STRIC PAVLE: ^ ' Topola in Oplenac. i. ; Beograda sc odpravljamo v Topolo in na Oplenac. Zakaj? O, da od blizu gledamo preteklost in sedanjost rodu Ka* radordev. Saj je tu oni zgodovinski svet, kjer je bil v bliz= njem selu Viševcu rojen I. 1752. Kara Dordc Petrovič, vodja prvc srbske vstaje; fcjer je 1. 1814. v sosednjcm OraŠcu po* zval srbski narod na vstajo za svojo svobodo; in v bližnjem Q Radovanju je 1- 1817. padel kot žrtev zarotnikov. — Ta zgo= ~n dovinski svct gremo pogledat in pa kraj, ki si ga je izvolil V W Karfl Dordc in njegov rod za poslednji svoj počitek, a tudi ^-^* kraj, ki so v njem najrajši živeli po svojem slavnem dedu Karadordcviči do današnjega njegovega potomca, kralja Aleksandra I. Zatorej v Topolo in na Opicnac! Vstati je treba rano, kajti Topola in Oplcnac nista pri Beogradu; ie z vlakom se vozimo tako daleČ kakor od Ljubljane do Bohinjske Bistrice ali pa do Zidanega mosta, peš pa imamo še dve debeli uri poti. Zato se požu* rimo na prvi jutranji vlak, ki vozi iz Beograda proti jugu. V poletnem jutranjem solncu hitimo z njim med beograjskim par-kom v Topčideru in senčnim Košutnjakom; na levi nas pozdravlja Avala z grobom neznancga junaka, južneje na dcsni sc vlcče kopasti Kosmaj, tako bogat na zgodovinskih pričicah o hajdukih, ki so gonili Turke. — V Mlade* novcu presedemo na ozkotirno železnico, ki se odcepi tu na Valjevo. No, na tej progi ne ostanemo dolgo- Izstopili naj bi prav za prav v Arandelovcu, odkoder vodi gladka cesta v Topolo, a poznavalci okolicc so nam svetovali, naj izstopimo že na postaji pred mestom ter jo udarimo peš, čeŠ da bomo hneli tako več od poti. Tako storimo. In ni nam žal. Na mali postajici Selo Banja se obrnemo proti jugovzhodu in jo mahnemo ob potoku, po ravnici, v brdo in preko njega, pa nizbrdo mcd šumicami in njivami. Zgrešiti ne morerno, kajti To» pola in Oplenac sta pred nami in od daleč gledamo Icpote, ki naj jih zre oko od blizu. Ob vinogradih gre pot, na strani pustimo dvoje, troje vasic s samim selom Banjo, čeprav bi imeli tu priliko videti ogromno klet znamenitc »Vencačkc vinogradarske zadruge«. Mudi sc nam, zakaj Topola in Oplenac sta še daleč in. mi se moramo še dancs vrniti v Beograd. Zato gremo naprej in gledamo le bogastvo zemlje v Sumadiji: visoka rž, težka pšenica, koruza žc obcta in trta poji gosto nastavljeno grozdjc s sokom vinskih jagod. Kakor naši dolenjski griČi se mi zdi šumadija in kakor naše Slovenske gorice; samo da je zemlja boij črna in bolj mastna. Solnce je že visoko in pošteno pripeka, ko premagamo poslednjo strmino in dospemo na lcpo, gladko cesto. Fred nami je Topola, nad njo Oplenac, krog in krog nas Šumadijsko gričevje, za njim venec vrhuncuv in gorovja: Jasenica, Rudnik, Suvobor, Moljen, Kosmaj, Veličac, Bukula, Rtanj i. dr. Pot nas upeha. Ne bo tedaj odveč, ako sedemo v senčno lopo mehanc1, v katero jc pac zahajal tudi sam Kara Dorde, saj vodi od tu do njegovega konaka kamcnit tlak. Pa tudi gostilničar je prijazen čika, ki nas kaj kmalu postreže z vročimi čevapčiči in nam pove, da se dobi opoldne »taze pečena prasetina«. Prav radi mu obljubimo, da se vrnemo k njemu, za zdaj pa ga prepustimo drugim gostom. 1 Mehana = gostilna. 65 II. Nas vabi ponosna stavba vrh Oplenca, na katercga gornjcm delu leži kraj Topola. Takoj nad Topoto pridemo po lepi peščeni poti do kamenite ograje, ki v razdalji 50 m opasujc stavbo. Skozi park, ki delonia Še nastaja. se napotimo do nje. Cerkev sv. Dorda jc to, zidana iz belega rezanega kamena po vzorcih srednjeveških srbskih samostanskih cerkva. Nemo in veličastno se dvigajo z bakrom krite kupole. Tiho je kroginkrog, še ptičji spev, ki se glasi iz parka, je kakor zagluŠen v tej splošni tišini. Saj je cerkev sv. Dorda na Oplcncu grob* nica, ki jo je 1. 1912. sezidal pokojni kralj Peter I. za umrlc Člane rodu Karadordeviče- ¦ vcga- In ves hram božji in njcgova okolica diha veličastvo, za katerega namen je postavljen. S svetim spoštovanjera stopimo v cerkev. Tih somrak nas objame in v svetem začudenju obstanemo. Svetovna vojna je prekinila notranjo zgtadbo cerkve. Po vojni nadaljuje delo, ki ga je započel oče, njegov sin, kralj Aleksander L, in to z velikim razumevanjem in umetniškim ukusom. Vso notranjost cerkve bodo pokrili mozaiki — slike, sestavljene iz brušenih barv* uih kamenčkov in zlatih ploščic. Moxa\ki pred* Karadordeva kula in stara stavljajo štiri evangeliste, ki so že gotovi, raznc cerkev v Topoli. svctopisemske osebc iz starega in novega za* kona ter so posnete po znamenitih umetniških slikah, s katcrimi so dali v srednjem veku krasiti stene cerkvd srbski vladarji iz rodu Ncmanjidev. Tako se združi v tej ccrkvi in ohrani v njej vsc najlepše, kar je ustvarila srednjc-veška srbska umetnost. Ti i mozaiki bodo gotovi v 2 do 3 Ajletih. a polagajo se od 1. 1926. Bfclje. K Nepokrit ostane beli rczani Hn obrušeni kamcn. iz kate= Hrega je cerkcv zidana, Ic pri ^¦»tebrih, ki jih jc šest po osem ^fcnetrov visokih in ki nosijo M^upole. Stebre krasc zgoraj ^ptirje beli dvoglavi orli, poti ^Bveliko srednjo kupolo pa visi ^^Bironast obroč, ki bo nosil vse ^Bvojaške zastave srbske vojske Kz vojn v lctih 1912. do 1918. Mehana (gostilna) v Topoli, v katero je rahajat ^B . Tako bo cerkev velicasten Kara Borde. ^fepomenik srbskc slave za Besvoboditev jugoslovenskega rodu irv najprimernejši kra,i, da pocivajo v njem Isnirtni ostanki voditeljev tega slavnega pokreta. ^K Klišeje je iz prijaznosti posodil g;. dr. Milan Glavinič, šef odseka min. prosvete, za ^nr se mu urednistvo toplo zahvaljuje. V kamenitem cerkvenem podzemlju je prostrana grobnica, Tu je nasla svoj veČni mir vrsta odličnih in najodlicnejših članov vladarske rodo= vine Karadordevičev. Razen kralja Petra 1. Velikega Osvoboditelja počivata tu njegova otroka Milena in knez Andrej; tu so ostanki znamenite dobro= tvorkc Srbije, kneginje Ljubice; ostanki kneza Aleksandra, vladajočcga v Srbiji od 1842. do 1856. leta; pa Jclcne, soproge Kara Oordc. In Še drugih. Le en grob iščeš v tej grobnici zaman: to je grob velikega začetnika srbske svobode Kara Dorde samega. Ta grob najdemo v mali, skromni stari cerkvici i2pod parka. ki obkroža veliko novo cerkev, v gosti senci starih dreves. Tu sem so položili truplo velikega vojvode leta 1817., a brez glavc, hakor so ga bili pustili zarotniki v Radovanju; glava je bila položena v grobnico šele kasnejc. — Ko bo nova cerkev dogotovljena, bodo tudi Kara Dordevi posmrtni ostanki združeni s posmrtnimi ostanki njegovih potomcev, in sicer v posebni krsti, izklesani iz encga samega kamna. Ob njegovi strani bodo položcni v ravno tako krsto posmrtni ostanki kralja Petra I. Osvoboditelja. To s<> spominki slave na Vclikcm Oplencu. Poleg teh velicastnih sta v Topoli še stari Kara Dordev konak in njegova v tcri prebiva svecenik in ki je bila po vojni zatocišce kralju Pctru I. in današnjemu našemu kralju. Celo kraljevo posestvo na Oplencu pa je velika kmctija, znabiti med najbolje urejenimi v vsej državi. Že Kara Dordc in za njim kncz Aleksander Karadordevič sta imcla tu svojc vinograde, ki sta jih gojila z veliko vnemo. Za Kara Dordo se ve, da je sam kopal v vinogradu, sam obrczaval in vezal, sam urejeval svojo klet in aam nabijal obroce na sodih. Danes kralj Aleksan« der nadaljuje to delo, ki so ga zaČeli njegovi predniki. Vse posestvo meri kakih 130 hektarjev, na katerem je največ šume, samega vinograda pa je nad 20 ha in je zasajenih v njem že nad 100.000 trt.. Vinograd nameravajo razŠiriti. da bi bilo v njem do pol milijona trt, na po&estvu samem pa zgraditi najvzomejšo klet. Tu naj bi se učila umnega 67 kletarstva bližja okolica, kot vzor pa naj bi služilo kletarstvo v njej vsera vinorodnim krajem naŠc zemlje. Folcg vinarstva se goji živinoreja, posebno ovce; v načrtu pa je večja žrebčarna, ki naj bi vzgojila vrsfo, primerno podnebju in ozcmiju. Gospodarstvo na tem po= sestvu je kraijeva skrb. Kra-ljica pa se zanima zlasti za kurctino, metl katero goji po= leg domače perutninc tudi poscbnc vrste. Kraljeva rodbina se rada bavi na tem posestvu in zlasti jesenske bratve v vinogradu nc zamudi nobeno leto. Tu živi siečno življenje kmct' skega posestnika in posetniki. ki so bili krflljevi gosti, pri-povcdujcjo, kako se kralj nu Oplencu najrajsi razgovarja Kraljev dvorec na Oplencu (v ozadju cerkev s seljaki. In prav pogosto se sv. Dordta). zvečer po šumadijskem obi* čaju peče v bližini dvotca na ražnju pcašičck, pura ali goska za kraljevo mizo. kraljeva družina pa posedii pri ognju vrazgovorussvojim spremstvom in s seljaki. Tako hoče današnji naš miroljubni vladar, da bodi Topola s svojo oko-lico žarišče miru in zadovoljstva, od koder naj izhaja dclo za gospodarski razvoj države k njenemu blagostanju, kakor je svoj Čas bila ta okolica ža» rišče, od koder jc izhajalo delo za osvoboditev Jugoslavije.