___   107    ------
Mnogovrstne novice.
* Kdaj bode konec svetal — Da na to vprašanje ne more nobena živa duša pravega odgovora dati, menda ni treba se le zatrjevati. Po nauku nase krščanske vere bode konec sveta na sodni dan. Natoroznanci pa po svojih rahlih skušajo odgovor dati na to vprašanje,   in
___108   ___
kakor v „Obzoru" beremo, je sloveči nemški profesor Doboia-Rey mond 19. dne u. m. v Bremu govor imei o koncu sveta. Razlagal je v tem govoru, da ni res, kar se je uže večkrat trdilo, da bode konec sveta, kedar zemlja s kakim kometom (repato zvezdo) vkup trči, kajti to se je uže zgodilo, pa sveta ni še konec. Drugi trdijo, da silni solnčni ogenj žuga pokončati svet; se drugi, da pogine svet, ko bo solnce trčniio s kakim planetom, in nekateri, da bode sveč pokončal oni ogenj, ki večno žari v notranjstvu zemlje. Vse to so zgolj teorije — pravi učenjak Dubois-Reycnond — al znanost je poslednji čas zanesljivo dokazala, da zemlja ne more večno ostati v stanju, v katerem je dandanes. Po teoriji Mayerjevi od solnčne toplote dohaja k nam na zemljo komaj polovica 3000.000.000 deiov vročine, ostala toplota izgubi se v vsesvetnem prostoru. Ker pa solnce zgubi vsako leto nekoliko toplote, zato znanost uči, da bode le še 17,000.000 let grelo. V tem času premenilo se bo marsikaj v položaji zemlje, zemlja se bode čedalje manj sukala okoli solnca, in solnce bode nehalo biti žareča kroglja in se bode brez gorkote ljudem prikazalo v sliki temno-rdeči. Konečoo bodo ljudje prisiljeni bežati v jame in brloge in se ži-viti samo z ribami. Tolažoa pa ljudem more biti to, da je ta ledena doba še sila daleč, in da nam, ki ne znamo časa meriti po milijonih in milijonih let, ni treba na to misiiti. «— Tako učenjaki razpravljajo stvar, katera je edinemu Onemu znana, ki svetu „veliko pratiko" piše.
* Zverine in strupene kače v Indiji. Jako zanimivo je izvedeti, koliko divje zverine in strupenih kač leto in dan pokončajo v oai Indiji, ki je pod angleško vlado, koliko ljudi in živine pa tudi nasproti te zverine in strupene kače v tej deželi pomorijo. O tem poroča uradni oglasnik „Extract from the Procedings of the Governumont of Iadia" za leto 1877. to-le: Aagleška vlada vsako leto veliko denarja potrosi za pokončevanje divje zveri in strupenih kač v Indiji. Na lovu tigrov, volkov in strupenih kač je leta 1877. prišlo 19.695 ljudi ob življenje, 53.197 glav domače živine je pa divja zver pomorila, število od ljudi pokončane divje zveri je to leto zneslo 22.851, število v tem letu pokončanib strupenih kač pa 129.295. Za darila pokončanih zverin in kač je angleška vlada izdala nad 100.000 gold. Spomina vredno pri tem je tudi to, da tigri dvajsetkrat več živine pomorijo kot ljudi, kače pa dvajsetkrat več ljudi kot živine. Za vsako umorjeno strupeno kačo plača vlada 4 annas (v našem^denarji menda 24 kr.)