KAJUHOV
Gi&Sa pot^diaa,
dekLe, &b&ace}...
V proslavo petindvajsetletnice ustanovitve OF
KAJUHOV
Pripravil
FRANCI KRIŽAJ
INTERPRETIRAJO :
NADA BOŽIČEVA FRANCI GABROVŠEK BRANKO GRUBAR DRAGO KASTELIC BRUNO VODOPIVEC
GLASBENA OPREMA: EDO GORŠIC
Premiera v torek, 26. aprila 1966 ob 19.30
REŽISER O SVOJEM KONCEPTU UPRIZORITVE
Za koncept mi je služil moto, ki sem ga izluščil iz verzov dveh Kajuhovih pesmi. Najprej verza iz Kajuhove pesmi Materi padlega partizana: Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti. — Iz Kajuhovih verzov, ki sodijo v njegovo predvojno poezijo, iz Večernih meditacij pa naslednje: Kako je z vami, bratje, kaj je v vas? Je kaj drugačen vaš obraz, in kri, še vre vam kri po žilah? — To je vse prej vsebinski kakor pa literarni moto večera. Iz zbirke Kajuhovih zbranih del Emila Cesarja, ki je izšla pred kratkim, sem za Večer odbral dve tretjini tam objavljenih pesmi.
Ko sem razmišljal o čim bolj učinkoviti odrski realizaciji, sem se ustavil ob lastni ugotovitvi, da Kajuhovih pesmi danes pač ne moremo več recitirati s tistim patetičnim zanosom, kakršen je bil sprejemljiv v času nastanka pesmi in prva leta po minuli vojni. Moral sem najti ustrezno rešitev, saj bi napravil v nasprotnem primeru pesmim in avtorju škodo. Zato sem se odločil za koncept, za katerega lahko rečem, da mu dajejo omenjeni verzi pravo smer. Zavedati se namreč moramo, da marsikaterega ideala, ki ga je imel Kajuh pred očmi, nismo dosegli. Zato sem vnesel v interpretacijo teh pesmi rahlo grenkobo. S takim načinom interpretacije želim v avditoriju zbuditi občutek, da so naši umrli heroji pričakovali od svojih preživelih mnogo vsega tistega, kar pozneje žal ni bilo spolnjeno. Zunanja manifestacija, to je uprizoritvena podoba, je sledila tej vsebinski razlagi. V začetku Večera dopuščam morda malce akademsko razlago tvarine, potem pa prehajam bolj in bolj v sproščeno izvajanje. To lahko razložim takole: sprva vodim igralce v strožji formi, bolj in bolj pa odpiram vse tisto, kar mora služiti za poudarjen in intimen stik z občinstvom. Tako se proti koncu predstave tudi prižgo vse luči v dvorani, kar naj pripomore do poudarjenega stika. Tu mi je v pomoč tudi glasbena spremljava, ki jo je oskrbel Edo Goršič, in pa vrsta efektov z lučmi. V tej zvezi bi omenil, da sem izbral prav tiste pesmi, ki nosijo v sebi dramatski živec, z določeno montažo pa sem jih graduiral tako, da dosežejo svoj višek v željenem trenutku. Tako sem si na primer dovolil vriniti med pesmi, ki ju igralci recitirajo, tudi kak verz iz neke druge Kajuhove pesmi, kar naj mi pomaga pri oblikovanju zamisli.
Franci Križaj