ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA
Izvoz za 22 odstotkov nad uvozom
V devetmesečju se je izvoz povečal za 14 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, uvoz pa za 13 odstotkov
Vrednost bežigrajskega izvoza v develih mesecih letos je bila 150 milijonov dolarjev (14 odsiotkov več kot venakem obdobju lani), vrednost uvoza pa '123 milijonov dolarjev (po-rast za I3odstotkov) - izvozje bil torej za skoraj 22 odslotkov višjt kot uvoz
Kljub temu pa so fitani izvrš-nega sveta občinske skup^čine ob obravnavanju anatize zuna-njetrgovinskih gibanj. ki jo je pripravil oddelek za gospodar-stvo. ugotovili, da so vse dejav-nosti razen industrije vprimer-javi z enakim obdobjem lani povečale tako ljvoz kot izvoz. Pri tem naraŠČa uvoz relativno hitreje, pokrivanje uvoza z izvozom pa je v vseh dejavno-stih letos manjše kol lani.
Dalečnajvefjiuvoznik, patu-di izvoznikjetrgovina, industri-ja, ki uvaža in izvaža izključno zase, pa je Šele na tretjem me-stu Zato so tudi na tabeli naj-večjih uvoznikov in izvoznikov na prvem rnestu trgovinske or-ganizacije - pri izvozu: Slove-
mjales tozd Polfinalni izdelki (44 milijonovdolarjev). Lesnina tozd Zunanja trgovina (29), lnex Adria Aviopromet (21), Unitex (20 milijonov dolarjev) itd; pri uvozu pa1 Elektrotehna tozd Ltex (29 milijonov dolar-jev), Unitex (21), lnex Adria Aviopromet (15 milijonov do-larjev) itd.
Daleč največji izvoznik je to-rej trgovina, njen delez pa je v prrmerjavi z devetmesefijem la-ni porasel Še za 5 odstotkov, medtem ko se je delež industn-je zmanjšal za 29 odstotkov. Razveseljivo je, da je industrija izvozila kar za 85 odstotkov več v zahodne države in za 76 od-stotkov več v dežele v razvoju. Bežigrajsko gospodarstvo je v celoti na zahod izvozilo 72 od-stotkov, dobrih 7% na vzhod. ostalo pa v dežele v razvoju.
Ti podatki kažejo. da so vse dejavnosti močno zmanjšale svoj izvoz v vzhodne dežele, dotež dežel v razvoju pa je po-rasel za 4 odstotke. Ravno ta rzvoz pa je za naše delovne
organizactje izredno pomem-ben, saj gre za nova, še nezasi-Čena tržišča, ki bodo lahko za izvoz precejšnja rezerva, čejih bomo s softdnim nastopom znali obdržati.
Struktura izvoza po stopnji obdetave nam pove. kaj največ izvažamo: dobro polovico končnih izdetkov, na drugem mastu so storitve, te 22 odstot-kov pa je surovin rn polproizvo-dov. 2a industrijo je značilno, da več kot deve! desetin izvoza predstavljajo kočni proizvodi, v trgovini so deleži enakomerne-je porazdeljonl, gradbeništvo,
promet, obrtne in finančnesto-ritve pa večino izvoza opravijo vobliki storitev. Pregledtovrst-nih pokazateljev na področju uvoza pokaze podobno sliko: največ uvazamo končnih proi-zvodov in polproizvodov (76 odstotkov), kar kaže, da želi naSe gospodarstvo izbotjšati tehnično opremljenost dela.
V uvozu so še daleč prevla-dujoče zahodne države (89 odst), njihov delež je še za 5 odstotkov večji od enakega ob-dobja lani. Trgovina je največji uvoznik. ne glede na to, odkod uvaža: njen delež pa Še nara-Šča. Ob tem je delež industrije padel za 27 odstotkov. udelež-ba gradbeništva pa porasla za 63 odstolkov ob ne ravno vtso-kih absolutnih podatkib. Vse bolj pa tudi v uvozu narašča sodelovanje z deželam* v ra-zvoju. kar porneni. da se krog našth zunanjetrgovlnskih part-nerjev stalno Stri.