 17. in 18. uredbe o zaposljenju tujih državljanov, razglašene v Službenem listu št. 83. z dne 15. oktobra 1. 1935. Izkaznicam je treba priložiti tudi potne liste.
u— Pedagoško društvo priredi v ponedeljek 23 t m. v dvorani mineraloškega instituta   svoje  redno   predavanje,   kakor i
PREMIERA! — KINO MATICA 21-24 Heinrich Georg«    a>   Ovuen« in DBtJiBA v Velef^m«
Marta v. Tasnady I Paul Ritht«r I
Večna
(FRAU SYXVELIN)
DANES PREDSTAVI SAMO OB 16. in 21.15 URI!
običajno ob 6. popoldne. Predaval bo g. prof. Venčeslav Čopič o temi: »Življenjski milje našega šolskega otroka«. Ker je danes bolj kot kdajkoli vzgoja in napredek otroka zavisen v pretežni večini od njegovega življenjskega miljeja. je tema predavanja gotovo silno aktualna. Vabimo vse. ki se zanimajo za vzgojo, da se pre-
—li I>ru*tv0 prijateljev Slovenskih gWio« v Ljubljani val-i svoje člane na redni občni zbor. ki bo 27. t. m. ob 20. v restavracijskih prostorih ,i*ri šestici*. TvrŠeva cceita. Na dnevnem redu so poročila funkcionarjev, volitve in določitev programa za bodoče delovanje. Po obettem zboru bo prijateljski se-stanek vseh čanov.
—ij V drami *e js našla dne 14. maje pri predsrtavi >l*pH za življenje* črna dam«ka rokavice. Dobi se pri odrskem mojstru Let -nu v drami. Uprava Nar. gled. v Ljubljani.
—li *a trsu prijet« talira. Na živMsfci trg. kjer je zlasti v doj>o! danski h urah okrog spojnic prav živahno se vedno radi zateka, o žepani. ki se smuka.io okrog prodajalk in UtipovaJk ter jim posega io v torbice. Včeraj dopoldne so nrnazovali nekateri mrtajso dobro oblečeno dekle, ki je silila -med kupovalke pri neki stolnici, pri tem pa podjetno izte-govala roko po danesrnici Ivanke D. Pred»fi.o pn je že parka dosegla cilj. jo je pri,je>l ooo-zsoriemi detektiv in jo aretiral. Kakor se ie izkazalo pri zapisan;u na policiji, ima aretira nka n« vesti že več siionih jrrehov. Kradla Je po Ljubljani, v Zagrebu pa tudtf po sejmih v drugih hrvatskih mesnih.
Požigalec pred sodiščem
Maribor. 20. maja Dopoldne se je pred malim kazenskim senatom zagovarjal 23-letni strojni ključavničar Franc Ltibanšek iz Razvanja pri Mariboru, ki je lani od januarja do septembra zažg-al v Ra zvanju in okolici 8 posestnikom gospodarska poslopja in jim povzročil nad pol milijona din škode.
Mubanšek je svojčas služil pri kraljevi gardi v Beo^adu, nato se pa vrnil v Maribor, kjer je živel pri starših. Ril je brez posla in se je kmalu udal pijači. V pijanosti je zažigal posestnikom domove. Običajno je ob 10 zvečer zapustil gostilno in
kmalu potem je g-orelo. Videti je, da grre za požigalca iz naslade, za rojeneg-a piromana, kajti pri razpravi je dejal, da je imel največje veselje takrat, kadar je videl, da gori. Obsojen je bil na dve leti robije.
Avtomobilska nesreča
Maribor,  20. maja Včeraj popoldne se je peljal mariborski odvetnik dr. Maks Šnuderl s svojim avtomobilom k neki razpravi v Marenberg. V
avtomobilu je bil tudi državni tožilec dr. Dev. ker se je razprava vršila na licu mesta zaradi avtomobilske nesreče, ki se je bila pripetila pred meseci.
Ko so se zvečer vračali proti Mariboru, je blizu Selnice voz zdrknil s ceste in se prekucnil v žarek in le malo je manjkalo, da se ni zakotalil v Dravo. Pri nesreči so bili vsi potniki več ali manj poškodovani.
S filmskemu piaina
— Kino Sloga: Sirote z Jlontmartra (Ma-ternelle). S tem filmom so si Fraaicoz.1 osvojili Pustno mesto v svetovni fifLmski kvalitetni produkciji. Znani francoski filmski režiser Jena. Benoit, režiisor več otlličtnih fifl-mov, ki so vzbudili pozornost v vseh kulturnih središčih sveta, ie nedavno v razgovoru z nekim pariškim pisateljem izjavil, da je najboilj paaaaal na svoj film >LalVIater-nelil . Lrut-ljana ima zdaj priliko videči to filmsko mojsrtrovmo. Roza. dobro vzgojeno in izobraženo dekle iz boljše družbe pade v bodo, ko ji umre oče in jo zapusti zaročenec. V skrajni silri gre za služkinjo v otroško za-vet.išoe. ki se nahaja v proletarslci Četrti Pariza. Z vso ljubezni jo se posvetii zanemarjenim otrokom« katerih očetje so pijanci in zločinci, katerih matere ©o prostitutke. Otroci jo izliiibijo kakor lastno mater. Maila Marija, eden izmed otrok, ki mu je mati ro-begnila z zločincem in je ostala sirota, je celo ljubosumna na druge otroke. Marijo vzame Roza k s^bi in skrbi za otroka, kakor bi bil nfen. Nekega d\ne pride na da»n, da je Roza diplom i m.na učiteljica. ZdravnUk zavoda se zaljubi v njo wi jo hoče vzeti za ženo. Ma.la Ma'ijfl spozna, da to izcubfla še drugo mater.  Vrže  se v reko. a jo redijo. Roza,
Marija in zdraAtiik zavoda postanejo sreona družinica. — Vsebina je zanimiva. V filmu vidimo vrsto sirot, ki so živa obtožba dana š-nje družl>e. Manjka fini dobro in razumevajoče srce materino. Tudi učiteljico v zavetiščih z ravnateljico vred tem siTotam mater ne morejo nadomestiti. Sele Roza, ki je okusila sama bedo i»n življenjsko ra/zocaraiije. dokaže z dejanji, da je tfeba nagajati sirote s srcem, Uoiteljeka diploma ne »mlostuje, ako hoče* prodroH v skrivnosti mladih are, ki so žrtve oloveake družbe. S krutim reahz mom je prikazano v filmu življenje sntot v znvetdiou. s pVetJ^esljivo realnostjo vidimo gmotino in fFioralfio fifni!lol>o [>roletarske Potrti. Mojstrsko je retber predočit okolje pro sti<t«<tk in žlo**ncov v katorem dora^6a><' otroci. Kozo mteror^«ra članica Francoske kfmiedije stavna gledališka in filmska igTal-ka Madelarne Renea«. Tako dovršenega lika kakor je njena Roza, v filmu še niismo videli Cmdovits je mala Polette Alambert, ki Ujra malo Marijo. \*s,i kruta realnost tega filma pa ie podaMa z nansojn itri je prežeta z gio-bnfckB cto>om ter gJede na oblikovanje oe-lote preds>ta.vija kratkomak) fi'lnrsfco umettii-ru>. Naše izobmženstvo. naen vzgojrriki hn matere ter očetje tega fi*ma ne bi s meto aa-muditi.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Petek, 20. maja: ženitev. Premiera. Pre-
mierski abonma Sobota,  21.  maja:  lopovščine. Snubač.
Red B
Nedelja, 22. maja: Zenitev. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol *
Drevi bo premiera Gogoljeve »Ženitve« ^popolnoma neverjetnega dogodka« v treh slikah. Glavno vlog/o bo igral gosp. Danes. V originalnih, ostro označenih vlogah drugih snubačev bodo nastopili: Skrbinšek. Cesar, Sancin. Plut in Presetnik. Glavno žensko vlogo neveste bo igrala Ančka Levar-jeva. njeno tetko — Rakarjeva, ženito-vanjsko posredovalko —- Nablocka. I>elo vsebuje za zunanje komičnim dejanjem trag-ikomično usodo glavnega snubca Pod-kaljosina. Igro je zrežiral Ciril Debevec. Predstava drevi bo za Premierski abonma.
OPERA
Začetek ob 20. uri Petek, 20. maja: zaprto
Sobota. 21. maja: Man on Lescaut. Red A Nedelja, 22. maja: Madame Sans Gene. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol
Sloveči italijanski tenorist Chrlsty So-laJ-i bo gostoval v Četrtek 26. t. m. v naši operi v vlogi grofa A Ima vi ve v »Sevfirj-skem brivcu«. Christv Solari je danes eden najpomembnejših italijanskih liričnih tenorjev, ki uživa v svoji domovini in izven njenih mest velik ugled in sloves. Pri tej predstavi poje prvič vlogo Figara gosp. Kolacio. V ostalift glavnih vloguh: gdčna Nollijeva, ravnatelj Retetto in Zupan. Dirigent: A. Neffat. Predstava je izven. Veljajo zvišane cene.
Iz Maribora
— V Zagrebu ponesrečen Mariborčan Med ZapreSičem in Klanjcem pri Zagrebu, se je v noči na sredo težko ponesrečil pri avtomobilski nezgodi 25-letni trgovski zastopnik tvornice Zlatorog v Mariboru Josip cepin. Ob priliki trčenja dveh avtomobilov je zadobil Cepin hude poškodbe na glavi in nevarne notranje poškodbe. Nezavestnega poškodovanca so prepeljali v bolnico v Zagreb,
— Vinarska in sadjarska šola. Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične šolski pouk 15. septembra. Pouk traja dve leti. Sprejeti bodo mladeniči, ki so dopolnili 16 let in so z dobrim uspehom končali ljudsko šolo. Pravilno ko-lekovane prošnja je poslati ravnateljstvu do 15. julija.
— Trgovci in Mariborski teden. Oni trgovci, ki bi se radi udeležili razstave na letošnjem Mariborskem tednu, naj se javijo najkasneje do 4. junija v pisarni Združenja trgovcev v Jurčičevi ulici 8.
— Gledališki repertoar. V soboto zvečer bo repriza opere »Daliborc za red D. V nedeljo zvečer bo zadnja uprizoritev operete »Nečak« po znižanih cenah.
— Državni tožilec v Murski Soboti. Za vodjo novo ustanovljenega državnega tožilstva v Murski Soboti je imenovan državni tožilec g. dr. Albin Juhart.
MALI OGLASI
seseda SO par. Os ves posebej Prosilci, uv)ave oeseda Lttn lw—.
davek posebej.
£a pismene odgovore glede man h 3g lasov ye treba priložil znamk r — Popustov aa male aglaoe ae priznamo.
RAzn
Beseda t*i par   lavek posebej.
Ntjriisfii*1 »nesel* ** IHn
MREŽE ZA POSTELJE ~
dobite najceneje pri Andlovic, Komenskega ulica 34. 1468
KLIŠEJE
t NO
JUGOCBAriKA
PO^^h^^ novosti
^sen  oblaću.   sport Kamgam, "»bJeke.   pum parice    perilo Itd. najceaej«
P R E S K B R 3 v. Patra cesta 14
PRODAM
Beseda 90 par. davek posebej. Najmanjši znesek 9 Din
NAMOČENO POLENOVKO
dobite še ta teden pri I. Buzzo-lini. Lingarjeva ulica. 1493
Nas predobri soprog in očka
Aleks. OBLAT, I
veletrgovina t
vseh  vrst čevljev Z
se priporoča cenjenim Z
odjemalcem. *
Sv. Petra cesta 18 Z
i
SOBNO OPREMO
z mehkega lesa: trodelna omara, postelji z mrežo, mizica, 2 stola, nočm omarici, vse dobro ohranjeno in še nova zofa, — takoj prodam za 1700 din. — Ogled do 8. zjutraj: Švabičeva 15, vrata 29. 1492
Cankar Franc
nas je po dolgi in težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil.
Pogreb bo v soboto 21. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti. Tržaška 47/1, na viško pokopališče.
LJUBLJANA, dne 20. maja 1938.
žalujoča soproga LfiOPOtiDINA In otroci: SVETOZAR, BLAGO, TATJANA in MILENA.
*tl*OV£N8I£l NAiODf,
W3
Camba-fi, čamba-S,
' tu radio Komna!
Vse rr-Korrmi, Planina n Nemcev, meri. da vpraša
Komna, na Veliko noć peno   z  Nemci:  Dom na pri Triglavskih
a ju. Vogel   — wi da ae ti prav lahko pri-
Mika
Komam, »fttf gefaJlig«« Ti 'PrmejdnsV a mano bole pa guvori:    Angelca so z drarestntm fclnai opravah m razveseli, ker je v hiši en SI- venec več
Sicer pa Ner- BJ ;• t . i-, pjk'n: d -sc^aaaaaaa 9Ca Komu so prav za prav skora: same Nemke Ver jo tkuptno tz Tfiajjaiijj,! važna nai Cermč manjšo 12 Franki ur v j mladi Barbunč On le med ii rTaai ■! aii  učitelji edini   ki ni
Saaanaoc- Ka*ers nasučar ne pozna t#ca fanta z malim zvedavim no*om ki lagodno trd dob po najhuji: *trnvni v eieganft* ■fa »lesnpo-bognih To «. on »akr.f*» vm«< privošči zac«e potem pa ze z^*pet rl rje-govo nekoliko po svoje prikrojeno r**>m-šcino: hal ► Bab>. wei!e^ fahren. nix Ter-rain kaputt machen. ja"**< • Babv* ftjst čokati Nemki «e nekoliko podala resen obraz pri tem nenavadnem nanvu Toda IraVo naj si on zapomni v eh d van a j«« imen ali priimkrn? Tako so vse »Bab; Se se m in vztraja pri *vojem namenu, da odpne <*muči na srnini pr*d Bo-gatinskim sedlom ki je ne moro obvladati in jo hoče ubrati peš nav/.dol Toda vodja ne odneha' >Baby. nema niš. Schi anschnallen und zick-zatk wei ter fahren. ja?* Plavolasa gospa \r Frankfurta j^a postrani  jezn» c>ine   zapne  zopet   <muči in
sledi povelju Medtem pa že dići od vrha do!i drugi gospa z glavo navzdol in se nikakor ne more ustaviti Strmina je se dolga, kaj storiti? Mladi inženir iz Maribora zdrči proti  njej. obstane s kristjani-
jo pred njo in napravi konec nenavadni tehniki v obvladanju strmin Učitelj pa že vpije spodaj: • Morgen a»ich Hose und Jaeken mit Klister einsehmieren. ja**« Končno je asa skupina na t^ ali drug n.j-čin prebredla to kočljivo točko
Naša slovenska skupina pa se vzpenja proti sedlu in že nas radovedno ogledujejo Rafijani  V zadnjem letu nas kar pri-
srčno sprejemajo:  >Buon giom freddo. eh' Ven to. eh!« Melje jo z rokami, da nam rr.'    ,r'lrr,d':-^   sv—e besede Eden izmed nas pa zna laško in Italijani ao blaženi.
Nafte Angleže pozdravljamo, ko prihajamo v jedilnico, z »Gott strafe England!« flo je bila nem. krilatica med svetovno vojno« Stasita, nekoliko ošabna Miss Bee izgovarjaj Bi; sicer ji je pa ime Barbara) pa živahno   odgovarja      ali  nght. Gott
V Naš Kamniča s ci-jm las lati aanajj m-- Re ;n
kaže. da je nas izvrstni smučar, brhki :i fant. Barbari prav všeč Vsi amo zvedavo gledali Kam m t aru*, če mu je slovo kaj težko Povpraša ga Jože: Kaj pa je rekla Bee'« In Kamničan s cilindrom «e gladko odreže: Rekla je Do vou plahe mey u right*«
No. pa to ni tako tragično, kajti že popoldne s*a pr..-"] dve drogi lepotici, Američanki.   :z      Hollywooda!    Prav zares.
iski igral1-    r -a z Bleda, kjer sta
imeli apartmaje s salonom na Knnni pa, kamor sta prišli na velik' «ob^to popoldne, ko je bilo že v*e prenapolnjeno, Ma prvo noč spali na t'oh
Ko smo danes po obedu sedeli v iedil-nici in gledali skozi >kna >mo zagledali Barbariča s cilindrom n.-•"t Knmncana na glavi, kako se v ele :;ir>t n .h krsstijani-jah podi po strmini .
Muziko imam*> pa   tak je veselic'
Hbjtmeii m ofaMopiaiec Korana, neki odvetnik i? 7. eba iera na harmoniko, ampak kako! / '.'-Hirm to*erJtfsa naravnost asrSnacsta Nora «*we kSacr hočeš. vne pesmi, vse p'os-1 ■>]>■.-i* Chomna. Grieca in drugo Vrj««o, p.-.<|i\;:.mo ko pa neha. gre Kamničan s rlindrom v roki od mize do mi^e p-tv-ii /a mitskonterja-* . . . Včeraj jo re» dobil dve 1 ijsuieti. kateri sta
?i pravično razdelila 7   muskouteiJen«
Sahara se trdno drži v rokah Slovencev araaaa ravnotako genera'štabna miza nasproti kuhinje, kamor ^mcin simo posebno zaslužni ljudie! Velika čast ic. če te sprejmejo v Saharo, še večin če sme? h seneralštabni mizi
Camba-fi. čnmba-fi! Kaj nam pa morete! Smuk!
Gogolj evo ustvarjanje in njegova »ženitev«
Premiera tega svojevrstnega dela slavnega ruskega
pisatelja bo drevi
Ljubljana. 20. maja.
V pogledu nastanka lahko delimo svetovno dramatsku literaturo v dva dela: v tisto, k: so jo ustvarili veliki duhovi kot plod i-vojega bodisi filozofskega, etičnega ali kakršnegakoli drugega svetovnega gledanja in razmotri van ja. — torej bolj ah manj akademsko tvorbo; in pa v one. ki je privrela bodisi progra-matično ali iz malenkostne pobude, iz spontanega nagiba genijalnih ustvarjalcev. Med te spadajo štirje največji dramatiki svetovne literature: Anglež Shakespeare. Francoz Moiičre. Nemec Schil-ler in Rus Gogolj
Umetnost slehernega izmed njih ima svojstveno noto svetovnonazornega gledanja: Shakespeare je po obsegu najuni-verzalnc:ši med njimi. Moliere je glasnik in kritik predvsem socialnih in družabnih razmer svoje dooe, Schiller pobor**c za etiko in moralo. Gogolj pa je dramatik deaaan je Vsem je skupna tista genijalna inspiracija, trenutni navdih, ki izbruhne kakor živ vulkan z elementarno ! močjo, tako silno, da ji  zamore človek-
kar ima za posledico, da trpe radi tega, — skoraj smemo reči — blaznega ustvarjanja. — posamezni deli umetnine in so
drama:: k
navdih;
•edva slediti.
Gogolj
največkrat v zunanjem, oblikovnem ozira, ohlapni in manj dognani (kot razumsko do potankosti pretehtana dela akademskih ustvarjalcev). Ti štirje dramatiki imajo med drugimi vrlinami predvsem eno zelo važno, namreč to. da so stoodstotni gledališki talenti, in da so njihove umetnine grajene s povsem teater-sko-artističnim čutom. V tem se očituje njihova zveza s commedio dellarte, ki je pač najizrazitejša oblika invencijoznega ustvarjanja.
Gogolj je imenoval »ženitev« >popolnoma neverjeten dogodek«; s to oznako je razkril svojo glavno težnjo ki ga je vodila pri ustvarjanju tega dela: dal je svoji invenciji popolnoma prosto pot. da se je razbohotila svobodno, neutesnjena od zakonov realizma. Povprečen gledalec bo videl v dejanju samo groteskno neverjeten, toda zabaven dogodek, medtem ko se bo razkril drugemu za to satirično zunanjo obliko odblesk resničnega sveta in značaj polnokrvnih. živih ljudi.
Gogoljeva »Zenitev« je v veliki meri avtobiografska izpoved pisatelja, ki je živel samotno življenje brez žene Igra je prava »chaplinijada«. tragikomična zgodba, zajeta iz značaja starega samca, ki si želi vse življenje božajoče ženske roke in toplega ognjišča v lastnem domu. a se tik pred izpolnitvijo te želje, iz nekega trenutnega, usodnega nagiba umakne in pobegne Za vsemi tako smešnimi pripetljaji v igri, za grotesknimi situacijami, žive vendarle pravi ljudje. 7 vsemi svojimi vrlinami in hibami, hrepenenji in željami.
Vsi ti snubači — na čelu jim glavni, Pod-
kaljosin. so ljudje različnih kast, ki si, v&ak iz drugih človečkih razlogov, želi in išče žene. V tej galeriji tipov (ki dajejo našim igralcem obilo prilike za raznoliko ustvarjanje) se gibljejo tri žene: središče pozornosti je mlada bogata nevesta, ki ji je prepuščena izbera med šestimi ženini; njena teta in resolutna posredovalka za ženitovanja.
Oblika, v kateri podajajo gledališča ta komad, je različna. Zapadnoevropski teatri ga igrajo realistično. Hudožniki groteskno, a diletantski odri karikirano (kar je pogrešno). V naši uprizoritvi je režiserjev namen podčrtati tisto osnovno potezo, ki je lastna vsem ljudem: Starim in mladim, odraslim in otrokom — kadar hrepeno in čakajo izpolnitve svojih iz-polnjivih ali nei/polnjivih želja: otro-škost. naivnost. 2elel je podati pravijič-nost želja, zato je podčrtal v režiji človeško  naivnost  kot  glavno  gibalo v igri.
Zasedba vlog je sledeča: Podkaljosin. dvorni svetnik — Danes, njegov prijatelj Kockar jov — Skrbinšek. drugi snubači: eksekutor Jajčnica — Cesar, pomorski častnik Zevakin — Plut. pehotni častnik Anučkin — Sancin. trgovec Starikov — Presetnik; Podkaljosinov sluga — Poto-kar. nevesta — Ančka Levarjeva. Zenit-bena posredovalka — Nablocka. tetka — Rakarjeva. Dunjaška — Juga Boltarjeva. Delo je zrežiral Ciril Debevec. Načrte za inscenacijo je napravil po režiserjevi zamisli ing. arch. Ernst Franz.     Maša SI.
Marekova obsojena na smrt
Pred sodiščem se ni se nikoli zagovarjala tako zakrknjena in cinična zločinka
Po dvanajstih dneh jc bila včeraj opoldne prd 5*->disce.in na Dunaju zaključena razprava proti Marti M are k ovi, ki so je morala zagovarjati zarai zastrupi jen ja. moža Emila, svoje 7-mesečine hčerkica Tn-geborc, svoje o7-letne tete Suzana Lowen-stemove in 54-letne šivilje Felicite Kitten-bergerjve. Proces iP pokazal, da se pred sodiščem še nkdar ni zagovarjala bolj zakrknjeno cinična 'n rafinirana zločinka kakor Mar«-k-«va Zaslišanih je bilo okrog 100 prič. k: so vse brez izjeme skrajno ne-ugvdnn izpovedale o n;i in na podlagi njihovih lanovedi >e bilo nesporno ugotovljeno aa ft Marekova «n-oip žrtve res polagoma zastrti p ljevala s talijem in tatio-aiil-fatom, strupom, ki se <ncc.r uporablja za uničevanje podg/an. Strup s»o na&!i v večjih ali manjših množinah v vseh truplih nesrečnih žrtev Sodni izvedenec-, profesor keimijc dr. Hatis Jahn je izpovedal, da našel talio-sulfat v črevah in želodcu. ^Tn'-no  je  izpovedal  tudi  dnigj izvedenec
'** R^uther Xašli so v truplih clo 126.9 i i:H-::;itov »trupa. Sodna izvdenca sta tudi  opisala posledice zastrupijevanja.
z:Tcv. ki ji je bilo zavdano. trpi najprej ra oaoleaji krvi. nato oholo jetra, od tu
pa p-<->\r<? stttai pnirjgoriia v živ^i sistem in možgane. V črevih in žolodou nastanejo motaj?, človrlc postane utrujen, ne more hoditi, trga ga v sklopih in mišicah, popušča mu vid. govorica nostaja nerazumljiva, dobiva strahovite krče. vso to leot posledioe \-nt»tja živcev. Naposled napade strup še žleze z notranjo sekrecijo. na telesu se pojavijo izpušča ii. lasje začno izpadati. Clovfka usmrte dve tubi tega strupa, ki \-seha;ir p-ibližno 4 g talija. N"a po-dla.fr i izpovedi prič yo sodišča ugotovilo, da je Marekova stalno kupovala strup za podgane Vse te poja\Te pri za strupi jo vanju s talijem, ki jih je opisal dr. Reuth^T, so opazili tudi pri nesrečnih žrtvah. Tako so iz>povedale priče, da <«o Mareka prepeljali v bolnico tako zan imarjenora, da kqj takega š> nisr) \ideli. Zna/ilno je tudi, da se Marekova za moža ni prav nič zanimala, čeprav je že umiral
X a ravnost strahotno jc bilo stanje Suzane Lowensteinove. ko je še Marekova skrbela zanjo. Pogled nanjo je bil strašen. Bila je popolnoma plešasta, dočim so preje njeno glavo krasili lepi srebrnobrji lasje. Vse telo je bilo do kolen polno ran in izpudčajev, nesrečnica je razpadala pri živem telesu.
Zariimiva je bila izpoved priče Rose No-votne. Vprašala je Marekovo. če je žena. moža z odsekano nogo. Marekova je to potrdila in pripomnila: -Državni tožilec in sodniki so vri skupaj tepci, ke^-so me oprostili Sicer mi pa vsi nič ne morejo.« Vse priče ao s* strinjale v t»-(m, da je Marekova ravnala podlo s težkim bolnim možem in svojimi otroki. Moža je neprestano psovala, otroci so stradali, a za težko bolno hčerkico Inge se sploh ni zmenila. Državni tožilec je k izpovedi neke priče pripomnil: »Ta žena je imela vaše otroke raje nego vi kot mati.« Cinično je
Marekova odgovorila: Gospod državni tožilec, želela bi samo, da bi bih vi tako dober oče, kakor setm bila jaz dobra mari.s
V sredo sta bila zaslišana sodna phibia-tra p rim ari j dr. Stelzer in dir. Dimitz glede duševnega stanja obtoženke. Dr. Stelzer je izjavil, da mu je obtoženka dejala, da njenega duševnega stanja ni treba proučevati, ker je popolnoma zdirava Tem besedam se kot psihiater pridružuje, vendar mora pripomniti, da je Marekova abnormalen značaj. Je psihopatka kakor vse histerično ž nske. Glede pameti je mnenja, da je zelo bistia. Ker pa vodijo vsa naša dejanja naša čustva in pamet, je pamet pri ljudeh, kakor je Marekova, advocatue diabolus. Dr Stelzer je opisal nekatere značiln,. poteze Marekovo. iz katerih sledi, da je vsa njena hladna preračunljivost, njeno sovraštvo, njeno uživanje ob trpljenju nesrečnih žrtev, znak seksualne perverznosti. Njeno bitje je prežeto sovraštva In maščevalnosti, same lastnosti, ki jih pri zastrupljevalkah često opažamo.
Drugi izvedenec dr. Dimitz je izpovedal, da je bistvo njenega bitja zakrknjena n?-odkritosrčnest. Duševno je popolnoma zdrava in temu tudi ne nasiprotuje njeno nagnjenje k pobožnosti, ki ga sicer vedno opažamo pri zastruipljo-valkah. Taka po-boaneet je na eni strani neka kri vraža, na drugi strani pa se hoče s tem zavarovati, da bi ji nihče ne prisodil takih zločinov Marekova je značaj, ki je zašel s pota. Njeni značilnosti sta neodkritosrč-nost in neusmiljenost.
Včeraj opoidn.-. je sodišče izreklo sodbo, na podlagi katere je bila Marekova obsojena na smrt. njen soobtoženec Neumann pa na tri leta ječe.
Kupuj domače blago!
Lep nsprii SeJBko*
slovaških letalcev
V torek zgodaj zjutraj sta se dvignila češkoslovaška letalca major Jan Ambruž in šefpilot tovarne Tatra Vojteh Matena z letališča v Ruzvni na rekorden polet z letalom »Tatra 101« in motorjem iste značke 100 HP. To je letalo, s katerim jo postavil major Brazda nedavno v Brnu dva svetovna višinska rekorda. Letalca sta sklenila leteti iz Prage preko Grčije čez Sredozemsko morje v Egipt in dalje ob Nilu do Hartuma ali pa še naprej, če bi imela dovolj pogonskih snovi. Seboj st:i vzela 500 litrov z alkoholom mešanega bencina. Do Sredozemskega morja sta imela ugodno vreme z vetrom v hrbet Računala sta. da bosta preletela z zalogami pogonske snovi okrog 5.000 km s povprečno hitrostjo 160 do 180 km na um Maksimalna hitrost letala znaša nad 230 kilometrov.
Polet se je v polni meri posrečil. Letalca sta prispela v sredo ob 7.In na letališče v Ha rt umu ne da bi se bila med potjo spustila na tla. Preletela sta torej v nepretrganem poletu 4340 km dolgo pot iz Prage do Hartuma, kar je zelo lep uspeh.
Drugi Rooseveltov sin se ženi
John A.Roosevelt. najmlajši sin ameriškega prezidenta, se je zaročil s hčerko bostonskega milijonarja Ann Clarkovo. Poroka bo IS. junija. John je drugi Rooseveltov sin in vzel bo članico ene izmed 60 ameriških milijonarskih rodbin. Njegov brat se je lani poročil s hčerko kralja orožja Du Ponta.
Ann Clarkova je bila še nedavno zaročena z nezakonskim sinom bivšega predsednika ne\vyorške borze Richarda Whit-neva. Ta je bil pa obsojen na 50 do 10 let težke ječe zaradi povzročenega konkurza. poneverbe in sleparij. Zaroka je bila pa razdrta že davno prej, predno je prišel na dan ta škandal. John Roosevelt je pa imel neprijetno afero lani. ko je bil v Evropi in sicer v Cannesu, kjer se je na voetlični sla v-nosti preveč nasrkal šampanjca in je can-ceakemu županu, ko ga je prišel pozdravit, zalučal v obraz s šampanjcem polit šopek. Na očetovo zahtevo se je moral takoj vrniti v Ameriko in menda ga je srečala potem pamet, ker ni imel nobene afere več.
Higijenska razstava v škofji Loki
škof j a Loka. 18, m.h. a RaznovvKtne prireditve prot itul e-nkulozne-sra tedna v škof ji Loki imajo dvojni namen: zbrati sredstva za čim prejšnjo otvoritev pr<>-titafDerkukraneea dispanzerja, obene-ni p<i tudi pokazati najširšim plasrtem ljudstva pota, ki ga vodik> k zdravju, odnosno k očuvanja zdravja. V soboto je. krenila |v~> mestu Sfodiba >Ljubrnik- in z obhodom po mestni)i n lirah opozorila, prebivalstvo, da se pnč«.
nja  teden.  posveče»n   Ijudekp-nui   zdravju. V sprevodu so nosili  velike, propagandne table. V nedeljo ob 10. uri jo bila otvorjena higienska r.-i7stav;i v obsežnih prostorih telovadnice  državne  šole.  K  otvoritvi so zbrali med druciimi ^r^=>ki načelnik lz. Ivakl poveljnik L plan. poJks g. Markuij s pomočnikom Gla-dovičem. Zupan Ziherl. upravitelj šole g. Jeretina i.n precej meečainstva. 1"vodno besedo je spregovoril predsednik lige, g. Karel Sovre. razstavo ie ofvoril ravnatelj hi gienskega zavoda dr. Pire. Po slovesni o Ivo ritvi ©o ai ogledali odličniki razstavne prostore. Med olhodonn jc tolmačil to in ono z. direktor hig. zavoda. Razstava je razporejena zelo smotreno in obsega dol<io vr>*o zanimivosti, ki jih moremo priporočali v ogled vsakomur. Odprta je od S. do 12. in od J. do 6. ves teden in brc/ vstopnine.
Po otvoritvi razstave je bil na Mostnem trgu koncert vojaške godbe, združen s cvetličnim dnevom, ki jc vrgel ligi prve dohodke. Popoldne, pa tudi že djopoldne je imela razstava izredno lep obisk, predavanju s filmi pa je sledilo okrog -00 oseb.
V protituberkuloznem teinu se bodo vrši'a predavanja vsak dan. v šoli, soba Stev 9, 50i te rent desno, vsakokrat ob 20. Včeraj je predaval dr. Hnbad o davka, drevi bo predavanje --Dva brata-, v četrtek bo predaval dr. Jagodic o alkoholizmu, v pele-k dr. Ši-menčeva o higijeni žene. v soroto dr. Hubad o spolnih boleznih in v nedeljo dr. Debevr o tuberkulozi. Ob zaključku tedna bo v šoli pestra akademija. Vsa proja.vanja so filmska z diapozitivi!
Mladina in odrasli so pričeli z razproiaio odkupnih lis-tkov! Podprite delo lige, ki s.iu-ži nesebičnim smotrom!
NOV PES
— Neverjetno, kako snažen je tvoj novi pes. Tako čiste sobe še nikoli nisi imel
F  K 7CHBFROFR
illalokaj.
•i8
ROMA ^
otok gobaoceu
Mien je pa pršila lakota
Prebujali so se moče na svojih posteljah in pomembno so se ozirali na zadnjega psa. Toda tega ni balo mogoče ubiti Vedeli so, da bi pomenila njegova smrt konec nočnega miru in kačja telesa dornačrnov. plazečih se po ozkih stezicah med mlalr>ižarni
Staremu Berggriefu je bilo meso od hrbtišča že povsem odoadlo in govoriti ni mogel već. Najmlajši Jakob jo bil že ob prste. Ostali so mu bili od njih samo itrclji in kostni členki, ki jih gobavost ni mogla razjesti.
Petindvajsetletni Karel je imel na mest u nosu grozno črno luknjo, zaključeno v odprtini na hrbtenici.
Frideriku je bila gobavost načela oč; in te so kialn ugasnile tako. kakor večerno solnce tu na
je okrog sebe. podirajoč vse. kar mu je na pot.
Povrnn vsega pa se   glad . .
Drogorojoni Berggriefov sin Rolf-ni bil gobav, ga bolezen ni bila napadla zato. ker je že
od petnajstega leta vlival vase cele litre najslabšega zganja na celini in na otokih. Tega je bila podrla lakota. Prebujal se je ponoči in tulil, da mora nekoga ubiti, da bi se najedel. Bil je blizu Ijudožrstva ...
Samo strahotni pogled na odpadajoče meso bratov ga je zadrževal, da v svoji blaznosti kot posledici strašne lakote ni napadel nobenega izmed njih.
Potem je pa prišla noč. v kateri je tulila doga. Stari Berggrief je planil iz hiše, odvezal dogo in odhitel proti Nukualufi.    Prihitel je prav do
drevesa dambu-klutuku, ko jo je dobU naravnost v prsi.
Policaj, stoječ na straži na tej poti, ni imel z njegovo ustrelitvijo mnogo dela. Vendar ga je pa ustrelil na večjo razdaljo v strahu, da bi Berggrief ne pritekel do njega in se ga ne dotaknil s svojim zaznamovanim telesom.
Oče Berggrirf se je zgrudil in jel grebsti z vsemi štirimi po močvirju. Kričal ni. ker mu je bilo meso odpadlo od hrbtenice.
Policaj je pa prepozno zagledal dogo, ki navzlic strašni lakoti ni bila pozabila, da je bil ustreljeni mož njen gospodar.
Planila je nanj in še predno je mogel streliti, se mu je zagrizla v vrat. Bratje so slišali strel in čez dobro uro so našli psa, ležečega mirno pred hišo.
— Človek bi mislil, da se je do sitega nažrla. — je dejal Rolf. Priklenil je dogo s težko verigo k steni in to je
bilo zadnje opravilo, ki ga je opravil pri zdravi pameti.
Potem je zblaznel.
Potegnil je pištolo in streljal na vse, kar se je ganilo okrog njega. Tri svoje brate je ustrelil, nazadnje ga je pa našel Friderik zročega topo na oljčno drevo in streljajočega v njegove na vetru gugajoče se liste.
Ko mu je hotel vzeti orožje, ga je Rolf topo pogledal in si že ves izčrpan prestrelil glavo.
Ostali so bili samo še štirje bratje Berggriefi.
Prišla je deževna doba.
Vojaška četa je bila razmeščena v krogu okrog prepovedanega ozemlja in preklinjala je, da mora stražiti tudi v takem vremenu.
Potem je ostal samo en Berggrief. ki ni mogel umreti, toda navzlic svoji smrtni bolezni je imel silno hrepenenje po življenju in velik strah pred Ma loka jem.
Videli so ga pnežečega s hudo, lačno dogo v močvirjih, toda do živega mu niso mogli.
Potem je pa ostala samo divja doga, sestradana do kosti, ki je bila po svojih mrtvih gospodarjih podedovala strašno mržnjo do ljudi.
Vojaško policijo so umaknili, dogo pa prepustili njeni žalostni usodi.
Trajalo je mesec dni. predno je poginila.
Strašen mesec za praznoverne domačine.
Zadnji Berggrief je bil namreč umirajoč priklenil dogo k steni in tako ni mogla na lov. Ves mesec so slišali domačini njeno tuljenje in od groze so se jim jezili lasje, kajti fantazija jim je govorila, da tulijo mrtvi Berggriefi.
Slednjič je zavlada tišina: globoka, sveta tišina je legla na močvirja maiao-tabu zemlje . ..
xi.
Od tistega časa je minilo mnogo let.
Ko je Pamela slišala povest o domu strahov, je sklenila ogledati si ga.
Zares, ob prvem posetu ji je bilo tesno pri srcu, saj od strašne tragedije vseh petdeset let ni bila stopila človeška noga na to zemljo.
Pasje kosti ob zidu so ji pričale, da je bila povest resnična. Potem je pa našla doli v kleti tudi druge kosti, razmetane na vse strani. Tudi miši so imele svoje gostije ...
Premagala je svojo grozo in hitela po vseh sobah. Zarjavele pločevinasta sklede so pričale o življenju, ki je nekoč vladalo tu. Pri oknu je ležala stara puška, okrog nje pa mnogo praznih nabojev.
—Zadnji Berggrief ni imel več streliva, — je pomislila, ogledujoč zdaj že brez strahu te ostanke stare tragedije.
Vedela je, da nihče ne bo prišel sem za njo. Maiao-tabu zemlja je še vedno tabu in če bi jo domačini videli odhajati odtod, bi jo gotovo smatrali za prikazen. Potem je prihajala pogosteje sem. Tu se je rodila romantika otroških let. Tu je Ml košček drugačnega življenja, kakor je bilo ono v zatohlih učilnicah angleškega kolegija. Tu se je porodil v dekliški duši veliki privid visokega krepkega moža obledele brade in močnih rok, da bi zadavil bivola.
* Za upravo in inaaratni del lista Oton Christof — Vsi v TJ"KrJM