Eo«ameznI Izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 Ufllng ' " ---------------------------------------------------------------1' jiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiifi^ IZ VSEBINE: VESTI IZ SLOVENIJE ) O. ZUPANČIČ GOVORI | ZANIMIV POGOVOR ! [MLADINA IMA VELIKE,.. NOVO RAZDOBJE V... SLOV. ZADRUŽNIŠTVO BREČKOVA ELČI - ŽENA E / I iiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiniiinnniiiiiiiminiiii! LETNIK I. DUNAJ, V PETEK 12. VII. 1946 ŠTEV. 5 BODIMO STVARNI Nekateri naši ljudje so vajeni pričakovati vprašanj od zgoraj. Vajeni so, da prosijo, so odbiti in vendar vedno znova prosijo. Ne morejo verjeti in razumeti, da bi upravičenost njihovih zahtev ne našla odziva. Ker imajo občutek in zavest, da je pravica na njihovi strani, so uverjeni, da mora to vsakdo sam po sebi upoštevati. To lastnost bi lahko imenovali politično naivnost, če pa smo v izrazih bolj brezobzirni, bi to imenovali tudi politično nezrelost. Pri nas ie že precej prodrlo prepričanje. da od Nemcev ni mogoče pričakovati razumevanja za slovenske želje in potrebe. Zaradi trpkih izkušenj v preteklosti se je to prepričanje tako globoko zakoreninilo, da gre mogoče včasih že predaleč. Naši ljudje so imeli doslej opraviti samo z velenem-ško miselnostjo, pa najsi so se obračali do krščansko-socialnih ali socialističnih politikov, — da ne omenjamo drugih političnih gibanj, ki sploh niso smatrala za potrebno, da bi skrivala svoje velenemštvo. Z resnično ljudsko demokratično miselnostjo doslej niso mogli imeti pravih skušenj, ker so bila ta politična načela na Koroškem potisnjena tako v ozadje, da do najnovejšega časa v javnem življenju Koroške niso prišla nikjer do izraza. Tako je pri nekaterih naših ljudeh nastal svojevrsten pojav: po eni strani globoko notranje prepričanje, da na nemški strani katere koli politične usmerjenosti ni mogoče pričakovati nobenega razumevanja za lastne narodne potrebe, na drugi strani pa — zaradi političnih razmer — občutek nemoči in neko nejasno hotenje, da sc je treba za vsako ceno nekam nasloniti, čeprav vemo že vnaprej, da se nam bo vsaka opora odmaknila v tistem hipu, ko bi jo najbolj potrebovali. Zato moramo prav tako označiti kot politično naivnost in celo nezrelost, če bi pričakovali popolnega razumevanja za naše upravičene težnje in želje pri Zasedbenih oblasteh. S tem nikakor ne mislimo žaliti zasedbenih oblasti, ampak ugotavljamo samo dejanski položaj. Biti si moramo na jasnem, da je za popolno razumevanje naših zahtev in teženj treba nekaj več, kakor pa samo hladno razumsko opazovanje razmer. Mi, ki smo doživljali krivice iz roda v rod skozi stoletja, ki smo morali gledati, kako nam. velenemška ošabnost vse bolj odreka človeško dostojanstvo in navsezadnje celo pravico do življenja, mi smo ves ta razvoj spremljali z vročim srcem, s trpljenjem, posvečenim z našo lastno krvjo. Kdor hoče razumeti to žaloigro, jo mora ali sam doživljati, ali pa je moral pretrpeti globoko lastno trpl jenje, ki ga je šele oplemenitilo in'napravilo sprejemljivega za tuje gor je. . Kakšna je v tem oziru vsakdanja Stvarnost? Prav v teh dneh lahko nazorno opazujemo, kakšno je razumevanje nekaterih zaveznikov za potrebe, ki so za slovenski narod življenjskega pomena. Pri nas vsak otrok ve, ida. pomeni Trst za slovenski narod njegova pljuča, za Italijo pa eno izmed njenih tisoč pristanišč, ve, da so pred četrt stoletjem napravili malemu slovenskemu narodu v nebo vpijočo krivico, ko so ga celo tretjino odtrgali od celote in ta del izročili na milost in nemilost požrešnemu in ošabnemu tujcu, da je na njem lahko preizkušal svoje teorije o »gosposkem« in suženjskem narodu. Ve, da je bil Trst stoletja zvezan s slovenskim zaledjem SPORAZUM O TRSTU Na pariški konferenci zunanjih ministrov so se glede Trsta zedinili, da bo mesto z bližnjo okolico — od Devina na severu pa do Novigrada na jugu — avtonomno ozemlje, ki se b> upravljalo po posebnem statutu. Predlog za ta statut bo sestavila posebna komisija, ki jo bodo tvorili zastopniki štirih velesil, kot svetovalca pa bosta pritegnjena tudi jugoslovanski in italijanski zastopnik. Osnutki statuta bodo predloženi mirovni konferenci, ki bo stavila svoje pripombe, nakar bo statut odobril varnostni svet združenih narodov. Varnostni svet tudi določi guvernerja Trsta. Ustavodajna in izvršna oblast' se zgradita po demokratičnih načelih. Podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade Edvard Kardelj je po povratku iz Pariza v Ljubljani izjavil. da Jugoslavija ne bo mogla sprejeti sklepov pariške konference, ker prav tako kakor versailleski mir 1919 cepijo slovenski in hrvatski narod na več različnih držav in s tem delajo prizadetim narodom veliko krivico. Izjavil je, da po teh sklepih v nekaterih predelih, ki bi pripadali Italiji, živi 60.000 Slovencev in samo 16000 Italijanov. Trst. Gorica, Tržič (Mon-falcone) bi bili odrezani od svojega naravnega zaledja. Jugoslavija bo svoje zahteve na mirovni konferenci ponovila in obenem protestirala proti sedanjim sklepom zunanjih ministrov v Parizu. Mirovna konferenca 21 držav se bo začela 29. julija v Parizu. Vabila so že razposlana in tudi glede sporeda konference so dosegli sporazum. Na dnevnem redu sedanje konference zunanjih ministrov ostane še vprašanje Nemčije, Avstrije in politični položaj v Italiji. Delovno ljudstvo v Trstu proti fašističnemu izzivanju niške policije. Napadle so celo demokratične tiskarne in knjigarne, jih polivale z bencinom, znašale liste in kn jige na grmade in jih javno zažigale. To je očitna metoda umetno obujenega fašizma. Tako so pred 25. leti goreli v istem mestu slovenski Narodni dom in grmade slovenskih knjig. V imenu kulturnih delavcev narodov, ki so svojo visoko zavest dokazali z 1,700.000 žrtvami, pozivamo svetovno kulturno javnost, naj vsaj v tem trenutku izpolni svojo dolžnost in naj odločno povzdigne glas za usodo 25 let surovo zatiranega naroda, ki se je z antifašističnimi množicami italijanske narodnosti zmagovito in junaško boril za skupno zavezniško stvar in ki skupno tudi danes vidijo, da bodo zajamčene demokratične, na- stavka, ki so jo proglasili v Trstu zaradi fašističnega nasilja nad slovenskimi socialnimi in kulturnimi ustanovami, še vedno traja. Medtem je Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst poslal svetu zunanjih ministrov v Parizu brzojavko, kjer je rečeno med drugim: »Iz notranjosti Italije pripeljane skupine fašističnih elementov so opu-stošile prostore velike večine anifaši-stičnih ustanov in organizacij. Iste tolpe so požigale slovenske knjigarne in knjige. Prav tako kakor v času naj-bujšega fašističnega terorja. Policija ni sposobna ali noče zaščititi imovine in življenja meščanov. Danes je jasno, kakšna usoda bi doletela Slovence in vse poštene Italijane. če ne bo vprašanje Trsta čim-prej rešeno tako, da pripade Jugoslaviji. V imenu najosnovnejših demokratičnih pravic, miru in sprave med narodi vas prosimo, da v tem zgodovinskem trenutku rešite vprašanje Julijske Krajine tako, kakor si želijo vsi njeni prebivalci, ki so se v zadnji vojni borili za iste cilje ob vaši strani.« Pogreba delavca Attilia Gior-g i u 11 i j a , ki ga je ustrelila civilna policija pri Sv. Jakobu, se je udeležilo 100.000 ljudi. Istega dne je bilo v Ljubljani v ope- in da ogromna večina njegovega prebivalstva danes spet želi združitev s ri protestno zborovanje slovenskih književnikov. Na kulturne delavce vsega sveta so naslovili poziv, v katerem pravijo med drugim: - »Že pred meseci smo slovenski književniki opozorili svetovno javnost na dogodke v Trstu, ki je postal zatočišče vseh fašističnih izmečkov. Dogodki 30. junija in 1. julija so potrdili naše napovedi. Fašistične tolpe, načrtno zbrane in pripeljane v Trst, so izvedle sistematično pripravljen napad na sedež PNOO, na razne lo- ua ---— kale in institucije slovenskih in itali- ravne in kulturne pravice in s obosc * janslcih demokratičnih organizacij ob ne le s priključitvijo Trsta m Ju u e mirnem opazovanju tržaške in zavez- Krajine Jugoslaviji.« KOVA ČEŠKOSLOVAŠKA VLADA Vodja čeških komunistov Klement ge čeških komunistov izjavil nekemu • • • ■ ■ ■ norveškemu novinarju tole: »A.a časa nemške zasedbe se je narod prepričal, da so bili komunisti najbolj neustrašeni borci za osvoboditev. V prvem letu obnove naše svobodne države pa je ljudstvo spoznalo v komunistih najbolj vdane in junaške graditelje: O cilju češkoslovaške komu-’ nistične partije v zunanji in notranji politiki je predsednik Gottwald izjavil: »Komunistična partija kot vodilni činitelj v vladi narodne fronte bo še naprej dosledno vodila dosedan jo zunanjo kakor notranjo politiko Češkoslovaške, to je politiko sodelovanja s Sovjetsko zvezo, politiko obnove de- G o 11 w a 1 d je sestavil novo vlado, v kateri imajo komunisti 9 ministrstev, med njimi ministrsko .predsedstvo, notranje, kmetijsko in finančno ministrstvo. Češki socialisti, katoliška ljudska stranka in slovaški demokrati imajo v novi vladi po 4 ministre, socialdemokrati pa tri. Zunanji minister je ostal Jan M a s a r y k , vojni minister pa general S v o b o d a. Nobeden od obeh ni član katere koli stranke. Predsednik vlade je o vzrokih zrna- narodov, ki iskreno zagovarjajo načela resnične ljudske demokracije, od- aivalstva danes spet zeu zaruzitev s ceia resmcnc ijuuskc ucmuMatijc. mi- vv • 17“ _ tem zaledjem brez umetnih pregraj. klanjajo imperialistično miselnost in žele na podlagi načel liudske demo 17. x_it J._____ rr A s* i n i i nriTnavA ia nnrvnlnA pnulrn- kMCIIC.CC Ve tudi, da so samo mali jugoslovanski narodi prelili za osvoboditev več krvi kakor vsa zapadna polovica zaveznikov. In vendar, kdo je pokazal razumevanje za mali slovenski narod in njegove življenjske potrebe? Lahko smo ugotovili, da je Sovjetska zveza kot pobornica za pravice in enako- „ dejanji priznavajo popolno enakopravnost tudi malim narodom. Prav take važna je druga ugotovitev: Naj se zgodi kar koli, vedno bomo našli popolno razumevanje za vse svoje težnje, za svoje trpljenje in težave samo pri materinskem narodu, kracije.« . Klement Gottvvald se je rodil kot sin rudarja na Moravskem. Star je 50 let. Kot mladenič je odšel na Dunaj in se tam izučil mizarstva. Že med prvo svetovno vojno se je boril za osvoboditev svojega naroda. Bil je med ustanovitelji češke komunistične —S=Em ~S2SS®w3 »siseh&s svoje iskrene privrženosti načelom resnične ljudske demokracije sam iz- venskega ljudstva po priključitvi Julijske Krajine s Trstom vred. ,rai,ltlls Dragoceni so sklepi, ki jih lahko po- postavljen preganjanjem in trpljenju, snamemo iz teh opazovanj: Slovensko Samo tako bo v nas tudi rasla samo-ljudstvo kot majhna skupnost ne more zavest in moč,^ da bomo .vedno laže pričakovati razumevanja od stare mi- premagovali težave. Kdor pa ne upo-selnosti, ki je zastrupljena z imperia- števa teh spoznanj, ne dokazuje samo lističnimi težnjami vseh vrst in malim svoje politične in narodne nezrelosti, narodom načelno odreka enakpprav- temveč se bo prej ali slej znašel v po-tiost. ker gleda v njih samo drobiž za ložaju, da «e bo njegova naivnost iz-svojo politično igro. Naše mesto je rahljala proti interesom lastnega ljud-torej jasno na strani svobodoljubnih stva. Čal iz prisilnega pregnanstva v domovino, ga je ljudstvo na vsej poti sprejemalo z odkritosrčnim navdušenjem. SELITEV TUJCEV IZ SOVJETSKE CONE AVSTRIJE Na povelje sovjetskega vrhovnega poveljnika se morajo iz sovjetske zasedbene cone preseliti vsi rajhovci in tako zvani »Volksdeutsche«. Strokovnjaki cenijo, da bo to povelje zajelo Kakih 30.000 oseb. . .... .............. ...... SOVRAŽNIKI SLOVANOV SO TUDI SOVRAŽNIKI AVSTRIJE • V nedeljo so dunajski Čehi na tamkajšnjem pokopališču odkrili spomenik češkim partizanom, nato pa priredili v kinu »Scala« veliko slavnost. V imenu avstrijskega Centralnega komiteta KPOe je narodni poslanec Ernst Fischer med drugim dejal: »Obljubljam češkoslovaškim borcem za svobodo, da bomo storili vse, da Avstrija ne bo nikoli več služila kot odskočna deska za nemški napad na slovanske narode. Iz zemljepisnega položaja hočemo izvajati vse zgodovinske zaključke, predvsem da Donava ne teče niti v Severno morje, niti v Atlantski ocean, ampak v Črno morje. V Avstriji so ljudje, ki se iz preteklosti niso ničesar naučili in mislijo, da lahko še enkrat poskusijo, da bi postala Avstrija predstraža zapada proti vzhodu. Danes uporabljajo imena »Anglija« in »Amerika«, pri tem pa mislijo na jutrišnjo Nemčijo. Tako imenovana usmeritev proti zapadu pomeni v doglednem času ponovno sodelovanje z Nemčijo proti slovanskim narodom. Za Avstrijo in njene sosede je življenjskega pomena, da se ti načrti prekrižajo. Ustvariti moramo tesno sodelovanje med Avstrijo in slovanskimi narodi, predvsem s Čehoslovaki in Jugoslovani. Vsa naša bodočnost je odvisna od tega, če bomo znali sodelovati z našimi vzhodnimi in jugovzhodnimi sosedi. Kdor poskuša zastrupljati odnošaje med Avstrijo in slovanskimi narodi, ni samo sovražnik Slovanov, ampak tudi sovražnik Avstrije.« PRIJATELJSTVO MED JUGOSLAVIJO IN ALBANIJO Te dni se je mudil v Jugoslaviji predsednik albanske vlade E n v e r H o d ž a. Obiskal je Beograd, Zagreb in Ljubljano, kjer ga je ljudstvo povsod prisrčno sprejelo in s tem pokazalo topla prijateljska čustva do sosedne Ljudske republike Albanije. Pri tej priložnosti je bila med FLR Jugoslavijo in LR Albanijo sklenjena pogodba o prijateljstvu in medsebojni pomoči. IZID GLASOVANJA NA POLJSKEM Pri glasovanju na Poljskem je za parlamentarno ureditev z eno samo skupščino glasovalo 67 odstotkov, za podržavljen je najvažnejših industrij 80 odstotkov in za zapadno poljsko mejo na črti Neisse—Odra 96 odstotkov vseh volilcev. Udeležba pri gla-sovanjuwje bila večja kakor pri volitvah leta 1919 ali 1922. Izid volitev jasno dokazuje veliko premoč naprednih demokratičnih, sil na Poljskem. RAJHOVSKO PREMOŽENJE V VZHODNI AVSTRIJI PREIDE V RUSKE ROKE Vrhovni poveljnik sovjetskih za-hsedbenih čet general Kurassov je v skladu s potsdamskimi sklepi izdal povelje, s katerim prehaja vse rajhov-sko premoženje v vzhodni Avstriji v rusko last. Po pojasnilu, ki ga je dal namestnik vrhovnega poveljnika general Zinjov dopisniku TASS-a, se smatra kot nemško premoženje: 1. vse vrednosti, ki so bile pred letom 1938 nemška last; 2. vse vrednosti, ki so jih Nemci po Anschlussu prinesli v Avstrijo, kakor tudi vsa industrija in podjetja, ki so Ijih Nemci zgradili z nemškim kapitalom; 3. vse vrednosti, ki so jih Nemci po letu 1938 kupili v Avstriji po normalni ceni. Po sodbah' strokovnjakov prizadene to v nekaterih strokah okoli 3 odstotke, povprečno pa ne več kakor 10 odstotkov avstrijske industrije. SVETOVNA SINDIKALNA FEDERACIJA PROTI FRANCU Na sestanku funkcionar jev moskovskih sindikatov, ki je bil posvečen zasedanju komiteta Svetovne sindikalne organizacije v Moskvi, je predsednik vsezveznega centralnega sindikata Kuznjecov poročal o delu za utrditev mednarodnega miru in prijatelj- stva med delovnimi ljudstvi vseh držav. Predsednik Svetovne sindikalne federacije Walter Citrine je nato opisal delo zasedanja. Med drugim je dejal, da so Sovjetski državljani ustvarili najmočnejšo sindikalno gibanje na svetu. Generalni sekretar Louis Saillant pa je poudaril, da je v federaciji združenih že 67 milijonov delavcev (agleških, ameriških, francoskih. kitajskih, romunskih, poljskih, jugoslovanskih, češkoslovaških, sovjetskih in delavcev drugih držav), pridružili pa se ji bodo' sedaj še libanonski sindikati, generalna konfederacija dela Grčije in sindikalne organizacije Birme, Koreje, Indokine in drugih držav. Ob zaključku je Saillant sporočil sklep Svetovne sindikalne federacije, da naj bodo od 18. julija do 15. avgusta po vsem svetu demonstracije proti Francovemu režimu. Svoj govor je Saillant/ končal z besedami: »Delajmo za mir in borimo se za odstranitev vseh vojnih žarišč!« RAZOČARANJE NAD ATOMSKO BOMBO V noči med 30. junijem in 1. julijem so napravili na otoku Bikini-Atoll poskus z L. atomsko bombo. Četrta atomska bomba je padla o polnoči po srednjeevropskem času in je eksplodirala po dveh minutah. Ognjeni sij eksplozije je bil desetkrat močnejši od svetlobe opoldanskega sonca. Dim in plamen sta se dvignila približno do višine 10.000 metrov. Bomba se je razletela tik nad lahko letalonosilko »Independent«. Dve prevozni ladji sta se potopili, en rušilec se je nagnil na stran in dve drugi ladji sta bili močno poškodovani. Od 73 ladij je bilo gotovo število poškodovanih. Na krovu neke križarke so bile izpostavljene koze, ki so po eksploziji atomske bombe mirno in zadovoljno žvečile klajo. Tudi ribe v zalivu so bile živahne, čeprav so mislili, da ne bodo preživele poskusa. Sovjetski profesor Aleksandrov je po eksploziji zmajal z rameni in dejal: »Nič kaj posebnega!« Tudi o drugih opazovalcih poskusa pravijo, da so izražali nekakšno razočaranje, ker so pričakovali neprimerno bolj učinkovitega prizora. Angleški list »Manchester Guardian« je v zvezi s poskusom na Bikini-Atollu zapisal: »Prepustiti moramo Amerikancem, da se prepirajo o tem, če so uspehi poskusa vredni 500 milijonov dolarjev, kakor pravijo, da je stal. V nekem širšem pomenu pa se ta poskus tiče nas vseh in težko si predstavljamo, da je bil popolnoma pameten in zares potreben v sedanjem trenutku. Da se tako radi igrajo z atomskimi bombami, bo komaj pospešilo delo komisije za kontrolo atomske energije.« Istega dne, ko so napravili na Bi-kini-Atollu dragi poskus s četrto atomsko, bombo, je v Moskvi 100.000 ljudi poslušalo predavanje akademika Obrazova o uporabi atomske energije za industrijske namene. DELOVANJE »POMILOŠČENIH ČRNIH SRAJC« List angleške zasedbene vojske na Dunaju poroča: »Italijanski general Mario R o a t -t a , bivši načelnik italijanske vojaške obveščevalne službe,'je napisal knjigo »Grozni spomini«. General je eden izmed mnogih z liste vojnih zločincev, ki se zdaj za kulisami uveljavljajo kot časnikarji. Po nedavni pomilostitvi političnih zločincev so se polagoma začeli pojavljati v italijanskih listih Članki s podpisi nekaterih dobro znanih »ponnlo-ščenih črnosrajčnikov«. General Roatta je lani pobegnil iz vojaške bolnice v trenutku, ko bi ga moralo sodišče obsoditi zaradi fašističnih zločinov. Njegova knjiga, ki nosi naslov »Osem milijonov bajonetov«, smrdi po Mussolinijevem govoru pred vojno. ko je »ponujal oljčno vejico, zraslo v gaju osmih milijonov bajonetov«. Knjiga je začela izhajati v časopisu »Independent«. Generalovo izročitev Te zahtevala tudi jugoslovanska vlada zaradi njegovih vojnih zločinov.« P ut VESTI IZ SLOVENIJE Nad 6000 mladincev bo pomagalo pii obnovi Ljudska mladina Slovenije je v dosedanjem delu že dosegla ogromne uspehe zlasti v predkongresnem tekmovanju. Sedaj pa si je zastavila nove naloge, ki po svojem obsegu prekašajo vse dosedanje. Na mladinsko progo Brčko-Banovi-či bo v začetku julija odšlo 2000 mladincev iz Slovenije, da zamenjajo slovenske mladinske delovne brigade, ki so sedaj zaposlene na progi. V Sloveniji pa bo delalo 4000 mladincev pri raznih gradnjah in obnovitvenih delih. Pri teh delih bo sodelovalo 80 odstotkov srednješolske mladine, do-Čim bo 800 pionirjev čez počitnice odšlo v počitniške kolonije, kjer jim bo posvečena vsa skrb, tako z vzgojne kakor tudi zdravstvene plati. Za mladinske delovne akcije v Sloveniji so že ustanovljeni trije pripravljalni štabi, in sicer v Ljubljani, Novem mestu in Mariboru. Ti štabi bodo pripravili in vodili naslednje mladinske delovne akcije: Ena mladinska delovna brigada 250 Članov bo sodelovala pri modernizaciji ceste Ljubljana—Ježica. Dve mladinski delovni brigadi 500 članov bosta gradili novo betonirano cesto od Podsmreke do Vrhnike. Dve mladinski delovni brigadi 400 članov bosta sodelovali pri gradnji proge Preser je—Borovnica. 200 srednješolcev in srednješolk bo podiralo viadukt pri Borovnici, čistilo in skladalo opeko, ki bo služila za gradnjo novih hiš in drugih zgradb. Nekaj mladinskih delovnih brigad bo vršilo regulacijska dela Pesnice. S tem delom bo izsušenih 6000 ha plodne zemlje. 600 srednješolcev bo v treh delovnih brigadah obnovilo porušeno progo Semič—Bubn jarci v Beli Krajini. Ena mladinska delovna brigada bo zakopala protitankovske jarke v ljutomerskem okraju. Te velike delovne akcije bo vodil Glavni odbor ljudske mladine Slovenije. Približno 1000 mladincev bo pomagalo pri gradnji mostu čez Savo pri Kranju in pri gradnji novih poslopij v tovarnah »Jugobruna« in »Inteks« v Kranju, pri gradnji hidrocentrale na Mariborskem otoku, pri obnovi porušene' Sodražice, pri popravilu cest. Mladinci bodo tudi pomagali pri delu na državnih posestvih v Sloveniji ter pri kmetijskih delih na Kočevskem. MLADINA IZ JULIJSKE KRAJINE POMAGA GRADITI MLADINSKO PROGO Kakor je bilo omenjeno na drugem mestu, je sklenila jugoslovanska mladina, da s prostovoljnim in brezplačnim delom zgradi blizu 95 km dolgo progo med mestecema Brčko—Bano-viči, ki je zaradi tega dobila ime »mladinska proga«. Na tej progi delajo mladinci iz vse Jugoslavije. V začetku junija pa je prispela na mladinsko progo prva brigada jz Julijske Krajine. »Prišli smo sem, da bomo delali z veliko voljo, saj s tem ko gradimo progo Brčko—Banoviči, gradimo obenem našo domovino. Dokazali bomo. da ne priznavamo umetne črte, ki so jo začrtali »strokovnjaki« in s katero so nas hoteli odtrgati od bratov. Vrnili se bomo v Julijsko Krajino, ko bo sestavni del Jugoslavije.« Mladinci iz Julijske Krajine so izredno pridni in požrtvovalni pri delih na mladinski progi. O CENAH IN PRESKRBI V JUGOSLAVIJI V začetku tega leta je uspelo v Jugoslaviji s sodelovanjem ljudstva zatreti črno borzo in špekulantstvo. V mesecu marcu so bili izdani prvi ukrepi za znižanje cen. In v juliju so se življenjske potrebščine zopet pocenile. Najprej so padle cene živilom v prosti prodaji (jajca, povrtnina, sadje itd.), potem pa še hrani na karte. V nekaterih ljudskih republikah se mast dobi že v prosti prodaji po skoraj normalnih cenah. Pridelek koruze bo letos rekorden. Zato bo v Srbiji in Vojvodini že toliko pitanih prašičev, da jih bodo v začetku prihodnjega leta že lahko izvažali. Napredek se vidi tudi na živilskih trgih v mestih, kjer se dobi dovolj zelenjave in sadja. Najrazličnejši industrijski izdelki, predvsem kmetijsko orodje, so se zelo pocenili. Istočasno z zniževanjem cen prihaja na trg vedno več proizvodov v prosto prodajo. Tako danes ni treba več nakaznic za obleko, ampak se lahko blago svobodno kupi v trgovini. tc 2390 SLUŠATELJEV NA LJUBLJANSKI UNIVERZI Pregled dijakov ljubljanskega vseučilišča ob koncu letošnjega šolskega leta nam nudi zanimivo sliko. Na tehnični fakulteti je bilo vpisanih 907, na medicinski 542, na filozofski 380, na gospodarski 345, na pravni 163 ter na teološki 53. skupno torej 2390 dijakov. Štiri petine slušateljev so pritegnile gospodarska veda, skoraj vse stroke tehnike, medicina in slavistika. Mladina se v polni meri zaveda svo- jih dolžnosti in nalog in je s to svojo izbiro dokazala zdravi čut za potrebe delovnega ljudstva in napredek nove ljudske države. Teološka fakulteta v Ljubljani. Na teološko fakulteto ljubljanske univerze se je do sedaj vpisalo 53 rednih slušateljev — bogoslovcev — in dva izredna. Pri volitvah v fakultetni odbor Osvobodilne fronte na teološki fakulteti je bil za predsednika izvoljen redni profesor bogoslovja dr. Fabjan Janez, za tajnika pa docent dr. Trstenjak Anton. USPEHI NABAVNO-PRODAJNE ZADRUGE V DOLJNI LENDAVI V Doljni Lendavi vidimo uspehe enoletnega intenzivnega dela v za-družištvu. V juniju 1945 je zadruga štela sedem članov, po enem letu pa se je povečala na 1200 zadrugarjev. Iz skromnih začetkov se je zadruga tako razširila, da ima poleg skladišča, trgovine z manufakturo, špecerije, železnine, pekarne in gostilne v Doljni Lendavi še 10 poslovalnic v bližnjih vaseh. Upravni odbor pa še pripravlja skupno z vsemi člani ustanovitev čevljarskega in krojaškega odseka in skupen zadružni dom za pisarne, sestanke, prireditve in skladišča. RUDNIK ZAGORJE JE ZMAGAL V TEKMOVANJU V prvomajskem tekmovanju slovenskih rudnikov so se najbolj odlikovali zagorski rudarji. Starim rudarskim zastavam se je pridružila še nova — »zastava zmagovalca slovenskih premogovnikov« — ki priča o požrtvovalnosti Zagorjanov pri obnovi domovine in o naporih v zimskih mesecih 1945-46. ko so premostili pomanjkanje premoga in omogočili industriji nadaljnji razvoj. NOVA AVTOMOBILSKA CESTA MED ZAGREBOM IN BEOGRADOM Meseca decembra je dal maršal Tito pobudo za zgraditev nove avtomobilske ceste med Zagrebom in Beogradom. Zdaj so se začele priprave in cesto že trasirajo. Nova cesta bo dolga okrog 400 km in bo ogromnega pomena za jugoslovansko gospodarstvo. MARTINOVA PEC V ŠTORAH JE ZAGORELA Železo je poleg premoga osnova vsake proizvodnje. V Štorah pri Celju so Nemci z brezobzirnim izkoriščanjem pokvarili Martinovo peč, ki so jo sedaj delavci sami popravili in krstili za »Partizanko«. Partizanka ima zmogljivosti 25 ton na dan. v Govor Otona Zupančiča • J Društvo slovenskih književnikov |e skami, nad neoboroženimi mirnimi | ljudmi, ki divjajo nad zavodi, postav-1 ljenimi s poštenim delom, nad usta-1 novami ljudstva, vnetega za kulturo | in napredek. Kako značilno: mašču-1 dejo se nad knjigami, ker knjige raz- f odevajo ljudstvu resnico, ker mu pri-1 žiga jo luč idej vodnic, ker ga uče spo-1 znavati svet in sile. ki ga vladajo, in | prezirati brezdušno mišljenje naci-1 stično fašistične' samogoltnosti, spo-1 štovati pravico in ljubiti domovino in | nje svobodo. Ali slišite, pisatelji sve-1 ta? Na grmado z njimi! Na grmado 1 z idejo, pravico, svobodo! Vpričo 1 vsega sveta se ne sramujejo uganjati | teh ostudnih orgij besnega sovraštva | in zaslepljenega divjaštva. Ali si je | mogoče misliti, da svet to nespodob- I no, poniglavo počet je gleda in ga ne | ceni primerno, to se pravi, ga ne ob- 1 sodi in prekolne in zavrže? Svet se | ne more tako globoko pogrezniti, da | bi take metode odobril in potrdil ter § celo poplačal z mastno nagrado, z le-1 pim mestom in njega zaledjem, kras-1 no primorsko ljudstvo pa, ki že pol-1 drug tisoč let na tej zemlji prebiva 1 in jo vsako leto pregme z zlatim ži- § tom, obstre z oljkami in trtami, ki jo | ljubi in brani, to ljudstvo pa da bi | uklenili v jarem, ker je bilo zvesto | sebi in svetim idealom človeštva. Ako pomislim na fašista s puško | na rami, z bombo in nožem v roki, s | krvoločnost jo v srcu, kako se mi za-1 sveti naš človek nasproti njemu! S | kako mirnim, samozavestnim kora- | kom stopa naš človek po poti člove- f čanstva v svojo bodočnost! Po vsem preganjanju in mučeništvu hodi po-koncu, poznati mu je, da ga prevzc-smi, ona, omamljivka. Pela jim je pe- .majo visoke misli in globoka čustva, (priredilo v ljubljanskem opernem gle dališču veliko manifestacijsko zborovanje, na katerem so enodušno zahtevali priključitev Trsta k Jugoslaviji. Govoril je tudi pesnik Oton Župančič. ki je med drugim dejal: »Res, gre za velike gospodarske koristi, za gmotni razmah in prospeh široko razprostranjenih ozemelj. Gre pa tudi še za nekaj prav tako važnega, ako ne celo važnejšega: za duhovno bodočnost sveta, za pravo pojmovanje demokratičnosti, za pravično in trdno osndvo reda in dela v povojnih razmerah: gre za vero malih narodov v pravico in svobodo, za idejno usmerjenost, za ravnovesje in duševno zdravje novega človeka, ki je •izšel iz vojne mogoče s polomljenimi udi, toda s celo miselnostjo in neupogljivo voljo, da bo poslej živel za tiste ideale, za katere je nesel svojo (glavo v boj na življenje in smrt. Toda podoba je, da pri naših vojnih zaveznikih ni tiste dobre volje, ki smo upali, da se smemo nanjo trdno zanesti po vsem, kar smo storili za skupno stvar, po neprimernih žrtvah, ki smo jih brez pomisleka prevzeli na svoje rame, da smo nje, velike, razbremenili in jim prihranili precej kapljic tiste skrivnostne, dragocene tekočine, ki se imeuje kri. Naš partizan ni varčeval z njo, z zdravo, vročo, dvajsetletno, življenja željno; v kipečih curkih mu je vrela iz ran, ker je brezmejno ljubil tfeto drugo, zlato dragocenost — svobodo svoje domovine. In so lačni in žejni, bosi in raztrgani padali na gqpto kakor trava pod koso, ker jim je pela čudežne pe- posebne nagrade. Kulturnih subvencij so bile deležne samo nemške ustanove. Vse, kar so Slovenci v prosveti in gospodarstvu ustvarili, je bilo ustvarjeno z lastnimi, dostikrat zelo skromnimi sredstvi. V političnem oziru je za razmere v deželi značilno, da so politiko vodili ali slovenski narodni odpadniki ali pa prišleki iz Sudetov in od drugod. Sicer pa lahko brez pretiravanja ugotovimo, da na Koroškem že desetletja sem ni bilo nadpovprečnega politika. Pri velikih gospodarskih težavah so pač vselej napeli najhujšo gonjo proti Slovencem in s tem potolažili nerazsodno množico. Iz vsega tega je nacizem izvajal le zadnji sklep, da smrtno udari po Slovencih. Izseljevanje Slovencev je bilo po duhu tako zelo pripravljeno, da je župan g. Teppan v Gozdanjah v svojem poročilu na okrajno glavarstvo upravičeno zapi- sal: »Nemško prebivalstvo je'izseljevanje pozdravilo.« Da za slovenske in slovanske žrtve ni nikakega razumevanja, je prav za prav naravno. Kakor hitro priznajo slovenske žrtve, morajo priznati vse, kar iz teh žrtev izvira, in sicer krivico in krivce v lastnem taboru, pravico in enakopravnost na slovenski strani. Eno in drugo pa je pri vladajoči miselnosti danes še nemogoče. Po tej miselnosti krivcev sploh ni, kvečjemu obstoja krivec Kaibitsch. Temu bi najrajši natovorili vso odgovornost za grozodejstva, čeprav je povsem jasno. da je imel Kaibitsch celo vrsto sodelavcev. Enakopravnosti pa si niti predstavljati nc morejo, ker je njim danes še nepojmljivo, da bi Slovenec in Nemec sedela kot enakopravna pri isti mizi. »Tudi to boste še doživeli,« je pristavil Švicar. Aro. Dr. Franc Zwitter: PO SVETU sem otožno o ponižani, razkosani Slo veniji, o tlačenem Korotanu, o žalujoči, zapuščeni Gospe Sveti in pesem zanosno in strastno o morju in Soči, o Trstu in Gorici, da niso čutili meje med bitjem in nebitjem. tako so bili zamaknjeni v zarjo bodočega dne, ko so omahnili v navdušenem zaletu. Vidim njih osteklenele oči, kako zro nepremično in strme skozi'rušo in ne morejo razumeti, da tako vroča ljubezen naleti na tako hladne račune, da je mogoče tako svete stvari sprejemati s tako mrzlim srcem, tako čiste žrtve s tako ošabno dvignjeno glavo. Oni imajo potuho, ki so bili še včeraj verni in zvesti zavezniki najgroz-nejšim krvnikom, kar se jih je izko-tilo v najtemnejših dobah. Tisti, ki iim je poverjena skrb za red v teh krajih, nočejo skrbeti za red in pomagajo njim, ki se znajo znašati riad nebogljenimi otroki, nad šibkimi žen- da ga vodi vera v bratstvo narodov, v skupne cilje človeštva: v radostnem _ delu hoče najti srečo in zadovoljnost | sebi, svojemu narodu pa tudi italijan- “ skemu delovnemu ljudstvu, ki je z njim enih misli in želja in si želi Jugoslavijo in njeno svobodo. Somračni trenutki tesnobe, ko se mi zavali usoda našega tako bridko preizkušenega ljudstva s pezo težkega kamenja na prsi — spomnim se pokončnega človeka teh krajev in odleže mi. § In tudi v tej naši dolgi in hudi pravdi | za Trst imamo velike, spretne in mo- f dre vodnike in zagovornike: Našega 1 spoštovanega maršala Tita. tovariša | ministra Kardelja, sovjetskega mini-§ stra Molotova, tovariša F. Bevka, pi-1 satelje Francije, Amerike in vse svo-1 bodoljubne in blagomiselne duhove | sveta. S hvaležno in toplo mislijo se | spominjam njihovega dela za našo | svobodo in za priključitev Trsta k | Jugoslaviji.« iiMiiiMiiiiiiiNiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiaiiiHiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiHiimiiiiiiii>R ŽANI Ml V POGOVOR Nedavno sem se pogovarjal s švicarskim žurnalistom, ki je prepotoval slovenski del dežele in pri tej priložnosti govoril z raznimi ljudmi. Dvoje vprašani mi je stavil ta švicarski žurnalist: > 1. Odkod izvira na Koroškem protislovenska gonja? 2. Kako je mogoče, da pri nemških ljudeh v deželi ni prav nobenega razumevanja za slovenske in slovanske žrtve v boju proti nacizmu? r„ Prvo vprašanje sem švicarskemu Časnikarju pojasnil na sledeči način: Sistematično se je na nemški strani ta gonja organizirala odkar so Slovenci stremeli za zedinjeno Slovenijo, ki naj bi obsegala vse slovensko ozemlje. Na drugi strani pa so Nemci kot celota čez slovensko ozemlje hoteli graditi most do Jadrana. Obe stremljenji si tako zelo nasprotujeta, da je moralo priti na nemški strani do najhuj-šega pritiska na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. V gospodarstvu se je to zadnja desetletja najbolj pokazalo v razkosavanju slovenskega ozemlja. Z načrtnim razpredeljevanjem uradništva pri Železnici, pošti, šoli in varnostni službi so poskušali spraviti v nemške roke vse postojanke, iz katerih je izviral politični vpliv in pritisk. Po vaseh samih so naseljevali nemške koloniste iz rajha in jih gmotno dobro podprli. Ti kolonisti so pozneje tvorili tudi središča nacizma. To koloniziranje se je sistematično gojilo že za časa prve avstrijske republike pod vodstvom Kaibitscha in njegovega Heimatbun-da. Vsa veleposestva na slovenskem ozemlju so v nemških rokah in tako so mali kmetje hudo izpostavljeni neposrednemu gospodarskemu pritisku grofov in njihovih oskrbnikov. Gospodarske podpore so prejemale le nemško usmerjene družine. Večjih deželnih ali državnih investicij na slovenskem ozemlju sploh ni bilo. Na ta izvajanja pripomni švicarski časnikar: »Opazil sem, da ni južno od Drave niti ene tlakovane ceste.« Kulturno poslanstvo je vršila šola. Odkar je bila leta 1870 vpeljana splošna šolska obveznost, je šola na Koroškem služila izključno nemškim poli-, tičnim interesom in ponemčevanju slovenske mladine. Da se to stremljenje še bolj podpre, je Stidmarka dajala občinam denarna posojila s pogojem, da se na šolah, ki bodo zgrajene s takimi posojili, ne sme pouče-/ vati v slovenskem jeziku, še manj seveda v slovenskem duhu. Učiteljstvo, vzgojeno na vsenemsko usmerjenem učiteljišču v Celovcu, je take načrte radevolje podpiralo, ker je dobivalo za to od Sudmifrke in Heimatbunda 22. junij 1941. leta je bil dan tolažbe in upanja za vse teptane in ponižane narode. »V»—vietoria (zmaga) je bila krilatica borbenega upanja sveta, ki jo je Nemčija potem izrabila za lastno propagando. Z »V« okrašene lokomotive so prevažale vedno nove divizije, ko je zmagoslavni »V«-zhod nastopil v oni strašni zimi 1941-42 svoj prvi protinapad. S takim vlakom sem se vozil tudi jaz v novoletnih dneh pred štirimi leti iz Francije nazaj skozi Nemčijo v brezmejni slovanski svet. Vlak je drvel in drvel skozi mesta in vasi, vedno dalje v kraje, kjer ni bilo več mest in ne vasi. Tem več pa je bilo strgane in gole ter izstradane de-ce, ki je prosila za košček kruha, kjer koli je obstal vlak. Nemški vojak je pisal domov o »Polenpacku« in o »ciganskem narodu«, nič pa ni pisal o požganih vaseh in hišah, o ubitih očetih in materah, ki tej deci niso mogli dati ne strehe, ne obleke in ne kruha. In vendar je videl ob železnici in ob cestah izžgano in razsuto zidovje in gledal le izstradano deco brez odraslih ljudi. Te slike so se ponavljale v še strašnejših barvah, čimdalje je pihal vlak v neprodirne ruske daljave. Rad bi bil delil kruha tej deci neprenehoma, ker ga je bila lačna tem bolj. čim več ga je prej imela. Da ga je imela, so mi pripovedovali polni, zdravi obrazi odraslih deklet in fantov, ki sem jih gledal, ko sem se sprehajal z zdrav-nikom-kapetanom po Kievu. »Poglejte te obraze, ali ne žari iz njih vse naravno zdravje tega naroda,« tako mi je dejal ob tej priliki. »Pa pravijo in pišejo, da je to ljudstvo gladovalo!« Vse naprej sem gledal potem take obraze povsod, v središču mesta kot v predmestni novozgrajeni delavski hišici, po vaseh pri kolhoznikih kakor pri tistih, ki se niso hoteli včleniti v skupno kolhozno gospodarstvo. Sedaj seveda je vladal glad. Saj so oni borci za »novi svetovni red« s kratko besedico »zabrali« vse, kar ni bilo pribito. Dobro se spominjam dogodka v majhni, siromašni hišici. Mati s petimi otroki mi pripoveduje o svojem možu, ki je daleč nekje na fronti, o sebi, kako težko ji je. ko ne more nasititi gladnih ustec... Pa prideta dva častnika ter ji »zabereta« zadnjo kašo in zadnje jajce. Tedaj sem pi*vič slišal iz ust te preproste žene znano krilatico: »Germinski niks kultura!« Za te besede jih je dobila potem uboga ženica še po glavi. Mene je bilo sram. In doumel sem smisel omenjene krilatice: kultura brez srca je zunanja navlaka, ki jo dež opere in potem se razgali vsa grdota pobarvane plehkosti! Ruski človek res nima one zunanje n&vlake civilizacije, je pa zato srčno dober, ker je ostal zvest naravi in zemlji. Ko mu je granata razrušila hišo, je šel v klet in ko je bila uničena klet. se je zaril v zemljo, a svojega kraja ni zapustil, tudi ne na najstrašnejši fronti. Zopet in zopet sem doživel to dejstvo in obstal ob vprašanju, kako da se tako krčevito drži te zemlje, ko vendar ni njegova last. Mlada učiteljica, ki so jo dva dni pozneje ustrelili, ker je baje potrosila okrog nemškega municijskega skladišča fosfor, mi je dala odgovor na to vprašanje. »Zakaj da ne bi bila njegova? — Ruska zemlja je in zato je tudi njegova, od nje se hrani, zanjo dajejo tudi svoja življenja naši hrabri vojaki! Mi Rusi ljubimo svojo domovino!« Iskrenost svojih besedi je potem potrdila s svojo smrtjo za domovino! Na besede te mlade junakinje sem tudi mislil, ko sem doživljal svoj ognjeni krst 4. julija 1942. leta. Tanki, ki so goreli, so se mi zdeli kakor kresovi, žgani po slovenski zeml ji na čast prvim blagovestnikom, kakor kresovi velike slovanske skupnosti, ki se poraja v teh silnih porodnih bolečinah najstrašnejše vseh vojn. Tako sem gledal Rusijo in njeno novo življenje, ki klije v srcih mladih šolarjev po vseh vaseh, kadar pripovedujejo na pamet cele strani Puškina in se navdušujejo ob umotvorih velikega Tolstoja. V vsaki vasi sem videl novo šolo. Stari rod ne zna ne pisati in ne brati, mladina pa citira Puškina! Predvsem zato in potem šele zaradi sijajnih uspehov Rdeče armade verujem v bodočnost Rusije, verujem v njeno novo, mlado življenje. Ob Donu, nekaj kilometrov od Vo-roneža, je ogromno pokopališke padlih nemških vojakov. Še več grobov pa je ob cesti iz Voroneža v Kursk. Od tam naprej je bil le še beg domov na zapad. Jaz sem se vračal že oktobra 1942. leta nazaj z zlomljeno roko. Pa bolnica je v vojaškem življenju samo intermeco (vmesna igra); godi se ti kot prašiču — hranijo te, da postaneš spet močan in da moreš spet v klavnico. Roka, hvala Bogu, ni postala tako hitro gibčna in tajco sem smel še malo na oddih v prelepo češko mestece Domažlice. Ko sem se vozil sam proti moravski meji, sem mislil na oni usodni dan. ko je padla Češka. S prijateljem, ki me je tedaj obiskal na Dunaju, sva oba jokala. Sedaj bom spoznal oni slavni rod Libuše, ki v marsičem prednjači pred vsemi slovanskimi narodi. Čehi so ponosen narod! A imajo tudi vso pravico do tega! Ponosni so na ustvarjalno moč svojih mož in žena in na svojo cvetočo mladino. Ponosni so na visoko stopnjo svoje ljudske vzgoje in na svojojistavbeno umetnost; ponosni so na svoje šole in na bolnice, ponosni na svoje gradove in hiše, na svojo glasbo in svojo telesno kulturo. Trdno so bili prepričani, da je »protektorat« le »pro tento krat« in da bodo potem lahko spet svobodno ustvarjali v svojih tovarnah in učili na svojih visokih šo-dah. Zato je njihov ponos samozavesten. Noben Čeh ne spregovori niti ene nepotrebne besede z nemškim vojakom, hladno in olikano mu odgovori. Ves narod se mi zdi kot človek, ki ga je kdo nizkotno razžalil, a se čuti predobrega, da bi na tako nizkotnost reagiral. Tako se ob vsem spoštovanju za ta ponosni narod nikdar nisem počutil domačega in sem bil čisto vesel, ko me je po prehodnem bivanju v Nemčiji vlak zapeljal na daljni jug med brate. (Dalje) PO NAŠI ZEMLJI Kulturne prireditve podgorjanske, leske in šentjakobske mladine / V nedeljo 26. junija so igrali mladinci in mladinke iz Podgorjan v našem narodnem domu v Št. Jakobu igro »Županova Micka«. Želi so zelo velik ■uspeh, čeprav so prvič nastopili na odru, Predstave se je udeležilo okoli 250 ljudi. Mladini iz Podgorjan želimo veliko uspeha in upamo, da se bo kmalu spet pokazala na odru. Teden po prireditvi podgorjanske mladine so nastopili naši mladi igralci iz Leš, ki so že sodelovali pri »Miklo-vi Zali«. Znova so dokazali, da so vredni potomci starih Lešanov. Uprizorili so burko »Pogodba«, ki [jjo je vodil Iv. Janežič. Dvorana v narodnem domu je bila nabito polna, kar najbolj dokazuje zanimanje naših ljudi za slovensko igro. Prireditev je otvoril Štornikov Fran-cei, ki je tudi odlično odigral glavno vlogo. Njegov brat Janez je zelo dobro igral ljubimca Šimpa ter deklamiral Aškerčev »Knežji kamen« in Gregorčičevo »Soči«. V vlogo Marijane se je Štrnikova Dimi tako dobro vživela, da jo je odigrala čisto naravno. Petričev Jože j je v vlogi Cabra — hudobca povzročil med našimi najmlajšimi velik strah. Posebno pohvalo zasluži Ko-metarjev Marki kot oče Mlakar, ki je sijajho odigral svojo vlogo, Čeprav je bil prvič na odru in se pismene slovenščine prej ni imel prilike učiti. Med prvim in drugim dejanjem nas je veselo presenetila Fugarjcva Anica s svojo deklamacijo. Izvedla jo je zelo resno, čeprav še ne obiskuje šole. Med odmori in po predstavi je bilo petje in godba. Tončej, Katica in Mici so zapeli razne pesmi, ki so vzbudile med gledalci veliko navdušenje. S to prireditvijo so igralci iz Leš pridobili srca vseh naših ljudi, ki že sprašujejo, kdaj bodo spet nastopili. Na binkoštni ponedeljek so uprizorili mladinci iz Št. Jakoba v narodnem domu igro »Poštna skrivnost« in mladinsko enodejanko »Strahovi«. Najprej je Košatova Mici deklamirala pesem. Pri igri »Strahovi« so sodelovale Samonikova Trezi, Čudnova Pepca in Kovarjeva. Igrale so zelo dobro, tako da so bili vsi prav zadovoljni. Pri igri »Poštnav skrivnost« se je zelo dobro odrezal Čudnov Stanko. Obe igri je režirala Nagcletova Zorka, ki je pri »Miklovi Zali« igrala vlogo Žalike. Še veliko takih prireditev, predvsem pa resnega dela, da bomo dosegli svoje pravice, in lepo bo v našem Rožu. Rado. Nacistični duh še vedno živi To nam 'jasno dokazuje tabla Okrajnega odbora Osvobodilne fronte v Borovljah. Že nekaj časa je od tega, kar so nacistični pobalini pomazali ta napis ter pokazali svoje sovraštvo do vsega slovenskega. Delo so opravili ponoči. Storilce so sicer iskali, a jih niso našli. Pisarna Okrajnega odbora OF v Borovljah je v hiši, ki je bila last Slovenske posojilnice. Hitlerjev režim,je seveda požrl tudi to posest in kupila jo je kratko malo občina. Či-tali smo v raznih časopisih, da je slovensko zadružno življenje zopet oživljeno in da naše zadruge spet poslujejo. Kako je v resnici? Poslopja slovenskih posojilnic in njihovo lastnino Še vedno upravljajo občine, medtem ko posojilnicam še zmeraj ni omogočeno, da bi samostojno delale. Pri Hitlerju je bil uradni postopek veliko hitrejši. Prišli so gospodje iz Celovca, pripeljali s seboj svoje zaupnike, povabili člane načelstva naših zadrug, pregledali knjige, sešteli denar, odne- SODRAŽEVA PRI BILČOVSU V tukajšnji podružni cerkvi sv. Helene sta se v nedeljo 30. junija poročila Janez Krušič, p. d. Čebrov, v Pu-gradu in Marija Siedler, rojena Schiit-telkopf, oosestnjca, p. d. pri Plavcu na Sodraževi. Novoporočencema želimo mnogo sreče! HODIŠE V minulem tednu je napadla ropar- ska tolpa, ki je štela okrog 15 ljudi, dom čevljarskega mojstra Maksa Kri-čeja v Dvorcu. Posestnik se jim je postavil v bran, pa so ga pobili do nezavesti in nato izropali vso hišo. Policija, ki je zasledovala zločince, je našla del izropanega blaga na polju v bližini taborišča za tako imenovane »preseljene osebe« v Waidmannsdor-fu pri Celovcu, zločincev samih pa še niso izsledili. P. BISTRICA V ROŽU Z velikim veseljem smo prejeli Slovenski vestnik, ker vemo, da je to list, ki bo v resnici zastopal naše težnje. Hočemo spravo kot enakopraven narod in ne kot manjšina. Pri nas opa- RINKOLE PRI PLIBERKU Na praznik -sv. Petra in Pavla smo (uprizorili v Rinkolah igro »Stari grehi«. To ni bilo tako lahko, ker so bile zelo velike ovire. Toda naša mladina je kljub temu uspela. Iz sosednjih Vogrč je prišla tolpa kakih 15 nacistov, ki so hoteli na vsak način preprečiti našo prireditev. Hoteli so nam razbiti naš oder. Rinkol-škim fantom se moramo zahvaliti, da se je morala ta nacistična tolpa umakniti, ne da bi j.i uspelo izvesti njen naklep. Popoldne so prišli v našo majhno vasico ljudje iz vseh krajev Podjune, da vidijo naš kulturni napredek. Rižnarjev stog je bil nabito poln, tako da Rinkole še niso videle toliko ljudstva. Prireditev je otvoril s pozdravnim govorom tov. Franc Kropivnik in pokazal naloge, ki jih imamo pri našem kulturnem delu. V imenu POOF je pozdravil navzoče tov. Tone Jelen. Igri 60 sledile deklamacije ki so vse prisotne vidno navdušile. Pri prireditvi je sodeloval tudi moški pevski zbor po'd vodstvom tov. Folteja Hartmana. Kulturni dan je uspel zelo dobro, tako da so se vsi vračali na svoje domove rririi zadovoljstva in vere v lepšo bodočnost, i ) J.K. Zadružna zveza javlja Obveščamo Vas, da sta načelstvo in nadzorstvo »Zveze koroških zadrug v Celovcu, r. z. z o. z.« v svoji seji 24. maja 1946 .sklenila sklicati izredni občni zbor, ki bo v četrtek 18. julija 1946 ob 10. uri v gostilni Roth •v Celovcu. * Dnevni red: 1. Poročilo načelstva o trenutnem položaju. 2. Porodilo o pravnem .položaju posameznih članic. 3. Poročila zastopnikov članic o dejanskem položaju. 4. Sklepanje o potrebnih ukrepih. 5. Slučajnosti. Članice naprošamo, da pošljejo po dva. najmanj pa vsaj po enega zastopnika, da bo udeležba polnoštevilna. Florijan Lapuš 1. r., predsednik. Posojilničarji, zadružniki Imamo zopet svo! časopis, ki nam bo prinašal zadružne vesti. Kaj je z našimi hranilnicami in posojilnicami, kaj z našimi gospodarskimi in drugimi zadrugami? Tako se vprašujete. Zakaj še ne poslujejo? Kje je zadružno premoženje, kdo upravlja posestva, ki so last zadružnikov? Nacistični gestapovci so leta 1941 z enim mahom ustavili našo zadružno delovanje, zaplenili vse zadružno premoženje in ga izročili njihovim podrepnikom. Zakonito izvol jeni odbori so bili nasilno odstavljeni in izbrisani iz zadružnega registra. Zadružniki so bili proti določilom zadružnih pravil iz- .. _ iii ?< •' *, l! .M* ti. • ■■ > .... M s* - 1 ’< ' f sli blagajno s knjigami vred fn našim odbornikom povedali, da pri zadrugi nimajo ničesar več iskati. V pol ure je bilo vse opravljeno. Sedaj je pa že več ko leto dni in naše zadruge so še vedno na tem, kamor so jih spravili hitlerjevci. Kmalu potem, ko so prišli hitlerjan-ci, šo nacistični pobalini ponoči sneli tablo slovenske hranilnice ter jo odnesli. Z rdečo barvo so pomazali steno z »Grenzland ist deutsch«. Od ti-stčga napisa je do danes ostala še črka »G«. Vse kaže. da bomo z nacizmom in vsem tem pobalinstvom temeljito počistili šele takrat, ko bo prišla železna metla, ki bo pomedla trdo pri tleh ter napravila enkrat za vselej konec takemu izzivanju. • Edini slovenski napis v Borovljah jih je bodel in jih še danes bode v oči, kljub vsem zagotovilom, kako složno živijo na Koroškem Slovenci in Avstrijci. '■ /' H ** * |A| i««i Na polju znamanje stojim« žarno, da so Nemci ohranili in še celo ojačili svojo vsenemško miselnost ter sovraštvo do Slovencev in do avstrijskih antifašistov, ki nam priznavajo naše pravice. Vse kaže, da se ti ljudje med vojo niso ničesar naučili. ŠT.LIPŠ V PODJUNI Z velikim veseljem smo prejeli prve številke Slovenskega vestnika, ker vidimo, da je to Ust. kakršnega smo si že davno želeli. Pri nas gradimo znova vse to, kar so nam nacisti v pretekli težki dobi razdejali. Prej smo imeli lepo urejeno knjižnioo z nad 300 knjigami, a so nam jo nacisti zaplenili in uničili. Z grozo se spominjamo časov, ko so nas •ovajali in zapirali. V naši majhni župniji so izselili šest družin, skupno 22 oseb. Od teh jih je umrlo v zaporih in taboriščih 6, med njimi tudi gospod župnik Polak. Do danes so še vsi tisti, ki imajo te žrtve na vesti, nekaznovani! Učitelj na naši šoli je še vedno Nemec, veridar upamo, da nam bo šolska oblast zaradi naših odločnih zahtev v prihodnjem šolskem letu dodelila slovenskega učitelja. P. L. ŠMIHEL PRI PLIBERKU Tudi mi Šmihelčani smo že zelo težko prlčakoali svoj slovenski list. Marsikaj bi lahko napisali o trpljenju in žrtvah, ki jih je dala naša občina v boju proti nacifašizmu. Omenimo naj le, da je bilo v naši občini izseljenih 10 najzavednejišh slovenskih družin. Čudno se nam zdi, da je glavni povzročitelj tega gorja g. Kraut danes, celo leto po Hitler levi kapitulaciji, še vedno enak gospod pri nas, kot je bil v času najhujšega terorja nacifaši-stov. Čeprav je naša -občina popolnoma slovenska, smo dobili za novega župana Nemca, ki se je priselil k nam Iz Beljaka in ga velika večina občanov sploh ne pozna. i Na dan sv. Petra In Pavla nas je doletela žalostna nesreča. Strela je ubila našo Časovo mamico, ko se je med nevihto vračala domov. Nesrečni družini naše iskreno sožalje! Z letino smo boli slabo zadovoljni, posebno v pogledu krme. Upamo, ida bo vsaj druga košnja boljša, da ne bi •bilo treba odprodati preveč živine. Poročili so se: dr. Jelen, zdravnik iz Bistrice V Rožu. s Klokarjcv*o Drago; naš marljivi prosvetar Zdravko Mišič ,je vzel nevesto z Mokri j; naša igralka Mojca Grilova pa je vzela Lovra Krauta iz Bistrice. Vsem našim slovenskim parom želimo obilo sreče! P. St. Širite »Slovenski vestnik" obČenl iz zadrug. Kakor lačni volkovi so planili »najodličnejši« nacisti na posestva. Vi. zadružniki, pa ste bili oropani vseh avojih zadružnih pravic in svojega premoženja. Do danes se na tem stanju dejansko še ničesar ni spremenilo. 6. marca 1946 je deželna vlada v vpostavitev zadrug sicer privolila, na izvršitev sklepa pa še vedno čakamo. Mi pa hočemo nadaljevati z našimi pripravami. Vsi tisti, ki so bili leta 1941 člani naših zadrug, so tudi danes, in teh je nad 5.000. Svojčas zakonito izvoljeni odbori obstojajo tudi danes in zastopnike teh odborov vabi naša »Zveza« na izredni občini zbor. Slov. prosvetna zveza naznanja naslednje Ciril-Metodove prireditve: V soboto 13. julija ob 20.30 uri v Zm/o- tičah pri Prangerju. V nedel jo 14. juli ja ob 15. uri v Bil- čovsu pri Pomoču. (Obe prireditvi sta bili napovedani za preteklo nedeljo, pa sta zaradi -dežja odpadli.) ob 14. uri na Jezercih pri Žum-pru. Na sporedu tudi igra »Mati«, ob 15. uri v Radišah v Društvenem domu. Na sporedu tudi igra »Tri sestre«. ob 15. uri v Hodišah v Društvenem domu »Mikiova Zala«, ob 20. uri v Celovcu v gostilni »Einsiedler«, Kinkstrasse 2 (pod Kreuzberglom). Vsi ljubitelji naše prosvete vabljenji Če pogledamo nazaj na naša lastna doživetja in poslušamo pripovedovanja svojih staršev, se moramo nehote vprašati: Ali smo sploh kdaj uživali kakšne pravice? Lahko trdimo, da nikoli. ^ Najsi bo v stari cesarski ali poznejši »demokratični« Avstfiji po prvi svetovni vojni — da ne omenjamo nacistične dobe — smo bili zasužnjeni in zapostavijani. Na koroškega Slovenca so gledali kot na hlapca in ga zaničevali. nacizem pa je hotel enostavno izbrisati vse, kar je bilo slovenskega. Najbolj je bila pri vsem tem prizadeta mladina. Že pri najmlajših so začeli s ponemčevanjem. To s6 delali po točnih načrtih v nemških otroških vrtcih. Kako so ravnali tam z našimi malčki, nam je vsem znano. Otrok ni smel spregovoriti niti ene slovenske besede. Če pa sc je le včasih zmotil, ie bil kaznovan. Sam sem to neštetokrat opazoval. Celo slovenska imena so morali otroci zamenjati z nemškimi, iz Slavkota so naredili Edija, iz Mirkota Fricija itd. Kakor ie razvidno iz statističnega zemljevida iz leta 1942, so bili otroški vrtci posejani v prvi vrsti v slovenskem delu Kqroške. Ko je otrok prestopil šolski prag, ja bilo prvo učiteljevo vprašanje po materinem jeziku. Gorje šolarju, če se ie drznil priznati, da je otrok slovenske matere. Odslej ie bil izpostavljen nenehnemu preganjanju učitelja, ki je svojčas sprejemal navodila od »Siid-marke«. pozneje pa neposredno od nacističnih oblasti. Samo tako sc je moglo zgoditi, da sva bila s prijateljem Mihejem zaprta v šoli samo zato, ker sva se v nemški uri upala omeniti pesnika Prešerna in pisatelja Cankarja. Učitelj je pripovedoval o velikih nemških pesnikih Goetheju in Schillerju ter trdil, da drugi narodi nimajo pokazati na kaj podobnega, najmanj pa sosedni slovenski narod. Kako pritlikava se zdi taka miselnost v primeri s tistim ruskim poveljnikom, ki ob zavzetju nekega saškega mesta ni kričal, da je Puškin velik, Goethe pa slab. ampak je bil ponosen na to, da je imel Puškin rad Goetheja. Kar nacistični šoli ni uspelo, to naj bi izpopolnila organizacija »Hitlerjeve mladine«. Tudi slovenski fantje in dekleta so bili prisiljeni vstopati in se učiti hlapčevske pokornosti in oboževanja »firerja«. Z velikim tamtamom so navduševali mladino za stvar, ki ji je jemala samostojnost mišljer^ja in dostojanstvo človeka. Tako so napra- vili iz nje brezoblično maso brez lastne volje, ki je brez pomisleka odobravala nacistične zločina in se navduševala za nasilje, pod katerim *o trpeli zasužnjeni narodi. Ta mladina se še vedno ni otresla nacističnega duha; med njo je tudi verna svojo staro mater in na troje mladih kljunov. »Jaz ne vem. jaz nič ne vem, oče Karničnik...« Toda Karničnikov sodni glas je nadaljeval: »Povesno in večno sramoto.« »Povesno in sramoto!« »Povesno in sramoto, to pokoro sem ji namenil. Pokora mora biti. da se zadosti časti hiše, ki jo je nesrečna Meta oskrunila.« Nato se je pričela pripravljati starodavna rihta, po kateri se je po mogočnih hišah kaznovalo prešuštvo. Gospodinja je pogrnila mizo z belim prtom. Karničnik je položil nanjo slam-nico lanenega prediva. Nato je zakli- cal iz dimnice z ukazujočim glasom: »Ožbej!« In sin, ki ga ni bilo prej nikjer videti, se je privlekel v dimnico in se zrušil na klop pri peči. Gospodinja je prignala Meto in jo posadila k mizi, da je bila obrnjena proti božji martri v kotu. Njeno lice je bilo zabuhlo od izjokane žalosti, oči pa krvave od pekočih solz. »Mati, mati,« je zajokala Meta, ko je zagledala staro Hudabivko, in se ji botela vreči v naročje. Telo stare Hudabivke se je streslo kot v smrtnem krču; toda zavedajoč se hčerkine krivde in svoje siromaš-nosti pred karniško mogočnostjo je potlačila svojo materino ljubezen ih je odpahnila hčer nazaj na klop. »Mati, mati, ali me preklinjate tudi vi? ...« je zavpila Meta. Mati ji prestrašena ni mogla odgovoriti. V dimnici je vladala strahotna mora, čudne slovesnosti polna. Meta je z nejasnim dojmom zastonj iskala odgovora pri navzočih. Skozi solze je videla skrušeno, plaho mater, ki se je stiskala k steni, in skrušeno Ožbejevo postavo za pečjo, ki ni bila njegovi pravi podobi podobna. Videla je strogi, mrzli in neizprosni Karničnikov obraz, neobčutno lice svoje gospodinje, iz katerega je edino to mogla po- n.isarjev. Kar niso mogli doseči v prejšnji Avstriji razne stranke in vlada z zvijačo in podobnimi sredstvi, to je čez noč izvršil nacizem. Slovensko zadružništvo je moralo izginiti, kloniti pod pritiskom surove sile. Komisar Geisner je začel neusmiljeno gospodariti po naših zadrugah: 22 jih je spojil z nemškimi. 4 je ukinil, 12-im je pustil samostojnost. Zato pa jim je postavil nemške odbore ter jih preuredil iz »Schulze-Delitschovk« v »Raiff-eisnovke«. Zvezino premoženje je upravljal nemški »Verband«. Ljudstvo ni imelo v te nove zadruge nikakega zaupanja. To je bil najstrašnejši čas za naše ljudstvo, obenem pa tudi najtemnejša doba slovenskega zadružništva. Slovenske člane so kratko malo črtali iz zadružnih imenikov in vpisali nove, ki so bili »Ortsgruppenleiterju« po volji. Vse to so delali večinoma brez sejnih sklepov. Iz nekaj primerov lahko razvidimo, da so bili ti komisarji in novi odbori slabi gospodarji, kar je popolnoma razumljivo. Vse opustošenje nacističnega gospodarstva pa bomo lahko ugotovili šele po prevzemu naših zadrug. v (Nadaljevanje) DROBNE GOSPODARSKE NOVICE NOVA OVČJA PASMA 1 Postaja za živinorejo v Omsku (Sibirija) je' več let delala za izboljšanje volne. Boljšo kakovost volne je postaja dosegla s križanjem severne ovce s trdo volno med ovco »Lincoln«, Tri sto takih ovc je izročila ta postaja kmečkim zadrugam z namenom, da ustanovijo farme za gojenje ovac plemenite pasme. Tako je nastala nova vrsta ovac. ki daje dobro meso in volno — »omski Lincoln«. Ta vrsta ovac se odlikuje po odpornosti, ima dolgo dlako in dobro uspeva v sibirskem podnebju. Živa teža teh ovac doseže sto kg. »Omski Lincoln« prekaša navadne ovce v bogledu volne dvakratno, v pogledu teže pa skoro trikratno. Poljedelci, ki ne potrebujejo ve5 njiv V borbi za obstanek prodira človek vedno boli v skrivnosti prirode in na ta način spoznava poti, ki ga vodijo do vedno večjih uspehov. Tako dobivamo v svoje roke orožje proti ne-prijikam, ki jih srečujemo v prirodi. Človek si je mislil: čemu pustiti koristno rastlino, da si mora sama iskati potrebne hrane, ko je pa tako redko dobi na njivi docela po svoji volji. Zakaj ne bi vzeli tudi koristne rastline v popolno rejo, kakor smo že davno domače živali, in dajmo jim vse pogoje, ki sp jim potrebni za čim boljše uspevanje. > ' »Posadil« je zato rastlino kar v vodo, v kateri so raztopljene vse tiste hranljive snovi, ki jih posamezna rastlina potrebuje za svojo rast in uspevanje. Rastlini je dal potem še primerno oporo, ker je korenine niso nič več nosile in uspehi so bili presenetljivi. Kumare, buče in drugi sadeži so zrastli veliki, pa tudi boljši so bili. Danes je po velikih mestih že mnogo vrtnarjev, ki pridelujejo najboljše sočivje, in vendar nimajo ne njiv ne običajnih vrtnih gred. Samo nekaj prostora rabijo za svoje »vodne« gre- de in pa nekaj sonca, če ne bodo tudi nekoč nadomestili z umetno lučjo. Včasih je priroda gospodarila človeku, danes si pa človek in priroda že zamenjujeta vlogi, ko ne stoji človek njim več le kot nemočen gledalec spričo muhavosti prirode, ampak se vedno uspešneje polašča njenih skrivnosti, njenih načinov in njenega orodja. Ko si bo človek yzel vse kulturne rastline v popolno rejo, bo zaključil novo poglavje Svoje zmagovite borbe s prirodo, zavestne borbe, ki jo vodi za svoj obstanek od tistih pradavnih vekov, ko si je zanetil prvi ogenj in si obtolkel kamen v prvo neokretno orodje. I REKORDNI PRIDELKI Po zaslugi napredne agronomske tehnike in skrbne nege posevkov so kolhozi v kijevski oblasti lani pospravili obilno žetev. 7600 brigad je delalo po poljih, kicr pridelujejo sladkorno peso. Pridelek je znašal 250 do 600 metrskih stotov sladkorne pese na hektar. Znana kolhoznica Paša Jcrmoljenko je pridelala na hektar neverjetno količino krompirja — 802 metrska stota. Galina Vaščenko iz vasi Verhnja-ja Dubečna je pridelala na hektar 200 metrskih stotov zelja. Za pet in pol-krat je prekosila pridelovalni načrt brigada Marije Samburuk iz Skvir-skega rajona, ki je na hektar pridelala 53 metrskih stotov ječmena. Poseben uspeh so dosegli pridelo« valci rastline, iz katere delajo kavčuk. Dosegli so do 50 in celo več metrskih stotov pridelka, čeprav je po načrtu predvideno 4 do 5 metrskih stotov. LETINA PO SVETU V Severni Ameriki upajo, da bo pridelek pšenice za 8 milijonov bušlov večji, kot so pričakovali. V Italiji je pridelek pšenice za 50 do 100 odstotkov večji kot lani. Tudi krompirja, fižola in oliv bo več kakor lani. m sneti, da ji gori od neizmernega sovraštva. Ta sovražni obraz se niti malo ni zganil, ko jo je trdo vprašala: »Meta, ali boš kaj jedla?« Deklič se ponujane jedi ni niti dotaknil. Razburjena zaradi skrivnostnega pripravljanja in pa tudi zaradi tega, ker je bila hiša ko izumrla, ker ni bilo nikogar domačih na spregled, čeprav so bili pri hiši trije hlapci, domača hči in še tri dekle, je obupno kriknila: »Kaj nameravate z menoj? ...« 'Njen glas je proseče planil v ozračje. nasičeno s skrivnostjo, a odgovora ni prejel. Ko je bilo te mučne priprave dovolj, je pristopil k Meti Karničnik. »Nesrečni deklič, kaj imaš povedati?« Njegov glas je bil suh in trd. Meta ga je samo plaho pogledala, kakor bf ga ne bila razumela. »Vprašam te, ali se kesaš, kar si storila?« Zdaj šele je Meta razumela, kaj govori gospodar. Bolj iz srca, kot iz ust je zajokala: »Oh, oče, kesam se tega greha iz vse svoje duše. Oče in mati, odpustite mi...« To toplo, odkritosrčno in krvavečo prošnjo, ki je iskala usmiljenja in utehe, pa je ubilo novo Karničnikovo vprašanje: »Ali se odpoveduješ tej grešni zvezi na .vekomaj?« Meti je to vprašanje prebodlo krvaveče srce., V svoji otroški neizkušenosti ni pojmila vprašanja tako, kot ga je Karničnik zastavil; glede ranjene mlade ljubezni ni videla drugih posledic, kot so jih že drugi izvajali. Videla ni ne Karnic ne hišne časti in njena mlada ljubezen je gorela le z iskrenim, nesebičnim plamenom čiste vdanosti Ožbcju. izvoljeni in globoko občuteni lepoti najbližjega ji človeka. In Karničnik ni dobil na to vprašanje odgovora. Toda preden je utegnil vprašanje ponoviti in ga zastaviti tako trdo, da bi se mlado dekliško srce zrušilo na kolena pred njim, je Meta strastno zajokala in njen jok je napolnil staro hišo do vrha. Namesto odgovora je bruhnilo iz nje: »Kaj boste storili z mojim in vašim otrokom?...« »Molči, pregrešnica!« Kamen bi se prej omehčal, kakor pa Karničnikovo srce. Počasi, kakor bi valil tnalo za cepljenje drva, je prinesel težko psico* iz kota ter jo postavil pred mizo. Ob pogledu na psico, na laneno vrv in na predivo se je Meti šele posvetilo, kaj jo čaka. Njeno žalostno srce je kriknilo: »Mati, mati, branite me...« Njene oči so se spogledale z materinimi, a zaman so skušale odkriti v njih to, kar je pričakovala. Mati se je • Kolarski »tol. NAŠA-ŽENA Brečkova Elči - Žena J Na Slovenskem Koroškem so slovenske hiše, ki so zaslovele v tej težki borbi proti poživinjenemu nemškemu nasilju in katerih imena bomo ohranili v trajnem spominu. Zaradi velike predanosti teh slovenskih družin svojemu na smrt obsojenemu narodu, zaradi požrtvovalnosti in zglednega sa-moodrekanja so postale nesmrtne v zgodovini osvobodilne borbe koroških Slovencev in vsega slovenskega naroda. Družina po domače Brečkova v Lobniku pri Železni Kapli je bila izseljena 15. aprila 1942. Tudi staro Brečko-vo mater, ki je imela že skoraj osem križev, so SS-ovski rablji odtrgali od njene rodne zemlje in jo zavlekli daleč v notranjost rajha.^Čisto po naključju je bila mati izpuščena in je na smrt bolna prišla nazaj v svoj domači kraj. Po izselitvi je ostala na tem posestvu samo še sestra posestnika Antona Jerliha, Elizabeta Jerlih, ki je z velikimi napori upravljala vse posestvo. Edii^ga njenega bratranca Franca Sveršino so že v zimi 1942-43 aretirali gestapovci, ker je bil osumljen, da ima zvezo s partizani. Brečkova Elči je bila tista, ki je postregla Wblflovemu Korlu kakor prava sestra, ki ji je kot prvi zaupal, da je ušel gestapovcem. Za to ji bo ostal tudi vse življenje hvaležen. Po njej je dobil že čez tri dni zvezo s partizani. Tako se je začelo. Še tisto zimo so postali partizani pri Elči in stari mami vsakdanji gostje. Tudi gestapovci in fašistična policija so se radi ustavljali pri tej hiši,' a zelo redko so trčili pri Brečku na partizane, ker je Elči spretno organizirala obveščevalno službo in tako je šlo vse brez večjih nesreč mimo te hiše. Ker je bila Brečkova Elči ne samo nasproti partizanom-domačinom nadvse prijazna, postrežljiva in radodarna, ampak nasproti vsem enako, ker se je globoko zavedala, kaj so partizani in kaj hočejo, smo ji pozneje dali ime »Žena«. To ime je nosila dobri dve leti. Pozneje se nam je zdelo to ime že prenevarno, pa smo jo spomladi leta 1945 prekrstili v »Dekljco«. Vsak partizan je poznal »Ženo«. Vsak tovariš se je spominja z veliko ljubeznijo, ker nihče ni šel lačen od nje, čeprav je prišel tja skoraj vsak s praznim želodcem. Ona ni poznala razlike med tistimi partizani, ki so se večkrat oglasili, in onimi, ki so prišli bolj poredko. Vsakemu je enako gostoljubno postregla. Po tov. »Ženi« smo imeli prvo zvezo s centri v Železni Kapli in v Celovcu. Tudi z našimi izseljenci smo se po njej spretno povezali in ko smo čitali njihova pisma in dnevnike, smo z novimi močmi stisnili orožje in s podvojeno ljubeznijo izpolnjevali dane nam naloge osvobodilne borbe. Tovarišica Elči je bila tudi prva, ki je bila organizirana v odboru Osvobodilne fronte. Ni se ustrašila priti na ustanovni sestanek krajevnega odbora OF za Lobnik in Lepeno kljub temu, da so jo med potjo srečavale nemške pa-trole in da je ponekod pokalo, ker so se Nemci srečavali z našimi kurirji. Dobro se še spominjam, kako mirno je sedela v krogu krajevnega odbora nad Hrevelnikom. ko se se naši udarili z Nemci pri Možganu v Koprivni in so krogle frčale čez nas. Ni je motilo to, sledila je popolnoma mirno predavanju tov. partizana - domačina. Da je preživela strašno nevihto osvobodilne borbe in da je Nemci n# so že davno zaprli, se ima' zahvaliti svoji molčečnosti. Govorila je takrat, kadar je bilo potrebno, to, kar je bilo potrebno, in z onim, s katerim je bilo potrebno. Zaupala je partizanom, zaupala pa je tudi sama sebi. Učila se je mnogo in večkrat je spraševala Elči stare, izkušene partizane za svet, kako naj napravi to. kako ono. Nasvetov se je držala strogo disciplinirano. Imela je bolno mater in večkrat ji je morala kuhati ponoči zdravila. Komaj je legla, je že potrkalo... Partizani! Zabolelo me je v dno srca, ko sem tako stal ob njenem oknu in zaslišal stokajoči vzdih. A ko nam je prišla odpirat, nismo nikoli, prav nikoli opa-feili na njenem obrazu nevolje, še manj pa jeze. Ni spraševala, kaj hočemo, takoj nam je začela poročati dnevne novice, dala nam je pisma tovarišev, ki so pravkar odšli, šla k štedilniku in nas vprašala, če smo lačni... Začela je pripovedovati, da so bili ta večer že trikrat partizani pri njej in da je trikrat že malo zaspala. Ko se je začelo svitati, smo odšli, ona pa je odšla v hlev na delo... Tako je naša tovarišica »Žena« doprinesla mnogo, mnogo k naši osvobodilni borbi. In še več: imela je brata in sestro izseljena; tudi nanju ni pozabila, vedno jima je pošiljala hrano in ju obveščala v tujino o partizanski borbi na Koroškem. Tovarišica »Deklica« je partizane tudi oboroževala in še živo mi je v spominu, ko je nekega večera s pomembnim nasmehom na ustih potegnila izpod predpasnika majhen bro\v-ning — biser za partizana. Nikoli ne bom pozabil pr-ve manliharce s štiridesetimi naboji municije, ki sem jo dobil od Brečkove Klči. Po tovarišici »Deklici« je šla zveza in pošta vedno zanesljivo in Elči ni nikoli odpovedala, če je bila naloga še tako težka. Po vsej Koroški so borci, ki poznajo tovarišico »Ženo«, da, po vsej Sloveniji se je spominjajo naši partizani in ji v duhu stiskajo roko v zahvalo. Prusnik Karl-Gašper. 000-000000000000000 NASVETI ZA DON IN ŠE KAJ Proti nahodu in kat,aru se je izkazala kot zelo dobro sredstvo —čebula. Čebulo razrežemo na štiri dele in jo dušimo z malce sladkorja in z medom. Vsaki dve uri vzamemo žličko soka, ki ga na ta način dobimo. Sok spravimo v zaprte stekleničke. Če se predali neradi odpirajo. Takih predalov nikdar ne obrezuj z nožem! Namaži jih po robovih in ob straneh, kjer se drgnejo, z mehkim milom. Če pa se je les ukrivil zaradi vlage, jih potem odrgni « steklenim papirjem (»šmirgel«). NAROČILNICA Podpisani............... iz..............hiš. št. -.- pošta..................... naročam »Slovenski vestnik« in se obvezujem plačevati naročnino vnaprej mesečno — celoletno.* lastnoročni podpis Naročilnico izrežite, izpišite razločno s tiskanimi črkami in pošljite v kuverti na naslov: Ivan Groblacher, Celovec (Kla-genfurt), Volkermarkterstr. 21-1. * Nezaželeno prečrtajte. Prihod gospodarja Odlomek iz knjige M. 11 j i n a »Priroda in ljudje«, ki nosi podnaslov »Povest o' borbi človeka s prirodnimi silami«. Koliko ljudi gladuje na našem planetu? Tri četrtine vsega prebivalstva. In to ne glede na velikanski napredek poljedelskih ved. Učenjaki pravijo, da bi bilo mogoče do sitega nahraniti človeštvo celo tedaj, če bi se pomnožilo za štirikrat. Za to ne bi bilo tf*eba nobenih novih odkritij in iznajdb. Zadostovalo bi to, kar imamo. Na zemlji bi bilo lahko obilje, toda ljudje stradajo. Lahko bi odpravili lakoto, če ne bi imeli ljudje zvezanih rok. zvezanih s tem redom ali neredom, ki vlada na zemlji. Delo l judi je razdrobljeno. Ni §kup-nega načrta, ni skupnega smotra. Eni uničujejo, kar dujgi ustvarjajo. Priroda je razfosana, razrezana na koščke in vsak košček ima svojega gospodarja. A prirode ni mogoče sekati na koščke brez kazni, kajti v prirodi je vse povezano, vse živi skupno življenje. Izsekavajo gozdove, pa začno divjati reke. Preorjejo travnike, pa postanejo polja neplodna. Poteptajo stepe in ne dajo odmora pašnikom, da sprostijo pustinjski pesek. Namakajo zemljo čezmerno, da bi dala čim večji donos, čez deset let pa se spremeni v močvirje ali slano mla-kužo. Osušujejo celo morske zalive, da bi dobili polja, že pripravljena in obdelana polja pa opuščajo. Nihče se ne pobriga za celoto. Vsakdo misli le na trenutno korist in se briga le zase. Nihče ne razmišlja, kaj bo čez desetletja. Kaj je treba storiti? Treba je združiti drobce prirode v celoto, treba je združiti ljudi v eno samo delovno armado. Če bo zemlja družbena, če bo delo ljudi na zemlji skupno, bo delalo vse človeštvo po skupnem načrtu, za skupen smoter kakor eno samo velikansko bitje. Življen je tega bitja bo brezkončno. To bitje lahko napravi vse* Imelo bo milijarde rok za delo in gigantske možgane — enotno svetovno znanost. Vsa priroda bo njegovo velikansko 'gospodarstvo. To bitje ne bo uničevalo žita in spreminjalo polja v pustinjo. To bitje bo razumni gospodar Zemlje. — Toda kdaj bo to? Kmalu. Na eni šestini zemeljske oble se je skuprfo delo na družbeni zemlji že začelo. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik listaj dr. Matko Schanvitzl, \Vien XVI., Ottakrin* gerstrasse 83. — Tiska: »Globus«, Zeitungs*, Druck» und Verlagsanstalt G. m. b. H., Wien I, Flcischmarkt 3—5. Podružtlica uprave »Slov. vestnika«, Klagenfurt, Volkermarkterstrasse 21