V TEM TEDNU BOMO IZVOLILI NASE DELEGATE Poziv italijanskemu delavskemu razredu Več mesecev smo se pripravljali na volitve naših delegatov in la teden so pred nami. V četrtek, 28. marca, bomo odšli na volišče v vseh tistih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, kjer nas je več kot 30 zaposlenih in kjer bomo imeli svojo posebno delegacijo. V nedeljo, 31. marca pa bomo odšli Ponovno na volišče, tokrat v naši krajevni skupnosti. Obakrat bomo volili svoje delegate, ki bodo prenašali našo voljo in naše odločitve v občinske skupščine in se tam dogovarjali o tem, kar te pomembnega za naše življenje in delo. Te volitve so nekaj drugega, kot so bile volitve doslej. Z njimi ne volimo predstavnikov, ki bi odločali namesto nas, temveč delegate, po katerih bomo odločali mi sami, mi, delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje. S temi volitvami začenjamo uresničevati zgodovinsko pomembne odločitve, ki smo jih pravkar zapisali v našo zvezno in republiško ustavo. Z izvolitvijo delegatov si omogočamo, da bomo na vseh mestih v naši družbi sami odločali o naših razmerah, sredstvih in sadovih našega dela pa tudi o vseh drugih pomembnejših družbenih zadevah. Delegati, ki jih bomo izvolili v zbore združenega dela 28. marca in delegati, ki jih bomo izvolili v zbore krajevnih skupnosti in v družbenopolitične zbore 31. marca, bodo živeli z nami in mi z njimi. Skupaj bomo reševali probleme in se odločali o naših interesih, skupaj bomo uresničevali naše samoupravljanje -na temelju programa in pod vodstvom zveze.komunistov. V volilnih pripravah je sodelovala večina delavcev. Aktivno in enotno smo nastopali združeni v sindikatih in v okviru socialistične zveze. Za kandidate smo izbrali naše najboljše tovarišice in tovariše. Tudi pri volitvah bomo izbirali najboljše, in bomo pozorni na to, da bo med delegati tudi tolikšen odstotek žensk, mladih delavcev in neposrednih proizvajalcev, kolikor jih je med nami v združenem delu. In nihče ne bo manjkal na teh volitvah, ker bo z udeležbo potrdil svojo pripadnost naši socialistični družbi in njenim velikim ter uspešnim naporom za njen nadaljnji razvoj, za boljši današnji in za boljši jutrišnji dan. Tako pa bomo tudi našim delegatom že kar na začetku njihove poti nazorno povedali, da smo z njimi. SLAVKO GRČAR LJUBLJANA, 22. marca. Danes zjutraj se je sestalo na izredno razšiijeno sejo predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in obravnavalo najnovejši razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Slovenski delavci in njihovi sindikati na številnih zborovanjih izražajo polno podporo stališčem zveznega izvršnega sveta in SZDL Slovenije, izrečenim v izjavah ob uradno izraženih pretenzijah Italije na del naše domovine. Vodstvo slovenskih sindikatov je zato pozvalo delavski razred v Italiji, naj se upre iridentističnim težnjam. ker pretijo ogroziti vse tiste vrednote in dosežke, ki so jih narodi in delavstvo Italije in Jugoslavije dosegli v dolgoletnem medsebojnem sodelovanju, ker ogrožajo miroljubno sožitje ne le naših narodov, temveč tudi vseh narodov Evrope. Izjavo s to vsebino bo repu-bliški svet Zveze sindikatov Slovenije posredoval vsem trem sindikalnim federacijam Furlanije in Julijske Krajine. Ob tej priložnosti sindikati Slovenije tudi vnovič izražajo solidarnost in podporo naprednemu italijanskemu delavskemu gibanju v njegovem boju proti ostankom fašizma in mračnjaštva. VSKA NOST ir mladi odločali za delo v kmetijstvu šele tedaj ko bodo v svojem okolju našli dovolj možnos1 J za družbenopohtično življenje. Bržkone pa na)?3' bolj takrat, ko bodo spoznah, da se celoti družba dejansko zanima za razvoj kmetijstva1^0! da bodo torej tudi kot kmetovalci lahko uvelj3 *] vili svoje ambicije, ki jih zdaj še vedno posld1'es šajo uveljavljati v mestih, bolje povedano ’ industrijskih centrih." , at ,JPovejte nam nekaj več o delu vašega ak*1 1 va." „Kot mentor kluba skrbim v prvi vrsti za da poteka delo tako, kot smo se dogovorili t Pr sestankih. Pri tem moram poudariti, da so mlaT°l sicer sami dovolj samostojni in jih ne kaže ’ posebej nadzorovati in skrbeti za izpolriitytr; njihovih nalog. Za kaj se najbolj zanimajo . I Predvsem so zanje zanimiva strokovna predati vanja in ekskurzije. Vendar pa program d^n našega aktiva ni usmerjen samo v strokov11 01 usposabljanje mladih kmetovalcev. Pogovarja^1 se in izmenjujemo mnenja in stališča tudi ‘Pre varnosti pri delu, ne pozabljamo na aktual11' < družbenopohtična gibanja doma in v svetuj Danes so taki časi, da ni dovolj, če so kmetovalci „podkovani“ samo v svoji stro^ J temveč jim moramo nuditi veliko več. Sodobi ' usmerjene kmetije zahtevajo namreč popoln^' kmeta, splošno in strokovno široko Tazgle^ nega ... Izkušnje nas učijo, da mora biti k1^ ' tovalec poleg dobrega gospodarja še botafl11' al kemik, matematik, biolog ... Ne dobesed11 31 toda od vsega mora vedeti vsaj toliko, kolik0 11 mu i>nnc je potrebno za .dobro gospodarjenje -kmetiji. Ce mu bomo vse to res nudili, v akti'] u mladih zadružnikov pa so za to vse možno5! bomo v njem resnično vzbudili občutek, da-enakovredno vključuje v družbene in gosp’ af darske tokove. Za tem pa, razumljivo, težinf^i prizadevanjih za poživitev delovanja kme°M mladine." Na rob temu razgovoru o dejavnosti akW mladih zadružnikov pri KZ Sloga Kranj pajju! zapišemo še ugotovitev, da že samo štetij, | mladih, ki so se udeležili področnih in repo j* | škega tekmovanja „kaj veš o kmetijstvu4* * | žejo, da je dejavnost v aktivih dobro zaživela- 4 m Kot kaže, bodo mladi zadružniki po njem kongresu slovenske mladine postali iOjjL nosilci organiziranja mladine na vasi, tistega dela mladine, ki doslej še ni do% * ifefli svojega mesta v družbenopolitičnem življe mladih. p V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE ^ leve proti desni: Štefan Ritonja, Lojze Lihtenvalner, Peter Vrlinič, Karl Kuzma, Biljana Bauman, Drago Klepač, Gvido Muženič Pred dnevi se je končal prvi dvomesečni politični seminar, ki sta ’a °rganizirala v-lasnici pri Kočevju Center za družbeno izobra- vanje pri RS ZSS in republiška konferenca ZMS. Po skoraj dvaj-"h letih je to prvi seminar, ki je zapolnil vrzel v političnem razevanju med nekajdnevnimi seminarji in dvoletno politično Seminar so organizatorji namenili predvsem mladim družbeno-.ličnim delavcem iz neposredne proizvodnje. Namen dati tem ladim samoupravljavcem, sindikalnim in mladinskim funkcionar-^ temeljito osnovno znanje, ki jim bo dajalo možnost za učinko-0 delovanje v delovnih organizacijah, so organizatorji prav go-^ dosegli. Bilo jih je 51 iz vse Slovenije. Nihče ni izpadel. V teh dveh esecih so imeli 400 pedagoških ur ali skoraj 9 ur predavanj dnev-?■ Pri tem individualno delo seveda ni upoštevano. O štirih osnoval temah — o samoupravljanju, o gospodarjenju, o subjektivnih • al' v ZK, sindikatih in ZM ter o problemih sodobnega človeka — . je predavalo 40 predavateljev, priznanih strokovnjakov in Slednih družbenopolitičnih delavcev. Imeli so razgovore s pred-ftikom CK ZKS Francetom Popitom, predsednikom slovenskih i^ikatov inž. Janezom Barboričem, s predsednikom republiške onferenče ZMS Ljubom Jasničem pa s članom sveta federacije 'fjorn Marinkom in še številnimi drugimi. D 1° je samo nekaj najosnovnejših podatkov, ki pa že na prvi .Sled povedo, daje bil seminar široko zastavljen in tudi fizično in . 'Bično zahteven. Sicer pa naj o tem dvomesečnem delu najprej „Doslej imamo zbranih že kakih 500 tipkanih strani tez,“ je razložil Zdravko Troha. „Še za kakih 150 tipkanih strani materialov imamo posnetih na magnetofonskem traku. Ko bo ta material zbran, bomo imeli osnovno študijsko gradivo za naslednje seminarje. Tokrat pa so bili fantje in dekleta nekolikanj prikrajšani, ker so teze dobivali z zamudo. Poslej bo laže!“ Prav s temi materiali oziroma tezami pa imajo še večje načrte: skupaj z Zvezo delavskih univerz Slovenije jih bodo razmnožili in jih bodo delavske.univerze uporabljale kot gradivo za izobraževanje na različnih seminarjih s podobno tematiko. Tako je prav na tem prvem seminarju v lasnici nastala osnova za mnogo širšo dejavnost družbenopolitičnega izobraževanja pri nas. Za Kočevje oziroma Delavsko univerzo ,,Jože Šeško" pa je pomenila lasnica še več: predavatelji, ki so prihajali na seminar, so predavali hkrati tudi v Kočevju. Prav tako so tamkajšnji predavatelji prihajali poslušat zanimivejše terne v Jasnico in se tako izpopolnjevali. Imeli so 'tokrat dvojno korist. Več kot 160 tečajnikov. REPORTER MED TEČAJNIKI V JASNICI Največkrat so storilci skupinovodje, obratovodje in vodje izmen. Prav zato bi bili podobni seminarji še kako potrebni tudi zanje." PETER VRLINIČ je skladiščnik v gradbenem podjetju Beograd v Črnomlju in član izvršnega odbora sindikata podjetja: „Sedaj bom veliko laže odgovarjal na vprašanja delavcev, saj sem si pridobil vsaj osnovno znanje. Sprva smo težko sledili predavateljem - vse preveč so uporabljali tujke. Ko pa smo razobesili v predavalnici velik plakat, ki jim je priporočal, naj uporabljajo slovenske izraze, so se temu skoraj vsi prilagodili." FRANJO GODINIČ je iz Kovinotehne Celje in je član izvršnega odbora sindikata. ..Najbolj mi je bilo všeč, da so predavatelji teoretične trditve razlagali s primeri iz proizvodnje. Tako smo si probleme laže predstavljali in razumeli. Sam program seminarja je bil precej obsežen in je zato ostajalo premalo časa za individualno delo, ki pa je bilo skoraj za večino nujno potrebno." FRANC HUMAR, kovinostrugar iz Podjetja za popravilo voz in strojev iz Nove Gorice, je med drugim tudi podpredsednik občinskega sindikalnega sveta Nova Gorica: s pa naj w luiii u v\j 21 TVOn V0C^a seminalia Zdravko Troha. ^a so se privadili na predavanja in učenje. Vajeni le dela na strojih, Pozno, vendar ne prepozno l3*- »Da, resje, na začetku je bilo za vse slušatelje najtežje prav to, . so ............. ^ nic v -orali vložiti veliko truda, da so sledili dokaj zahtevnim preda-je razlagaj tovariš Troha, in poudaril, da so prav z osebno Ik^gali te težave. Sicer pa je bil program tako napet in delo tako J^ktivno, da za malodušje ni bilo niti časa. Že to, da je vseh 51 vernostjo, ki so jo slušatelji vseskozi čutUi do svojih podjetij, *e8'\ pisateljev tudi vztrajalo do konca, pove, daje bil seminar dobro Ptavljen in organiziran. r i* Ko USPEH TUDI V METODI govorimo o uspehu pravkar končanega seminarja v Jasnici je Sj gotovo treba poudariti, daje k temu pripomogla tudi metoda, jk a° jo izbrali organizatorji. To je intenzivno programirana metoda * ij^raževanja za odrasle, ki so jo na tem seminarju uporabili prvič :(e Vsaj med prvimi pri nas. Značilnost te metode je predvsem v J p slušatelja nenehno zaposluje in miselno aktivira. 1 j,^ 0samezne teme'so obravnavali tako, da so najprej poslušali pre-nakar so imeli razgovor s predavateljem. Na isto temo so Vor 6 predavatelju pismena vprašanja in seveda dobili odgo-jjuaj' Skupaj s predavateljem so potem iz posamezne teme izločili ^.tB^^nibnejše točke in iz teh izoblikovali vprašanja za zaključni Vidino tem so obravnavali na tak način, saj so skoraj vsi predaji nPristali na ta način dela. S]ufri tem načinu izobraževanja pa se je pokazalo še nekaj. „Večina #toateljev“ je razložil vodja seminarja, ,,je prišla iz neposredne iiisprv VOc*nje' čeprav že večletni družbenopolitični delavci so bili jL].a Zelo plahi v "razpravi. Zaradi pomanjkanja znanja se tudi pri ŠJrjiet ^nem delu v podjetjih niso upali oglašati k besedi. Ker pa ž'strah ’ k' smo J0 izbreli’ zahteva aktivno sodelovanje, je bil tudi jT1 Pred razpravo s predavatelji kaj kmalu premagan. |3'šateJ Sem ne^ai dni pred koncem seminarja poslušal razgovor slu-S predsednikom CK ZKS Francetom Popitom, sem se o Jcot k° dodobra prepričal. Več kot 30 pismenih vprašanj in več 9 ustnih vprašanj so mu zastavili in to iz vseh področij politič-ipr^i."1 gospodarskega življenja. Vodstvo seminarja je moralo celo Ul ^ 1 ti štiriurni razgovor, saj bi slušatelji spraševali še in še. iitlelg6 bodo v svojih podjetjih na sestankih delavskih svetov, kot jidel^h na konferencah interesnih skupnosti in na sploh pri svojem (jki; taho pogumno zastavljali vprašanja in povedali svoje mnenje, sedaj podkrepljeno z znanjem, je seminar prav gotovo dosegel c> kot so od njega pričakovali. t Se IZPIT ZA ORGANIZATORJE |«atoritl'nar v Jasnic* je bil tudi nekak preizkusni kamen za organi-0t)alOg Brez večjih izkušenj in vzorov so se lotili zelo zahtevne j®6- Prestaviti neposrednega proizvajalca od stroja v šolsko klop ifsn0v . dva meseca posredovati v večini primerov zelo zahtevno i>WJe Prav gotovo težka naloga. Pri tem pa še brez potrebnega j l2^e8a gradiva! iko p0Usnie dvomesečnega dela so prav gotovo zelo dragocene, veli-tkapj J^frnbnejše pa je dejstvo, da so na tem seminarju predavatelji * h izčrpne teze o temah, o katerih so predavali. ki so v letošnji sezoni obiskovali tečaje Delavske univerze „Jože Šeško" o TOZD, reorganizaciji sindikatov in delavski kontroli, so tako imeli že neposredno korist od tega dvomesečnega seminarja v bližnji Jasnici. Na jesen, ko bodo s podobnimi tečaji nadaljevali, bodo lahko še v večji meri izkoristili učinkovito delo centra za družbeno izobraževanje pri RS ZSS. ZADNJI ČAS, LAHKO BI ŽE PREJ! O seminarju, o vseh njegovih koristih in izkušnjah pa bo veliko povedala in pokazala anketa, ki jo je med seminarjem napravila sodelavka centra, toda o tem takrat, ko bodo rezultati znani. Naj o Jasnici, seminarju in rezultatih povedo še nekaj slušatelji sami. MIRO GAVEZ, strojni ključavničar GP Tehnika iz Ljubljane in predsednik konference mladih delavcev OZD: „2e lani sem bil na podobnem mladinskem seminarju. Za Jasnico sem mislil, da bomo teme obravnavali bolj površno, toda bilo je bistveno drugače. Tako sedaj popolnoma drugače mislimo o samoupravljanju in o gospodarskih problemih kot pred dvema mesecema." MIRO GAVEZ je v Jasnici opravljal dolžnost glavnega urednika glasila, ki so ga izdajali in pisali tečajniki v Jasnici. Kljub napornemu študiju so izdali, seveda s pomočjo organizatorja, tri obsežne številke glasila. DRAGO KLEPAČ je grafik iz izolskega Delamarisa in član centralnega delavskega sveta. ■ ,,Zdi se mi, da celotne snovi nisem sprejel. Prepričan pa sem, da sem vsaj štirideset odstotkov tistega, kar sem slišal, tudi osvojil. Nekatera poglavja so bila težka, posebno tisto o sodobnih socioloških problemih samoupravljanja v podjetju. Imam pa gradivo, ki ga bom lahko ponovno predelal." ŠTEFAN RITONJA je zaposlen v Muri v Murski Soboti kot krojač in je sekretar osnovne organizacije ZK v podjetju: ..Prepričan sem, da sem dobil oporo za nadaljnje delo. Na seminarju mi je bilo še posebej všeč, ker so predavatelji svojo razlago dosledno utemeljevali s praktičnimi primeri. Tudi razgovori s predavatelji, so bili sproščeni." DARKO GLAVIČ, ključavničar, zaposlen pri Komunalni energetiki Ljubljana, sicer pa sindikalni delavec: „Mislim, da bi moral biti tak seminar osnova izobrazbe vsakega delavca-proizvajalca in še posebej samoupravljavca. To zlasti zaradi pravic in dolžnosti, ki jih je dobil z novo ustavo. V veliko pomoč pri delu v podjetju mi bo tudi obsežno gradivo iz predavanj." LOJZE LIHTENVALNER je organizator prodaje v Ljubljanskih mlekarnah, med drugim pa tudi predsednik konference mladih delavcev. V Jasnici so ga izvolili za predsednika sveta slušateljev seminarja: ..Večina slušateljev je bila zelo zadovoljna z načinom izobraževanja oziroma z metodo dela. Svet slušateljev je skrbel za družabno življenje in športno udejstvovanje slušateljev. Posredovali smo tudi v nekaterih primerih, ko so posamezna podjetja zavlačevala s plačevanjem stroškov seminarja.-Poudariti pa moram, da so bila taka podjetja zelo redka. Organizirali smo tudi izdajo svojega glasila." GVIDO MUŽENIČ je lanser na tekočem traku v Tomosu Koper in predsednik osnovne organizacije sindikata TOZD Montaža: „V podjetjih je še vedno premalo razumevanja za izobraževanje in prav zaradi tega pride do kršitev samoupravnih pravic. Največkrat iz nevednosti. ..Obiskoval sem že več seminarjev, vendar se mi zdi ta na zelo visoki ravni in najkonkretnejši v svojem podajanju. Koristno se mi je zdelo predvsem to, kar smo slišali b pozitivnih m negativnih težnjah, ki se pojavljajo v našem samoupravljanju in metode, s katerimi odpravljamo predvsem pojave birokracije in tehnokracije. Še posebej pa sem zadovčljen, ker sem ravno vtem obdobju podrobno spoznal novo ustavo, ki smo jo pravkar sprejeli. FRANC MAJETIČ je mesar v TOZD Mesnina Celje — OZD Kombinat Hmezad in član delavske kontrole: „Na seminarju smo obravnavali tudi probleme delavske kontrole in sedaj kot član odbora delavske kontrole v podjetju vsaj vem, kakšna je moja naloga in kakšne pravice imamo. Mislim pa, da bi bilo za člane delavske kontrole potrebno še temeljitejše izobraževanje." FRANC KAJTNA, nekdanji rudar, sedaj vratar pri TIM Laško in predsednik osnovne organizacije sindikata: „Po novi ustavi je naša organizacija dobila veliko odgovornost pri samoupravljanju in samoupravnem sporazumevanju. Če ne bi že dolga leta delal kot funkcionar, bi predavanjem na seminarju zelo težko sledil. Priznati moram, da mi je prav tovariš,Troha s svojimi spodbudami pomagal, da sem vzdržal in premostil tista mesta, ki mi niso bila jasna. BOŽO TRIBUSON, kontrolor v proizvodnji Avtoelektrika -Iskra Tolmin je član izvršnega odbora sindikata: ,,Najteže je bilo zame zamenjati stroje v tovarni s šolsko klopjo. Prepričan sem, da se brez pomoči vodstva seminarja ne bi mogel prilagoditi in se skoncentrirati na različne teme predavanj. To pa je bilo le prve dni." BILJANA BAUMAN je iz GP Tehnika Ljubljana. Kot gradbeni tehnik — pripravnik je zaposlena šest mesecev, je pa tudi predsednica aktiva mladih delavcev v TOZD Industrija betonskih izdelkov, članica občinske konference ZM in članica delavskega sveta TOZD: „Kar precej za začetek, saj sem ravnokar prišla iz šole. Ta seminar mi bo dal osnovo, ki je v šoli nisem dobila. Mislim, da bi vsaj na tehniških šolah upravljanju irt samoupravljanju lahko posvetili več časa. Saj ne bi bilo potrebno uvajati posebnih ur, le predavatelji bi lahko ob praktičnih primerih povedali kaj več o samoupravljanju." KARL KUZMA je traktorist DE Stogovci Kmetijskega kombinata Radgona: „Moram reči, da sem se na seminarju dodobra seznanil z delegatskim sistemom in še posebej s problematiko kmetijstva. Kot sem z nezaupanjem gledal na razmere v našem kmetijstvu, sem po tem, ko so nam predavatelji razložili „zeleni plan", postal optimist in začel vetjeti, da bo tudi naše kmetijstvo naredilo korak naprej." RAJKO ZUPANČIČ, vlakovni odpravnik železniške postaje Ma-ribor in tajnik osnovne organizacije sindikata: „Zelo sem zadovoljen z uspehom seminarja, mislim pa, da je velika škoda, ker predvsem zaradi pomanjkanja sredstev podjetja ne morejo na podobne seminarje poslati še več samoupravljavcev." Prvi seminar v Jasnici je bil torej pred dnevi zaključen in tečajniki prav gotovo že preizkušajo svoje na novo pridobljeno znanje v matičnih podjetjih. V ponedeljek, 25. marca bo že novih 50 slušateljev iz vse Slovenije sedlo za šolske klopi v Jasnici. A. AGNIČ Ve Proti desni: Darko Glavič, Franc Humar, Franc Majetič, Božo Tribušon, Franjo Godinič, Rajko Zupančič, Franc Kajtna V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA # UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE • Odkar je Delavska enotnost objavila sindikalno listo, organizacije združenega dela in posamezniki sprašujejo center RS ZSS za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za različna pojasnila. Veliko vprašanj in različnih mnenj zadeva zlasti ovrednotenje delovnih izkušenj in stalnosti. To določilo se v sindikalni listi glasi: „Če samoupravni sporazum vrednoti delovne izkušnje, znaša najvišji možni odstotek tako upoštevanih delovnih izkušenj: Delovne izkušnje nad 1 do 5 let nad 5 do 10 let nad 10 do 15 let nad 15 do 20 let nrd 20 do 25 let nad 25 do 30 let nad 30 let Najvišji odstotek neto mesečnega osebnega dohodka delavca 1 2 4 6 8 10 12 Delovne organizacije, ki zaradi prekomerne fluktuacije delavcev uvajajo posebno stimulacijo stalnosti v svojih temeljnih in drugih organizacijah, lahko to določijo v samoupravnem sporazumu in svojem internem aktu, vendar naj ta dodatek ne presega 5 odstotkov osebnega dohodka delavca." V nastajanju sindikalne liste je bilo ^vrednotenje delovnih izkušenj in stalnosti"'predmet dolgih razprav, v katerih so prišla do veljave tudi zelo različna stališča; zato sodim, da je potrebno obrazložiti, zakaj je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sprejel prav tako določilo, kaj to določilo je in kaj ni. Predvsem velja poudariti, da sindikati ovrednotenja delovnih izkušenj in stalnosti ne pojmujejo kot neko obliko nagrajevanja minulega dela, temveč kot usklajevanje že vpeljanega vrednotenja delovnih izkušenj in stalnosti v delovnih kolektivih. Ugotavljamo namreč, da delovne organizacije zelo različno — tako po načinu kot višini - vrednotijo delovno dobo, delovne izkušnje, stalnost in morda še kaj drugega. V strukturi osebnih dohodkov znašajo ti dodatki tudi do več kot 30 %. Razen tega ugotavljamo, da so ti dodatki relativno visoki predvsem tam, kjer nimajo razvitih stimulativnih pblik nagrajevanja po delu. S samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pa hočemo zlasti vplivati na to, da bi delavci v združenem delu posvetili več skrbi razvijanju stimulativnih sistemov notranje delitve osebnih dohodkov, kot pa da bi bil osebni dohodek posameznika bolj ali manj statičen seštevek neke „osnovne postavke" in na to pribitih različnih dodatkov; zato s sindikalno listo o ovrednotenju delovnih izkušenj in stalnosti omejujemo zgornjo mejo teh dodatkov. Čeprav je določilo ..ovrednotenje delovnih izkušenj in stalnosti" v sindikalni listi dokaj podrobno, je torej njegov osnovni namen omejiti delež teh dodatkov v sredstvih za osebne dohodke. To praktično pomeni, da delovna organizacija, ki že izplačuje- te dodatke na drugačen način, vendar skupna sredstva v te namene ne presegajo po sindikalni listi izračunanega obsega sredstev, vsebinsko ne krši sindikalne liste. Pretehta pa naj, ali ne bi tudi svojega načina izračuna (denimo drugačna lestvica ali zneski v dinarjih in ne v odstotkih, itd.) prilagodila sindikalni listi.. V popolnoma drugačnem položaju pa so tiste delovne organizacije, ki v skupnih sredstvih za te dodatke presegajo obseg sredstev, izračunan po načinu, kot ga določa sindikalna lista. Res ni materialne sankcije za tiste, ki bi prekoračili ta izplačila, ker sindikalna lista, dokler je ne sprejmejo delavci v združenem delu v svojih samoupravnih sporazumih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ni obvezna, oziroma je obvezna za sindikate, to je organizacije sindikata na vseh ravneh; toda če delovne organizacije vrednotijo delovne izkušnje in stalnost, se bodo o tem sporazumele v samoupravnem sporazumu. V tem primeru bo moral imeti samoupravni sporazum, ki naj bi uveljavil višje vrednotenje teh dodatkov, dokaj tehtno razlago, da bo dobil pozitivno mnenje sindikatov in komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov. Na koncu še o vprašanju, ali sodijo ti dodatki v dogovorjena sredstva za osebne dohodke po merilih samoupravnega sporazuma ali pa gre za zneske, ki bi jih dodajali dogovorjenim sredstvom. Verjetno bo najbolj razumljiv odgovor, če rečem, da ovrednotenje delovnih izkušenj in stalnosti po sindikalni listi ni tako kot ovrednotenje vpliva težjih delovnih razmer del dogovorjenih sredstev za osebne dohodke po merilih samoupravnega sporazuma. Dogovorjena sredstva za osebne dohodke, izračunana po merilih samoupravnega sporazuma, delijo delovne organizacije po svojih internih aktih (sistem interne delitve osebnih dohodkov), pri čemer lahko v svoji interni delitvi ovrednotijo tudi delovne izkušnje in stalnost; zaradi dodatkov za delovne izkušnje in stalnost se dogovorjena sredstva za osebne dohodke iz samoupravnih sporazumov torej rie povečujejo. Ta odgovor pa ni najbolj točen za podpisnike samoupravnih sporazumov družbenih dejavnosti, ki so lani dobili soglasje in verifikacijo za povečanje kalkulativnih osebnih dohodkov največ za 20 %, upoštevajoč delovne izkušnje. Dokler ne bodo podpisniki samoupravnih sporazumov družbenih dejavnosti prilagodili sedanjega samoupravnega sporazuma novim načelom sporazumevanja, sedanjega ovrednotenja delovnih izkušenj verjetno ni možno prilagoditi sindikalni listi, ker bi to pomenilo zmanjšanje dogovorjenih sredstev za osebne dohodke. MAJDA KOGOJ-BUDA ..Okrogla miza“, Id jo je pripravilo republiško vodstvo sindikata delavcev v prometu in zvezah sredi minulega tedna pod streho kluba poslancev v Ljubljani, je imela na prvi pogled tako skopo in suhoparno odmerjen dnevni red, da mu ne bi kazalo dajati kaj prida pozornosti. Za nepoznavalce gradiva je morda zvenel podobno šifri (Samoupravne interesne skupnosti v prometu in zvezah), vendar — samo zanje. Povabljenci (kakih 40 j|e dobilo vabila) za ..okrogel pogovor“ se kajpada niso pustili „zmesti“ in so se skoraj v polnem številu udeležili izmenjave mnenj — ali bolje — prečiščevanja stališč in dopolnjevanja osnovnih informacij z najnovejšimi spremembami Že na osnovi tega lahko sklepamo, da so se udeleženci kljub ..suhoparnemu dnevnemu redu“ imeli o čem pogovarjati in so'imeli pripravljenih dovolj vprašanj in informacij, ki so jih lahko kot kroglico postavili na biljardno mizo pred igralce s pripravljenimi palicami Skratka, okrogla miza ni bila v nevarnosti, da bi od dolgočasja zakinkala nad skodelico turške kave. Ob zaključku je njen ..dirigent" Janko Kušar brez slabe vesti, da morda pretirava, lahko ugotovil, da je „miza“ uspela, ker vprašanja (lepo število jih je bilo že v resnih skupnosti v prometu in zvezah na republii ravni tokrat pa je razprava ostala „bliže“ organil cijam združenega dela. ..Čeprav o zvezi interesu, skupnosti" (republiški, namreč), je dejal GosK „sploh nismo razpravljali in je vprašanje, kdaj kasn< se bomo začeli ubadati z njo, sem prepričan, da bon prej ali slej v prometu in zvezah morali priti do tal povezave. Zveza interesnih skupnosti, ki bi združevi organizacije v prometu in zvezah vse Slovenije, lahko bila udarni odred pri formiranju enotne p** metne politike v Sloveniji." VSAK ZASE zb Pravzaprav smo ..preskočili" tok dogajanja, kerljf bilo govora predvsem o oblikovanju interesnih skii nosti znotraj posameznih prometnih panog in rn<°S njimi ter uporabniki. V zvezi s tem moramo vsekal1^ opozoriti na sicer znano, vendaf tokrat še posebej pomembno dejstvo, da se oblike in vsebine dela n>(0b posameznimi vejami prometa in zvez med sabo tak nj, razlikujejo, da ..prepisovanje" samoupravnih sp05v^ zumov skorajda ne pride v poštev, temveč se vsak zase prikopati do ustreznih rešitev. Prav zato ( uvodnem gradivu) niso ostala brez zadovoljivih odgovorov, poleg tega pa se je dokaj plastično pokazalo, da so v delovnih organizacijah prometa in zvez opravili izredno veliko dela pri oblikovanju samoupravnih sporazumov o formiranju samoupravnih interesnih skupnosti. DIKTAT PRAKSE Trditev o opravljenem delu ni bila iz trte zvita, ker se je lepo videlo, da brez poprejšnjega dela ne bi bilo moč zastavljati tako „studioznih“ in kaj malo v fra-zerstvo zavitih vprašanj, ki so „dišala“ po trdem garanju v praksi. Navsezadnje tudi ne kaže prezreti, da je velika večina udeležencev pogovora za okroglo mizo prišla iz delovnih organizacij. Posebne pozornosti pa so bili v razpravi deležni tudi prispevki predsednika republiškega zbora slovenske skupščine Mirana Goslarja in podsekretarja republiškega sekretariata za gospodarstvo (sektor za promet) Andreja Grahorja. Predsednik komisije za samoupravljanje pri CK ZKS Peter Toš pa je bil, žal, zadržan. POVEZOVANJA Omenili smo „veliko storjenega dela". Ta trditev se je namreč navezala tudi na primerjavo med rezultati okrogle mize s podobno tematiko, ki jo je republiški odbor pripravil lani, in sedanjo. Sodeč po vsebini razprave takrat in zdaj, se je tudi pokazalo, da se je -poleg dela - veliko spremenilo tudi v glavah ljudi, ki so zdaj v svojih razmišljanjih že trdneje na nogah in so že zdavnaj uspešno opravili „učno uro". Če smo že omenili lansko okroglo mizo „našega“ sindikata, bi omenili Goslarjevo pripombo, da je bilo lani sorazmerno največ govora o povezovanju inte- p** 0V-na k'aS/> Tj, soba v > sob/,., sob« % inles o, <$> % 0) Mtata 'V h-* * % S b-. ,o. a-?na vi® 1 4 4^ ■?t)a vra^ ^ v ^ Q * C1 V 1 *• Vsem občanom občine Ribnica čestitamo za njihov praznik in jim želimo še veliko delovnih uspehov! tudi razumljivo in sprejemljivo, da v iskanju teh reši^dj niso vsi uspeli priti približno enako daleč, temveč ^ razlike v ..hitrosti kopanja rova" kaj opazne. p0 Zdi se, da so spoštovanja vredno delo opravili pl6. vsem na železnici. Slišati je bilo celo mnenje, da ■’ j 1 sporazum o sodelovanju med železnico in koprs^ ® luko „prav vzoren" in lahko služi kot ,',vzorec" „tisto pravo" v oblikovanju smiselno in življenj*^ utemeljenih interesnih skupnosti. . aa „STRAHOVI“? J Zanimivo je bilo prisluhniti tistim delom razpra''8 ^ ki so zadevali dejavnosti posameznih OZD ali c6f ® panog, ki se ..prekrivajo". Ne samo dejavnosti, temv< P0, logično tudi interesi, tako da se kar same od sebe ^[H ljujejo interesne skupnosti. Za primer lahko vzamef’ yi cestna transpbrtna podjetja in cestno gospodarstvo, jt) Lepo število let smo bili pripravljeni prisegati (v ^ ..uspešnost" do onemoglosti prignane razparcelirano* slovenskega cestnega in še posebej cestno transp0; nega gospodarstva. V občini kar niso zdravi, če niffl9-1. nekaj ..svojega prevozniškega". Razloge za takb ^ drobljenost lahko sicer razumemo in jih sprejmem0 . vso dobrohotnostjo, saj razmere za povezovanja 11 bile ravno ugodne, vendar so se zdaj, s sprejetjem ti°\ ustave, stvari spremenile prav pri koreninah. 8^ mišljanja in odmevi teh razmišljaj, ki prihajajo iz te ^ one „regije“, sicer še kažejo, da se še niso povsod ^ zumško iztrgali iz stare prakse, vendar bo čas tudi navrgel Gre namreč za to - kot primer - da se s0*1 ^ jejo interesne skupnosti cestno transportnih podje^ vendar zaenkrat predvsem „v okvim regij", čepr^ j trezne glave že opozarjajo, da ni nikakršnih trdflVj gospodarskih razlogov, ki bi govorili proti ustanovi0^ sestavljene organizacije združenega dela slovensk6^ cestnega transporta ali kakor se bo ta organizacija V ■ imenovala. Združevanje „po regijah" kot ..prepr^Vo nje ljubljanskega centralizma" kaže prej na nera^N mevanje novih samoupravnih odnosov, ki jih je u*Vci1 meljila nova ustava, kot na ..logičen izraz" centričnega razvoja Slovenije. Do ..centralizma" novih samoupravnih odnosih sploh ne more priti ^ p ne na pošti ali železnici, kaj šele na cestnem transp^Sp^ je ,>t nem gospodarstvu ali kje drugje. FINANCIRANJE Videti je, da je pri oblikovanju interesnih skupn°5,ter in samoupravnih sporazumov trd oreh vse, kar zač('’ financiranje. Težava te vrste je bila vsekakor P® jbn' kovana in je - roko na srce - tudi najbolj logična, - ^ morajo biti čisti računi prej pri denarju kot pa y tjg besedah. V zvezi s to problematiko smo slišali ne* zanimivih rešitev, ki so samo na videz „obrobnef , pomena". V pošti so se na primer jasno dogovorili ^ Jjht prioritetni program investicij ne bo „zakon“ že takr^ S8!ii ko ga bodo sprejeli „v Ljubljani", temveč bo ta PrJ ( gram samo predlog, za katerega bodo morale p®*, H; mezne TOZD povedati, ali dajo za njegovo izveč b^j. denar ali ne. ^ Nekaj dilem sproža tudi ..dejavnost splošnega benega pomena". Ali to promet je ali ni? Ali in1 o? S tak pomen morda vsaj nekatere njegove dejavno*0' « J Okrogla miza je na to temo prinesla jasen odgovl,) ‘ ' nova ustava nikjer ne govori o dejavnostih sploš ^ _ V Slti- družbenega pomena in take dejavnosti tudi ne P ? cizira. Ne zato, ker bi kreatoiji ustave na to P°^} bili... Ustava je to ..tematiko" zavestno prepoS ^ zakonodaji in družbenemu sporazumevanju. Če sporazumevanje navrglo sklep, da nekaj je ..grioS1®", družbenega pomena", potem to tudi bo, „avt0fL tično" pa kajpada nihče ne more upati na ta „‘L ščeči" naziv. In zakonodaja? Ta bo samo sledil® 1 govaijanju, saj se ne bo več mogla vesti kot oblak a9, pokrajino. IG0 tRAT^1 7 DNI V SINDIKATIH MARIBOR Gradbinci o svojem delu Pred dnevi je bil 3. občni , b°r sindikata gradbenih de-,r lovcev Maribora. Udeležilo ga je 66 delegatov iz 30 iriAnovnih organizacij, ki so opali kakih 8000 članov sindikata v mariborski 1^, “čini. Poročilo o doseda-delu je zboru posredo-,oip Predsednik Alojz Zver. Iz 0jP°ročila o dosedanjem delu Je razvidno, da je sindikat godbenih delavcev v Mari-zelo aktivno deloval, j je obravnaval vsa vpra-Id so pomembna za | ®io. življenje in standard ^dbenih delavcev. Zasluga '“dikata je, da so mnoga iPrašanja reševali hitro in Iučinkovito za dobrobit ‘dbenih delavcev, ki še ,edno delajo v dokaj težkih ®lOVnitl '•ovnih razmerah. Občni zbor je še posebej “SVetlil prizadevanje sindi-ba gradbenih delavcev pri Kevanju delovnih in živ-rjljskih razmer gradbenih Bavcev. Delegati so pri tem I Pozorili na kritične raz-ete pri gradnji samskih do-ž‘0Vi saj pristojni dejavniki . več let načrtno prepreču-1° gradnjo teh domov. Kar jj. zadeva stanovanjsko grad-itri°>,je občni zbor poudaril, je gradbeništvo v Mari-5J11 sposobno zagotoviti ^ hebno število stanovanj ‘j (j' ^a je na tem področju že [• Se^en primeren uspeh. sindi- organiziranosti ^ ® Pa je občni zbor sodil .“Misliti o ustanovitvi med-|V'.finskega odbora, ki bi jMževal gradbene delavce s ^i^ročja Maribora, Pomurja j*bi Vhodne Štajerske; s tem j. Motovili večjo enotnost r, v hitrejši razvoj organizacij >s* Mnj razvitih področjih. ,rl ANDRIJA VLAHOVIČ VELENJE Opravljena reorganizacija sindikatov v občini Na občinski ravni so v Velenju že zaključili reorganizacijo zveze sindikatov. Na novo so ustanovili občinska odbora sindikata gradbenih delavcev ter delavcev prometa in zvez. Pri občinskem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva so ustanovili občinski konferenci kovinarskih delavcev ter delavcev v tekstilni m usnjarski industriji. Pri občinskem odboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti delujejo zdaj 4 občinske konference, in sicer občinska sindikalna konferenca delavcev trgovine, delavcev gostinstva in turizma, konference sindikata delavcev stanovanjske in komunalne dejavnosti ter konferenca delavcev obrti. Pri občinskem odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti pa sta bili ustanovljeni občinska S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZSS Na II. kongresu samoupravljavcev Jugoslavije 1970 leta v Sarajevu so 27. junij proglasili za praznik samoupravljavcev. Že naslednje leto je bilo v Sloveniji na ta dan nekaj proslav v delovnih organizacijah in v občinah, v naslednjih dveh letih pa so na pobudo republiškega sveta slovenskih sindikatov organizirali tudi osrednjo republiško proslavo. Take proslave bodo, kot je sklenil plenum RS ZSS, postale v prihodnje tradicionalne. ke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov. Letošnja osrednja prireditev bo za razliko od dozdajšnjih imela vsejugoslovanski značaj. V Zvezi sindikatov Jugoslavije so namreč sklenih, da zveznih proslav ne bodo organizirah in da bo vsako leto ena izmed republik ali pokrajin gostiteljica delegatov iz vse države. Tako se bo 27. junija zbralo v Ljubljani razen 150 delegatov iz Slovenije in kakih 50 gostov še 200 delegatov klubov samoupravljavcev in njihovih zdmženj iz drugih republik in pokrajin. Na tej proslavi bodo letos prvič podeljena priznanja in nagrade temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim skupnostim in posameznikom za izjemne dosež- Uvodni referat na srečanju, ki bo delovnega značaja, bo imel predsednik CK ZK Slovenije France Popit. Na proslavi pa bodo prebrali še osem kore-feratov z različnih področij samoupravnega udejstvovanja delovnih ljudi. Delegati bodo obiskali tudi nekaj organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, kjer se jim bodo pridružili delavci in občani ter skupno razpravljali o eni izmed vnaprej določenih tem iz referata ali koreferatov. Izbor delegatov bodo v Sloveniji pripravile občinske sindi- SVETA ZA ČEVLJARSKO, USNJARSK0-PREDEL0VALN0 IN TEKSTILNO INDUSTRIJO Pospešiti združevanje Lfti re seP sve*a za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo gr^Veif - ”**Cein 0<^oru sindikata delavcev industrije in rudarstva Mija M so obravnavali tri pomembna vprašanja: pobudo tovarne :Miar'rMnik’ naj bi oživeli pred časom že začeta dogovarjanja v i^ijsL ‘mdustriji za združevanje podjetij, obravnavali so integra-[Mtev 8‘oanja v tekstilni industriji ter poročilo komisije za pro-Mt,; ^organizacije strokovnega izobraževanja v usnjarsko predelo- i' p Ve0 obsežni razpravi je svet •, Pobudo Tovarne usnja je Sklenil pa je tudi, da Mtiv ■ treba ustanoviti ini-,iter Vru odbor za združevanje, nM Poudaril, da združevanje j bo i5s^e industrije Slovenije ne ijbo M'0 pravega učinka, če ne „jv' enem povezovanja tudi s 1 “osM° ni z drugimi dejav- ,4 vji !lMvin0 ~ trni te • Mo^^o in čevljarsko indu- ’ *štiw. !e panoge, se pravi z ga M.1Jsk0 ‘ , tel*^ integracijskih gibanj v V^ni industriji so člani od-Mr;|V razpravi in sklepih po-i “ajpjb da bi bilo zelo dobro Sj, J nekatera nerešena vpra-žjasti tista v zvezi s poiti. v 1 združenji, čimprej re-naj bi storili na eni pri- hodnjih razširjenih sej sveta. Gospodarski zbornici Slovenije pa je odbor predlagal, naj bi preložila za bližnjo prihodnost napovedani plenum tekstilne industrije, na katerem naj bi bilo govora tudi o združevanju. Vendar pa so člani odbora tudi poudarili, da bo treba vse zadeve hitro reševati, saj se naglo slabšajo pogoji gospodarjenja v tekstilni industriji. V razpravi so člani sveta poudarili, da so razmere pri strokovnem izobraževanju v usnjarsko predelovalni industriji slabe, da ni niti dovolj velikega zanimanja mladih za te poklice niti tisti, ki se odločijo za šolanje, nimajo ustreznih možnosti izobraževanja, zlasti pa ne za pridobivanje praktičnega znanja. Zato so člani sveta podprli stališča komisije, ki je proučevala ta vprašanja in predlagala med drugim bolj organizirano in racionalno finansiranje tovrstnega strokovnega šolstva, večji vpliv industrije na učne programe in druge predloge. Svet je ustrezni službi pri republiški gospodarski zbornici tudi predlagal, naj imenuje iniciativni odbor za ustanovitev interesne skupnosti za izobraževanje v usnjarsko predelovalni industriji. R. B. kalne organizacije oziroma pri njih ustanovljeni iniciativni odbori, ki pa morajo zagotoviti, da bodo pri volitvah sodelovali vsi samoupravljavci v občini. Predsedstvo RS ZSS je v nadaljevanju razpravljalo o stališčih republiškega sveta glede oblikovanja sklada solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. Podprli so pobudo za ustanovitev tega sklada, ki pa naj bi ga organizirali v republikah. Določiti bi bilo treba tudi višino Sredstev sklada. O virih sredstev in o načinu zbiranja denarja naj bi odločala republika. Zbrana sredstva naj bi hranili v kraju, kjer so bila zbrana, se pravi v delovnih organizacijah, za manjše organizacije, zasebnike, negospodarske organizacije in druge pa naj bi denar hranili v občini. Določiti bi bilo treba elemente za oceno škode in kriterije za koriščenje sredstev solidarnosti. Le-ti naj bi upoštevali tudi tiste škode, ki so manjše, vendar usodne za nadaljnjo rast gospodarstva in življenje prebivalcev prizadetega kraja. S samoupravnim dogovorom med republikami in pokrajinami naj bi določili, kakšno vsoto oziroma odstotek zbranih sredstev bi lahko uporabili za pomoč prizadetim, ob elementarnih nesrečah v posameznih republikah in pokrajinah. Tudi ta sredstva bi hranili tam, kjer so bila zbrana, dokler jih ne bi izplačali neposrednim oškodovancem. Prgdsedstvo je med drugim podprlo predlog Raziskovalnega centra za samoupravljanje pri RS ZSS, da izdela študijo o samoupravnih sporazumih sestavljenih organizacij združenega dela. JANEZ VOUC konferenca delavcev vzgoje in izobraževanja ter konferenca sindikata delavcev v zdravstvu in v socialnem varstvu. V Šaleški dolini delujejo zdaj v vseh temeljnih organizacijah združenega dela osnovne organizacije sindikata. Pred reorganizacijo je bilo 47 osnovnih organizacij sindikata, zdaj pa jih je kar 77. V organizacijah združenega dela, kjer so ustanovili več temeljnih organizacij združenega dela, kot denimo v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje, Tovarni gospodinjske opreme Gorenje, Rudarskem šolskem centru Velenje, Komunalnem obrtnem centru Velenje in na Rudarskem šolskem centru Velenje, so ustanovih konference osnovnih organizacij sindikata. (vš) Kako bomo proslavili dan samoupravljavcev Stališča o osnutku dogovora o ustanovitvi sklada solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije za odpravljanje posledic elementarnih nesreč Na podlagi odloka 4. konference Zveze sindikatov Slovenije z dne 18. junija 1973. leta in v skladu s pravilnikom atov Slovenije 4. februarja 1974. leta OBJAVLJA Odbor za priznanja samoupravljavcem pri republiškem svetu ZSS pogoje in rok za vlaganje predlogov za podelitev nagrad in priznanj samoupravljavcem. Priznanja in nagrade samoupravljavcem bodo prvič podeljene 27. junija 1974. leta, in to: A) do pet priznanj temeljnim in drugim organizacijam združenega dela in B) do deset priznanj in nagrad posameznim delavcem. A) Priznanje samoupravljavcem se podeli temeljni ali drugi organizaciji združenega dela ter drugi organizaciji za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov. Predlog za podelitev tega priznanja obsega zlasti: — naslov organizacije združenega dela ali druge organizacije, ki je predlagana za podelitev priznanja, — število zaposlenih delavcev, — elemente, ki dokazujejo družbeno in ekonomsko učinkovitost delovanja, — opis notranje samoupravne organiziranosti, zlasti glede dosežene neposrednosti v odločanju, — delovanje samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij, — utemeljitev razlogov za podelitev^riznanja, — naslov organa, ki predlaga podelitev, ter datum, ko je o tem sprejel svoj sklep. B) Priznanje se podeli posameznemu članu samoupravnega organa oziroma družbenopolitičnemu ali drugemu delavcu-za uspešno organiziranje in uresničevanje samoupravljanja v temeljni ali drugi organizaciji združenega delaObenem s tem se podeli tudi denarna nagrada v znesku 5.000 dinaijev. Denarna nagrada je nedeljiva. Predlog za podelitev priznanja in nagrade posameznim delavcem obsega zlasti: — osebne podatke kandidata (ime in priimek, rojstni datum, naslov stanovanja, poklic, delovno mesto in delovno organizacijo, članstvo v ZK in drugih družbenopolitičnih organizacijah, dosedanja odlikovanja in druga priznanja), — dosedanje funkcije v organih samoupravljanja ter kdaj in kako jih je opravljal, — dosedanje funkcije v družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter kdaj in kako jih je opravljal, — utemeljitev razlogov za podelitev priznanja in nagrade. / Predlog za podelitev priznanja in nagrade samoupravljavcem lahko vloži organ samoupravljanja temeljne in druge organizacije združenega dela, osnovna organizacija sindikata in vodstvo sindikata ali zveze sindikatov. Predlog pošlje predlagatelj pismeno, upoštevaje to objavo najkasneje do 10. maja 1974 leta na naslov: Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije - Odbor za priznanja samoupravljavcem, Ljubljana, Dalmatinova 4. O podelitvi priznanj in nagrad samoupravljavcem bo odločal odbor na podlagi pravilnika, ki ga je sprejel republiški svet ZSS na svoji seji 4. februarja 1974 leta ter skladno s svojimi posebnimi sklepi. . Odbor bo o podelitvi priznanj in nagrad poročal republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije na njegovi seji. Članstvo in organizacije sindikatov ter zveze sindikatov pa bo s tem seznanil v posebnem obvestilu, ki ga bo objavil v časopisu Delavska enotnost. Večinoma brez sodišča Med občinskimi sindikalnimi sveti na Slovenskem, ki so se že pred leti odločili, da bodo zagotovili brezplačno pravno pomoč članom Zveze sindikatov, je tudi Ravne na Koroškem. Tako že od leta 1966 naprej pomagajo članom osnovnih organizacij sindikata pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja, zdravstvenega varstva, socialnega zavarovanja in stanovanjskih zadev. Ob tem z zadovoljstvom ugotavljajo, da dobršen del sporov rešijo že predstavniki občinskega sindikalnega sveta med obiski v temeljnih organizacijah združenega dela, saj je le malo takih primerov, ko mora po . obiskih sindikalnih predstavnikov posredovati še odvetnik. Od januarja 1970 do konca minulega leta je 56 članov zveze sindika-' tov iz Mežiške doline prosilo za pravno pomoč. Vodja službe pravne pomoči je v večini primerov posredoval zahteve oziroma pritožbe delavcev temeljnim organizacijam združenega dela. V 12 primerih pa so sporna vprašanja reševali na sodišču; 10-krat je sodišče odločilo v korist delavca, v 2 primerih pa je prišlo na sodišču do poravnave. (Ma) 1’raviia posvetovalnica DE ^Akfljp k°lektivu počitniški dom, To „• MU DELAVCU POCENI DOPUST! MM'1'3' ,0 ie današnja stvarnost. _ ‘,B vaša predstavnike sindikata. ‘nousimjpmoroflnm vozil novomosTo VPRAŠANJE: V časopisu sem prebral objavo prostega delovnega mesta, za katero se zahteva kvalifikacija oziroma polkvalifikacija. V objavi je navedeno, da za takšno delovno mesto traja poskusna doba šest mesecev. Ker očitno ne gre za posebno zahtevno delovno mesto, me zanima, ali je tako dolga poskusna doba v skladu z zakonom in *liJeim"S,na- B.R.-CEUE ODGOVOR: Zakon o medsebojnih razmeijih v združenem delu izrecno ne predpisuje poskusne dobe, še manj jo kakorkoli časovno omejuje. Seveda s tem ni rečeno, da samoupravni sporazumi o medsebojnih razmerjih v združenem delu poskusnega dela ne bi mogli ustanoviti in določiti za vsa ali posamezna delovna mesta. Samoupravni sporazumi bodo v tem primeru gotovo tudi časovno omejili trajanje takšnega dela. Menimo pa, da bi moralo poskusno delo trajati le toliko časa, da se preizkusijo delavčeve delovne in strokovne sposobnosti, tako kot je to določal prejšnji zakon. Prav gotovo bo poskusno delo, denimo projektanta, trajalo dlje, medtem ko bo poskusno delo nekvalificiranega delavca bistveno krajše. Sodimo, da ni umestno, da traja poskusno delo na delovnem mestu, kjer se ne zahteva nikakršna kvalifikacija ah le priučenost, več mesecev, prav tako gotovo ni umestno šestmesečno poskusno delo KV ah PK delavca. Toda kot rečeno, od samoupravnega sporazuma je odvisno, kdaj in koliko časa traja poskusno delo za posamezna delovna mesta. M. LIPUŽIC STRAN 5 • ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA Konec neomejenega zaposlovanja V začetku recesije v letih 1966/6 7 je bilo v ZR Nemčiji m delu 1,3 milijona tujih delavcev, ob koncu te „vožnje navzdol" jih je bilo le še 800.000. In nobenega tujega delavca zahodnonemške oblasti tedaj niso prisilile, da bi zapustil državo samo zato, ker je bil brezposeln. Kako je bilo to mogoče in zakaj je ZR Nemčija ob začetku sedanje recesije tujim delavcem pokazala drugačen obraz? Ni sicer mogoče predvideti, kakšen bo razvoj konjunkture v naslednjih letošnjih mesecih ali še celo v letu 1975, zlasti še, ker aktualni stabilizacijsko-politični ukrepi zahodnonemške vlade očitno še niso upoštevali posledic energetske krize in aktualnih mezdnih gibanj. Jasno pa je že zdaj, da stopnja zaposlenosti letos ne bo tolikšna kot lani ter da se bo najemanje novih delavcev iz inozemstva, ki je bilo v preteklosti skoraj brez omejitev, letos skoraj povsem ustavilo. Če pa se bo dotok inozemskih delavcev zaprl, se bo njihovo število avtomatično zmanjšalo, saj izkušnje pričajo, da letno skoraj četrt milijona tujih delavcev zapusti ZR Nemčijo zato, ker so po večletni zaposlitvi v tej državi dosegli svoj cilj in se tako zaradi osebnih razlogov vračajo v domovino. Zanimivo je, da 90 % teh delavcev zapušča ZR Nemčijo po lastnem preudarku in ne morebiti zato, ker bi bili brez zaposlitve. Odvisno od konjunkture je to odseljevanje tujih delavcev večje ali manjše. Ker bo letos vrhu tega iz aktivnega dela predčasno izločenih kakih 100.000 nemških delavcev, bo zahodnonemškemu trgu v letu 1973 po oceni odtegnjenih 250.000 do 350.000 delavcev. Velika politična odgovornost nedvomno tiči v vprašanju, ali so inozemci, ki žive v ZR Nemčiji večidel s svojimi družinami, dolžni skrbeti za lastno preživljanje, če ne bodo imeli več dela in zaslužka? Pri vsem tem je jasno vsaj to, da inozemski delavci niso niti industrijska rezervna armada niti množica, s katero bi bilo možno poljubno manevrirati, čeprav ni dvoma, da takšne težnje obstajajo in imajo tudi zagovornike v tistih, ki menijo, da ZR Nemčija v sedanjem gospodarskem položaju s tujo delovno silo potencialno uvaža tudi brezposelnost. ZR Nemčija je začela uveljavljati politiko omejenega zaposlovanja tujih delavcev že v začetku minulega leta, ko je za delavce, ki so prihajali iz tujine, predpisala obvezno sklepanje enoletnih pogodb z delodajalci. Do nadaljnjega teh pogodb, ki jih je podpisalo kakih 10 % tujih delavcev, ni možno odpovedati. Drugi tuji delavci, ki so v zvezni republiki zaposleni že več let, nimajo nobenih letnih pogodb več, kar pomeni, da so v pravicah in dolžnostih izenačeni z nemškimi delavci v delovnem razmerju. Zanje veljajo tudi neomejeno vsi varstveni ukrepi v zvezi z morebitno enostransko odpovedjo delovnega razmerja. Vsak tuji delavec, ki ima dovoljenje za bivanje in delo, ima v primeru brezposelnosti pravico do podpore. Te pravice so deležni tudi tisti delavci, ki so v ZR Nemčiji na delu šele eno leto. Po enoletni zaposlitvi pridobi namreč vsakdo pravico do denarne podpore za nezaposlene za dobo šestih mesecev, po dvoletni zaposlitvi pa do enoletne podpore. Tako vsaj določa zakon o delovnem varstvu. Veljavni zakonski predpisi tudi dopuščajo, da je dovoljenje za bivanje in delo možno dobiti za čas, ko ima tuji brezposelni delavec pravico do podpore in se potemtakem še lahko sam vzdržuje; ko pa preteče ta čas, delavec avtomatično izgubi pravico do bivanja v ZR Nemčiji. Zahodnonemška zakonodaja je v tem primeru po eni plati sicer dokaj širokogrudna, po drugi pa skrajno nepopustljiva, saj se je v skladu z aktualno politiko omejevanja pri najemanju tuje delovne sile zavarovala pred nevarnostjo „uvoza brezposlenosti". Enoletne delovne pogodbe z neodrejenim odpovednim rokom za nove tuje delavce, ki jim delodajalci letos še ne smejo odpovedovati, bodo že prihodnje leto lahko dvorezen nož za te delavce. So pa vsekakor varstveni ukrep, ki zvezni republiki omogoča, da bo inozemskim delavcem, ki v nemškem gospodarstvu odigravajo bolj ali manj sezonsko, dopolnilno vlogo, poslej dajala kruh le toliko časa, dokler bo to zanjo pač koristno. Nadaljnje poslabšanje gospodarske konjunkture, ki ga v ZR Nemčiji napovedujejo, bo to domnevo brez dvoma potrdilo. N. Ž. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Sindikat zahteva omejitev uvoza Sindikat delavcev, zaposlenih v ameriški avtomobilski industriji, namerava od kongresa zahtevati, da bi omejili uvoz tujih avtomobilov na trg ZDA. Tržni delež avtomobilov iz uvoza naj bi po tem predlogu ne bil višji od poprečnega tržnega deleža v zadnjih treh letih. Delež uvoženih avtomobilov v skupni prodaji je na trgu ZDA znašal predlani 15,1 % in lani 16,8%. To pobudo sindikat delavev ameriške avtomobilske industrije utemeljuje z dejstvom, da sta energetska kriza in z njo povzročeno preusmerjanje kupcev od velikih na majhne avtomobile, povzročila izgubo naj- manj 100.000 delovnih mest v nacionalni avtomobilski industriji. Ker pa bi uresničitev predloga sindikata delavcev ameriške avtomobilske industrije utegnila povzročiti mednarodne politične zaplete in hkrati v povračilo morebitno protekcionistično zapiranje evropskega ter japonskega trga pred uvozom ameriških proizvodov in kapitala, je dvomljivo, če se bodo ameriška zakonodajna telesa, ki naj bi šele proti koncu tega leta sprejela zakon o trgovanju, odločila za tako izrazit protekcionistični ukrep. nž. Inflacija na pohodil Podatki OECD o inflaciji v svetu Po podatkih organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ----OECD — se je v trinaj- stih od 23 vodilnih industrijsko razvitih držav inflacija kar podvojila, niti eni med njimi pa ni uspelo zmanjšati stopnje inflacije. Pri zadrževanju rasti cen so doslej najbolj uspešne Avstrija, Francija, Nizozemska in Norveška. Največji porast inflacije so zabeležili v Grčiji - 30,6 %, najnižji pa v Luxemburgu -6,1 %. Med državami, ki imajo enkrat večjo stopnjo inflacije kot leto poprej, so tudi Avstrija, Danska, Italija, Švica in Velika Britanija. Po ocenah OECD pa v teh gibanjih še ni občutiti vpliva zvišanja cen nafte, saj bo zvišanje cene tega goriva vplivalo na stroške šele letos. Za ponazoritev nekaj podatkov o tem, koliko več bodo potrošile letos nekatere države za nabavo nafte: ZDA — 25 milijard dolarjev (lani 9,3), Francija 10,7 milijarde dolarjev (lani 3,9), Velika Britanija - 9,5 milijarde (lani 3,8), Italija — 9,1 milijarde (lani 3,4), Japonska 18 milijard dolarjev (lani 6,6) in Kanada 4 milijarde (lani 1,3). Predvideva se tudi nekoliko zmanjšana gospodarska aktivnost in poslabšanje zunanjetrgo- vinskih . bilanc. Tako v ZDA predvidevajo porast nacionalnega bruto dohodka za 5,9 % in računajo z zunanjetrgovinskim deficitom v višini 4 milijarde dolarjev (lani suficit 1,25 milijarde dolarjev). V ZR Nemčiji predvidevajo porast nacionalnega bruto produkta za 0,75 % (lani 5,5 %) in zunanjetrgovinski deficit 1 milijardo dolarjev, medtem ko je imela ZRN v minulem letu za 4 milijarde dolarjev suficita v zunanjetrgovinski menjavi. Inflacija je močno vplivala tudi na cene zlata, saj je vrednost te žlahtne kovine samo v minulem letu poskočila kar za 100 %. | Dražje gorivo omejuje J 5 letalski promet j ^ Kot je znano, so se v za- metu zvišale za 200 %, kar nov funtov šterlingov, med- £ jj četku leta potovanja z letali precej presega podražitve v tem ko bo njen promet nara- y ^ na mednarodnih Unijah po- nacionalnem prometu. stel le za 4 % v primerjavi z ^ $ dražila za 6 %, v začetku Generalni direktor Air 12 %, za kolikor se je letno £ S marca pa še dodatno za 1 %. France je pred nedavnim iz- povečal v zadnjih letih. £ $ Letalske družbe so se za ta javil, da se utegnejo letalske J $ koraJ< odločile, ker so se jim tarife letos zvišati za 20 do Da bi se izognile ižgubam £ 5 zaradi podražitev nafte ob- 25 %, odvisno pač od pora- ki jim pretijo zavoljo visoke- i S čutno zvišali poslovni stro- sta stroškov za gorivo. Pred- ga porasta cen goriva, se ne- J N šld- . sednik družbe British Air- katere letalske družbe, kot ^ Po podatkih letalske druž- ways meni, da bodo izdatki denimo Pan American in t s be TWA so se poprečne cene te družbe za gorivo letos tudi TWA, potegujejo za t $ goriva v mednarodnem pro- višji za najmanj 100 mflijo- vladno pomoč. nž ? beogradska banka podružnica Ljubljana, Titova40 delovni čas od 7.do18.ure Tujega | nočemo,; svojega I ne j damo! I Vsem je bržčas še v dobrem spominu to geslo, ki smo ga vzklikali St kot mladinci na množic}-} nih demonstracijah v času, ko se je krojila uso-\ da meja naše domovine. ^ Toda kljub velikemu na- ^ predku v popuščanju na- ^ petosti, graditvi miru V o( svetu, danes Italija od- n; krito, javno in uradno it \ raža pretenzije celo na ju- že goslovansko .ozemlje, ftpi je bilo po mirovni po-' godbi priključeno Jugo- be slaviji Torej ne gre samo za apetite po nekdanji ^ coni B, ki je del SFRJ’ nj temveč gre Italija celo dlje Tako stališče uradni ^ italijanske politike iniH p( zelo daljnosežne posle dice, saj je v ostrem na- d; sprotju z veljavnimi med- p( narodnimi sporazumi V °1 dejanskim stanjem. Ot>v<: splošnih prizadevanjih zQ ^ razvoj miroljubnega sode 1,1 lovanja v Evropi in upoštevaje vse tisto pozitivno, kar je bilo doseže , nega v jugoslovansko-ite ^ lijanskih odnosih v zad' ^ njih letih, pa predstavlja ^ zadnja nota italijanski’ z j. vlade toliko bolj škod' Šii Ijivo dejanje tako za SO- pj sedske odnose kot za pri- iii zadevanja za popuščanji, napetosti v Evropi Ni težko uganiti, kje J ia v kakšnih krogih so s{ ^ porajale teze o nekakštl ^ italijanski suvereno^ ^ nad cono B. Te teze se rl[ ^ pojavljajo prvič, slišal {jr smo jih nemalokrat iz u$\ nj, neofašističnih in iredend' tCl stičnih vrst. Toda dli' ofc stvo, da je te teze sprejel I'i. italijanska levosredinski 0t; vlada, je brez dvoma tl' ^ skrbljujoče, saj predstav ^ Ija. grobo vmešavanje 1 gQ‘ notranje zadeve SFRJ & pri napad na njeno suveF nj; nost in teritorialno inte' hij griteto. Tako stališče itaH' to janske vlade predstavlja tudi napad na vse tisti napredne in demokF tične sile v Italiji, ki}[ „ prizadevajo odpravit1 m ostanke krvave fašistični j | zgodovine in vzpostaviti I j konstruktivnim sodeluj vanjem ob meji vzduSf \ razumevanja in zaupanji’. | Zato je tembolj uprav* čena ogorčena reakcij} narodov, naših delovni ljudi in naše vlade. , A-P' 3 inles ribnik prodaja POLKNA VRATA I OKNA NA kred'1 : REZERVIRANO ZA EP t0 Čeprav sodi stanovanjska z/i Zadnja že lep čas med „vroče ^'..errie“ našega vsakdana in je V j^el poprečen državljan obču-o-i ek, da je do stanovanja vse teže e- — in to kljub relativno a. izviti, vsaj na pogled, gradnji a. ^0vih stolpnic — bi lahko zdaj e ugotovili, da se stvari že Vračajo na bolje. Revolucio-J^rnih učinkov seveda še ni, ^ndar vpliva na rast optimizma ,e dejstvo, da se vedno bolj «(kfepe prizadevanja, ki imajo v , lstvu samo en cilj: zgrabiti po-o- ^snelega stanovanjskega bika i0 roge, ga obrzdati, mu vsiliti iji Vojo voljo, da se bo obnašal J, ?st°jno in primerno družbe-l0 niIu potrebam ... te . Intenzivnost teh prizadevanj id ne sicer dokaj različna znotraj e. P°sameznih občinskih meja. a- drrat si za Primerjavo ogle-,, ^i. kaj se na stanovanjskem in ». zKfimlee|a d°gaja v v c>ni Ljubljana-Siška. Sprego- " ?rili bi o tako imenovanem ijfro8rarnu 80“ sklada za ko- e- Analno urejanje zemljišč. y. je .program 80? “ ? i Če bi hoteli biti predvsem r^tki in obenem slikoviti v izit 5anju> bi si morda izbrali od- povezani primeri, ki niso dajali pravega pregleda nad celoto. Z vso obilico odprtih nalog, načrtov, sklepov in predlogov se je daleč najbolj pogosto srečeval upravni odbor sklada za komunalno urejanje zemljišč skupščine občine Ljubljana-Šiška, zato ni čudno, da se je ravno tu porodila misel, povezati vse, kar je bilo storjenega v občini na področju urbanizma, urejanja zemljišč, komunale in stanovanjske ter poslovne gradnje v enoten program. Omeniti velja, da je pri izvedbi naloge nosil največjo težo bremena Standard Invest, podjetje za organizacijo in 'graditev investicijskih objektov. Načela, ki jih je lansiral program 80“, so bila objavljena v „Javni tribuni" v začetku lanskega leta, tako da so našla pot do slehernega šišenskega občana, kar je sprožilo široko javno razpravo v SZDL, klubu odbornikov, na zborih volivcev ... (DIS), v katerem so združile svoja sredstva naslednje organizacije: Sklad za komunalno urejanje zemljišč, poslovno združenje GIPOSS, Standard Invest, GIF Ingrad (Celje), GP Megrad, GP Obnova, SGP Pionir (Novo mesto), GP Tehnika in SGP Zidar (Kočevje). Gradbena opera-tiva se je torej dogovorila za najbolj smotrno izvajanje programa usmerjene gradnje. Učinki take organiziranosti morajo prinesti pozitivne rezultate. DELAVCI V OSPREDJU TRASIRANJE IZHODIŠČ tov°r: 5program 80“ je vabljiva ihtava, okoli katere naj bi se naj i- ši« 0 vse »kar leze in gre” v r pa^nski občini za frontalen na-j. ^ na (stanovanjskega) sovraž- OBSEŽNO DELO d Predvsem je treba poudariti, , a je »Program 80“ tako po I jf^n°vi kot tudi po izvedbi iz-■ v ”1° obsežno delo in je plod >3Hletnih izkušenj, delovnih pri-,l Kp evanj in realnih ocen vseh vprašanj na področju si J^nizma, stanovanjske grad-r t ženega dela, delovnih skuf nostih skupnih služb in J ostalih delovnih skupnost# se je udeležilo kar 73 ^vsf zaposlenih, kandidacijska konferenc v krajevnih skuf nostih pa do 60 % vseh livcev. Zadovoljiva pa je tu#1 struktura kandidatov za d£ legate. Med kandidati za da legate v zbor združene| dela je, na primer, kar 49 A žena, med kandidati za zbf’ krajevnih skupnosti pa f 22 % mladih, 24 % žena 111 kar 57 % neposrednih pr nai hi tnHi io potrebe n4v( rili vW Jki so, naj bi tudi za republike odobrih 40.000 ton iz uvoza. a. -‘S. k melbrosia' i||| KAJ SO POKAZALI PREGLEDI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV IN DRUGIH mi pu SAMOUPRAVNIH DOKUMENTOV NEKATERIH TRBOVELJSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJ? ^ Brez izpopolnjevanji! ne bo šlo... Devize na smetišču Morda še ne veste, da uvažamo tudi star papir. 50 tisoč ton odpadnega papirja uvozimo vsako leto za potrebe naše papirne industrije. Seveda ta papir ni zastonj. Zanj moramo vsako leto znova odšteti lepe denarce. Pravzapra" je čudno, da ga doma ne zberemo toliko, saj nenehno kričimo v številnih akcijah za~ lepšo ureditev * okolja, kako je naša dežela nastlana s papirjem. V tovarnah za predelavo papirja v Jugoslaviji pa v teh dneh resno razmišljajo, kako bi zapolnili vrzeli v proizvodnji lesovine in lepenke, saj dragocene surovine, pa čeprav gre le za star papir, ne samo pri nas, temveč tudi v svetu vse bolj primanjkuje. poslovnega odbora slovenskih papirničarjev, smo se prepričali, da je res tako. Skladišče odpadnega papirja je bilo skoraj prazno, čeprav večkrat na dan pripeljejo do vrha naloženi tovornjaki. Proizvodnja namreč ne sme obstati, proizvodnja pa dnevno predela 70 ton papirja. Potroš-nega papirja na prebivalca v naši republiki je okoli 60 kg. Od tega se vme znova v predelavo le 20 kilogramov, kar je seveda premalo, da ne bi potrebovali še dodatnih surovin iz uvoza. Ko smo pred kratkim kramljali o tem problemu z direktorjem tovarne Ceršak Leonom Pogle-jem, ki je tudi predsednik V državah, ki k nam izvažajo star papir, znajo zbiranje starega papirja ceniti, pri nas pa kljub številnim zbiralnim akcijam, ki niso najbolje organizirane, ne vemo kam z njim. Stvari se je treba lotiti bolj temeljito in z večjo zavzetostjo, kot smo to počenjali doslej. Pobuda je prišla zdaj od najbolj zainteresirane strani: od proizvajalcev. Ti so že pripravili s trgovino samoupravni sporazum, ki bo nedvomno pospešil zbiranje odpadnega papirja. Stimuliral pa bo tudi zbiralce. Povsem jasno je, če ne bodo zbiralci za svoje delo dobro nagrajeni, bo zbiranje starega papirja tudi v bodoče takšno, kot je, v glavnem - slabo. Če bo torej stimuliranje boljše, bo vendarle ta dragocena surovina prišla na pravo mesto. Vedeti namreč moramo, da lahko sodobna tehnologija predela prav vsak odpadni papir, od robčka do kartonskega zaboja. S skupnimi močmi pa bi vendarle lahko vsaj skrčili uvoz starega papirja, sčasoma pa ga sploh ne bi več potrebovali. Sicer pa bi morala ta misel priti v našo zavest in navado. Proizvajalci že zdaj kličejo: hvala za star papir! J. U. V kolektivih, kjer so delovni ljudje ugotovili, da nimajo pogojev za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela, ostajajo statuti še vedno temeljni splošni akti, v katerih je konkretizirana organiziranost delovnih skupnosti in vse druge zadeve, ki po določilih zakona sodijo v nje. Občinska komisija za pregled samoupravnih dokumentov je ugotovila, da statuti omogočajo delavcem širše odločanje in soodločanje o vseh važ- čile odmik od ustavnih dopolnil. Zato so člani komisije pred-lagali vsem tem delovnim organizacijam, da so te pomanjkljivosti odpravile. VE C POMANJKLJIVOSTI V SAMOUPRAVNIH SPORAZUMIH Analiza samoupravnih sporazumov o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v organizacije združenega dela je ugotovila precej več nejas- Poceni dopust vam bo omogočil vaš kolektiv, ki bo nabavil POČITNIŠKI DOM NA KOLESIH. Vprašajte vaše predstavnike sindikata. ^ |j%nitiA_ inDUSIBUB mOTORFlIH VOZIL novomEsio pa je, da so nekateri vztrajali P takšni ureditvi, kot so jo vfl®r v sporazume in to utemeljeval tem, da so se pač delovni lju^ tako opredelili. Kljub teinu f: je komisija vztrajala, da so oij? nizacije združenega dela spon zadeve odpravile, hkrati paJ'i predlagala, naj dosledno up°’ vajo ustavna dopolnila. ŠaU1 upravni sporazum zdravs)* nega doma Zasavje pa je obe* ska statutarna komisija ocei*1 za tako pomanjkljivega, da, zavodu predlagala, naj izdj novega. Ne glede na vse to pa občinska statutarna komisij^ Trbovljah menila, da so P manjkljivosti v pregledanih SP| nejših vprašanjih gospodarjenja, posebej pa je poudarjena vloga zborov delovnih ljudi. To velja predvsem za področje investicijske politike, delitve dohodka in osebnih dohodkov in za samoupravno urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu. Tu in tam je bilo opaziti težnje, da bi zmanjševali število članov delavskih svetov. Nezakonitosti v statutih komisija ni ugotovila. Naletela pa je na pomanjkljivosti v formulacijah statutarnih določil, ki bi v praksi omogo- nosti in kretno: sploh ne pomanjkljivosti. Kon-nekateri sporazumi obravnavajo vprašanj in zadev, ki bi sodile v nje, nekatere pa so pomanjkljivo interpretirane. To še posebej velja za samostojnost temeljnih organizacij združenega dela, za oblikovanje skupnih skladov, glede enotnega ali skupnega programiranja in povezovanja delovnih procesov in za druga vprašanja. Komisija je imela s predstavniki organizacij združenega dela več pogovorov. Značilno razumih nastale zaradi tega: so jih pač izdelali v kolek1; .;) brez večjih izkušenj. Kon**^ je poudarila, da s tem ne- sporazumi organizacije zdr^ ^ nega dela šele polagajo tet1^ , hitrejši in neposrednejš)' ^ sabjj Zato in voj samoupravljanja upravnih odnosov, /.atu ,01 vsakdanja praksa nedvoi% najboljši razsodnik, pa tud Vdi> dilo,"kaj bčTtrebcTv pTihod^. spremeniti, dopolniti in ^ polniti. Brez tega seveda n^jo šlo, če kolektivi resnično ze boi; dosledno uresničevati dopolnila. us^ ^ -tiri IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV ZANIMIV PREDLOG IZ VELENJSKEGA GORENJA Še tesnejša vez s potrošniki V velenjskem Gorenju so pripravili predlog za ustanovitev Potrošniških svetov. Tako bo velenjska tovarna ena naših prvih proizvodnih delovnih organizacij, ki se želi še tesneje Povezati s potrošniki, kupci izdelkov Gorenje. Po prvem predlogu, ki so ga pripravih, naj bi ustanovili ^kupaj 52 potrošniških svetov, in sicer po servisnih območjih ki predstavništvih, organi svetov pa naj bi bili po 20-članski odbori. Potrošniški sveti naj bi verificirali proizvodni pro-Bram, prodajne pogoje in cene, pa tudi promet z blagom. Ob Upoštevanju dosedanjih dosežkov in načrtovanju prihodnjega razvoja velenjske tovarne bo lahko to sodelovanje resnično v obojestransko korist, tako potrošnikov kot Gorenja. Ker imajo v večini gospodinjstev pri nas vsaj po en izdelek & velenjske tovarne, bodo z ustanovitvijo svetov potrošnikov, v katerih bo delovalo okrog 2000 občanov, še bolj ntrdili in poglobili vez med veliko proizvodno družino Gornja ter med večmilijonsko družino kupcev njihovih izdelkov. (vš) 0fls----- Fructal I-Alko: zakaj »ilavrk na kvaliteto«? Živimo v času intenzivnega „vrenja“ v našem gospodarstvu. Vztrajno iščemo nova pota, boljše rešitve ... Kakor je po eni strani res, da iskalci novih poti nikoli nimajo lahkega dela, se nam tudi dozdeva, da jim naša vsakdanja praksa prinaša na pot vse preveč docela nepotrebnih, „nelogičnih“, odvečnih ovir. . Uvod je bil potreben zato, ker imamo vsak dan polna ušesa stokanja zaradi zviševanja cen surovin, „zamrzovanja“ cen končnih izdelkov in v zvezi s tem s težavami gospodarjenja, ki se jim ni moč izogniti. Zdi se, da v vsej tej poplavi stokanja nismo sposobni napraviti nujno potrebne selekcije. V tem pogledu namreč, da bi resno in s polno pozornostjo poslušali predvsem tiste, ki s svojim delom in kvaliteto izdelkov izpričujejo resnično prizadevanje in sposobnost. Če jim kljub vsemu „ne gre“, bi jim lahko verjeli, da je v našem „državnem“ gospodarskem mehanizmu nujno napraviti nekatere korekture, ki bodo dajale več kisika tistim, ki so se z organizacijo dela in kvaliteto sposobni postaviti ob bok evropski konkurenci. Naše trditve bomo poskušali ilustrirati s primerom FrUctal — Alko. Še ni dolgo tega, ko je v Beogradu posebna strokovna Kredit za turistične tpostelje! Bo pomagalo? ^eniška občinska skupščina in turistična agencija Globtonr iz Ljubljane o Možnostih razvoja turizma v Zgornjesavski dolini • Več zasebnih turistični^ nih sob za domače in tuje turiste si1;. Ce pred časom so se pred-f^iki turistične agencije iz Ljubljane pogovar-s predstavniki jeseniške ob-e skupščine o možnostih l«] nje novih turističnih »THljivosti, predvsem zasebnih en u^ih s°b v tistih krajih je-6 °bčine, ki izpolnjujejo JleriVlle P08°je za turizem. ■L.t* temi pogoji so najvažnejši jS]^e: predstavniki Globtouija, |unaj bi skrbeli za zasedenost . turističnih sob, zahtevajo v lpJu dobro preskrbo s hrano, »jJ^eren dostop, vsaj 150 za-:e % turističnih postelj in ure-0 recepcijsko službo. Med raznimi kraji v Gornji Savski dolini so se odločili za štiri: Mojstrano, Rateče^ Planico pod Golico in za Žirovnico. V teh krajih imajo že zasebne turistične postelje, ven-- dar bi jih morali urediti še več. Agencija Globtour nudi zasebnikom v teh krajih ugodne pogoje: na eno turistično posteljo 15.000 dinarjev kredita -z obrestno mero 12 odstotkov in na odplačilo šestih let. V jeseniški občini računajo, da bi lahko v teh krajih izgradili še okoli 700 do 750 novih posteljnih zmogljivosti, občinska skupščina pa je nedavno skle- nila, da bo obrestno mero regresirala za 3 odstotke. Te turistične postelje, ki bi nedvomno predstavljale za turizem v Gornji Savski dolini precejšnjo pridobitev, saj v prihodnje ni računati na večje naložbe v turizem, bi bile po predvidevanjih zasedene 80 dni na leto. Tako bi imeli v jeseniški občini 60.000 nočitev več! Postelje bi bile najvišje kategorije, turistična agencija jih namerava oddajati tudi gostom iz inozemstva. M. R. komisija poslovnega združenja Jugokonserva ocenjevala 178 predloženih vzorcev sadnih izdelkov in le 7 dala zlato medaljo (zanjo je bilo treba dobiti 19 ali 20 točk, ki jih je v kategoriji sadnih sokov dobil edinole Fructal — Alko), 15 srebrno, 49 bronasto, 80 izdelkov je dobilo oceno zadostno in 27 nezadostno (manj kot 10 točk). Pri povrtnini je bilo „težišče“ podobno: 7 zlatih, 17 srebrnih, 31 bronastih, 40 zadostnih in 2 nezadostni. Pravzaprav kaj neugodna „splošna slika“ za proizvajalce izdelkov iz sadja in povrtnine! Fructal-Alko pa je spet (kolikokrat že? ) dokazal, da sodi po kvaliteti sadnih sokov na prvo mesto v Jugoslaviji. Ima torej dobro ime, ki se ga oklepa z vso trmo, čeprav ... AKUMULACIJA ODTEKA Najprej si oglejmo, kakšen je položaj po treh in pol letih zamrznjenih cen“. V tem času je Fructal — Alko lahko povečal cene svojim sadnim sokovom za 39 %, čeprav so surovine zdivjale navzgor: za jabolka je treba plačati 260 % več, za slive 175, marelice 149, breskve 124, grozdje 135, jagode 175, črni ribez 140, kartonsko embalažo 41, sladkor 250, folijo za vrečke 65 in stekleničke 150! Seveda se zastavi vprašanje, kako podjetje tako neskladje sploh še zdrži. Odgovor je dokaj preprost, čeprav na drugi strani tudi dokaj žalosten: v škodo svoje akumulacije. In kdo (in od kje? ) bo financiral nakup novih strojev in neusmiljen lov za modernizacijo, če se akumulacija sproti izgublja kot voda v saharskem pesku? Fructal - Alko bi potreboval 11 do 12 % akumulacije na svojo realizacijo, če bi hotel vsako leto povečati realizacijo za 15 %, kar se ocenjuje kot formalni minimum14. In kako je zdaj? Oglej mo si za primer jagode. Ce bi bila njihova nabavna cena 4,4 dinarja, bi imel Fructal pri jagodovem soku 2 % dobička. Vendar — jagode so že po 6 dinarjev! Z marelicami je nekaj podobnega ... Na drugi strani pa strmo naraščajo cene strojev, ki jih je treba vedno znova kupovati, če nočeš „odstopiti iz tekme11. Fructal je 1969. leta za novo polnilno linijo plačal okroglo staro milijardo. Ta linija se je zdaj že postarala in bo tekla le še toliko, kolikor bo pač zmogla, za novo linijo pa bo treba zdaj odšteti že dve milijardi! Pred „linijsko modernizacijo11 so v podjetju lahko napolnili 8000 stekleničk na uro, 1969. leta so to normo dvignili na 20. do 25.000, z novo linijo bodo sposobni napolniti tudi do 40.000 stekleničk na uro, vendar — povedali smo tudi ceno, ki jo je treba plačati za napredek, ki se izraža z bistvenim povečanjem proizvodnje z istim številom zaposlenih. Podobno je s stiskalnicami. Včasih je lahko 24 delavcev stisnilo 600 kg na uro (cena stiskalnice je bila 50 milijonov), 1969 je lahko en človek na novih na-, pravah ..opravil11 s 6 do 8 tonami sadja (cena že 300 mili- jonov, zdaj bi bila pa že okoli milijardo starih din!) CFNF NF ADMINISTRACIJA! Omenili smo le nekaj „opri-jemljivih primerov, ki nam lahko pojasnjujejo, zakaj se v Fructalu - Alko že vprašujejo, ali se resnično splača biti s produktivnostjo in kvaliteto izdelkov na evropski ravni, ko pa vsi gospodarski rezultati kažejo, daje to v naši trenutni gospodarski klimi — kljub spodbudnim razpravam, govorom in obljubam - prej minus kot plus. Prav gotovo bi se Fructal - Alko rešil dobršne mere svojih glavobolov, če bi se usmeril na proizvodnjo umetnih sadnih pijač, vendar ... S takim korakom bi se prav gotovo moral posloviti od svojega dobrega imena. V vodo bi prav gotovo padla tudi vsa dolgoročna razmišljanja o nujni povezavi med kmetijsko proizvodnjo in predelavo. V Fructalu — Alko smo slišali predlog, ki sicer nima pretenzij, da bi bil recept za rešitev vseh težav, vendar se zdi edinole sprejemljiv ..regulator11 razmer pri proizvajalcih sadnih sokov in pijač: razmere na tržišču naj urejajo cene in ne administracija! Gre namreč za to, da so kapacitete tovrstne jugoslovanske industrije tako velike, da ne morejo biti docela „za-sedene11 niti v polni sezoni, torej nikakor ni upravičena bojazen, da bi ob sprostitvi cen le-te ..zbezljale11 nerazumno navzgor. Zgodilo bi se le to, da bi potrošniki lahko sami ocenili (glede na kvaliteto izdelka), kd-teri sok ali pijača je v resnici „draga“ in katera „poceni“. To bi bil Verjetno edini pravi gospodarski stimulans za kvalitetnega proizvajalca. In tudi možnost, da bi „fiormalno živel11 in se razvijal skladno s časom. 1 Finali- V OBJEKTIVU ^ zaeija kar doma lapet dHav: Zidne tapete zadnje čase pri nas vse pogosteje zamenjujejo klasično pleskarijo. Res je, da je začetna investicija nekoliko dražja, zato pa so tapete trajnejše in kar je posebna prednost, dajo se čistiti. Graditelji novih stanovanj že skoraj vsi uporabljajo zidne tapete. Povpraševanje je torej vsak dan večje. Prav to je bil eden od razlogov, da so se v Papirnici Vevče odločili za proizvodnjo zidnih tapet in da bodo tako eden od petih proizvajalcev v Jugoslaviji. Drug razlog, ki je vodil vevške papimičarje k taki odločitvi, pa je, da so 1 že dolgo let edini proizvajalec papirja v naši državi za izdelavo tapet. Najprej so ga v glavnem izvažali, potem delali za domače „tapetarje“ in racunica je končno pokazala, da se jim bo finalizacija doma še najbolj izplačala. Izvoz . tapetnega papiija bodo praktično opustili, ostalim do- mačim proizvajalcem zagotavljajo dosedanjo dobavo, povečano proizvodnjo pa bodo oplemenitili v domači tovarni. Novo za njih je pravzaprav le grafično delo, to je nanašanje različnih vzorcev na doma izdelano papirno podlago. Lani, 29. novembra, je že stekla poskusna proizvodnja. Medtem so zgradili novo proizvodno halo s skoraj 2000 kvadratnimi metri površine in nabavili 5 modernih strojev. To jih je veljalo okrog 25 milijonov dinarjev. Večino sredstev so prispevali sami in le del so komercialni krediti licenčnega partnerja iz Nemčije. Proizvodnja zidnih tapet v Vevčah že skoraj normalno poteka in prav konec tega meseca bodo poslali na trg okrog 150 različnih vzorcev. Ti bodo tudi po kvaliteti in cen( različni. O konkretnih cenah, kot povsod, tudi v Vevčah sedaj še neradi,govorijo. Pravijo, da bodo nekaj cenejše od uvoženih, čeprav nič manj kvalitetne in dražje od preostalih domačih. Tradicija pri oplemenitenju papirja jim namreč omogoča zelo visoko kvaliteto. In še posebnost za jugoslovanski trg, ki jo bodo uvedli v Vevčah. Imeli bodo stalno zalogo vseh v katalogu objavljenih vzorcev in še posebno intervencijsko zalogo v tovarni, da bodo lahko vsak čas dopolnili zaloge posameznih vzorcev v trgovini, če jih bo zmanjkalo. V letošnjem letu računajo v Vevčah, da bodo naredili nad 5 milijonov kvadratnih metrov zidnih tapet. Kvaliteto oziroma pralnost posameznih vrst zidnih tapet nenehno preizkušajo s posebno napravo, ki s ščetko in vodo „umiva“ preizkusni kos tapete ilen j/e različnth barv, da bodo tapete dobile boh arvni odtenek, je prav gotovo ena od najini,,: ‘števnih nalog delavcev, ki v Vevčah izde- Z naslednjim mesecem bo teh pet novih strojev začelo izdelovati tapete v dveh izmenah, kasneje morda tudi neprekinjeno. Stopetdeset vzorcev in najmanj 5 milijonov kvadratnih metrov zidnih tapet bodo v Vevčah naredili do konca letošnjega leta. Ska Enotnost - st. n - 23. marca 1974 : - v . - -My :ryyy 'i ■ . a STRAN 13 IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV • OBISK V KONFEKCIJI »OKUS« V RADLJAH OB DRAVI SPODBUDNI NAČRTI • Iz majhne obrtne delavnice se je razvila konfekcija »Okus« Radlje ob Dravi, ki je lani s 160 zaposlenimi ustvarila proizvodnjo v skupni vrednosti 13,5 milijona dinarjev • V načrtu gradnja nove proizvodne dvorane • Tudi vnaprej prizadevanja za dobro gospodarjenje in učinkovito proizvodno delo Konfekcija „OKUS“ iz Radelj ob Dravi sodi med tiste organizacije združenega dela na Koroškem, ki so začele samorastniško pot iz male obrtne delavnice in se pozneje, hkrati s povečevanjem proizvodnje, uveljavile tudi na tujih tržiščih. Hkrati z rastjo proizvodnje so odpirali tudi nova delovna mesta, kar je za območje, kjer je zaposlenost žensk precej pod republiškim poprečjem, še posebej pomembno. Leta 1962 je stekla v Radljah ob Dravi prva industrijska proizvodnja konfekcijskih izdelkov. Začeli so s kravatami, telovadnimi hlačami in s predpasniki, da bi se v letih 1964 in 1965 dokončno odločili za specializacijo, in sicer za izdelavo lažje ženske konfekcije. Najprej so prišle s tekočih trakov jutranje in delovne halje ter ženske obleke. Hkrati z osvajanjem nove proizvodnje so se uveljavljali tudi na tržišču. Delavke radeljskega ,,Kroja" so iz leta v leto povečevale proizvodnjo, čeprav so bili pogoji za delo dokaj težki, gospodarile pa tako, da so leta 1970 zbrali toliko lastnih da so se lotili gradnje novih prostorov. Naložba je omogočila, da so odprli 100 novih delovnih mest, v proizvodni program pa so uvrstili nekatere nove izdelke, seveda iz asortimenta lažje ženske konfekcije. Lani, ko so v Konfekciji ,,OKUS“ v Radljah ob Dravi izdelali 255.000 raznih izdelkov, so dosegli 13,5 milijona dinarjev skupne vrednosti proizvodnje, ali 13 % več kot so računali. Ob tem pa velja poudariti, da je bila tretjina vseh proizvodnih zmogljivosti angažhana za dodelavo izdelkov za zahodnonem-škega partnerja. Letos bodo ustvarili najmanj 16 milijonov dinarjev 'celotnega dohodka, občutnejše povečanje proizvodnje in celotnega dohodka pa načrtujejo za leto 1975. Napovedujejo namreč gradnjo še ene proizvodne hale. Z deli, veljala bodo okrog 5 milijonov dinarjev, želijo začeti že letos, sami pa bodo prispevali tretjino potrebnih sredstev. Pričakujejo pa pomoč Ljubljanske banke, podružnice Slovenj Gradec, in radeljske Občinske skupščine, saj bodo novi prostori omogočili zaposlitev še najmanj 50 novih delavk. (P) PRI SADJARSTVU SO PRIMORSKI KMETI PREPUŠČENI SAMI SEBI. SADIJO IN OBNAVLJAJO LE TO, KAR SAMI POTREBUJEJO, KAR SAMI PRODAJO. ŽIVIJO PAČ V NEGOTOVOSTI, KER NE VEDO, KJE IN PO ČEM BODO PRODALI SVOJE PRIDELKE Izhod: povezava proizva-1 jalcev in specializacija l Primorska slovi po svoji rodovitni zemlji. Slovi po imenitnih pridelovalcih sadja, po najlepših in najbolj sladkih češnjah, po izredno velikih breskvah, ki jih poznajo po vsej naši domovini. Prav tako kot po pridelovanju prvovrstnega sadja pa si je pridobil ta košček slovenske zemlje izreden ugled tudi na področju vinogradništva. Kdo ne pozna Goriških Brd, kdo še ni poskusil zlatega vipavca ali na primer črnega kraškega terana . ..? „V minulih letih beležimo na Primorskem rekordno obnovo vinogradov. Dobri pogoji za vinogradništvo in seveda kvaliteta naših vin so spodbudili ljudi, da so visoko zavihali rokave in prav na področju vinogradništva v zadnjem času izredno napredovali. ..,“ nam pripoveduje inž. HILARIJ KOSTA, pospeševalec za sadjarstvo in vinogradništvo pri Kmetijskem zavodu Nova Gorica. ,jPri tem je na moč razveseljivo, da so se številni kmetje odločili za specializacijo in posvetili vse svoje delo trti in pridelovanju grozdja. Neverjetno se sliši, vendar je res, da imajo ponekod doma že kar po tri traktorje! Seveda ljudi pri svojem delu ne spodbuja le kvaliteta pridelka, temveč tudi naše kleti v Brdih, Vipavi, Sežani in v Kopru, ki organizirajo odkup grozdja. Tako se pridelovalcem ni bati, da ne bi vedeli, kam z grozdjem oziroma, da ga ne bi mogli prodati. Žal, je povsem drugače s sadjem .. ,Mar hočete povedati, da gre sadje teže v denar...? “ „Ne ... ne gre za to. Problem je v tem, da na tem pod- ročju ni potrebnega nosila, kot so na primer na področju vinogradništva kleti. Rezultat vsega tega je porazen: sadjarstvo na Primorskem stagnira, ponekod celo nazaduje, čeprav so potrebe po tem pridelku veliko večje od ponudbe. Izračunali smo na primer, da pokrivamo z breskvami komaj četrtino slovenskih potreb. Lahko bi pa pokrili vse slovenske in povrhu še kakšne druge. Možnosti so ogromne, še zdaleč pa niso izkoriščene .. .“ „Torej, trg bi potreboval veliko več sadja, pridelovalci pa tega nočejo slišati. Se jim pridelovanje češenj, hrušk, marelic, jabolk in drugega sadja res ne splača.../'“ „Ni čisto tako. Osebno sem prepričan, da bi se trud, vložen v sadjarstvo, prav tako obrestoval, kot v vinogradništvo, če ne še bolj. Pogoji za pridelovanje so izvrstni, vendar kmetje sadijo in obnavljajo le to, kar sami potrebujejo, Jsar sami prodajo. Zakaj? Predvsem zato, ker živijo v negotovosti. Ne vedo, kje in po čem bodo prodali svoje pridelke. Odkup sadja ni zagotovljen, prodaja je neorganizi- rana, neraziskana. Nekateri proizvajalci se sicer dobro znajdejo, večina pa želi čim manj tvegati. Znani so na primer številni primeri, ko vozijo pridelovalci INŽ. HILARIJ KOSTA sadja svoj pridelek daleč v druge republike. Dohodek sicer ni kdove kako velik, vendar se trud še vedno obrestuje. Razumljivo pa bi bil dohodek od sadja precej višji, če bi se pridelovalci združili, če bi prodajo organizirali doma . ..,“ razmišlja inž. Kosta. „Problem kot na dlani. Zanima nas, kaj je v tej smeri storil Kmetijski zavod Nova Gorica? “ „Poudariti moram, daje naša pospeševalna služba pri kmetij- de skem zavodu v prvi vrsti — stfre; kovna služba. S tem hočem plso vedati, da nimamo pristojne*ta oziroma, da ne moremo reševa1: poslovnih vprašanj našega kr^?: tijstva. Kljub temu se trudim^ seveda po svojih močeh, da ^ prispevali svoj delež k rešit; ^ vprašanja. Ob neposrednih s®. ‘ kih z zadrugami in posarnc ^ nimi proizvajalci si prizadeval* 5. in svetujemo, da bi se vsi profj! vajalci povezali in skupno o8' stopili na trgu. Nedvomno bi' trud bogato obrestoval.. .“ . tudi sadjt“, vedi Skratka, tako kot je doživi vinogradništvo na Primorsk minulih letih svoj „boom bilo prav in koristno, da bi živelo svoj „boom stvo. Sadja je na trgu premalo, posebno kvalitetne^'% proizvajalci pa se mu odpoved^ g jejo, saj je posameznikova p° ’ do kupca še vse preveč tmoi in negotova. v Strokovnjaki Kmetijskega ^ voda Nova Gorica menijo, daf% izhod edinole v povezavi in * I tem v skupnem nastopu na P žišču. Nedvomno imajo pr® ' To dokazuje med drugim tiri ^ praksa vinogradnikov, ki jim f p, povezava ne le omogočila uspe šen nastop na tržišču, temri1 tudi ozko specializacijo. A. ULAGh 5 A PROSTOR SMO ODSTOPILI TOVARNI T0SAMA « TA PROSTOR SMO ODSTOPILI TOVARNI T0SAMA * TA PROSTOR SMO ODSTOPILI TOVARNI T0SAMA # Uveljavljanje teorije v praksi Tovarna TOSAMA je zrasla iz majhne in nepomembne delavnice za konfekcioniranje vate in gaze v moderno tovarno sanitetnega materiala, ki se lahko po obsegu poslovanja, modernizaciji tehnološkega postopka in strojnega parka upravičeno uvršča med največja tovrstna podjetja v Evropi, po svoji notranji organiziranosti pa med tovarne, v katerih je največ pozornosti namenjene neposrednemu proizvajalcu. Celoten razvoj TOSAME je teijal sodelovanje vseh vodstvenih služb, novih organizacijskih ukrepov ter tesno povezovanje s samoupravnimi organi podjetja in celotnim kolektivom. „Boriti se za človeka in socialistično samoupravno skupnost pomeni neutrudno delati za povečanje proizvodnje in produktivnosti, za izboljšanje delovnih pogojev delavcev, za dobre tovariške odnose, za kvaliteto dela, za stalno rast življenjske ravni kot sestavnega dela boljšega življenja delovnega človeka, za popolno uveljavitev ustavnih določil," je dejal direktor tovarne TOSAMA oec. SLAVKO BAJEC, ko je govoril ob 50-letnici tovarne v septembru 1973 in to znova poudaril pred nekaj dnevi, ko je pripovedoval o praktičnem uveljavljanju omenjenih nalog v tovarni TOSAMA. TOSAMA je uspela v zadnjih letih zabeležiti izredne rezultate, ki govore o naporih delavcev, kot tudi o urejenih notranjih odnosih, o čemer so spregovorili predsednik delavskega sveta IVANKA OGOREVEC, predsednik aktiva Zveze komunistov DUŠAN BORŠTNAR in predsednik sindikalne organizacije VILIJEM DOLENC. „Po statutu tovarne TOSAMA delavci uresničujejo samoupravljanje neposredno v delovnih skupinah, obračunskih enotah in oddelkih, v organizacijskih enotah in v podjetju kot v celoti s tem,, da sodelujejo v postopku oblikovanja in spreminjanja odločitev, dajejo predloge in izražajo mnenje, neposredno odločajo v skladu z zakonom in statutom, itd. Neposredno upravljanje v tovarni se odvija po delovnih skupinah, ki so oblikovane po organizacijskih enotah. Delavci dajejo pobude za izboljšanje pogojev dela, izražajo konstruktivne kritike na posamezne odločitve, predlagajo kandidate za člane organov upravljanja, itd. Te dni smo izbirali v naši tovarni delegate. 779 delavcev bo zastopalo 11 delegatov. Izbrali bomo take, ki bodo dejansko govorili v imenu delavca in v njegov prid, saj bo le tako zagotovljeno neposredno upravljanje in s tem upoštevanje in uveljavljanje delavčevih predlogov in zahtev," je poudarila predsednica delavskega sveta. V TOSAMI so aktivni tudi člani Zveze komunistov, o katerih je spregovoril Dušan Borštnar: „Zadnja leta postaja aktiv Zveze komunistov v TOSAMI vse bolj upoštevan in ne deluje v naši organizaciji le kot nekakšna cokla. Vsa vprašanja in probleme obravnavamo in rešujemo v povezavi z ostalimi organizacijami v našem podjetju. Naša nenehna skrb pa velja političnemu izobraževanju in marksističnemu osveščanju delavcev." Predsednik sindikalne organizacije pa je-dejal o zdajšnjem vanju sindikalne organizacije, da je le-ta vsestransko prisotna’ ■, posebno pa aktivna pri izbiranju delegatov. „Sindikalna org3l,? zacija je živa v vseh organih samoupravljanja v naši tovarni. tradicija je stara in upoštevana. Imamo referenta za standard. ^ šport in rekreacijo in za socialno dejavnost; vsi si prizadevaj nuditi delavcu čim več. Delegatski sistem bo to še v večji nj omogočal in prenesel teorijo v prakso. Zavedamo pa se, d j izvolitvijo delegatov šele začenjamo uresničevati neposredno u ^ Ijavljanje delavčeve besede pri upravljanju, kar bo zagotovo n j kovalo še veliko naporov. Potrebna bo povezava delegatov iz OZD z družbenopolitičnimi organizacijami kot tudi z dele$a drugih gospodarskih organizacij." Prvenstvo Maribora V sindikalnem občinskem .amiznoteniškem prvenstvu pribora je v spomladanskem elu že odigrano četrto kolo. rečanja so se v vseh ligah v javnem končala po pričako-k.aniu> za presenečenje lahko Tai o le dvoboj med ekipami iAM I TEZNO in MARI-“urSK° LIVARNO. Kandidat Livarna je namreč v tUre i Srečaniu izgubila kar z zultatom 5:0. Posamezne igre Lt Se končale s sledečimi rezul-Uran : Falež 2:0> Zygorac 2.°ajc 2:0, Jamšek : Mlekuš Zagorac : Falež 2:0, Uran : 'l^ekuš 2:0. - . it -r. Rezultati 4. kola I. liga: sti. I S. : TSN 5:1, TAM IT. ieSrn«Varna ^ 5:0, Metalna : Pri-ir'S n l:0> TAM 11 S. : M. Tisk TAM III T. : M. Vodovod n- ' ’ Ro četrtem kolu vodi: TAM I Tezno pred Livarno II, Livarno I in Metalno. V II. ligi ni bilo nobenih presenečenj, saj so favoriti po pričakovanju osvojili predvidene točke. Rezultazi II. lige: Marles : Zavar ovalnica M. 5:3, Konstruktor II : Veterinarji 1:5, Gradis : Tekol 5:0, VEMA : Marles 5:2; Vodi: Cevovod I pred Veterinarji, Radiom Maribor in Zavarovalnico M. V III. ligi A in B skupine se je pojavilo precej novih ekip, ki bi se rade po končanem prvenstvu uvrstile v višji razred. Prav zaradi tega je na teh tekmah, kjer sodeluje skupno 32 ekip, videti dosti zagrizenih borb. Rezultati III. liga A-skupina: Atmos : TAM IV T. 0:5, Intes : UJV 0:5, Elektro : Tališ II 5:0, Bodočnost : Sladkogorska 3:5, PTT : MTT 5:0, PKŠ : Metal-plast R. 4:5; Vodi: TAM IV Tezno pred PTT, Elektro in UJV. Rezultati III. liga B-skupina: Zarja : Sladkogorska II 5:2, Petrol : Zavarovalnica II 5:2, TAM V T. : Birostroj 5:3, Metalna II : TAM V T. 5:3, Birostroj : Lokomotiva 5:0, Atmos Mladina : Gradis 0:5, Zlatorog : KB Maribor 5:0; Vodi: Petrol pred TAM V Tezno, Birostroj in Metalno II. V ženski ligi, kjer sodeluje 12 ekip vodi Zavarovalnica II pred .Gradisom I, Sladkogorsko in Elektrom. Posamezni rezultati 4. kola: Zavarovalnica I : KB Maribor 3:0, Sladkogorska : Zavarovalnica II 1:3, KB Maribor : Gradis II 1:3, Elektro : Gradis I 1:3, Konstruktor : Marles 3:2. D. Z. Prei za najbolj množično udeležbo na V. sindikalnem tekmovanju Ljubljane v veleslalomu so J6*1 smučarji Saturnusa. Foto: L. S. V. sindikalno tekmovanje ’ Ljubljane v veleslalomu bii ^oto, 16. marca 1974 je j^° na smučiščih Vitranca v atljski gori v. sindikalno tek-j0 Vanie Ljubljane v velesla-tekm t0’ naik°y množično nju °Vanje v alpskem smuča-18lS ^r' nas’ se je prijavilo kar 1 jjUji ^Linovalcev iz 90 Ijubljan- slavil Rer je tekmovanje | s.j^ ° maR jubilej, bilo je že | nasto-r0 VSi tekmovalci’ ki so teknL 1 na vseR dosedanjih Van^’ Preieii jubilejne P° u’ VS' osiaii udeleženci pa s^oz^ c^j spominsko redit ^an*Zator te rnnožične pri-I Mišu na smučeh je bila KO-1 lJA ZA ŠPORT IN RE- KREACIJO PRI MESTNEM SINDIKALNEM SVETU IN MESTNI ZVEZI ZA TELESNO KULTURO LJUBLJANA, ki je izvedbo zaupala TRIM servisu, SK Transturistu ter SK Novi- VSAKEMU KOLEKTIVU POČITNIŠKI DOM VSAKEMU DELAVCU POCENI DOPUST naiju. Tekmovanje je potekalo na 5 odlično pripravljenih progah. Za dobro organizacijo gre izvajalcem vsa pohvala. V imenu pokrovitelja MSS Ljubljana je tovariš Rudi Bregar izrekel čestitke in priznanja za doseže- ne rezultate na področju množičnega smučanja ter podelil kolajne, diplome in pokale najbolj uspešnim tekmovalcem in tekmovalkam. V imenu republiškega sveta Zveze sindikatov je tov. Malič Jože izročil kristalno vazo za najbolj množično udeležbo na vseh dosedanjih tekmovanjih. To priznanje je prejela smučarska sekcija Saturnus. V skupni uvrstitvi pa so se najbolje odrezali Iskra Commerce, Emona, Iskra IEZE, Iskra RI, Slovenija ceste, Saturnus, Intertrade itd. ŠMON JANEZ TRGOVSKO GOSTINSKO PODJETJE JELKA 61310 RIBNICA ČESTITA VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE RIBNICA IN JIM ŽELI ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV! MUTA V sredo preteklega tedna So se na smučiščih pod Malo kopo končale letošnje zimsko športne igre kovačev Mute. Za-Idjučne tekme so privabile na štart 29 smučarjev iz vrst livarjev, kovačev, ključavničarjev ter drugih. Tekmovalci iz dveh starostnih skupin so se preskusili na odlično pripravljenih progah. V starostni skupini do tridesetih let so bili najboljši Vinšek Niko, Osrajnik Janko in Kolar Janko. Med veterani, torej med smučarji, ki so že presegli trideseta leta, pa je bil najuspešnejši Tone Bijol, drugi je bd Metod Traper in takoj za njim še Marko Faletič. Ob vsem pa je še najbolj zanimivo, da so predstavniki starejše garde dosegli najboljše rezultate. Ob tem velja povedati še to, da se združena podjetja Gorenje Velenje, Tovarna Muta in Fecro iz Slovenj Gradca tudi letos pripravljajo na tradicionalne športne igre. Nasploh pa je športno rekreativna dejavnost med muškimi kovinarji zadnje čase močno napredovala. Sindikat nudi tej aktivnosti resnejšo materialno podlago, le športni referenti, tako menijo v podjetju, svojega dela še ne jemljejo dovolj resno. » kw Pri tovarni poljedeljskega orodja in livarni Gorenje Muta so pretekli petek ustanovili tovarniško šolsko športno društvo, v katero so se vključili učenci industrijske kovinarske šole tovarniško šolsko športno društvo v katerega so se vključili učenci industrijske kovinarske šole pri tem podjetju. To je po dolgih letih, odkar je bila ukinjena bivša industrijska kovinarska poleg telovadne dejavnosti skrbelo še za širšo rekreativno delo mladih poleg telovadne dejavnosti skrbela še za širšo rekreativno delo mladih ljudi v okviru pddjetja. Mlado društvo pa vsekakor pričakuje vso podporo kolektiva, predvsem pa iz vrst sindikata. Že doslej so učenci kovinarske šole gojili namizni tenis, nogomet, košarko, streljanje in šah. kw VELENJE S tekmovanjem ekip in posameznikov v kegljanju, in sicer na kegljišču hotela Paka v Velenju, so se začele v Šaleški dolini letošnje delavske športne igre. Prvo kolo kegljaškega tekmovanja je bilo 14. in 15. marca, drugo bo 4. in 5. aprila, tretje in zaključno kolo pa 25. in 26. aprila. Po končanem tretjem kolu bodo na kegljišču hotela Paka v Velenju razglasili rezultate tekmovanja ter podelili kolajne in diplome posameznikom. Ekipni zmagovalec kegljaškega turnirja pa bo prejel pokal na zaključni prireditvi „Delavske športne igre Velenje 74.“ (vš) Smučarji Mercatorja na snegu: še nekaj sekund in po progi se bo spustil naslednji tekmovalec ... ŠPORTNE IGRE MERCATORJA V soboto, 16. marca je bilo na Ulovki nad Vrhniko prvo športno tekmovanje delavcev Mercatorja. Tekmovanje v veleslalomu pomeni začetek širšega športnega udejstvovanja. Do konca leta se bo v počastitev 25-letnice podjetja Mercator zvrstilo skupno kar devet športnih prireditev. Računamo, da se bo v vseh devetih športnih panogah pomerilo blizu tisoč udeležencev. To pa je lepa številka, saj bo aktivno sodeloval vsak peti član delovne skupnosti Mercatorja. Pa se zdaj vrnimo za nekaj dni nazaj k prvemu tekmovanju v veleslalomu na Ulovki. Lepo vreme je dobro organizirano tekmovanje še bolj popestrilo. Sonce je zadnje dni sicer vzelo nekaj snega, toda organizatorji so se potrudili in za tekmovanje progo dobro pripravili. Na startu se je zbralo okrog osemdeset udeležencev. Razdeljeni so bili v pet skupin: ženske nad 30 let, ženske do 30 let; moški nad 35 let, moški od 25 do 35 let in moški do 25 let. Čeprav namen tekmovanja ni bil odkriti vrhunske smučarje, so nekateri pokazah lepo, res kvalitetno smučanje; le-ti so seveda tudi dosegli najboljše rezultate. Ostale pa, ki so bili n alce slabši, tiste, ki so kljub nekaj padcem pokazali trdno voljo za sodelovanje, tudi ne gre pozabiti. Želimo množičnost na naših tekmovanjih; vključiti k sodelovanju čimveč delavcev. Po prvem športnem srečanju lahko z veseljem ugotovimo, da smo na pravi poti. In sedaj k rezultatom. Za prvouvrščene posameznike in ekipe smo pripravili pokale, drugo in tretjeuvrščeni pa so prejeli spominske diplome. Pokale smo razdelili takole: v skupini žensk nad 30 let je pokal osvojila Greta Peharc iz TOZD Preskrba Tržič; v skupini žensk do 30 let pa je šel pokal v TOZD Logatec. Priborila si ga je odlična Nedi Čeme. V skupini moških tekmovalcev nad 35 let je osvojil pokal Peter Pušler iz Skupnih služb. V drugi starostni skupini moški od 25 do 35 let je prejel za osvojeno prvo mesto pokal Miha Šmuc iz tozd Investa. Pri mlajših moških (do 25 let) pa je osvojil prvo mesto Drago Arhar iz TOZD Logatec. Po ekipah pa so dosegle prva mesta ekipe iz TOZD Loga‘ec dvakrat (ženske, moški), TOZD Trgovina na debelo pa prav ta* o dvakrat. Zdaj je za nami prvo športno tekmovanje. Uspelo je in vsi so zadovoljni. Tekmovalci in organizatorji. Le-ti pravijo, da bodo v prihodnje na naša tekmovanja povabili tudi druge trgovske kolektive. « MILE BITENC-DEJAN ZIMSKE IGRE DELAVCEV SDK Letnim športnim igram delavcev SDK v SR Sloveniji, ki so postale že tradicionalne, so se letos pridružile tudi zimske. Tako so se v soboto 16. marca zbrali tekmovalci iz skoraj vseh organizacijskih enot SDK v Sloveniji na smučiščih Zatmika. Organizacija iger je bila zaupana podružnici Kranj. Tekmovanja so bila v veleslalomu in smučarskem teku. Skupno je nastopilo več kot 50 tekmovalcev. Najzanimivejše borbe, kljub že nekoliko mehkemu snegu, so bile v veleslalomu. Rezultati posameznikov v veleslalomu: Ženske juniorke: 1. Agrež Nadja, podružnica Ljubljana 33.3,2. Konte Breda, podružnica Ljubljana 34.2, 3. Vrhovec Tatjana, podružnica Ljubljana, 35.7 itd. Ženske seniorke: 1. Legat Francka, podružnica Kranj 34.9, 2. Pančur Vera, podružnica Kranj 38.5, 3. Krivec Breda, podružnica Ljubljana 38.9 itd. Moški juniorji: 1. Zelinka Martin, Centrala 50.2, Sadar Jaka, podružnica Ljubljana 51,7, 3. Leskovec Igor, podružnica Nova Gorica 52.6 itd. Moški senioiji: 1. Kram žar Vlado, Centrala 54.1, Habjan Matjan, podružnica Kranj 55.8, 3. Zavašnik Lado Centrala 1:01.8 itd. Rezultati ekipno v veleslalomu: Ženske: 1. Podružnica Ljubljana, 2. Podružnica Kranj, 3. Centrala. Moški: 1. Centrala, 2. podružnica Ljubljana, 3. podružnica Kranj. V teku je pri moških zmagal Pirc Tone, pri ženskah pa Zalokar Maruša, oba iz podružnice Kranj. Kranjska podružnica je bila tudi kot ekipa najuspešnejša. Najboljši posamezniki so prejeli za uspešen nastop lepa priznanja, vse nastopajoče ekipe pa diplome za doseženo uvrstitev. V. Š. ■■■■HI STRAN 15 UNIVERSALE - KOLEKTIV, KI DOSEGA VEDNO BOLJŠE USPEHE »Kakor si bomo postlali tako bomo ležali...« • Vetrovke, ki so postale že pojem zimske športne konfekcije • Tradicija: izdelovanje slamnikov • Problem zaposlenih žensk # Za večjo kvaliteto, ne le za večjo proizvodnjo Le malo je tovarn v Sloveniji, ki imajo tolikšno tradicijo in zabeležene tako lepe uspehe, kot tovarna UNIVERSALE, ki je s-svojim razvojem v veliki meri vplivala tudi na razvoj občine Domžale. Tovarna UNIVERSALE seje razvila iz enega prvih slamnikar-skih obrtnih podjetij na Slovenskem. Ustanavljanje teh malih podjetij se je začelo okrog leta 1866, ko so avstrijski in italijanski industrialci sklenili postavljati svoje tovarne v Domžalah in v Mengšu. Tedaj je bilo odprtih več manjših obratov; nekatere teh so vodih celo slovenski podjetniki. V tovarnah je bilo zaposlenih veliko domačinov, malo pred prvo svetovno vojno je bilo v tej panogi zaposlenih že okrog 1000 Domžalčanov in okoličanov. Nova tovarna je zrasla leta 1908; od leta 1948 pa je menjala več lastnikov. Tega leta je postala tovarna splošno ljudsko premoženje z oznako: UNIVERSALE, tovarna klobukov in slamnikov. Do leta 1936 sta bili osnovni dejavnosti tovarne izdelovanje klobukov in slamnikov, po tem letu pa so začeli izdelovati še tulce. Od leta 1956 naprej so proizvodnjo v tovarni dopolnili z izdelki konfekcije. Letno narede v UNIVER-SALE približno 30 različnih vrst slamnikov, več kot 40 raz- ličnih kap, 10 do 15 modelov klobukov in nekaj deset modelov izredno moderno in praktično krojenih vetrovk, ki so si pridobile že številne kupce doma in po svetu. STARA DOMAČA OBRT V Domžalah je bila nekdaj razvita stara domača obrt pletenje kit, iz katerih so domačini izdelovali slamnike. Ž nastajanjem slamnikarske industrije je povpraševanje po kitah poraslo, kar je ugodno vplivalo na razvoj domače obrti, katere začetke zasledimo v naših krajih že v drugi polovici 18. stoletja. V šestdesetih letih devetnajstega stoletja se je način proizvodnje slamnikov povsem spremenil. Iz Italije so pripeljali v Domžale stiskalnice za oblikovanje slamnikov, kmalu zatem pa so začeli uporabljati tudi šivalne stroje v tovarnah. Po statističnih podatkih trgovske in obrtne zbornice so leta 1880 izdelali v domžalskih in mengeških tovarnah slamnikov okrog milijon . Delo v slam-nikarskih tovarnah je tedaj potekalo sezonsko, od septembra do aprila (junija). Delovni čas je trajal od 6. ure zjutraj do 7. zvečer, kasneje pa okrog deset ur. Plače so bile zelo nizke in so nenehno povzročale jezo med delavci, ki so večkrat stavkali. Prva stavka je bila leta 1907, dve večji stavki delavk pa v letu 1922. Zdaj so razmere v tovarni UNIVERSALE, kjer je zaposlenih okrog 530 delavcev, od tega kar 85 odstotkov žensk, povsem drugačne. Notranja organizacija in proizvodni proces sta urejena tako, da se delavci ne pritožujejo, saj velja v tovarni prva in glavna skrb delavcu. Rezultati, ki so jih lani zabeležili v tovarni, so dobri. Podjetje je uspelo ustvariti za 60 milijonov dinaijev bruto prometa in izločiti od tega kar 20 odstotkov sredstev za akumulacijo. Lani so bili povprečni osebni dohodki 2194 dinarjev, kar je bilo nad povprečnim mesečnim dohodkom delavcev v tekstilni industriji. HOMOGEN KOLEKTIV Veliko naporov in prizadevanj je bilo potrebnih, daje postala tovarna ena izmed tistih slovenskih tovarn, ki se lahko s svojo produktivnostjo meri s tovrstnimi tovarnami v Evropi. Njene glavne prednosti so: kva-liteta izdelkov, praktičnost in modnost modelov ter sorazmerno nizke cene, ki so' sprejemljive za vsakega kupca. Ko smo bili v tovarni UNIVERSALE, smo govorili o nro- izvodnji, o razmerah v kolektivu, o načrtih. Prvi je o vsem spregovoril direktor tovarne UNIVERSALE Matija Svoljšek. „V naši tovarni se ravnamo po načelu: kakor si bomo postlali, tako bomo ležali. Reči moram, da so vsi rezultati tovarne doseženi z napori celotnega kolektiva, ki je izredno homogen in požrtvovalen. Nova tehnologija, ko smo jo uvedli v tovarni pred dvema letoma, pomeni izreden korak naprej. Zdaj imamo proizvodnjo urejeno po vrsti artiklov. Ne samo, daje to bolj sodobno in bolj enostavno, temveč omogoča večjo proizvodnjo. V letošnjem letu nameravamo še bolj posodobiti delovni proces, odločili smo se, da bodo vsa naša prizadevanja usmerjena predvsem v kvalitetno rast naših proizvodov in ne le v kvantitetno rast. Razume se, da bomo skušali še povečati izbor naših modelov in ponuditi kupcu vedno kaj novega. Uspešnost kreativnega oddelka tovarne UNIVERSALE so opažih tudi na lanskoletnem sejmu mode. Za vetrovke smo prejeli ljubljanskega zmaja, ki ga podeljujejo za najboljše izdelke. Žal, na letošnjem sejmu Moda 74 niso podeljevah nagrad za zimsko-športno konfekcijo. Menim, da so bili letošnji modeli še uspešneje kreirani kot lanskoletni.44 ČIMVEČ ZA DELAVCE Ko smo govorih o vlogi in pomembnosti sindikalne organizacije v tovarni, je povzel besedo predsednik osnovne sindikalne organizacije Marjan Breznik, ki je najprej dejal, da si tako sindikalna organizacija kot celoten kolektiv prizadevajo, da bi bili pogoji dela čim ugodnejši in da bi bil življenjski standard čimboljši. „Vsako leto namenimo znatna sredstva za nakup stanovanj. V letošnjem letu smo dah v ta namen 865.000 dinarjev. Nova stanovanja so že razdeljena. V prihodnjem letu pa bomo dali v ta namen 1,06 milijona dinarjev. Razen tega prispevamo še sredstva v solidarnostni sklad. Skrbimo tudi za počitnice delavcev. Imamo dve počitniški hišici v Izoh. To res ni dovolj za vse, nekaj pa le je. Letos bomo povečali število ležišč za tri nove enote. Za približno 25 novih ležišč smo namenih 700.000 dinarjev. Zavedamo se, kako pomembna je zdrava prehrana za delavca. Zato smo sklenili odpreti v tovarni menzo, v kateri bodo imeh delavci dobro in poceni prehrano. Kar zadeva vprašanje otroškega varstva, moram povedati, da imamo še težave, čeprav smo podpisniki družbenega dogovora o otroškem varstu. UNIVERSALE ima veliko zaposlenih žensk; veliko jih dela v popoldanski izmeni. Te zaman iščejo varstvo za otroka, saj v Domažalah ni vrtca, ki bi imel vpeljano tudi popoldansko varstvo. Tudi za šport in rekreacijo skrbimo. Sodelujemo na sindikalnih igrah v naši občini in vsako leto na Tekstiliadi. Že v letošnjem letu pa nameravamo povečati svoje dejavnosti na tem področju. Zgradili bomo svoj športni park in uredili vse potrebno za čim uspešnejše re-kreiranje delavcev. Pri svojem delu nismo poza-bih tudi na upokojence. Za njihovo minulo delo se jim simbo-hčno oddolžimo enkrat letno z denarnimi nagradami.44 interni Časopis Kako deluje v tovarni UNIVERSALE aktiv Zveze komunistov in kakšno skrb posvečajo izobraževanju delavcev, nam je povedal predsednik zbora delovnih ljudi in sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov Marjan Konjar: ' „Naši delavci se nenehno udeležujejo raznih seminarjev, predavanj, tečajev za politično izobraževanje. Nekaj delavcev obiskuje pohtično šolo v Domžalah. Delo naše osnovne organizacije je po Titavem pismu močno oživelo. Vsi člani osnovne organizacije zdaj aktivno posegajo na razna področja, sodelujejo pri gospodarjenju tovarne itd. Sestanki, na katerih se odkrito lotevamo obravnavanja najrazličnejših problemov, ki so vezani na naš akcijski program, so običajno plodni C e spregovorim še o izo^ ževanju, potem moram p®'1 dati, da smo podpisniki dru^1 nega dogovora o štipendira11)1 Omogočamo vsakemu delavC dopolnilno izobraževanje. temu pa bomo morali v prih11' nje začeti še načrtneje obra# vati problematiko kadrov v tovarni in vlagati sredstva v i2 braževanje tistih profilov, nam jih primanjkuje. i Za večjo informiranost d^s| cev — do zdaj smo objavljali11; « aktualne novice in objave 1 oglasnih deskah, nameravan11 že v maju začeti tiskati intej* časopis. Le-ta naj bi delavce * znanjal z vsem, kar se v k<$: tivu dogaja, obravnaval dcl čene probleme, itd.44 ZAUSTAVITI STIHIJSKO 1 PROIZVAJANJE Izdelki tovarne UNIV®!, s ŠALE so plod raziskav trži^j 5 in skrbne ter načrtne dela. Posebna kreatorska re skrbi za sodobnost modelov/, I za njihovo prilagojenost na8 f t razmeram in željam kupc^ r Okrog 40 odstotkov je pr^, e vodnje pokrival, 60 odstop 1 pa izdelajo v tovarni vetr°Vi S 20 do 25 odstotkov proiz^ t nje gre na tuja tržišča, ostal0,, (j prodajo po Sloveniji in v drur r republikah. Tako kot v lansk® j letu bodo tudi letos prodaliv' j liko pokrival v Rusijo, tega pa še v Avstrijo, Nem0*1 i in v Češkoslovaško. ,,,! ^ s „V programu razvoja . VERSALE nimamo predvid®, ] ga združevanja z ostalimi • j 1 stilnimi podjetji na domžalsk , s območju. Vseh pet tekstil { proizvajalcev v Domžalah j s namreč preveč spečih0 ,, t usmerjenih, da bi bila kaktej § koh integracija možna. Zah> j. o tesnejšem sodelovanju tek ^ t ne industrije pa je vsekakot (li r coi Kr, froKa n3 1 ,, \ brodošla, saj bo treba ' področju še marsikaj nared1 ,, c urediti. Znano je namref j s kapacitete stihijsko rastejo ^ \ da vsak v tekstilni industnj1 1 deluje, kar hoče. Če bi pr0jj,,| 1 me izdelovalcev tekstilnih12 f£- i kov in tekstila usklajevali11* publiškem nivoju, bi si lahk0 e, ' tega marsikaj koristnega , jj-tali,44 nam je ob koncu dej31 rektor Matija Svoljšak. r s $ TA PROSTOR SMO ODSTOPILI EKONOMSKI PROPAGANDI ZA TOVARNO UNIVERZALE IZ DOMŽAL r*-*-*-r m Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Direktor, glavni in I Ir*, § i/W/Tnw%. A urednik IVO TAVČAR. Nastov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313 VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Komunal1' dji> ,, II' II 1 _ . „ ■ ■ * Ljubljana, št. 50100-601-11807,' devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100. Posamezna številka stane 2,00 din. Naročnina je četrtletna 25,00 din — polletna 50,00 din — in letna 10°’fja iu >* 8f Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana. Na podlagi mnenja Sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 23. januaw ta.a. oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov