Inserati so sprojomajo in volja tristopna vrsta: 8 kr., «o so tiska lkrat, 12 „ ,, ,, ,. 2 „ 15 ,» »t >i ^ „ Pri večkratnem tiskanji flona primerno zmanjša. R o k o p lil so no vračajo, nofrankovana pisma se no sprejemajo. Naročnino projpma opravništvo (administracija) in okspedicija na Dunajski oosti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski leroiL Po pošti- prejeman vel|a : Za oelo loto . . 10 pl. — kr. Za pollota ■ . 5 „ , Za četrt leta . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za oelo leto . . 8 gl. 40 kr Za pol lota . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dum pošiljan volja 60 kr. voo na loto. Vrednlštvo na Dunajski oosti štev. 15 v Modljatovi hiši. Izhaja po trikrat ua toden in sicer v torek, čotrtok in soboto. Hermanov govor pri prvem zborovanji štajarskega slovenskega društva v Maribora 10. septembra. Našo razmere ho malo ugodne. Potreba je vedno silneja narodno vprašanje rešiti. Kar nas zadeva, imamo v pojasnilo in obrambo sledeče uavesti: Aksiom je, da je vsakemu narodu mogoče le na podlagi svojega materinega jezika napredovati in da gn nij primernega razvoja in Blovstva nobenemu jeziku, Če nij po fioltih iu uradih vdomačen. S tem prepričanjem borili so se še zdav-nej naj vrednejši sinovi slovenski za jednako-pravnost svojega naroda, in sicer ne za tako, da bi se rabil v omejeni narodni pokrujiui razun domačega jednakemerno še kuki drugi jezik v javnem življenji, temveč slovenščinu nuj bi veljala po sloveuskih pokrajinah v šoluh in uradih toliko, kolikor v Nemch jezik nemški. S tegu stulišča imelo bi se nemškegu jezika, razun nemških pokrajin, le So pri centralnih oblastuijali posluževati in kot diploma-tičuega jezika pri notranjem mednarodnem občevanji, nikakor pa naj ne bi bil splošni ter edini upravni (državni) jezik. Pričakovali bi, da Nemcem uguja tako vtlevažen pratcipuum nemškega jezika, kajti h lem bi bih izobraženi Slovani primorani se nemščine učiti; pa tudi omikano Nemce bi kmalo napotil se v njihovi lastni prid učiti druzega deželnega jezika; tem načinom bi pospeševali med stboj sporazumljenjfi in dobrohotnost. Večini nemškegu naroda je to tudi Spomini na veliko slovansko romanje v Rim I. 1881. (Spisujo M. Miliaeljov.) (Daljo.) Še druge starine, obloki, stolpi, to (i lice in mavzoleji. Vsih nismo mogli v tako kratkem čanu obiskati. Le nekaj memogrerio, saj je Rim poln sturinl 1. Oblek kousulov Dolabolle in Sila na. 2. Oblok Jana s štirimi glavami veB iz marmorju. To je trdno poBlopjo iz dobe propnda rimskega cnrstva. Ta oblok ima štiri oboke, ki so vsi iz mtirmorjs, in 12 dolblin, ktere so bile ozuljSuno s kipi. 3. Oblok S e p t i m a S e v e r a, v četvo-robotni obliki, stoji navzdol gredt: b Kapitoliia proti rimskemu trgu ter ima en sam obok. Soziduri iu postavljen jo bil od starodavnih bankirjev in trgovcev. 4. Oblok I) rušo v. Ril jo povzdignem od rimskega sturešinstvu v čuBt cesarja Neronu Klavdija Drusa. Sestavljen je iz debelih kosov trdo opeko in dveh Btebrov iz ufrikunskega! po volji, nikakor pa ne tako zvani nemško-liberalni ali ustavoverni stranki. Gotovo je mauj slaba volja kriva, nego nevednost v slovanskih rečeh iu predsodki. Nij me volja natančneje kazati, kako se ta stranka upira narodni jednakopravnoBti, ter brezverstvo š ri in mzpor troBi. Saj to nam je že itak znano. Boju nij še konca; slovenski narod mora Se vedno dosti britkosti trpeti in svoje naj boljše moči, katero bi imel posvečevati svojemu duševnemu in gmotnemu prospthu, žrtvovati temu boju. Ker pa pravica iu resuica za narod govorite, mu je slednjič zmaga gotova. Čuditi so moramo velikanskemu napredku slovenskega naroda v zadnjih dveh desetoletjih. Nič mu nij bolj koristilo in žile ojučilo, nego sredstvu zaničevanja in zasramovunja, s katerimi se je naš nasprotnik bojeval. čim bolje se materinščina spoznava, tem bolj ponehuje merzenje proti njej. Celo Nemci v glavnem deželnem mestu začenjajo Be učiti slovenskega jezika in ga tudi svojim otrokom prisvojevati. Lepo se razvijajočo slovensko časnikarstvo bori se pogumno za narodni razvoj iu prosveto Neprestano goji in vnema slovensku duhovščinu narodno zavest in nav-dušeuost. Učitelji, odvetniki, bilježniki, zdravniki, učeča Be mladimi, vsakoktere oblastuije m uradniki vstopajo drug za drugim v kolo narodnega gibanju, da se pokažejo jiruvičue. V državnem zboru radujejo bo slovenski poslanci prijazne podpore ne le Btrauoma druzih slovanskih plemen, ampak tudi nemških kou servativcev. marmorja raznega sklada. Ciisar Knrakalla je napravil pod njim vodotoč, ki je oskrboval z vodo njegove toplice. 5. O b I o k G n 11 i e n o v. Drugega ni ostalo od tega Bpomiiika kakor dva koriatska stebriča vzdrževaioča okrajek oblokov. 6, Še dva imenitna stolpu, 1) stolp Trajanov in 2) Antoninov jo vredno omeniti. Prvi je eden nujlepših starodavnih rimskih spomin kov in morda jo nuj veličastniši stolp, kteri se zamore viditi. Obstoji iz 23 kosov belega marmorju, ki je ob robeh z bronom obrobljen. Vrh Btolpa je iz enega samega kosu. Vsa visokost od tul do vrhunca kipa znaša 45 metrov. Pride »e na vrh po znotranjih stopnlcuh narajenih v polževi obliki ter vsekanih v isti marmor. Htopnic pn je 182, dolgih 70'/„ centimetra ter je razsvitljena po 42 dušnikih, ki stoje med zvunajnimi baareiifi, jio načinu malih okenc. Zgerej ima prostor železno omrežje, podobno leči, da se lehko raz njega govori. Iz tega visokega kraja je viditi skoraj vso rimsko okolico. Na vrhu stoljia je bil v stari dobi jiostavljen pozlačeni brončoi kip cesarju Trajana, kteri jn kristjane hudo pr punjnl; lin njegovo mesto je dal postaviti Sikst V. v 1587. Celo visoka vlada, ktero vodijo nravni in državniški oziri, sledi spoznavši zaklade, katere krije razvita narodna zavest za državo samo, z nepristransko dobrohotnostjo temu gibanji. „Tako stopajo Slovani predolgo tlačeni čvrsto in združeni pred Bvet na Bvoje Blavno mesto". Oni niso nikdar hlepeli sosednjih jim narodov prekrstiti ali podjarmiti. Narodna zavest jim ne sramoti čela. Trditev, da preti nemštvu po Avstriji nevarnost, je prazna fraza. Po slovenskih krajih Bicer le v malem številu poraztaknjeni Nemci Bkopneli bodo ali ž« sami ali njihovi potomci, kakor mnogo domovino zapustivših in na nemških tleh se na selivših Slovanov, ptuji narodnosti. To je ne-izogibljiv naraven zakon, ki konečuo nobenemu škode ue dela. V takih razmerah Nemec ne b;> slabši, če postane Slovan in Slovan ne slabši, če se ponemči. Oni Slovani pa, ki zatajijo svojo narodnost ter s protivnikom konspirirajo, bo pre-nesrečni, da bi jim žal besedo povedali, kajti oni bo žalostne žrtve prejšnega ziBtema, ki jo uameroval vse breznaroditi. Ker pa nij tipanja, da bi se narod Bpo-razumil z narodom, stranka h stranko, toraj nij slovenski stranki od deželnih oblastnij in v št,irskem deželnem zboru Bkoraj uič pričakovati. Za varstvo slovenske manjščine ne ostaja uič druzega, nego da so jeziku granica omeji in se napravi za slovensko okrožje posebni oddelek namestnijo in spremeni deželna UBtava po dr. Fischhof-ovem priličnem načrtu tako, da se deželni poslanci pač skupuo posvetujejo, lotu kiji sv. Petra, tudi iz pozlačenega brona, ki jo bil prelit iz prejšnega kipu. Tako so skrbeli vsi papeži, da so dali Rimu v vsem pravo krŠansko obliko. Na stolpu se štejo 2.600 podob, visokih po 70 centimetrov,- ona blizo uadstolpovja bo veče ploBkorezbe. Ta velikanska skladba predstavlja prvo in drugo vojno Trajanovo proti Decebalu, kralju Dacijo (sedanje Rumunije), pa zmage yad njim dobljene. Pepel Trajana bo položili v podnožje stolpa. 2. Antoninov stolp, od Marka Aure-lija, (ua trgu Golonna.) Ta stolp, sestavljen iz 28 koBov marmorja, je bil postavljen od rimskega senata na čast cesarja Murka Auro-lija, zavoljo zmag, ktere je on dobil v Nemčiji, (stari Germani]!-) Mark Aurelij ga jo pa odmenil za Antoniua Piji», svojega tasta, kakor bo zve iz napisn na podnožju, in zato se jo imenoval Antoninov. Ploskorezbe, predstavljajoče zmage, ho manjše vrednosti, kaknr ono Trajanovega. Na vrhu je bil kip Marka Aure-lija iz pozlačenega brona. Lehko se stopa na vrh po znotranjih stopnicah v polževi obliki, vdolbenih v isti marmor, skupej jih jo 190, ter jo razsvitljen po 41 dušnikih (zračnih toda oziroma šolskih in jezikovih zadev posebej glasujejo v narodnih kurijah, ter da st le oue postave kot vzprejete smatrujejo, za katere glasuje večina vsake kurije. Omenjene uaredbe vtegnile bi povsem medsebojnemu razporu in posegu v okom priti ia v mednarodnem pomirjevanji posredovati, zato bi bile obema narodoma v naši deželi v prid. Upajmo, da se od Nemcev ne bo protivilo z nami mir skleniti na omenjeni podlagi. Slovenskemu narodu se očita, ker zahteva svojo nadsodmjo in pravno akedemijo. Pa kar se tega tiče, zgodilo se bo od straui visoke vlade gotovo lo toliko, kolikor zahtevajo ne-obhodno potreba in pravičnost. S tem pa naše pritožbo še niso pri kraji. Jaz jih ne navajam posebej, kazati hočem le, kaj je našemu pešanju pravi vzrok. Upravni dualizem v naši deželi je to. Naj nujnejša iu prva potreba je to zlo iztrebiti ter politično upravo in z njo združene občinske postave predrugačiti, kar se mora pa kakor hitro mogočo zgoditi. Tako bo „poBt tot crimina rorum" vendar Avstriji, temu kompleksu tolikanj narodov in dežel napočil srečni dan: ko bo svoj poklic popolnoma spolnila ter postala pravično zavetje vsem svojim narodom, združivši je v miru na boj za prosveto in Bvobodo; ko bodo vsi njeni narodi brauili darežljivo in složno ožjo in širjo očetnjavo svojo in jednako ljubili prirojeno, mnogoskušano cesarsko rodbino, kteri poklanjamo mi zvestobo in podložnost. „Vladarju srca ohraniti, je vsakemu državljanu sveta dolžnost, kajti kjer ta omahuje, maja se vse in vse se zgrudi z njim". Tedaj predlagam skleniti sledečo lIcHoliiel)« t Da se slovenska manjšina v deželi obvaruje, ter se medsebojni prepiri in posegi odpravijo, da se torej posreduje v mednarodnem pomirjevanji in odstranijo obstoječa upravno zla, prosi društvo, da se a) jezikovna meja določi in se napravi slovensko okrožje s Bvojim lastnim oddelkom namestnije; b) v štirskem deželnem zboru za šolske in jezikovne zadeve uvede kuriutvotum; c) upravni dualizem v deželi odpravi, in da se politična uprava predrugači in z njo tudi občinsko postave. Društvenemu predatojništvu nalaga se to peticijo si. držuvnemu zboru predložiti. Našim županom nekaj. (I)alje.) Kako važni, kako potrebni so pa županski nhodi pred volitvami, to sprevidi brž vsak, tega ni treba nikomur nadrobneje dokazovati. Volitev je zdaj mnogo, skoro vsako leto ktera ali pa njih šo po več. To so volitve za občinsko starešinstvo, to za kupčijsko zbornico, to za deželni, to za državni zbor, za razne drugo zastope, zu komisije itd. Da je zavoljo vBake take volitve treba — če ne že večih t-hodov volilcov, vendar pa pomenkovanja prvih glav občinskih med seboj — in to so župani — komu ne bo to jaBtio I Saj še, če kaj kupuješ, ne verjameš kar naravnost svojemu očesu, svojemu okusu, marveč rad poprašaš še soseda ali prijatelja za njegovo mnenje. Tem potrebneje bo toraj, da bo vzlaBti pred volitvami, pri kterih ima voliti en cel okraj ali pa šo cel6 več okrajev skup svoje poslance — in to je pri volitvah za deželni in državni zbor —, ali pa vsa dežela po posameznih razredih — in to je pri votitvah za kujičijuko iu obrtnijsko zbornico, da se, pravim, o takih prilikah snidejo župani, se ozro med seboj iu okoli sebe po možeh , ktero bi mogli zbrati si za svoje zastopnike , ki bi bili njihovega zaupanja vredni. Nemški izrek : „Wozu in die Ferne Bch\veifen, sieh', das Oute liegt so nah" (čemu so ozirati v daljavo, če je to, kar iščeš, pred teboj) bi tako večkrat vreBničil se, kajti koliko jo za taka zaupna mesta ljudi jirav domu, ni treba jih iskati šo drugje ali si jih dati od drugod prinašati, da se včasih „maček v žaklju" kupi. Ša le, če doma ni takih mož, kterim bi vsi zaupali, ali če se zunaj kje prikaže kak možak, kakoršnega doma ni dobiti iu s kterim bi so tako rekoč ,,terna zadala", še lo potem naj bi segali po takih, drugače ne. Ia da bi županski shodi v prvi vrsti v spoznanje tega služili, komu ne bo to Ko pride čas volitev, no bo več cin okencih.) Podlaga podnožja stoji pod zemljo. Ker je po raznih rimskih požarih veliko trpel, ga je SikBt V. dal popraviti pod vodstvom Dom. Fontane, ter postaviti na vrh njega kip bv. aposteljna Pavla iz pozlačenega bronu, vlit od Tomaža della Porta. Toplice. 1. Toplice Agrippove, so Be držale Pantheona ter oskrbovane od tako imenovane deviške vode „acqua vergine", ktero je on napeljal v Ilim'. Le malo sledu je še o njih. 2. Toplice (Antoninove ali) Karaka-love. Za palačo rimskih cesarjev in Kolo-Hojem, so tiste najznaminitišo razvaline starodavne rimBke velikosti. Trije cesarji so potrosili svoje zaklade, ker so se začelo zidati v 3. stoletju po Karakallu (211—217) nadaljevana po Ileliogabalu (218—222) enem najostudnišem razuzdancu in grozovitnežu, kterega norosti so se vojaki naveličali, ter ga prebodli, da so je takoj na tla zvalil. V IG. in 17. stoletju so kopali po njih ter so našli znamenitih kipov na stotine. Marmornatih klopi je bilo v toplicah 1G00. Površje teh toplic je čotverokot obsegajoč 400 metrov. Bile so napravljene tudi za gledišče ali kratkočasje rimske razuzdanosti. Na protelju severoizhodnem je mno- žina malih izbic, ktere so služile strežaj^m Velika okrogla dvorana ima mnogo sob, tu bo bile parne toplice. Oboki so narejeui iz go-bovca kamna (Bimsatein); znotraj pa so vložene opeke na štiri voglu in tenko piošuate. 2. Toplice Titove. Ni moč ustopiti v hodnike, ozuljšane z raznimi slikarijami drugače, kakor z baklami, kterih svitloba ne zadostuje, da bi prav občudovali te lepoto. Tudi je zob časa z drugimi nezgodami vse pokvaril. Od tih ostankov je neki Raff&ello porabil za okiu-čanje Vatikansko pokrite hodnike. 3. Dioklecijanove toplice. Med vsimi v Rimu se nahajajočimi toplicami, so imele oue Dioklecijanove in MakBimijanove največo prednost zastran velikosti in dragih lepotij, ki so jih zaljšale in krasile; imelo so obhod 500 metrov tor bile zadostne za 3200 kopeljskih gostov. Bile bo četverokotno obliko ter na vsakem voglu pročelja so imele okroglo poslopje, kterih eno jo porušeno, drugo pa )e prenešeno v cerkev bv. Bernarda. Na povelje Pija IV. je Michelangelo premeuil veliko dvo rano v sredi ter je iz nje naredil cerkev an-geljBke Matere Božje. (Dalje prih.) canja, ne popraševanja: „koga bomo volili?', ne bo treba obračati se drugam, marveč imeli bodo že svojega moža ali svoje može — če jih je več voliti, in naj potem pridejo drugačni nasveti od koder koli, zadeli bodo ob gluha ušesa, vsak bo vedel, pri čem da je, zapeljiv-cem bodo povsod vrata zaprta. Tako se bo počasi povsod vstvaril pravi, naravni ljudski zastop, tujstvo iu odpadstvo ne bo našlo naj-ožje Btezo vii nj. Taka zveza je najtrdnejši jez zoper VBake nalive. Da je potrebna, to nas uče dogodba skoro vsacega dne. Ni nam trebu še poBebej govoriti o nadrobnostih pri volitvah, kakoršne se prepogosto gode v škodo in nadlegovanje vo-lilcev, občin, dežele in še cel6 cesarstva, po kterih se kvišku spno ljudje, ki zaupanje ljudstva zlorabijo za svoje samopašne namene, opeharjenim voiilcem se pa nazadnje v pest smejejo. Prav iz domačega vrta taki ljudje navadno niso, ampak večidel od drugod sprejeti po priporočilih, kterim se verjame. Tako ualetele bi pa občine ne lahko, če bi se njihovi zastopniki po večkrat shajali, Be spoznali med seboj, so pogovarjali ter drug drugemu bolje zaupali, kakor zdaj, ko so v nekterih okrajih župani med seboj komaj po imenu poznajo, ne vidijo se nikoli, o osebnem prijateljstvu ali cel6 zaupanji pa še govorjenja ni. Pri takih shodih pa pride na dan še marsikaj, kar dd povod za nove naredbe ali potrebne prenaredbe. Dandanes ima namreč vsak pravico za prošnje, pritožbe in naBvete. če bi se župani o takih shodih pogovarjali o željah in potrebah svojih občin, kterih je gotovo povsod veliko, in če bi bo potem zedinili za to in to prošnjo, to in ono pritožbo, ta in oni predlog o odpravi kake nedostojnosti ali nadloge, o zboljšanji ali popravi kake naredbe, — ali bi ne prišlo na dan veliko lepega gradiva za naše razne zastopnike, poslance iu vlado? In če bi take želje, prošnje, pritožbe prihajale skupno od več županij ali celih okrajev, bi li ne imele veliko več veljave, kakor pa, če bi prihajale od posameznih in bi si bile morda med sabo še nasprotue? Na tem potu bi najlajše zvedeli ljudski zastopnik , bi zvedela vlada prave želje ljudstva in kje ga čevelj žuli, ravno tako zadovolj-nost in nezadovoljnost s to ali ono novo na-redbo, in to je v današnjem ustavnem življenji glavna stvar, ker stranka, ki bo ne ozira na želje ljudstva, mora propasti, kar nam kaže ravno zdaj žalostna osoda nemške ustavoverne ali ,.fakcijozne" Btranko v Avstriji, ki se za blagor avstrijskih narodov prav nič brigala ni. To jo pa dober nauk nektero vrste ljudskim zastopnikom, ki bodo potem morali brigati se za želje volilcov, drugače jim bo politično pšenico toča pobila. Poslanec, ki ne posluša svojih volilcov, ni le brez vse koristi, ampak jim je naravnoat v škodo. Kolike važnosti bi bili taki shodi pa za Bkupno zadevo več občin, tega nam skoro ni treba nadrobneje razkladati, dosti, da le sprožimo. Po več milj daleč so razmero čisto onake, občino so Bkoro priklenjeno druga k drugi, da morajo župani v sporazumljenji med seboj živeti, ako naj no trpi ta ali ona škode. To je že prejasua reč, prilik proveč , vsak župan že ve, da o takih no more sam shajati, marveč mora v dogovor Bpustiti se s svojimi sosednimi župani, ako hoče kaj vapešuega v kreniti. Da je razen tega večkrat pri vsi svoji modrosti v veliki zadregi in si b bvojo pametjo no vo pomagati sam, — kdo bo temu oporekal, kdo tega že ni skusil? (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani 15. uopteinbra. Avstrijske dežele. Cesar ho |»rl£ll H. t. m. iz Gorice v Polo. Vsa pot je bila kakor slavnosten obhod, povsod so Nj. Veličanstvo okoljiščinam primerno, slavno sprejemali. V Gradiški, Tržiču, Nabrezini, Sežani, v Rakitovcu, Bu-zetu, v Paznu in Dignanu so stopili iz voza, da Bprejmo poklanjanje oblasti, duhovščine. V Sežani so se mudili a/4 ure iu ogledali tržaški brambovski bataljon. V Paznu so ogledali kosamo za brambovce in šolo, v Dinjani mornarsko boluišnico. Cesar so sprejeli oblasti, ki so prišle se poklonit, odgovorili v laškem jeziku na ogovor mestnega oskrbnika, in potem šli v okrašeuem čolnu ua ladijo Miramar, kjer je bil dvorni obed. Zvečer je bilo mesto in pristaniše krasno razsvitljeno, godbe so igrale po mestu, ljudska veselost je dosegla na vrhunec, ko so se cesar v mesto pripeljali in ogledali razsvetljavo. Vnaqje države. Isk F^iptn. Kakor poročajo časniki, vzeli so Angleži prevažno zasedbo Tel-el-Ke bir, ulovili mnogo sovražnikov, zaplenili 40 topov. Izgube Angležev morajo pač tudi znatne biti, dasiravno govore le od 200 mož. Sploh se kaže, da Egipčanje, dasiravno v večini in kakor pravijo, dobro vojeni, nikjer niso kos Angležem, govori se tudi od nezadovoljnosti med Arabijevimi vojaki i. dr. Nam se zdi, du skoraj več opravi med Egipčani angleško zlato, kakor angleško jeklo; Angleži so vajeni vojskovanja med na pol omikanimi ljudstvi, tako u. pr. v Aziji med Afghanistani, kjer bo več opravili z zlatom, kakor z jeklom. Iz Londona Be tudi naznanja, da je angleška vojska posedla 13. t. m. Zagazig , ki je v razkrižji železnic, ki peljejo v Aleksaudrijo, Kahiro, Is-mail, iujpriplenila pet železničnih vlakov. Gu-bernator se je predstavil, prebivalstvo baje, da ju pokorno; iz Aleksandrije se pa javlja dne 14. septembra, da je zapovedujoči častnik v Kafr-el-Daur poslal Šerif-pašo pismo, v katerem obeta, da se hoče udati. (To nekako kaže, da je nastal splošni obup, ali pa da angleški denar čudeže dela ; mogoče pa, da oboje; a sreča je opotočna.) Izvirni dopisi. (■orica 13. sept. (Prihod cesarjev. Sinoči nekoliko pred 5. uro je došel naš cesar po soškej dolini v Gorico. Trgi in vasi so delali velikanske priprave in bil je povsod prisrčno Bprejet. Z ozirom na slovensko narodnost, se je razodeval nekoliko vpliv tržaškega namestnika in tolminskega glavarja. V Tolminu je bil obed. Ob štirih pridr-drajo vozovi v Solkan. Tu ni bil sprejem v programu, a posebno dobro krasen slavolok, mogočno streljanje in zvonenje in vrlo dobra razvrstba čakajočih občinskih zastopnikov, duhovščine, občinskih zaBtav in katoliško-politišiie čitalnice čopovanske z odborom, je bila tako vabljiva, da je blagovolil visoki vladar izstopiti. £upan in č. g. župnijski administrator je krepko povdarjal zvestobo slovenskega naroda in pro-nil Vsegamogočoega Boga, naj On spolnuje nad Njegovim c. kr. apostolskim Veličanstvom voščilo in želje, ki navdajajo njega, njegove tovariše in njihove ovčice. Cesar je blagovol i govoriti z županom, s posamičnimi duhovniki iu deklicami, ki so mu podarilo krasne šopke. Na to so je med gromovitimi živio-klici odpeljal proti Gorici. Gorica je izvanredno krasno okinčana, zato sta pa tudi jako ugodna dotičoa trga, sv. Katarine , kjer je bil sprejem, in Travnik pred glavarstveno palačo, kjer stanuje cesar. Zvečer je bil „travnik", krasno razsvitljen m prišla je baklada nad tiBUČ svetilnic. Goriška čitalnica bo je pri baktadi posebno odlikovala. Danes na jako krasno okinčanih Ro-jicah nepopisljivo veBelje. Ljudstva na tisoče, zastopane vse občine z zastavami, euako društva. Goriška čitalnica s trem', delalsko podporno društvo iz Ajdovščine, braluo društvo šempasko in katol.-poiitična čitalnica čepovan-ska z narodnimi zastavami. Povsod je premagoval ,,žvio." Ob 6. uri pri obedu povabljeni tudi kmečki župani. CeBar jako prijazen , zadovoljen. Navdušenje nepopisljivo. Zvečer raz-svitljava, deževalo je, a vendar Be jo vladar v odprtem vozu peljal po mestu. Dne 14. ob Gtih med gromom topov, zvonenjem in živio-klici odpeljal odtod. Drugo nam došlo poročilo se glasi: Prihod in proslavijeuje našega presv. Ce-Barja v Gorico čuz vbb veličastno. Slovenci v Primorju in v Gorici in ves slovesni Bprejem je presegalo vse pričakovanja. Slovesna bak-Ijada s svojimi gromovitimi „živio-klici" pri me-mostopanju (defiliranju) pred cesarjem v oberst-uuiformi pri glavarstvenem poslopju in burni „živio-klici" ua cesarja in Avstrijo bo 12. t. m. zvečer z neizrečenimi preveHelimi občutki Njih Veličanstvo prešinjevali. Burni „živio-klici po znamenitih ulicah in pri magistratnem poslopju, posebno „živio-klici" na Avstrijo, bo morali vse prebivalstvo prepričati, da smo mi Slovenci na Primorskem zares v večini, kajti povsod bo burni „živio" „cesar in Avstrija" prevpili slabotne, redke ,,hoch in evviva". Zagreb, 13. Beptembra. V cerkvi sv. Marije je 5. Beptembra obhajal preč. kanonik in predsednik književnega društva bv. Jeronima msg. Toma Gajdek svojo zlato mašo, tihoma sicer, vendar z veličastno azistencijo. Svečanost njegova je dokaz, kako Be čiBlajo prave zasluge. Duša omenjene! u društvu je dosegel, da ob-Btoji že 14 let, šteje glavnico nad 70000 gld. m ima dosmrtnih članov nad 5000. O tej priliki je vrli mož v dobre namene družtvom in zavodom daroval 1250 gld. Senjski biskup Po Bi 1 o vi č je prišel nalašč k tej svečauosti, in nekteri čestilci bo poklonili 1000 gld. za vitanovo na im<5 zlatomašnika, iz ktere naj Be plačujejo pisatelji društveni. — V petek na malo Gospodnico je po sv. maši in pridigi bfskup Pavlešič blagoslovil sprelepi kip Majke božje na kaptolskem trgu. — Kardinal M i h a j 1 o v i č so je podal 5. t. m. v Medji-murje delit bv. birmo vzemši seboj dva kanonika Madjara, in ondot ogovarjan je odgovarjal tudi madjarski v dokaz, da je nadbiskup hr vatskil — lloženkransko nedeljo 1. okt. bode v Djakovaru posvečeval biskup J. StroB-majar svoje novo stolnico, veličansko cerkev, ktera na jugu med Slovani, dokler je Zagrebška v razvalinah še po hudem potresu, nima para. Omenjeno nedeljo bode ravno 32 let, kar je posvečeni škof Josip Ju raj imel svoj slovesni vhod v staro, in zdaj želf ga imeti v novo, za ktero je blagi Mecena tolikanj žrtvoval. Iz Siska se vabi na Blavnost to, od koder bode vožnja tje in nazaj Btala samo 15 gld. za osebo, ako se oglaBi 150 družmkov, ki odidejo 30. t m. in Be vrnejo iz Djakova 2. okt. Ni dvombe, da se poda k tej svečanosti dokaj Hrvatov. Prav bi bilo , da gredo tudi kteri Slovenci, ki utegnejo, vsaj je Stros-major kazal vedno veliko sočutje z nami, in si je o slovanskem romanji pridobil neprecen- ljive zasluge za vse Slovane. — Rojak slovenski g. J. Stare pride v Zagreb na realko na lastno prošnjo, in v Belovar za ravnatelja g. E. Kramberger, dotlej gimnazijski prof. v Karlovcu. V S a r a j e v u hočejo ua realni gimua-zlji nastaviti z 800 gld. plače učitelja za mad-jarščino. ktera ima biti obogaten predmeti — I z v i e Š 6 e ozagrebačkom potresu 9. stud. 1880 je knjiga, ktero je sostavil Btr. 144 profesor in ravnatelj J. Torba r, in izdala jugosl. akademija znanosti i umjetnosti, v kteri so izkazana največ fakta, ktera bodo Blužila teoriji za čvrsto podlago; knjiga stane 2 gld. in je na čast pisatelju in akademiji. Domače novice. V Ljubljani, IG. septembra. (Cesar pa Slovenci). Iz Celovca Be poroča, da je mestni župan Jessernigg cesarju rekel: „V sredi med Slovani tukaj živimo v najlepšem miru", na kar so mu ceBar kratko odgovorili: „IIvala Bogu, da Je temu tako''. Nas prav veseli, da je celovški župan očitno pripoznal, da Celovec ne stoji na nemških, ampak na sloveuskih tleh, in imeli bomo še priliko nasprotnike naroda slovenskega opomniti na to izjavo. — Slovenski narod je povsod, kamor koli so cesar prišli, razodeval svoje prisrčno veselje nad njihovim prihodom in Bvojo vdanost do najvišjega prestola. Cesar so z veliko zadovoljnostjo sprejemali te izraze prave ljubezni in zvestobe svojih slovenskih podložnih in radostno čuli slovenske nagovore in pozdrave. Znate slovenski, tako je vprašal presvitli ceBar župana na Goriškem, ki je v slabi laščini nagovoril Njih Veličanstvo. — V Nabrezini je bil cesar na povelje okrajnega poglavarja nemško pozdravljen. S vitli cesar vpraša: „Niso li tu Slovenci". Cesar se je slovensko poslovil. To so sicer na videz malenkostne stvari, a imajo vendar velik pomen. Samo tolminski glavar je boje deputacijam prejiovedal cesarja nagovarjati po slovensko, to Be je brzojavilo po VBem svetu. „Mi tega skoro ne moremo verjeti, piše ,.Edinost", ako pomislimo, da je sam cesar županu, ki jo hotel govoriti italijansko, ukazal naj govori slovensko. No vemo zakaj bi morali Tolminci govoriti nemško, italijansko, ali ce!6 ,,francosko", ko bomo mi tržaški Slovenci Nj. Veličanstvo nagovorili po slovensko. — Ako je to ros, potem je goBp. glavar tolminski dobil dober dementi in memento. Mi pa ša vendar komaj verujemo to vest in čakamo zanesljivejših poročil, ker zadnji čas se je g. Šemerl kazal še precej pravičnega našemu narodu." (Cesarica) se je danes ob 7. uri zjutraj peljala skoz Ljubljano, kjer je na kolodvoru zajutrkovala, cesarjevič Rudolf in princesinja Štefanija pa Be peljeta drevi ob G. u. z nagličem. (Deputacija deželnega zbora kranjskega,) ki se ima v Trstu pokloniti presvitlemu cesarju, bode od Njih Veličanstva sprejeta v ue-deljo 17. t. m. ob dveh popoludnti o prilik), ko se bodo vladarju poklonjevalo tudi druge deputacije. Daputaciji kupčijske zbornice in mestnega odboru, so zahvalno sporočili, da jima ui treba priti v Trst, ker ji zarad briz-številnih drugih deputacij no morejo sprejeti, Naša deputacija bo odpelje danes v TrBt in se v pondeljek zvečer zopet povrne. (Porodili mostnega odbora ljubljanskega) 12. t. m. imamo še dostaviti: Volitvo odbornikov prostovoljne požarne stražo se potrdijo. Dr. Zamik naavetuje za pravni odsek, predlog magistrata, naj Be meBto pogaja z dediči A. Gnezdovimi zarad vode, ki Be skupno rabi, zavrača se, in stvar naj Be izroči pravnemu zastopniku za mesto dr. Schreyu. — Z deželnim odborom Bklene mestni odbor pogodbo, ter jemlje v najem pritličje v reduti za mestno dekliško šolo na pet let proti temu, da plača vsako leto najemščine 650 gld. — Izpraznjena služba živinozdravnika se podeli Pavlu Ska-letu, c. kr. živinozdravniku, ki je sedaj vČer-nomlji. — V imenu stavbenega odBeka poroča g. Potočnik o načrtu osnovnih določil za mestne Btavbe. Po predlogu dr. Supana izroča se načrt pravnemu odseku v poročanje. Gobp. Potočnik poroča o škarpi, ki se ima narediti ob Ljubljanici od Hradeckega mosta navzdol. Stroškov za to bode 9396 gl. 55 kr., a mestni magistrat ima Bkleniti pogodbo z dotičnimi hišnimi posestniki, ti so gg.: Krisper, Eolman in štajarska eskomptna banka, da ne zahtevajo odškodnine, ako se zida nabrežje (Skarpa); mestni magistrat preišče tudi te hiše, kake bo li, a dotični posestniki podpišejo zapisnik in konečno določi pravni odsek Btavbene pogoje za zidanje. Druge točke dnevnega reda se predlože na sejo prihodnjega tedna. („Slovenska Matica".) Po naznanilu vele-slavnega c. k. deželnega predsedništva od 21. julija 1882 št. 1303 je visoko c. k. minister-stvo za uk in bogočastje geometrijo g. L. Lavtarja, c. k. profesorja na učiteljiši v Mariboru, in somatologijo g. J. Woldficha, c. k. prcfesorja na akademiški gimnaziji na Dunaji, ktero je poslovenil g. Fr. Erjavec, c. k. prof. velike realke v Gorici, potrdilo za BlovenBka učilišča za učitelje in učiteljice. (Klub deželnih narodnih poslancev) ima svojo aejo v ponedeljek 18. t. m. zvečer ob 6. uri, ne pa v nedeljo, kakor je bilo rečeno poprej. (Prihodnja seja deželnega zbora) bo zarad odhoda deputacije njegove v Trst namesto v ponedeljek še le v torek 19. septembra. (Preskušnje za neizpraŠane ljudske učitelje) ee bodo letos pričele 23. oktobra. Učitelji in učiteljice, ki Be jih hočejo vdeležiti, naj Be oglasijo vsaj do 16. oktobra. (Sokolov „jour-fixe") bode denes soboto dne 16. sept. t. 1. v gostilni „pri Virantu". — Začetek ob 8. uri zvečer. — V obilo vdeležbo vabi čč. gg. člane naj uljudneje Odbor „Sokola". (Porotne sodnije) bo se pričele 11. t. m. in bodo trajale do 23. t. m. (Slovensko učiteljsko društvo.) (Dalje.) Govornik preide potem k šolBki noveli, omeni učiteljskega zbora v Liberci 4. in 5. avgusta potem pa zborovanja čeških učiteljev 7. in 8. avgusta v Plznu in pristavi, da slovenski učitelji z veseljem pozdravljajo šolsko novelo, in je narodnim učiteljem prav vstreženo, ako Be glasi §. 1. drž. šolske postave: Odgoja mora biti vrsko-nravna, kajti nravnoBt se pri kristjanih naslanja na krščanske resnice. Kar nas Biovenske učitelje zadeva, imamo mimo nemških učiteljev vse drugačne želje; in sicer 1. da imamo za BlovenBki narod Biovenske šole, 2. da se vvede v učiteljska izobraževališča bIo-venšč na vsaj za tri četrtine predmetov in 3 da pridemo enkrat do potrebnih slovenskih knjig sa narodne šole in učitelje. G. pravi, da je slovensko učiteljsko društvo doBihmal bilo zmirom tg misli, da mora ljudski učitelj delati v lepi vzajemnosti h slovenskim ljudstvom in njega poalanci. Sploh naj velja načelo : „učitelji so zaradi šole, a ne šole zaradi učiteljev." G. Lapajne, vodja meščanske šole v Kr- škem, sploh hvali nove šolske postave, in da se je vsied njih šolstvo zelo povzdignilo v nem-škjh kronovinah in na Češkem, na Slovenskem malo manj, ker so te šolo hoteli tudi doseči postranski namen. — Šolska novela obsega nekatere čisto nove, a jako praktične odločbe, vendar se nad novelo Bpodtikajo nemški učitelji in v nekaterih rečeh imajo prav, on zaupa sedanji vladi, ki bode gotovo novelo tako izpeljala, da bode slovenskemu narodu na korist. Govornik tedaj misli: občni zbor slovenskega učiteljskega društva naj izreče svoje zaupanje sedanji vladi in slovenskim državnim poslancem, kar se tiče omenjene šolBke novele. (Dalje in konec prih.) Razne reči. — G. Ivan Franke imenovan je za risarskega učitelja na gimnaziji v Kranji. — V seji meBtnega odbora tržaškega 9. t. m. je pri potrditvi Cesareve vo litve okoliški odbornik g. Nabrgoj rekel, da ae glede te volitve ni vse natančno preiskovalo. Vsled tega bo se mu začeli na galeriji kroho-tati; a govornik sam jim je ukazal, naj molfd, in župan je potem posvaril galerijo. — Mestne ljudBke šole v Trstu ae odpro 20., nedeljske šole pa 24, t. m. Z drugimi šolami vred se odpre tudi nova šola v via Guilia. — V Trstu je 14,t.m.hud vihar pretrgal streho železnega pavilona pri razstavi. Nekaj dni bodo imeli opraviti, preden da popravijo škodo, oškodovane so tudi nekatere razstavljene stvari. — Katoliško politiško društvo v Slovenjem Gradcu ima v nedeljo 17. t. m. svoj občni zbor ob 3 popoludne v Giinterjevi dvorani. Baron Godei, državni poslanec bode poročal v Bvojem delovanj', dr. Gregorec bode govoril o politiškem položaji Avstrije sploh in Slovencev posebej. — Čitalnica v Šoštanji na Štajerskem je bila, kakor „51. Nar." poroča slovesno otvorjena v nedeljo 3. t, m. Grom možnarjev Be je uže na zjutraj razlegal po šaleški dolini. V trgu je bil napravljen krasen alavolok, ki je imel na pročelji Bokolako znamenje. Ob 3. uri popoludne je prišel ,.Gornje Saviaski Sokol" mimo farne cerkve, kjer je bil slavolok z napisom: Živili Sokoli ua vrt g. Miha Tajnika. Tukaj je pozdravil osnovalni odbor poroča o ustanovi čitalnice, potem Be začne vpisovanje. Vpisalo in vstopnino vplačaki pe je nad 100 udov. Po vpisovanji pričel ee je občni zbor in volil odbor. Za predsednika je bil izvoljen g. Ivan VoSnjak, ki se zahvaljuje za izkazano mu čast, on omenja zaprek, ki so dosihmal ovirale osnovo čitalnice. Kou-čavši zakliče „slava" presvitlemu cesarju in zbrani zapojo ceaarako pesem. Govori še dr. Šuc, deželni poslanec, ki na drobno razpravlja razmere med Slovenci, ki tukaj živo ob nemški meji in med Nemci; on razlaga kako se ima šoli poučevati, koliko je nemščine treba, kako moramo Slovenci avoj jezik spoštovati, in da Slovenci drugega ne tirjamo, nego rav-nopravnoRt. Zborovsnje ae sklene in začne ee potem zabava. — Pevci mozirake čitalnice bo potem izvrBtno peli, aokolci bo bo na trati ukazovali, pri kupici dobrega vina bo bo vrstile napitnice za napitnico; godba je začela avirati, mlad svet pa pete srbeti. Došlo je dvoje pisem iz Celja z 20 gld. in iz Zgornje Radgone s 5 gl. in več telegramov. Kaj veselo je Blišati, da Be povsod narod zbuja, in uHanovljajo čitalnice, ki imajo biti t BredišČe, okoli katerega bo zbira slovenščina, iu trdnjava, ki varuje neprijateljev v domač tabor. — Za častnega občana si je občina bv. Barbare v Haložah izvolila g. prrfe-Borja Jožefa Ž i t k a v hvaležno pripoznanje za njegovo rodoljubno delovanje. — Vaeučiliški profesor dr. Miki o a i č bode drugo leto obhajal Bvoj 701etni rojstni dan. V Ljutomeru, kjer bo je ta Blovanaki učenjak rodil, oanoval ae je poseben odbor, da bode delal priprave za Bloveanoat, ki 8e ima o tej priliki tam vršiti. — Darilo za konje rejce. I. Za okraj kočevaki delila so Be dne 4. Beptembra v R bnici. a) Plemenitih kobil z žebeti pripeljalo se je 10 in darila pripoznala so ae Bledečim gospodarjem, ter so jih prejeli: 1. Jurij Rankel iz Slovenske vasi, 7 cekinov. 2. Janez Pavzer iz R bnice, 5 cekinov. 3. Štefan Peterlin iz Velikih Poljan, 4 cekine. 4. Anton Škrabec iz Hrovače srebrno svetinjo. 5. Aleksander Šobar iz Nemške Vasi, srebrno Bvetinjo. b) Mladih brejih kobil pripeljale ao se 4 in darila sta dobila gospodarja: 1. Jože Če-šark iz Nemške Vasi, 5 cekinov. 2. Matija Pere iz Stare cerkve, 4 cekine. c) Žebic pripeljalo se je 14, in darila bo dobili gospodarji: 1. Matija Pere iz Koblerjev, 3 cekine. 2. Franc Oražem iz Prigorice, 3 cekine. 3. Jernej Marolt s Pustega Hriba, 2 cekina. 4. Jože Krese, župnik v Strugah, 2 cekina. 5. Anton Žile iz Brež, 2 cekina. 6. Janez Kren iz Male Gore, srebrno svetinjo. 7. Janez Lesar iz Hrovače, srebrno svetinjo. 8. Jože Erker iz Mlake, srebrno svetinjo. 9. 9. Janez Terdan iz Sušja, srebrno svetinjo. II. Za okraj krški, novomeški iu črnomaljski pa so se delila darila dne 6. septembra v Šentjerneju. a) Kobil z žebeti pripeljalo se je 25, in darila so dobili sledeči gospodarji: 1. Jože Zore iz Trebnjega, 7 cekinov. 2. Anton Vin. Smola iz Grma 5 cekinov. 3. Anton Potočar iz Loke, 4 cekine. 4. VBesvet vitez Fichtenau v Novemmestu, 3 cekine. 5. Gospa Marija Greael iz Trebnega, srebrno avetinjo. 6. Alton Majzel iz Št. Jerneja, srebrno 8vetinjo. 7. Jan. Majcen iz Št. Jarža srebrno svetinjo. b) Mladih brejih kobil ae je pripeljalo 7, in obdarovani ao bili gOBpodarji: 1. Jože Pirman iz Gotne Vaai, 5 cekinov, 2. Franc Majcen iz Dola, 4 cekine. 3. Janez Keršin iz Gornjega Gradiša, 3 cekine. 4. Albin grof Margheri iz O! oči ca, arebrno Bvetinjo. c) Žebic se je pripeljalo 25, in obdarovani ao tiili gospodarji: 1. Franc Fabjan iz apodnjega Gradiša, je prejel 2 cekina. 2. Jj>u. Vovka iz Dobrave, 2 cekina. 3. Marija Tavčar iz Št Jerneja, 2 cekina. 4. Jože Globevnik iz Stare Vasi, srebrno svetinjo. 5. Franc Men-celj iz Bele Vasi, Brebrno svetinjo. Tržne eene v Ljubljani. 15. septembra. Pšenica banaška hektoliter 9 gl. 27 kr.; domača 8 gl. 2G kr. — rež 5 gl. 36 kr.; — ječmen 4 gld. 23 kr.; — oves 2 gld. 60 kr.; — ajda 5 gl 53 kr. : — proso 5 gl. 36 kr.; — koruza 6 gld. 80 kr. •favne