Januš Golec: Lov na zaklade. Ljudska povest po zapiskih ra-jnega .prijatelja. Uvod. • Takale revna para, ikakor je pisatelj naslednje povesti, večkrat zasanja o bajnem bogastvu, ki ga čaka v bodočnosti in je zanj pripraVljeno od bogve lioga in neznano kje. : Si lahko predstavljate prijetno presenečenje, ko sem prejel pred leti od ameriškega konžulata v LjubljanL obvestilo: »Izkažite se s potrebnimi papirji, takoj Vam bomo poslali zapuščino prijatelja, iki Vas je postavil za dediča v zadnjih trenutkih življenja.« Mislim, da bi presunila zgorajna vest na trenutno osrečeno plat vsakega, kaj še le siromaka po mojem vzgledu! Naenkrat sem bil globoko prepričan, da niso sanje prazne pene — ne — iz nebes revežem udahnjene oznanilke blagostanja ter vsaj nekaj časa življenja brez tolikanj bridke borbe za vsakdanji kruh. Na potrebno stran prikrojen človek ne po- seda toliko moči ter samozataje, da bi obdržal zase preveselo sporočilo: Jutri ali pojutrajšnjem boš prištet med bogatine! Mojemu glasno navdul'cnen_iu oznanilu, da čaka name dolarska dedščina iz Amerike, so se posmihali dobri prijatelji ter znanci. Še le dokaz; črno na belem ter štampiljka amerikanskega konzulata jih je prepričala, da se mi ni zaletelo haopak v možganih. Postal sem mahoma spoštovana osebnost med onimi, iki so zrli pred trenutki name od zgoraj navzdol v zavesti: revež je in kot tak se bo pehal skozi celo življenje. Celotna družba mi je postala »iskreno« prijateljska v nadi: z dolarji podprtemu človeku na hodi nikdo s poti. Kedo bi mi štel v baharijo, ee sem vnaprej naročal na račun dedščine bogate pojedine in zagotavljal -denarno pomoč onim, l.i so mi tudi v stanju lazarstva stali zvesto ob strani. Temeljita dokazila, da sem resnično v oporoki označeni dcdič, so odbrzela z ckspresno po_to v Ljubljano. Še par dni prijetno nestrpncga čakanja . . . Lepega jutra je potrkal pismonoša in mi izročil precej težek zveženj, prelepljen z vsemi mogoCimi znamkami, naslovi ter podpisi. Podpisali sem moral uročitelju več povratnic. Kar drgetal s«m na res sikrbno omotano, zapečateno ter — težko pošiljko. V bornem življenju si nisem upal niti sanjati o kupih dolarjev, katere je prinesel ta omot iz daljne Amerike in to samo zame, da razpolagam z njimi po mili ter dragi volji. Z Bogu najglobokejšo hvaležnostjo sem se lotil razmotavanja, V spomin na nezabnega prijatelja bi naj ostal ohranjen ovojni papir, motvozi in sploh vsaka malenkost, ki je bila koliokaj v zvezi z dolarsko zapuščino. Za ovojem sem zadel na listek s prijateljevo pisavo. S par besedami in s svojim podpisom je sporočil na moj naslov vse, kar je pomenilo zanj vrednost. Poljubil sem oporoko, jo odnesel v predal omare, ikaterega sem že bil pripravil tudi za dolarje. Za oporočnim lističem še en omot in v tem — aiti enega dolarja . , .1 Strela božja! Prelistal sem debel šop deloma s svin.nikom, deloma s .črnilom počorganLh papirjev — pa in zopet pa — o amerikanskem bogastvu niti prahu ter sledi! Godilo se mi je siromaku, kakor bi me pahnil iz nebes v večno brezno pekla! Nekaj ur sem presedel nemo ob dedščini, ki je bila zame najdebelejša potegavščina, kar sem • jih doživel do tedaj po Ikolovozih ter grabah življenja. Slednjič sem se le zbral toliko, da sem ugotovil, da vsebuje papirnata zapuščina beležke pokojncga, lcatere je zaupaval papirju na svojih večletnih potovanjih po Južni Ameriki in njenih otoldh. Iz res medvojnega prijateljstva do rajnega pošiljke nisem pognal v uredniški koš, odnesel sem jo v omaro s sklepom, da se bo vicala v zapuščenosti, dokler se ne razpuhti ter razblini na meni za neikaj dni v notrajnosti uresničena pravljica o revnem pastirčku, iki je postal naenkrat najbogatejši kralj. Kako je bilo s prijatelji ter znanci, ko so zvedeli, ikaj sem prejel iz Amerike, ne bom popisoval. Šfcodoželjni ikrohot so zaključili z znano opazko: Revež ostane revež in njegovo bogastvo tvorijo samo lepe sanje — prazno pene! Leta 1929. sem igral par daii ,vlogo dolar- skega dediča. Minula so 4 leta, predno sem skrbno prečital vse prijateljeve beležke, razbral iz njih z velikim trudom, ikje je bil, ikod je hodil, kaj je trpel, ikod se je podil dokaj let za zakladi, katerdh ni utegnil uživati vsled mnogo prerane in res bridke smrti. Da bodo čitatelji podučeni, za ikaterega in kaJkega prijatelja gre v naslednji povesti, jim moram zaupati še to le: Začetkom svetovne vojne je imel vsaJk avstro-ogrski pešpolk zastavo in zastavonoša. Pri našem polku je nosil staro zastavo kadet, doma s Tirolsike, katerega smo imenovali vsi radi izredne velikosti — Dolgi Joža. Bil je poštena tirol&ka duša. Postala sva iskrena prijatelja, dokler nisem moral ostaviti bojišča ikot težko ranjenec. Šest let po ikončani vojni me je ©bisikal Dolgi Joža v Maribofu. Zaupal mi je, da je ikončal pred vojno započeto rudarsfco visoko šolo v Leobnu. V mali povojni Avstriji ni pravega zaslužka za rudarske inženerje, bo pa5 sledil klicu prijatelja iz Amerike, ki mu obeta deiiel kos kruha ori dolarski nlsJtL Poslovila sva se. Zabeležil si je moj naslov in mi je še parkrat pisal iz Amerike iz mesta Los Angeles, kjer je dobil takoj po prihodu res sijajno plačano nameščenje, a je moral mnogo potovati; videl je redkosti ter znamenitosti, videl je veliko sveta, trpel preko mej človeškili moči v nerazisikanem svetu in tik pred zaključkom trpljenja in tik pred vhodom v paradiž večkrat krvavo zasluženiih obilnih denarnih prihrankov ga je zadela nenadno — strašna smrt! Enkrat v hudi stiski na obupni poti skozi južno-amcriške divjine j« zabeležil na listič, da zapušča meni ikot medvojnemu prijatelju svoje zapisfce, zaročenki ter svojcem na Tirolskem prištedene dolarje! Povest »Lov na zaklade« sem napisal po večletnem razvozlanju omenjenih zapiskov prijatelju v spomin ter čitateljem v pouk, kako je nekaj najbolj goljufivega pehanje za zakladi ter zlatom, za ikar pokoplje toliko Ijudi telesne silo in žrtvuje toliikokrat pred dosegom zaželjenega cilja — življenje! I. del. Proti (koncu leta 1924 je zapustil prijatelj Dolgi Joža tirolsko domovino. Ukrcal se je v Hamburgu na ladjo, iki ga je pripeljala v Njujorfc. Od tam je dosegel cilj prekooceanskega potovanja v vlaku preko celih Združenih držav in je izstopil na zapadu v mestu Los Angeles. Pri izstopu ga je sprejel dober znanec izza otroSke dobe. Bival je že dokaj let v Ameriki in posedal v imenovanem mestu dobroidočo trgovino s pohištvom. Po par dneti počitka je bil Joža predstavljen družbi milijonarjev. Ti so si stavili nalogo: poJom dobro ter skrbno organiziranih in z vsem potrebnim opremljenih dkspedicij dvigniti veJike zaiklade, o ikaterih se govori po celem svetu ttoletja in odkriti zlata polja po nerazisikanem ozemlju med južnoameriškima državama Bolivija ter Paragvaj, Jd je zaznamovano na zemljeLvidu z imenom Matto Grosso. Družba je zbrala yso potrebno gradivo, iz katerega se je dalo vsaj B prtbližno gotovostjo sklepati: kje da se skri?ajo kritju zemlje zaupana bogastva. Dolgi Joža je bil Amerikancem dobro došol kot gtrokovnjak v poznavanju zempljskih plasti, saj iz teh se da sklepati, (kje da tiči od človeške roke zakopano bogastvo in -kam je skrila narava vladarja sveta — zlato. Ifastavitvena pogodba je bila kmalu sklenjena ter podpisana od obeh strani. Družba je predložila rudarskernu inženerju ves zgodovinski in iz ljudske govorice posneti materijal, nanašajoč se na cilj prve ekspedicije. Predvsem bi naj posvetila prva raziskovalna odprema sikrivnost res zlatega zaklada nekdanjega mehlkanskega cesarja Montezume. Da si bodo čitatelji na jasnem, kaj pravi istina o Montezumovem nenadno izginrlem zlatem bogastvu, hočemo nekoliko poseči v zgodovino. tiy'. ^/^-^r^tf*\m;\^y\v<i <. • -, ' •i---.'¦'¦»¦. " ¦ ¦„¦>-"¦¦ - '*_ _i ¦.*-¦* '• ' i 1 r .><y\ff: ¦*P'U..-- Dalje sledL