PRIMORSKI
DNEVNIK
Poštnina plačana * gotovini Abb. costala I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 232 (9537)
TRST, sreda, 6. oktobra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PICCOLI IN ANDREATTA SVARITA PREDSEDNIKA VLADE
V KD očitne grožnje Andreottiju zaradi sporazumevanja z levico
Republikanci napovedujejo prehod v opozicijo - Na seji parlamentarne skupine KD je Piccoli obtožil Andreottija, da je «postavil na glavo» vladne programe - V petek srečanje s sindikati pred vladno sejo
RIM, 5. — Medtem ko se vrednost lire iz dnevu v dan izboljšuje in tako dokazuje pravilnost nedavnih drastičnih finančnih ukrepov se nad usodo Andreottijeve vlade grmadijo temni oblaki.
Andreottijeva samovolja, predvsem pa dejstvo, da je nedavne ukrepe sprejel soglasno z levico (in skoraj pohabil na KD) ter sprejel zahtevo, naj o vsem določa parlament, sta mu nakopala jezo prav v lastni stranki.
Začela se je protiofenziva gospodarske jn politične desnice, ki očitno kaže na možnost, da se spopad 0 sedanji politični liniji prenese na skorajšnje zasedanje vsedržavnega sveta KD. ki bo od 7. oktobra dalje. Naslednjega dne, v petek, pa se bo vlada sestala /s sindikati in razpravljala o skorajšnjih varčevalnih ukrepih.
, Prvi torpedo je proti Andreotti-Jevi vladi spustil bivši ravnatelj državne banke, sedaj predsednik «Con-f industrie» Guido Carli, takoj za njim pa so republikanci napoveda-
dali, da niso zadovoljni z napovedanimi varčevalnimi ukrepi. Dejansko prehaja PRI v opozicijo do Andreottijeve vlade.
V teh pogojih se je Andreotti znašel pred najhujšim napadom. Že dalj časa se je govorilo, da Andreottiju desnica v stranki skuša metati polena pod noge. Vzporedno pa desnica (predvsem Fanfani) snubi
za Morovega človeka, sicer pa za gospodarskega «mentorja» stranke. Andreatta je kategorično izjavil, da so ukrepi vlade «v celoti zgrešeni» in «nevarni», češ da bodo spodbujali zahteve delavcev in da bo delovna sila prihodnje leto stala tudi 60 odstotkov več kot sedaj.
Po prvem napadu na «strokovni ravni» pa je sledil napad na politični.
Udaril je Piccoli, vpričo Zaccagni-nija, na seji parlamentarne skupine KD. Govoril je o tem, da obstaja-
socialiste, naj bi vstopili v vlado in j jo «meje, preko katerih ni mogoče
tako spremenili sedanji politični sistem odločanja. Morda jim je vlila upanja epizoda iz Kalabrije, kjer je Craxi na Mancinijevo zahtevo preprečil programski sporazum od KPI do KD in botroval oblikovanju koalicije KD - PSI - PSDI.
Tako se je zgodilo , da je prvi sprožil napad na vlado senator Nino Andreatta, ki znotraj KD velja
GOSPODARSKA PREDVIDEVANJA ZA LETO 1977
STROGA OMEJITEV ZASEBNE POTROŠNJE
I novimi davki in povišanjem cen javnih storitev bodo odvzeli zasebni porabi 4000 milijard lir
_	5. _ Proračunski minister
^orlino je danes obrazložil časnikarjem vladno poročilo o predvide-P55? gospodarskem gibanju v letu M‘7. .Odkrito je povedal, da vlada predvideva, da bodo v prihodnjem letu odvzeli zasebni potrošnji 4000 milijard lir, ali 2,5. odst. kosmatega narodnega dohodka, da po eni strani zmanjšajo primanjkljaj javne u-Plave.> R° drugi pa omogočijo izdat-e, M jih ne morejo kriti v okviru proračuna. Gre pri tem za napovedno industrijsko preusmeritev, za Pomoč Furlaniji, za izvajanje kme-i i ..®a Pnčrta itd. Minister je podaril, da bodo ta denar dobili z ovimi davčnimi obremenitvami in Povišanjem tarif javnih storitev. Minister je dodal, da bodo ta de-
izračunavanje draginjske doklade. V tej zvezi poročajo, da bo draginjska doklada v novembru baje narasla za
4 točke zaradi omejene podražitve v drugi polovici julija in avgusta, v primerjavi z zimskimi in spomladanskimi meseci. Sicer pa bodo dokončni obračun za draginjsko doklado napravili pred 15. oktobrom. Če so se cene v septembru in oktobru znatno povišale, se bo znatno povišala tudi draginjska doklada.
RIM, 5. — Tajništvo CGIL je danes razpravljalo o prihodnjem zasedanju glavnega sveta, na katerem bodo proučili gospodarski in politični položaj v državi v zvezi z gospodarskimi ukrepi, ki jih pripravlja
far uporabili tadilaTaSTp^-j vladaj sej/ ^“štva 50 fudari,i izvajalne osnove in za rcforme, ki razpoložljivost CGIL na pogovore z
b[.Jih v nasprotnem primeru ne mo ! v,f.do ,n na fzrt,ve; kl. >lh ^do m°-uresničiti, če bi ne omejili za- j ra!l Prenasatl delavci v okv,ru u' sebne porabe in izdatkov javnih u- '
iti» in, cikajoč na Andreottija, o-pozarjal na nevarnost «skupščinskega sistema» upravljanja države. Tako je prišel do bistva. Piccolija peče, ker se je Andreotti o gospodarskih ukrepih posvetoval s KPI, PSI in sindikati, ne pa z demokristjani. Zato govori o tem, da «nikakor m dopustno, da se pobude postavljajo na glavo». «Soočanje je sicer potrebno, vendar ob spoštovanju določenih meja.»
Končal je z grožnjo, ki je v enaki meri naslovljena predsedniku vlade in strankam, ki so omogočile obstoj vlade z vzdržanim glasom: «Ne sprejemamo tega, da bi se postavljali na glavo vladni programi, pripravljeni smo, po potrebi izkoristiti vsa sredstva, ki jih parlamentarna praksa daje na razpolago manjšinam, da onemogočimo tako sprevračanje stališč.»
Kaj pomeni ta grožnja? Če bi jemali njegove besede v pravem smislu, omenja Piccoli možnost, da u-tegne KD glasovati proti sklepom lastne, vlade. Lahko pa bi KD šla tako daleč in sprožila vladno krizo.? čemu sicer namigovanje na to, da je KD «manjšina v parlamentu»?
Toda Piccoli ne misli, samo na vladntk-krizo. Njegova «železa» so še na ognju in jih ni uporabil vsa. Na eni strani grozi s krizo, zato pa na drugi poziva socialiste, naj «v večji meri prispevajo k vladanju». Pri tem jim zagotavlja, da «ne gre za vračanje k starim formulam» leve sredine.
Temu je za enkrat storil konec tajnik PSI Ci;axi, ki je ponovi) stališče, da «ni bilo nobene možnosti sestavljanja vlade s KD julija, takoj po volitvah, tem manj torej danes». Craxi dodaja, da «iskreno ne vidi na obzorju takih novosti, ki naj bi nas prepričale, naj ponovno ocenimo naša prejšnja stališča.»
CANDIDA CURZ1
anov. Gre torej za nove davčne remenitve v prihodnjem letu, zla-1 Pa še za strogo omejitev zaseb-j P°rabe, kar zna imeti resne po-edice na notranjem trgu, zlasti pa e na vse tiste proizvajalne veje, 1 delajo za domačo potrošnjo. Si-er Pa je minister dejal, da bodo u vsem tem obširno razpravljali v Parlamentu in da poročilo o gospodarskih predvidevanjih za prihodnje eto ustreza načelom vladnega programa. Kljub temu pa je proračunih1 * minister izjavil, da je vlada iz-raJa srednjo pot, s katero naj bi e^zognii3 4 * * * * deflaciji, obenem pa tudi odložitvi resnega vprašanja omejit-e javnih izdatkov. Po njegovem mnenju bo ta politika omogočila trd-ejsi gospodarski razvoj. Poročilo vfae števil.na Poglavja, v katerih ada povezuje gospodarska predvi-evanja za prihodnje leto z letošnjim gospodarskim položajem, da lahko
spekdve bodoče g°sP°darske per-
RIM, 5 - Bivši britanski notra-
nr0, itllSterJ Jenkins- ki bo kmalu zel predsedstvo izvršne komisi-je gospodarske skupnosti, je prispel nlf/-,Rlm- Pogovarjal se bo s Predsednikom vlade Andreottijem m z zunanjim ministrom Forlani-jem o imenovanju novih člano-v izvršne komisije.
Podražitev potrošnega blaga v avgustu
RIM, 5. — Po uradnih podatkih so se cene potrošnega blaga v avgustu povišale za 1,1 odst. v pri-erjavi z julijem. V primerjavi z avgustom lanskega leta pa so se ponosne cene povišale kar za 17 odst. Ugotavljajo, da se je v avgustu dra-gmja ponovno zaostrila, potem ko je J^mja in julija nekoliko popustila.
o istih podatkih se je indeks cen potrošnega blaga za delavske in u-, n ke družine v avgustu povišal ■	°-9 °dst. v primerjavi z julijem
m za 16,4 odst. v primerjavi z lanskim avgustom. Razlika med podra-fdvijo splošnega potrošnega blaga m potrošnega blaga delavskih in u-radmških družin je v tem, da se slednji indeks obračunava na osnovi določenega seznama potrošnega ki je obenem tudi osnova za
krepov za izboljšanje gospodarskega položaja. Obenem CGIL zahteva, da vlada poskrbi za ohranitev kupne moči nizkih dohodkov in za okrepitev industrijske proizvodnje z večjo zaposlitvijo predvsem na Jugu. Vse to in še druge zahteve bodo sindikalni predstavniki predočili vladi na prihodnjem sestanku.
Bo Tanassi moral zapustili zbornico?
RIM, 5. — Če drži, kar je ugotovil rimski volilni sodni zbor, bo moral Mario Tanassi zapustiti v nekaj tednih poslansko zbornico. S tem bi
se kaj klavrno končala politična kariera bivšega tajnika PSDI, čigar ugled je sploh upadel po nedavni «aferi Lockheed».
Kaj se je zgodilo? O tem poroča milanski tednik «Panorama». Tanassi je bil po prvih podatkih 20. junija izvoljen kot zadnji na socialdemokratski listi za nekaj sto preferenčnih glasov razlike. Tedaj je vzrojil njegov tekmec, Bruno Sar-gentini, predsednik krajevne trgovinske zbornice, star 66 let. Sargen-tiniju Tanassijeva izvolitev ni šla pogodu. Začel je brskati po volilnih podatkih in odkril presenetljive stvari. V 51 volilnih okrožjih je, na primer. Tanassi imel več preferenčnih glasov kot pa je bilo glasov PSDI. Tedaj je sprožil preiskavo, ki se je zaključila te dni. Baje je volilni sodni zbor razveljavil 485 Tanassijevih preferenc, Sargentiniju pa vrnil 342 preferenc. Tako je Sargentini v lestvici prehitel Tanassi ja.
Čiščenje pri Manfredonii
Pri Manfredonii, kjer se je prejšnji teden iz ohlajevalne cevi petro-kemijske tovarne Anic sprostil smrtonosen oblak arzenovega anhi-drida, so ta teden začeli s «čiščenjem» zastrupljenega območja. V ta namen se poslužujejo posebnih strojev, ki polivajo polja in travnike s kalcijevim kloridom in z železnim solfatom, ki nevtralizirata arzen.
Poročilo na zadnji strani
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiitnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiitiUHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiin
URADNI SKLEP AVSTRIJSKE VLADE
Kriviini popis koroških Slovencev bo 14. novembra
Štetje bo povezano z davčno statistiko - Tanjug: avstrijska vlada sprejema nase resne mednarodne odgovornosti - Potrjen bojkot popisa
DUNAJ, 5. — (Tanjug). Avstrijska zvezna vlada se je dokončno odločila za izvedbo preštevanja manjšin. kakor so se o tem sporazumele tri parlamentarne stranke Avstrije in Koroške. S posebno uredbo, sprejeto na današnji seji vlade pod vodstvom kanclerja Kreiskega so določili, da bo t.i. «tajno ugotavljanje materinščine» 14. novembra 1976 po vsej Avstriji.
Zakonodajalec (parlament) je s spremembami zakona o popisu prebivalstva (spremembe so v zakonski obliki na podlagi omenjenega tri-strankarskega dogovora sprejeli 7. julija letos) pooblastil vlado, da se samostojno opredeli za eno od treh možnosti za izvedbo t.i. «jezikovnega popisa» v državi : v okviru rednega popisa prebivalstva (ta bo spet leta 1981). kot izredni, posebni popis prebivalstva ali pa ob t.i. «statističnem snemanju personalnega stanja», pomembnega za obdavčitev (to snemanje bo 10. oktobra).
V novi uredbi je rečeno, da bodo
imiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiImiiuiiiimiiimiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiimmiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiiii«
POZITIVNA OCENA HELSINŠKE KONFERENCE
Dialog Brežnjeva s Francozi preko radia in televizije
Sovjetski voditelj napadel revanšistične sile v ZR Nemčiji in ZDA
MOSKV/ 5. — Francoski televiziji je uspelo to, kar ni uspelo doslej še nikomur: oddajala je neposreden prenos intervjuja s tajnikom KP SZ Leonidom Brežnjevom, ki je naravnost odgovarjal na postavljena vprašanja o sovjetski politiki.
Tudi Brežnjev je storil to, česar si pred njim ni upal nihče (ne Stalin, niti Hruščev): sprejel je izziv pred TV - kamero in neposredno spregovoril milijonom francoskih in drugih državljanov. Razgovor so neposredno prenašali tudi sovjetski radio ter televizije povezane z mrežama «Evrovizije» in «Intervizije». Leonid Brežnjev je torej spregovoril Evropi, kar je še posebej važno v trenutku, ko skuša SZ na vseh frontah razviti svojo zunanjepolitično mirovno ofenzivo.
Brežnjeva je v Kremlju intervju-val ravnatelj francoskega TV-dnev-nika Yves Mourousi, postavljal pa je vprašanja o sovjetski notranji in zunanji politiki. Med drugim je Brež-njevu postavil tudi to vprašanje: «Drži, kar mislijo mnogi na Zahodu, da so ukrepi helsinške konference šli v glavnem v korist SZ?»
Brežnjev je odgovarjal mirno, na vsa vprašanju skupaj. Najprej je orisal notranji gospodarski položaj v SZ in predvsem poudaril, da bo letos — po prejšnjih težavah — žitna letina v Sovjetski zvezi izredno dobra. Govoril je tudi o uspehih pri proizvodnji potrošnih dobrin.
Na prvo vprašanje o «evropski po-
■“:i	"	s-"'.'"	..m
litiki» je Brežnjev odgovoril polemično: «Moti se, kdor misli, da politika sodelovanja in pomirjevanja koristi samo SZ. Prav nasprotno: vsi so potrebni sodelovanja in blagovne izmenjave. Kajti vsaka grožnja z jedrsko vojno onemogoča normalni razvoj, h kateremu težijo vsi narodi:»
Brežnjev je nato govoril o «tekmi
v oboroževanju». Dejal je, da je k temu SZ «prisiljena», češ da njene nasprotnice vztrajno širijo zamisli o «sovjetskih grožnjah». Na drugi strani pa je Brežnjev priznal, da je sovjetsko orožje «strahovito», da pa «nikogar ne ogroža», ker se z njim ZSSR samo brani».
Brežnjev je tudi na dolgo govoril o sovjetskih predlogih o popolni razorožitvi. nato pa ocenil konferenco v Helsinkih. «SZ in druge socialistične države,» je dejal, «so pozitivno ocenile rezultate helsinške konference, ki utrjuje zaupanje med narodi celine. Zato pa so obsodbe vredni krogi v ZDA, Nemčij. in drugih državah, ki želijo povratek k hladni vojni in mednarodnem zaostrovanju.»
Na koncu je Brežnjev navdušeno govoril o sodelovanju med Francijo in SZ, kar pa ni samo obrednega značaja, saj gre dobršen del sovjetske zunanje politike v Evropi skozi pariška vrata.
«ugotavljanje materinščine» izvedli «neposredno na podlagi» list gospo-1 dinjstev ali občinskih spiskov, ki ! jih bodo pripravili ‘ v zvezi s «sne- j manjem personalnega stanja». Ker | gre za povsem tehnično zvezo med statističnim zbiranjem 10. oktobra in preštevanjem manjšin 14. novembra, je avstrijska vlada pripravila izredni posebni popis prebivalstva z izključnim vprašanjem o materinem jeziku (nemški, hrvatski, slovenski, madžarski ali kak drugi).
S tem, da se je avstrijska vlada nedvoumno opredelila za t.i. «Hitro rešitev» preštevanja oziroma za njegovo praktično uporabo «za orientacijsko pomoč» pri izvajanju novega zakona o narodnostnih skupinah, ki bo začel veljati 1. februarja 1977 — je podpna zelo resen in daljnosežen ukrep političnih strank in parlamenta, ki je formalno in vsebinsko v neposrednem nasprotju s 7 členom avstrijske državne pogodbe. Tako je v bistvu prevzela tudi uradni patronat nad izvajanjem ukrepov, kl jih grobo zahtevajo zlasti nemški nacionalisti in šovinisti v Avstriji.
Kot je znano, 7. člen državne pogodbe sploh ne predvideva preštevanja manjšin niti pravic manjšin ne povezuje z njihovo številčnostjo. Koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati zato in zaradi tega, ker ne marajo nobenih izrednih popisov, temveč zahtevajo svoj napredek na podlagi državne pogodbe, dosledno zavračajo predvideno preštevanje. Koroški Slovenci in del hrvatske manjšine so pri tem izrecno pozvali k bojkotu preštevanja.
Vlada je današnjo uredbo, kot se je zvedelo, sprejela na «rutinski» način. Kancler Kreisky pà o uredbi ni dal nobene izjave. Kakorkoli že, avstrijska vlada je s svojo današnjo odločitvijo (ki jo mora formalno potrditi oziroma ji dati soglasje še glavni odbor parlamenta) prevzela nase vso moralno in drugo odgovornost, za vse resne posledice, ki jih preštevanje lahko povzroči na notranjem in mednarodnem planu.
da se bo njen položaj po zapadlosti nedavnih zaščitnih ukrepov ponovno poslabšal.
RIM, 5. — Na današnji senatni seji je zunanji minister Forlani poročal o libanonski krizi. O tem je Forlani nedavno govoril v komisiji za zunanje zadeve poslanske zbornice. Glede Libanona in Bližnjega vzhoda je Forlani obširno govoril o stališču ZDA in Sovjetske zveze, ki se. po njegovem mnenju bo ji j v da bi se kriza na Bližnjem vzhodu razširila in imela hude posledice na politično ravnovesje v svetu.
Tudi včeraj je lira pridobila na vrednosti
RIM, 5. — Položaj lire na menjalnih trgih se je tudi danes izboljšal. Po začetnih valutnih poslih v dopoldanskih urah, ko je vrednost dolarja padla na 839 lir, se je ob določitvi srednje vrednosti menjave lira ustalila na 842,55 lire ža dolar. To pomeni, da je po včerajšnjem izrednem izboljšanju, danes pridobila nadaljnjih 0.18 odstotka do ameriške valute. Skupno je lira izboljšala svoj položaj za 3.60 odstotka v primerjavi z njeno vrednostjo konec preteklega tedna. Tudi danes so ugotovili, da so predvsem tujci ponujali na italijanskih menjalnih trgih večje vsote tujih valut za lire. To je omogočilo emisijskemu zavodu, da je odkupil precejšnje vsote tuje valute in tako povečal državni devizni sklad. Nekateri strokovnjaki pripominjajo, da sedanja vrednost lire, ni realna in
Banke višajo aktivne obresti
RIM, 5. — Banke so se dogovorile za povišanje obrestne mere na medbančna posojila za 0,75 odstotka. Povišanje je začelo veljati v petek in obrestna mera znaša sedaj skoraj 17 odstotkov. Gre za posojila, ki jih banke dajejo drugim bankam, ki trenutno ne razpolagajo z zadostno likvidnostjo. Povišanje te obrestne mere, pravijo denarni zavodi, je posledica nedavnega povišanja obrestne mere «Banca d’Italia». Obenem sporočajo, da bodo v kratkem povišali tudi obresti na posojila, ki jih banke dajejo svojim klientom. To pomeni, da se denar ponovno podražuje.
Stemmati obrazložil italijansko krizo na zasedanju SDS
MANILA, 5. — Tukaj se nadaljuje zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke Med drugimi govorniki je danes nastopil tudi italijanski zakladni minister Stamma-ti, ki je opozoril delegate iz vseh kontinentov na veliko nevarnost inflacije, zlasti pa primanjkljaja plačilne bilance ne samo nerazvitih držav ali držav v razvoju, temveč tudi držav, ki so primorane uvažati nafto in druge surovine.
Staminali je še posebno govoril o kritičnem položaju italijanskega go-sixidarstva in o ukrepih, ki jih je italijanska vlada sprejela, ali jih bo kmalu sprejela, da omeji inflacijo in primanjkljaj plačilne bilance V tej zvezi je govoril tudi o morebitnem najetju novega posojila Italije pri Mednarodnem denarnem skladu v višini pol milijarde dolarjev, ki se bo lahko v bližnji prihodnosti povečalo za nadaljnjih 500 milijonov. Opozoril je tudi na pomanjkljivosti v zunanji trgovini med razvitimi in nerazvitimi državami in priporočil industrializiranim državam večje razumevanje do potreb revnega sveta.
Na zasedanju je danes govoril tudi zakladni minister ZDA Simon, ki je dejal predstavnikom «tretjega sveta», na.) ne bodo preveč «nestrpni» in naj ne pričakujejo «skorajšnjega izboljšanja položaja njihovega gospodarstva». Obenem je Simon povabil o-stale bogate države in države izvoznice nafte, naj se pridružijo ZDA za odobritev zasilnih ukrepov, ki naj omogočijo svetovni banki, da bo imela na razpolago več denarja za pomoč revnim državam. Svetovna banka je že zahtevala od Iwgatih držav prispevek najmanj 9 milijard dolarjev, kj jih nujno potrebuje za ugodnostna posojila državam v razvoju. ’
ZBOROVANJE KRAJEVNIH UPRAVITEUEV V VIAREGGIU
Krajevne uprave zahtevajo finančno avtonomijo
Zavesi o neodložljivosti odločnega preobrata pri upravljanju javnih finančnih sredstev je privabila 30. septembra v Viareggio izredno število predstavnikov občin, pokrajin in dežel. Uradnih podatkov o primanjkljajih italijanskih občinskih in pokrajinskih »prav ni sposoben navesti nihče, niti vlada. Znano pt je, da dosegajo astronomske zneske: nad 26.000 za prve in 33.000 milijard lir za druge. Zlasti metropolitanske občine in pokrajine z dohodki komaj plačujejo oderuške bančne obresti (na Jugu do 27 odst.) na naraščajoče dolgove, zaradi česar životarijo iz meseca v mesec v strahu pred izplačilom plač osebju. Nekatere ne zmorejo več niti najosnovnejših storitev, ki so jih dolžne nuditi občanom.
Kje je krivda za tako nevzdržno stanje? Ali so torej vsi izvoljeni upravniki občin in pokrajin, katerih predstavništvo več kot 1300 u-deleženeev je na letošnjem srečanju v turističnem kraju toskanske riviere, kjer vsedržavno združenje italijanskih občin že petnajst let. od 1967, pa vsako leto, prireja simpozije o stanju krajevnih financ, spravilo v velik etežave orga-nizacijsKi ustroj, sami neodgovorni razsipneži? Najlepše bi bilo, da bi kot pri potresu, ne mogli kriviti nikogar, toda na žalost ni tako.
Sedanje stanje je naravna posledica tridesetletne centralistične politike v brk ustavnim določilom o državnem ustroju, ki priznava Rimu enako dostojanstvo kot dežel nim, pokrajinskim in občinskim u-pravam. Temu konceptu države (in pri njem je zaman vsako izmikanje odgovornosti do pred nekaj leti he-gemomstične KD) je ustrezala nenaravna razdelitev javnih financ med osrednjo oblastjo in njenimi financami in «krajevnimi» financami, to se pravi proračuni občin, po krajin in dežel. Centralistična 0-blast, oz. KD, ie polnih 20 let zavirala dokler je pač mogla, ustavno določilo c deželni razdelitvi, nakar ji je uspelo utesniti in izvotliti dejansko avtonomijo krajevnih uprav s Pretijevo davčno reformo, ki je odtegnila krajevnim upravam sko- : raj vsako možnost samostojnih do-1 hodkov in jih postavila v položaj | podrejenosti milosti osrednji poli-1 tieni in birokratski oblasti. Učinek I se je pokazal orav kmalu: v zadnjih Irei; letih se je skupni primanjkljaj občin in pokrajin podvojil. Dohodki so se jim zmanjšali, kot posledica davčne reforme in inflacije, ki je po drugi strani zelo podražila vse javne storitve, tudi tiste, ki so jih morale krajevne avtonomije prevzemati namesto dr j žavne oblasti.
Nujnim rešitvam za izhod iz te krize je bil torej posvečen shod v Viareggiu. Tri dni so se vrstili na tribuni župani, predsedniki pokrajin. predstavniki parlamenta in vlade, odgovorni strokovnjaki poli tičnih strank, v razpravi, ki sta io uvedla uvodno poročilo predsednika združenja občin (in sedaj podtajnika v notranjem ministrstvu! Da-ride, in splošno poročilo turinskega župana Novellija. Naravno, da ie največja vloga pripadla večjim strankam, tudi zaradi večjih izkušenj, ki jih imajo pri vodenju občin in pokrajin.
Krščanska demokracija se je z največiimi napori trudila odlepit' se z zatožne klopi kot sila, ki je do pred kratkim upravljala ne simo cent' alno oblast, ampak tudi ve cino občin in pokrajin. Najprej ie poslala za oglednika župana majhne občine, ki se je hvalil, da nima deficita in da drugi pač nudijo nepotrebne storitve. (Med publiko je nekdo podvomil, da se stiskač verjetno zadovoljuje z izdajanjem osebnih izkaznic) Sledil je pošteni Bassetti, ki je elegantno razjasnil teorijo države o krajevnih avtono mijah, za katero je zahteval materinstvo svoji stranki (citiral je, kot še drugi demokristjani, don Sturza iz leta 1905) in pripisal komunistom skomine po nekakšnem «neoeentralizmu». Odgovorni za kra jevne uprave Prandini je najprej očital levičarskim upravam, da so sicer občanom dale javne storitve, toda za to bremenile državne fi-1 nance, nato pa izrekel stališče svoje stranke, da je treba najti glo baino rešitev za deficite in nove u-reditve krajevnih uprav. Nastopil je tudi bivši župan iz Barija, ki je poudaril, da so bile južne občine vedno v deficitu, medtem ko severne ne; mimogrede je tudi sku ša! opravičevati klientelarne namestitve. Govoril je tudi tržaški občinski odpornik Abate, ki je poudaril predvsem potrebo po novem zakonu o krajevnih upravah in po dogovoru med KD in KPI o njem. KD je v bistvu soglašala s poenotenjem javnih financ, z odpravo pro-slule in protiustavne Osrednje komisije za krajevne finance, ki re že občinske in pokrajinske proračune in (razen Bassettija) z nje no nadomestitvijo s političnim kontrolnim organom na vladni ravni. Dovzetni so do povrnitve nekaj davčne pristojno rii občinam, manj navduštm..pa za-njene ukrepe za
prvo pomoč izčrpanim blagajnam, kar pogojujejo globalnemu preu-stroju pristojnosti in dohodkov krajevnih uprav, kar sicer daje nekaj sape njihovi enobarvni vladi, o-dlaga pa rešitve, ki so za druge nujne.
Zelo številno in kvalificirano je bilo predstavništvo KPI (sam glavni poročevalec Novelli, predsednik poslanske komisije za finance DA-lema. Fanti, Triva, bolonjski župan Zaugheri, odgovoren za krajevne uprave Cossutta), ustrezno s politično pomembnostjo in z odgovornostjo, ki so jo po 15. juniju 1975 prevzeli pri upravah skoraj vseh (že skrajno zadolženih) velikih občin. Komunisti so najprej ostro reagirali na kritike in poskuse za-senčevanja problemov po KD, nato pa so s spravljivimi posegi zasledovali enotnost. Vztrajali so na takojšnjih ukrepih za prebroditev emergenčnega stanja, za kar so že vlciili zakonski predlog. Kot najnujnejše zahtevajo avtomatično odobritev letošnjih proračunov in posojil za leto 1975, spremembo varčnih predujmov v posebne kreditne kartele, posebej sklad za javne prevoze, potem pa dodelitev IL OR, oa 1. januarja 25-odstotni povišek dohodkov (namesto sedanjih 10 odst.), ki niti ne krijejo inflacije), uvod v konsolidacijo vseh dolgov javnih uprav. Šele nato pride vrsta na dokončno preureditev vloge in pristojnosti krajevnih u-prav in splošno ureditev javnih financ. v okviru krtere so pripravljeni pogoditi se tudi o povrnitvi občinam delnih fiskalnih pristojnosti. Iz krize je mogoče priti le s preustrc-.iem javnio uprav in s strogim upravljanjem, zaradi česar so komunisti pripravljeni sprejeti tudi povišanje tarif za storitve, z izjemo javnih prevozov, ki jih je treba obravnavati posebej v okviru racionalizacije mobilnosti prebivalstva, zlasti v velikih mestih. Vlogo in finance krajevnih uprav naj «koordinira» parlament s posebno komisijo.
Socialisti so v okviru splošno o-svojenih zahtev predvsem poudarjali neustreznost dohodkov, ki jih podeljuje država, nalogam, ki jih morajo prevzemati krajevne uprave in storitvam, ki jih morajo nuditi občanom. Vztrajali so z vso garnituio na tehničnih in političnih argumentih v prid ponovni pravici občin, da izterjajo davke, zlasti r,a nepremičnine. Na odru so se zvrstili milanski župan Tognoli. piemontski odbornik Simonelli. milanski odbornik za finance Armanim, predsednik združenja pokrajin Ra-v;i, osrednji odgovoren za krajevne uprave Agnasi. Vsi so dokazali, da ni resnične avtonomije, če so občine in pokrajine denarno popolnoma odvisne od osrednje oblasti, da ni res, da bi bili javni izdatki pretirani (manjši so kot v drugih e-vropskiii državah) pač pa dohodki premajhni, ker davčna uprava ni sposobna izterjati davke in preprečiti utaje. Zahtevali so, naj se izdela inventar potreb občanov, ki jih je treba zadovoljevati, da se o-mogoči občinam, da same izterjajo, ker laže preprečujejo utaje, davke na nepremičninsko rento (INVIM. ILOR) ter IVA pri zadnjem prehodu. Prav tako kot komunisti, so tudi socialisti pogojevali odnos do Andreoitijeve vlade njeni pripravljenosti, da reši v najkrajšem roku krizo krajevnih uprav,
Ravno zato je vladalo veliko pričakovanje za nasiop finančnega ministra Pandolfija, (socialdemokrati in republikanci so na shodu nastopili številčno in glede predlogov z manjšo vlogo), ki je prišel v Viareggio utrujen od dvodnevnega pripravljanja ukrepov, ki jih je Andreotti razglasil v petek zvečer po televiziji. Minister je zelo dolgo o-bravnaval na tehnični ravni hudo finančno in gospodarsko stanje države, izrazil je soglasje vlade glede poenotenja javnih financ, glede delne davčne pristojnosti krajevnih uprav, dal precej informacij o fiskalnih dohodkih, ki so se povečali v tem letu za 37 odstotkov, toda razočaral ie občinske in pokrajinske upravitelje, ki so si želeli takojšnjih konkretnih vladnih obvez. Hud padec lire zadnjih dni mu je najbrž onemogočil še tista zagotovila, ki so se v dvorani že napovedovala. Povedal je le, da bodo zadnji ukrepi prinesli 4 tisoč milijard, ki pa nodo morali delno kriti državni primanjkljaj in delno prispevati k preustroju industrije. Koliko bo ostalo za krajevne uprave? Mogoče bo kaj več znanega po sestanku, na katerega je povabil predstavnike združenja in ki bi moral biti v tem ali prihodnjem tednu?
Jasno pa je. da so krajevni o-pravitelji vseh demokratičnih strank pravilno razumeli, da ni odloga za preobrazbo, ker je alternativa popoln kaos. Zato so se tudi, kljub nekaterim različnim gle danjem glede inštrumentov za prebroditev krize in dokončno utrditev, sporazumeli o enotnem dokumentu, ki postavlja vlado pred neodložljivo odgovornost in izbiro: biti ali ne biti.
LUCIJAN VOLK

«OBNOVITVENI PAKT» V SREDIŠČU RAZPRA VE
V Vidmu novo srečanje deželnih tajništev strank ustavnega loka
Komunisti vztrajajo na zahtevi po zamenjavi sedanjega deželnega odbora in večine • Stališče PSDI
Deželna tajništva strank ustavnega loka in načelniki svetovalskih skupin istih strank se bodo ponovno sestali danes popoldne v Vidmu, da bi nadaljevali razpravo o «obnovitvenem paktu», ki ga je predlagala KD na eni zadnjih sej deželnega sveta, posvečeni problemom potresa. Po petkovem srečanju v Trstu, na katerem so se predstavniki strank v bistvu omejili le na oris posameznih stališč, bo moralo današnje srečanje poglobiti vse probleme, predvsem pa problem vsebine «obnovitvenega pakta». Stranke sedanje večine v deželnem svetu — KD, PSDÌ in PRI — bodo morale jasno povedati če so pripravljene spremeniti dosedanje metode, ki so se izkazale za povsem neustrezne ,tako da se je Comellijev deželni odbor znašel na zatožni klopi pred vso italijansko — in ne samo italijansko — javnostjo.
Levo opozicijo namreč skrbi, da ne bi predlog deželnega tajnika KD Colonija pomenil le iskanje političnih kritij — lahko bi rekli kar alibijev — za nadaljevanje po stari poti, za ohranitev Comellijevega odbora pri življenju, kljub vsem njegovim političnim in tehničnim pomanjkljivostim. Če naj pride do dogovora med strankami ustavnega loka — trdijo komunisti in socialisti — se mora ta dogovor konkretno odražati tudi v delu deželnega odbora in vseh deželnih struktur, nikakor pa ne more pomeniti, da se leva opozicija sprijazni s pasivnostjo sedanjega odbora.
Te in druge skrbi je v kratki izjavi po petkovem srečanju v Trstu izrazij deželni tajnik KPI posl. Cuf-faro, 'ki je predvsem podčrtal nuj-
nost korenitih sprememb metod in. tovalci vzhodnokraške rajonske kon-
Volitve šolskih organov
Tiskovna agencija ANSA poroča iz Rima, da je minister za javno vzgojo določil, naj šolski skrbniki takoj ukrenejo vse potrebno, da bodo volitve organov šolskih okolišev in šolskih zavodov najkasneje do 12. decembra. Šolski skrbniki naj vse uredijo tako, da bi bile volitve istega dne v vsej pokrajini.
Minister je tudi poslal navodila šolskim skrbnikom, da bi se med šolskim letom 1976-77 popolnoma izvedli predpisi delegiranih odlokov.
Volitve okrajnih in pokrajin-■ skih šolskih svetov ter vsedržavnega sveta bodo 13. marca 1977. Takoj nato, pravi poročilo omenjenega ministrstva, se bo začelo ustanavljanje deželnih zavodov za raziskave, eksperimentacije in vzgojno izpopolnjevanje, e-vropskega vzgojnega centra in dokumentarne pedagoške knjižnice.
Volitve v okrajne šolske svete, opozarja minister, bodo samo v tistih deželah, ki so že izdelale predloge glede razmejitev, ali jih bodo izdelale do 30. novembra.
usmeritve dežele, in torej tudi sprememb v odboru samem in v večini, ki ga podpira. Po drugi stran,: pa sedaj ni časa za dolga in formalistična pogajanja, ko pa mora prizadeto prebivalstvo Furlanij in Benečije prenašati hude žrtve in se ukvarjati z neštetimi problemi, če KD opusti absurdne diskriminacije — je dejal Cuffaro — ki se jih je še v zadnjih mesecih oklepala kljub emergenčnemu stanju in kljub očitnemu bankrotu akcije deželnega odbora, potem je mogoče hitro doseči sporazum. Vsekakor pa je nujno, da se premosti sedali nevzdržni položaj. Deželni tajnik KPI jt omenil tudi vrsto najbolj nuji '.h nalog: odpravo šotorišč, postavljanje montažnih hiš, hiter povratek prebivalstva v rojstne kraje in obnovitev normalnega stanja v obmorskih letoviščar-skih krajih.
Cuffaro je tudi ugotovil, da je KD na zadnjem sestanku sicer dala nekaj predlogov, kako izboljšati delovanje odbora, po drugi strani pa vztrajala, da bi moral Comellijev odbor ostati na svojem mestu. KPI s takim stališčem ne soglaša, kot ne soglašajo socialisti in druge opozicijske demokratične stranke, takemu stališču opozicije pa se postopno približujejo — po Cuffarovem mnenju — tudi socialdemokrati in republikanci. Upati je, je zaključil Cuffaro, da bodo te sile znale dosledno razviti stališča, ki so se izoblikovala na zadnjem srečanju, in dati svoj prispevek, da bi odvrnili KD od svojih starih stališč.
Kar se tiče socialdemokratov pa vsaj doslej ne kaže, da bi bili pripravljeni zavzeti bol^ kritično stališče do dela deželnega odbora, kot pričajo zaključki seje deželnega komiteja PSDI, ki se je pred dnevi sestal v Vidmu. V zaključnem komunikeju je namreč med drugim rečeno, da se deželnemu odboru ne morejo očitati napake, neizpolnjevanje obveznosti ali hude zamude, kar po drugi strani ne pomeni, da ne bi smeli iskati oblik za večjo učinkovitost deželne akcije. Dokument PS Dl pravi tudi, da komunisti lahko dajo svoj prispevek za reševanje problemov dežele v okviru «obnovitvenega pakta», da pa ne gre spreminjati odbora in večine, ki ga podpira. Edina sprememba, ki bi jo socialdemokrati z zadovoljstvom sprejeli, je povratek socialistov v večino in v odbor.
zulte, predstavniki koordinacijskega odbora za Bazovico, Gropado, Pa-driče in Trebče in prebivalstvom teh krajev. Razpravljali bodo o varianti občinskega regulacijskega načrta za površine, ki so namenjene javnim storitvam ter o njenih možnih negativnih posledicah za razvoj kraških vasi.
SINOČI V GALLUSOVI DVORANI GLASBENE MATICE
Odlični gostje glasbene šole «Josip Slavenski» iz Beograda
Nastopili so gojenci - solisti, ki so si prihod v Trst zagotovili z uspehom na internem nastopu - Obisk v Rižarni in na Ambrozetovem grobu
Solidarnost skavtov s koroškimi Slovenci
Slovenski goriški in tržaški skavti in skavtinje, člani in članice Slovenske zamejske skavtske organizacije, so se na obisku pri koroških skavtih v Celovcu v nedeljo, 3. oktobra, seznanili s sedanjim položa-
V dvoranici «J. Gallus» v poslopju šole Glasbene matice v Ul. R. Manna so sinoči nastopili gojenci in absolventi glasbene šole «Josip Slavenski» iz Beograda. Ob besedi «šola» si človek običajno predstavlja šolsko muziciranje v različnih študijskih fazah z njim ustreznim znanjem. Toda gojenci in absolventi, ki nam jih je tokrat predstavila šola «Josip Slavenskh, ena izmed treh beograjskih srednjih glasbenih šol so očitno že vsi, celo tisti iz nižjih razredov, prestopili tisto magično mejo, ki je nekje med strogo šol-. skim izvajanjem in med prehajanjem v sfero podoživljanega muziciranja. Zvedeli smo, da so si nastopajoči zaslužili gostovanje v Trstu kot nagrado za uspeh na poprejšnjem internem nastopu. To pomeni, da smo poslušali najboljše gojence
jem slovenske manjšine na Koro-j te šole, toda lahko si predstavlja-škem.	J mo. da je na tej šoli njim enakih
Ob tem obisku izražajo skavti svo-; še mnogo, iz tega pa lahko (tudi če
jo solidarnost z bojem koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov proti krivičnemu zakonu o preštevanju in za izpolnitev 7. člena državne pogodbe.
njen ugled.
V prvem delu sinočnjega koncerta so se nam predstavili dva violinista, kitaristka in pianistka. Božidar Radosavhevie, gojenec 3. sr. r., ie zaigral Bachovo Partito v d-molu za violino solo, Vera Ogrizovič gojenka 1. sr. r. Sansovo Špansko suito za kitaro, violinist Stanojevič Momčilo, gojenec 2. sr. r., Veraci-nijev Largo in Novačkov Perpetuum mobile ob klavirski spremljavi prof. Snežane Muratovske - Stanišič, pianistka Darinka Paunovič, letošnja absolventka, pa Slovenskega «Iz jugoslovanske suite» za klavir (Scherzo balcanico, Adagio religioso in Jugoslovansko igro), če je prvi violinist pokazal nadpovprečno šolsko znanje, je drugi komaj 17-letni Momčilo Stanojeviča presenetil z izjemno lepoto zvoka, zanesljivo tehniko loka in prstov in izrazito muzika-ličnostjo, ki je prišla posebno lepo do izraza v Veracinijevem Largu. Kitaristka Vera Ogrizovič je Špansko suito zaigrala skrajno delikatno in ritmično dognano, pianistka Da-
ne bi vedeli za sicer pomembne u-spehe njenih gojencev tudi v evropskem merilu) ugotavljamo, kako res-
na glasbena inštitucija je šola «Jo-1 rinka Paunovič pa se je uveljavila i sip Slavenski» in kako zaslužen je * s temperamentnim muziciranjem, u-
•llllimmn.umi.....................................................................................nun
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Začetek razprave o zakonskem osnutku za novo ureditev izseljenstva v deželi
Komunisti in socialisti za priznanje večjih pristojnosti izseljenskim organizacijam - Dr. Štoka zagovarjal interese slovenskih izseljencev iz Benečije - Razprava se bo nadaljevala danes
• Na tržaškem velesejmu bodo v nedeljo ob 10. uri odprli razstavo modelarstva «Expomodel 76», ki bo nato trajala do vključno 17. oktobra. Razstava bo dostopna ob delavnikih od 16. do 21. ure in ob praznikih od 10. do 21. ure. Vstopnina 500 lir.
DANES V BAZOVIŠKEM DOMU
Srečanje o varianti za javne storitve
Deželni svet je na včerajšnji seji vzel v razpravo zakonski osnutek o novi ureditvi izseljenstva v Furlaniji - Julijski krajini. Osnutek je svoj čas predložil deželni odbor, hkrati s tem pa je v razpravi tudi drug zakonski osnutek s podobno tematiko, ki sta ga predložili komunistična in socialistična svetovalska skupina. V svojem osnutku se socialisti in komunisti zavzemajo za ustanovitev posebnega deželnega odbora za izseljenstvo in za priznanje večjih pristojnosti izseljenskim organizacijam.
Osnutek, ki ga je predložil deželni odbor in ki naj bi zamenjal dosedanjo normo štev. 24 iz leta 1970, zasleduje predvsem dva cilja: postopno odpravo izseljenstva — ki je postalo še bolj pereče po majskem in septembrskih potresih — in uresničitev novih delovnih mest na deželnem območju za izseljence, ki si želijo nazaj v rodne kraje. Osnutek določa tudi enostavnejše postopke za podeljevanje raznih oblik denarne pomoči izseljencem in njihovim družinam. Predvideno je tudi tesnejše sodelovanje s sindikalnimi in izseljenskimi organizacijami, ki delujejo na deželnem območju in v
Danes, ob 20.30, bo v Bazoviškem tujini, domu v Bazovici srečanje med tr-| Zakonski osnutek določa tudi no-žaškimi občinskimi upravitelji, sve-1 ve oblike socialne pomoči za izse-..............................
TEŽAVE OB ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
Danes se začne pouk v Ulici Donadoni Protestna akcija škedenjskih staršev
Zaradi popraviI skrčen pouk na osnovni šoli pri Sv. Jakobu
ljence, ki niso več zmožni opravljati rednega dela, za šoloobvezne o-troke in za druge kategorije izseljencev, ki potrebujejo socialno pomoč. Predvidena je nadalje ustanovitev posebnega deželnega odbora za izseljenstvo, kateremu naj bi zaupali predvsem posvetovalne naloge, pa tudi vlogo stalnega spremljevalca izseljenske problematike. Zlasti s pomočjo tega organa naj bi bili deželni organi v stalnem stiku z združenji, sindikalnimi in drugimi organizacijami ter s predstavniki krajevnih avtonomij. Kar zadeva finančno kritje za pomoč izseljencem, ki jo predvideva zakonski o-snutek, daje norma na razpolago za štiriletje 1976-79 skupno vsoto • 2 milijard 565 milijonov lir.
Razprava o novi ureditvi izseljenske problematike v naši deželi se bo nadaljevala in zaključila danes. Včeraj so vanjo posegli poročevalec za manjšino socialist Ermana, svetovalec Slovenske skupnosti Štoka, demokristjan Del Conte, liberalec Trauner in socialdemokrat Lonza. V svojem posegu je dr. Štoka opozoril na posledice potresa, po katerem se čedalje več domačinov z o-pustošenih območij odloča za izselitev v tujino ali v druge italijanske dežele. Zahteve po izstavljanju potnih listov se namreč iz dneva v dan množijo, tako da preti resna nevarnost, da bodo nekatera območja zlasti v Nadiških dolinah sčasoma povsem zamrla. Glede zakonskega osnutka v razpravi je predstavnik Slovenske skupnosti dejal, da gre za normo s številnimi pomanjkljivostmi, zlasti kar zadeva predloge in zahteve, ki so jih pred kratkim v posebnem dokumentu vložili zastopniki izseljenskih organizacij iz Furlanije - Julijske krajine. Govornik je na koncu postavil vrsto predlogov za izboljšanje nove norme. V tem okviru je zahteval čim prejšnje sklicanje druge deželne konference o izseljenstvu in se zavzel za uresničitev pogojev, ki naj bi omogočili povratek izseljencev v domovino. V tej zvezi je poleg izseljencev iz Be-
Predkongresno zborovanje VZ PI-ANPI za Prosek-Kontovel, ki je iz tehničnih razlogov sinoči odpadlo, bo drevi, ob 20. uri, v Soščevi hiši. VZPI-ANPI vljudno vabi bivše partizane in aktiviste, da se zborovanja polnoštevilno u-deležijo.
neške Slovenije omenil tudi tisoče Tržačanov, ki so se okrog leta 1954 izselili v Avstralijo. Govornik se je zavzel tudi za priznanje večjih denarnih prispevkov v korist izseljencem in njihovim družinam, kar zadeva predvideno ustanovitev deželnega odbora za izseljenstvo pa je zahteval, naj bo med njegovimi člani tudi predstavnik organizacije slovenskih izseljencev iz Furlanije -Julijske krajine.
9 Stanovanjski sindikat SUNIA je sklical za petek, 8. oktobra, ob 18.30 zborovanje stanovanjskih upravičencev, ki stanujejo na področju Sv. Marije Magdalene Spodnje ..in. so. dobili stanovanje z natečaji štev. 4,5 in 6. Skupno je 500 družin. Razpravljali bodo o perečem, problemu pre_-vozov in šol vseh stopenj. Zborovanje bo na trgu pred stanovanjskim blokom B v Ul. Mangart.
Odložena razprava proti prof. Pahorju
Današnje razprave proti prof. Samu Pahorju ne bo, ker jo je predsednik sodišča na zahtevo odv. Franca Škerlja preložil na poznejši datum.
strežno izvajanim skladbam.
V drugem delu smo lahko poslušali čelista Tešmana Živanoviča ob spremi la vi pianistke absolventke Margite Stefanovič (ki je nato nastopila tudi v solo točki), pianistko absolventko Andjelko Marjanovič in oboista, gojenca 2. sr. r., Dragana Laziča.
Čelist Živanovič je izvajal Beethovnovi Sonato op. 5, št. 2 v g-molu in skupno s spremljevalko Mar-gito Stefanovič v ubranem muziciranju izpričal visoko stopnjo obvladanja inštrumenta, pianistka An-djelka Marjanovič se je v Chopinovem Nokturnu v c-molu op. 48 o-dlikovaia s suverenim pristopom k partituri, oboist Lazič pa je ob klavirski spremljavi prof. Muratovske - Stanišič v Bellinijevem Kon certa za oboo v Es-duru pokazal mnoge vrline, ki napovedujejo v njem skorajšnjega mojstra. Ima zanesljiv nastavek, topel in čist ton in smisei za ritmično prednašanje, kar je potrdil zlasti v Alle gru (alla Polacca). Pianistka letošnja absolventka Margita Stefanovič, je zaključila večer z ritmično dognano in vehementno, ter tehnično izdelano interpretacijo Lisztove Madžarske rapsodije.
Skoraj vsi nastopajoči so muzicirali brez notne predloge. Občinstvo, ki je do kraja napolnilo dvorano, je izvajalce nagradilo z dolgimi in toplimi aplavzi, ki so se ponovili tudi ob izmenjavi daril in pozdravov. Ravnatelj šole GM prof. Grgič je gostom čestital k nastopu in jim zaželel nadaljnjih uspehov, direktor šole «Josip Slavenski», znani jugoslovanski dirigent Djura Jakšič, pa je dejal, da so se gojenci in profesorji kot gostje naše Glasbene matice v teh dveh dneh počutili v Trstu kot doma in izrazil iJjo, da bi se vzpostavljeni stiki med obema šolama v bodoče še uspešneje razvijali. Govoril je o povezanosti skrbske in slovenske kulture preko Trsta in zaključil z mislijo, da je «ta lepa beseda — matična domovina — rz nas obveza».
Dopoldne so gostje obiskali Rižarno, se seznanili z njeno tragično zgodovino in položili k plošči venec, šopek rož pa so ponesli tudi na grob prof. Ambrozeta, ki ga imajo v lepem spominu, ko je koncertiral pri njih.	j. k.
PD «VALENTIN VODNIK» IZ DOLINE
vabi na
SOLIDARNOSTNO SREČANJE S KOROŠKIMI SLOVENCI
ki bo v nedeljo, 10. oktobra, ob 17. uri v Mali dvorani Kulturnega doma pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne zveze.
Nastopil bo mešani pevski zbor iz R A D I Š
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
Repertoarna obveznost iz pretekle sezone Predstava veljavna za lanski abonma
GEORGES FEYDEAU
Champigno-ali vojak po sili
(voudeville v treh dejanjih)
Prevod	Janez Negro
Besedilo pesmi Miroslav Košuta Scena	ing. Niko Matul
Kostumi	Ksenija Jeričevič
Glasba Aleksander Vodopivec Plesi	Janez Mejač
Režija MARIO URŠIČ
Danes, 6. oktobra, ob 20.30 - Abonma red D - mladinski v sredo.
Jutri, 7. oktobra, ob 16. uri - Abonma red H, in ob 20.30 - Abonma red E - mladinski v četrtek.
Rezervacija vstopnic vsak dan (razen nedelje) od 10.30 do 12.30, prodaja eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265.
Gledališča
Politeama Rossetti: od 12. ciò 17. t.m., izven abonmaja Garinei in Gio-vannini predstavljata «Amori miei» Jaie Fiastrija z Orniello Vanoni, Dui-liem Del Pretejem, Gianricom Tede-schijem. Predprodaja vstopnic in rezervacije od 7. t.m. pri osrednji blagajni Pasaže Protti 2. Popusti abonentom 30% in 20%. Cene: parter 6.000, parter A 4.000, parter B 3.000, I. galerija 2.000, H. galerija 1.500.
Včeraj-danes
BALETNA ŠOLA SSG V TRSTU
Stalno slovensko gledališče
vabi k vpisu v baletno šolo za sezono 1976-77
šolo bosta vodila priznana koreografa in baletna pedagoga Nada Križmančičeva in Janez Mejač, ki sta že lani uspešno zastavila delo v naši baletni šoli,.
V baletno šolo se sprejemajo, poleg lanskoletnih učencev, kandidatke in kandidati od 6. leta starosti dalje.
Pouk se bo pričel 11. oktobra.
Vpisovanje še danes, 6. oktobra v upravi SSG v Kulturnem domu od 8. do 14. ure.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo z novim šolskim letom od 5. novembra dalje na zavodu deloval tudi peti dopolnilni letnik. Informacije daje in vpisovanje sprejema tajništvo.
Otroški pevski zbor KRAŠKI SLAVČEK obvešča, da bo prva vaja danes, 6. t.m., ob 15. uri v prostorih glasbene šole v Nabrežini. Vljudno vabljeni!
Prosveta
Novo vodstvo ustanove IZIT
V ponedeljek se je pod predsedstvom novoimenovanega predsednika Ennia Antoninija sestal vodilni svet Ustanove za industrijsko cono v Žavljah. Na seji so med drugim izvolili na mesto podpredsednika dr. Artura Paschija ter obnovili izvršni odbor. Tega sestavljajo (poleg predsednika in podpredsednika) podpre-fekt dr. Pino za vladni komisariat, prof. Lanza za deželno upravo, A. Gerii in G. Gosdan za sindikalne organizacije, miljski župan Millo, kap. Duva za tržaško pristaniško upravo in G. Francese za tržaško pokrajino.
............■■■■..
USLUŽBENCI BOLNIŠNIC PRIČELI Z BELO STAVKO
UPRAVA BOLNIŠNIC NE IZVAJA VSEH DOLOČIL DELOVNE POGODBE
Poenotili so cene obrokov menze, ki oškodujejo ne. katere uslužbence, ne izvajajo pa drugih pomembnejših določil, kar bi bilo vsem v korist
Protestni napisi ob vhodu v škedenjsko šolo
Novo šolsko leto se je začelo v petek, šele včeraj pa je bil prvi dan rednega pouka, vendar še ne na vseh šolah. Tako imajo skrčen pouk na osnovni šoli pri Sv. Jakobu, kjer so se lotili popravil šele te dni, ko so končali delo v prostorih srednje šole, na kateri pa ni še urejena e-lektrična napeljava. Koliko časa bo trajalo tako stanje na osnovni šoli? Morda tja do božičnih počitnic, ker zidarsko delo ne gre tako hitro od rok ob slabem in deževnem vremenu.
Starši otrok slovenske osnovne šole v Ul. Donadoni so se sinoči zbrali na skupnem sestanku in pretresli predloge občinske odbornice Bennije-ve. Po živahni razpravi, ki se je zavlekla pozno v noč, so odločili, da bodo nadaljevali začeto akcijo, ker pa je šolski skrbnik trenutno odso-
ten in nimajo odločujočega sogovornika, so sklenili do nadaljnjega pošiljati otroke v šolo. Pri tem pa so odločno prepričani, da je potrebno nadaljevati akcijo, takoj ko se bo šolski skrbnik vrnil v Trst.
Na sestanek so povabili tudi slovenske politične predstavnike, toda udeležila sta se le Stojan Spetič in Pino Pečenko, ki sta podprla akcijo s konkretnimi nasveti. Danes se torej prične pouk na osnovni šoli in otroškem vrtcu v Ul. Donadoni.
Zaradi neprimernih in neurejenih šolskih prostorov protestirajo italijanski in slovenski starši v Skednju. V šoli «De Marchi», blizu cerkve, kjer imata svoje prostore slovenska in italijanska osnovna šola, so v nekaterih učilnicah še vedno nič kaj mikavne špranje, razpoke, ki po po
tresnih sunkih vzbujajo zaskrbljenost odbornikom za javna dela.
staršev. Delavci so opravili nekatera dela, niso pa utegnili prepleskati stene in strope. Starši, kot smo poročali, so protestirali že pred začetkom šolskega leta, nato v petek, včeraj dopoldne pa so se spet zbrali pred šolo italijanski starši, katerim so se potem pridružili tudi slovenski starši. Pred šolo so postavili velike protestne plakate, nato so imeli sestanek, nekateri pa so šli pogledat tudi v učilnice. Italijanski starši v Skednju protestirajo tudi zaradi neprimernih in tesnih prostorov osnovne šole v Ul. Pitacco in položaja na šoli v UL Giardini.
Dosedanji protesti niso zalegli, zato sc italijanski in slovenski starši iz škednja sklenili, da bodo danes dopoldne (ob 9. uri) šli pred občinsko palačo in zahtevali razgovor z
Med delavstom v tržaških bolnišnicah je v teh dneh spet izbruhnilo na dan vse nezadovoljstvo. Tokrat je prilil olja na ogenj sklep uprave, da se loti izvajanja tistega dela delovne pogodbe, ki predvideva poenotenje cene obrokov v menzi v vseh bolnišnicah. Za te obroke so določili 350 lir. Ta cena naj bi torej odslej veljala za vse delavce.
Delavski sveti in sindikati v bistvu sprejemajo načelo enakosti ravnanja, vendar gre tudi pri tem nekako za dve plati medalje. Pred-
llllllllllllliniiiiiiiillilllllliiiiiiii||||itii|||||||ll|||l,|l||lfuiiiiiii(iliiililllliuiiiiiiiiii|||||||||||||||||lf|||||||||,,„
OBVESTILO POKRAJINSKEGA URADA Ad
KAKO BOMO PLAČALI DAVEK «UNA TANTUM»
Pokrajinski urad italijanskega av- [ nov za prevoz oseb. Lastniki vozil, tokluba ACI obvešča, da je treba | ki so bila registrirana pred 19. sep-
plačati enkratno dodatno pristojbino 1—'-------------1nB® ‘ 1
za avtomobile, motorna kolesa in čolne «una tantum» najkasneje do 31. oktobra pri okencih ACI \ Ul.
Cumano ob delavnikih od 8. do 12. ure in od 15.30 do 17.45, ob sobotah pa od 8. do 12. ure, ali pri izpostavah ACI v Ul. Campo Marzio od 8.30 do 12. ure in od 15. 17.30 ter na Trgu Duca degli Abbruzzi in v Ul.
Flavia 17 od 8.30 do 12. ure in od 16. do 18.15. Vse tri izpostave so ob sobotah zaprte. Takso morajo plačati lastniki avtomobilov in poltovornjakov z zmogljivostjo večjo od 10 KS, motornih koles, ki presegajo 200 kub. cm in motornih čolnov, ki so bili registrirani rred 20. septembrom in za katere so lastniki plačali takso ali jo bodo plačali za preostale mesece letošnjega leta. Takse so oproščeni lastniki vozil, ki so bila registrirana po 20. septembru 1 1976, lastniki taksijev in lastniki čd-
tembrom 1966, to je pred več kot desetimi leti, plačajo le polovico pristojbine. Taksa znaša: 15.000 lir za vozila od 11 do 17 KS (mišljene so fiskalne KS), 30.000 lir za vozila od 14. do 16 KS, 50.000 lir za vozila od 17 do 20 KS, 200.000 lir za vozila od 21 do 4 KS, za vozila z nad 41 KS zmogljivosti pa bodo morali lastniki plačati «una tantum» v višini letne prometne takse. Motorna kolesa: od 201 do 350 kub. cm 20.000 lir; od 351 do £00 kub. cm 50.000 lir; nad 500 kub. cm 100.0C0 lir. Motorni čolni: do 5 KS 5.000 lir, od 6 do 10 KS
10.000	lir, od 11 do 20 KS 20.000 lir od 21 do 30 KS 40.000 lir, od 31 dò 45 KS 100.000 lir, od 46 do 60 KS
200.000	lir, od 61 do 80 KS 400 000 lir; nad 80 KS 1.000.000 lir. Tudi v tem primeru so mišljene fiskalne KS
Takso se lahko plača tudi na poštah, kjer so na razpolago posebne položnice,
vsem je treba poudariti, da so bile te razlike doslej precej občutne. V bolnišnici Santorio so namreč delavci plačevali 72 lir na obrok, v glavni bolnišnici pa nekaj čez 300 lir. Povsem jasno je, da je novi ukrep izzval nezadovoljstvo predvsem med delavstvom v bolnišnici Santorio, vendar ne gre za nezadovoljstvo, ki bi ga pogojevalo izključno zvišanje cen. Delavci in njihovi sindikati namreč ugotavljajo, da je še cela vrsta postavk delovne pogodbe, ki jih uprava bolnišnic ne izvaja. Zakaj bi tedaj izvajali izključno tiste dele pogodbe, ki o-škodujejo nekatere in nasprotno ne izvajali tistih delov, ki bi bili vsem v korist.
Splošno nezadovoljstvo nad takšnim ravnanjem je v zadnjih dneh privedlo do ostrega sindikalnega boja. Prejšnji petek je namreč pričelo z belo stavko osebje bolnišnice San-, torio, v ponedeljek pa tudi osebje i drugih bolnišnic. Ta oblika boja je ' ustvarila precejšnje probleme, raztegnjena v času pa bi lahko privedla do paralize bolnišniške dejavnosti. Sinoči se je upravni svet zato spet sestal s sindikati, da bi poiskali u-strezno rešitev. Na sestanku, ki je trajal pozno v noč, je upravni svet sklenil, da prekine izvršilnost sklepa o poenotenju cene obrokov ter da je pripravljen sprejeti nekatere zahteve delavcev. Danes dopoldne se bodo zato delavci spet sestali na skupščini ter po vsej verjetnosti prekinili belo stavko.
DANES, sreda, 6. oktobra VERA
Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 17.36 — Dolžina dneva 11.26 — Luna vzide ob 16.39 in zatone ob 4.20.
JUTRI, četrtek, 7. oktobra MARIJA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16,7 stopinje, najnižja 15,7, ob 19. uri 16,4 stopinje zračni pritisk 1010,9 mb. rahlo narašča, veter 22 km na uro s sunki od 47 do 63 km na uro, severovzhodni, nebo 5/10 po-oblačeno, vlaga 63-odstotna, morje močno razgibano, temperatura morja 20,4 stopinje, padavine v zadnjih 24 urah 6,4 mm dežja.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 5. oktobra se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
Umrli so: 72-letni Francesco Scri-gnari, 57-letna Maria Anna Dodič, por. Magnan. 68-letni Rodolfo Roti, 66-letni Josip Ota, 85-letna Paola Matiassi vd. Massi, 56-letni Giorgio Mazzucato, 70-letni Nazario Filippi, 65-letni Bruno Candido, 79-letni Alberto Erslan, 36-letna Marisa Fonta-not por. Coltello, 78-letna Ada Boschetti vd. Celli, 70-letni Cosimo Cur-ei, 72-letni Luigi Vuga, 66-letni Guido Cuzzot, 55-letni Silvio Novello, 72-let-na Carmen De Caneva, 8-letni Marcello Esposito, 1 dan star Paolo Pe-lizzola.
PD Tabor obvešča, da bo vpisovanje v baletni tečaj za sezono 1976-77 do 10. oktobra od 11. do 16. ure pri Luciji Hrovatin, Ul. Ginepri 5, tel. 211-161. Prvo srečanje bo v torek, 12. t.m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Razna obvestila
Tržaški čebelarski konzorcij obvešča svoje člane, da je možno dobiti sladkor za krmljenje čebel. Interesenti za nakup skladkorja lahko dobijo vse potrebne informacije na inšpektoratu za poljedelstvo, Ul. Martin della Libertà (tel. 31-581 ali 33-673).
Kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Al Cen tauro. Ul. Rossetti 33; Madonna dei Mare, Largo Piave 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje. Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sijan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
BANCA Dl CREDITO DÌ TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA.
S. P. A. \	- - ’
• Drevi ob 20.30 se bo na svojem sedežu v Ul. Colautti 6 sestala rajonska konzulta za Sv. Vid in Staro mesto. Razpravljali bodo o podrob-nostnem načrtu za Staro mesto.
TEČAJI VALUT V	MILANU
DNE 5. 10.	1976
Ameriški dolar: debeli	842,75
drobnj	820.—
Funt šterling	1404.—
Švicarski frank	342.—
Francoski frank	169.—
Belgijski frank	21,50
Nemška marka	342,50
Avstrijski šiling	48,-
Kanadski dolar	840.—
Holandski florint	328.—
Danska krona	140.—
švedska krona	193.—
Norveška krona	150,—
Drahma: debeli	20,—
drobni	20,-
Dinar: debeli	41,—
drobni	4L-
Ariston Danes počitek.
Mignon 16.30 «Che fortuna avere una cugina nel Bronx». Igra Gene Wilder. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Io sono la legge». Igra Burt Lancaster.
Grattacielo 16.30 «I baroni», Turi Ferro, A. Fabrizi, V. Caprioli, Ira Fiirstenberg. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.00. 17.20. 19.30. 22.15 «la vendetta dell'uomo chiamato cavallo». R. Harris.
Excelsior 15.00 «Invito a cena con delitto». D. Niyen, P. Sellers in A. Guiness. Barvni film.
Eden 15.30 «Complotto di famiglia». K. Black, B. Dern, B. Harris. Režija: A. Hitchcock. Barvni film.
Ritz 16.00 «Drum l'ultimo Mandingo». W. Oates. 1. Vega in K. Norton. Prepovedan mladini pod 18.. letom.
Aurora 16.30 «La bestia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Capitol 16.30 «Il mio uomo è un selvaggio». C. Deneuve in Y. Montand. Barvni film.
Cristallo 15.00—22.00 «11 texano dagli occhi di ghiaccio». Clint Eastwood. Barvni film.
Moderno 15.30 «Salon Kitty». H. Berger. 1. Thulin. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Sesso in faccia». Prepovedan mladini pod Izletom. Barvni film.
Impero 16.00 «Arancia meccanica». Mladini pod 18. letom prepovedan.
Vittorio Veneto 16.30 «Il piccolo grande uomo», Dustin Hofman.
Ideale 16.00 «Bruce Lee».
Astra 16.00 «Una romantica donna inglese», Glenda Jackson, Michael Caine, Helmut Berger. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Dillinger», W. Oates in B. Johnson. Barvna kriminalka.
Radio 16.00 «Il furore della Cina colpisce ancorai». Igra Bruce Lee
Izleti
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
MENJALNICA
vseh tujih valu t
SPUl priredi IV. oktobra avtobusni izlet na Predmejo z vzponom na Čaven in Kucelj. Vpisovanje do 13-oktobra v Ul. Geppa 9, Urad ZSŠDI. tel. 31-119.
PD F. Venturini - Domjo organizira
17. oktobra izlet na Otočec - Novo mesto (cena 8.000 lir, kosilo vključeno)-Vpisovanja sprejemamo v hotelu «Sonja» od 20.45 do 21.30 vsak dan razen ob. sobotah. Vabljeni.
PD Rdeča zvezda iz Saleža priredi v nedeljo, 17. oktobra, izlet na Gorenjsko z ogledom kanjonskega korita Vintgar, blejskega gradu in starega železarskega kraja Krope. Vpisovanje bo do 9. oktobra pri sledečih odbornikih: v Saležu pri Igorju Miliču, v Zgoniku pri Dorici Kreševič, v Briščikih pri Anici Kralj' v Gabrovcu pri Igorju Castellatili11 in na tel. št. 209-838 vsak dan od 20. do 21. ure. Cena izleta je 7.000 lir, za otroke popust. Vabljeni.
V počastitev spomina Srečka Vilharja daruje Srečko Colja 10.000 IV za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Josip® Ote daruje gostilna Pri Studencu 30.000 lir za PD Valentin Vodnik.
GORIŠKI DNEVNIK
5 SOBOTNEGA ZASEDANJA GLAVNEGA ODBORA SKGZ V SOVODNJAH
Iz poročil in posegov v razpravo razvidna vsestranska živahna dejavnost
Aktivna prisotnost Slovencev na športnem in prosvetnem področju • Mladinska problematika - Nujno aktivno poseganje v urbanistična vprašanja
Nadaljujemo z objavo poročil predstavnikov raznih ustanov na sobotnem zasedanju glavnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je bilo v Sovod-njah. Danes objavljamo poročila in posege Dina Ronerja, Marka Waltritscha, Aceta Mermolje in Edmunda Nasute, jutri pa bomo objavili posege v razpravo.
DINO RONER, član glavnega odbora ZSŠDI in izvršnega odbora SKGZ, je najprej orisal delovanje športnih društev na Goriškem, ki so včlanjena v ZSŠDI. Nato je dejal, da je prišlo v glavnem odboru združenja na goriškem do hudih nasprotij in celo do odstopa člana. Do tega je prišlo, ko je združenje odobnio nekemu goriškemu društvu posojilo za nakup igralca. S tem združenje odstopa od načel, ki pravijo, da ne bo podpiralo profesionalizma.
Roner je nato nanizal vrsto predlogov in ugotovitev, dejal je: Mladine, ki se športno udejstvuje nam ne manjka, manjkajo pa nam vodilni kadri, trenerji, in športni o-bjekti. Ne premoremo niti enega pokritega prostora, kaj šele telovad niče. Imamo pa 3 nogometna igrišča, 4 odbojkarska igrišča, od katerih sta dve opremljeni za igranje košarke. Znotraj lastnih vrst pa te objekte dovolj ne izkoriščamo in jih ne usposabljamo dovolj za športne panoge, ki jih gojimo.
Velik problem je povezava šole in športa, šolsko osebje, zlasti osnovnošolsko, nima dovolj posluha za iz-venšolski šport, šole nimajo telovadnic, edino v Doberdobu ima osnovna šola svojo telovadnico. Srednje sole morajo uporabljati neprimeren kletni prostor. Lani smo izgubili še tega.
Preko šolskih in zavodnih svetov moramo doseči, da bodo šole imele možnost in voljo vključevati mlade v manjšinsko športno življenje.
. Pri nogometu je iz številk razvidno, da je med igralci približno 10 ®dst. Italijanov. Ni prav, da naša društva prodajajo mlajše slovenske pralce italijanskim klubom, svoje vrzeli pa izpolnjujejo z nakupom starejših italijanskih igralcev.
Naša društva prejemajo premalo podpore iz javnih sredstev. Zlasti P°_ Osimu ni pravilno, da morajo naša društva računati na pomoč iz matične domovine za razne tečaje, športne rekvizit: in majhne usluge. fa to bi morala skrbeti država, v «ateri živimo.
Združenje si prizadeva, da bi do uazena v Gorici imeli pravico tudi ,v®nct- Na prve seje o bazenu sploh nismo bili vabljeni, vabilo smo dosegli le s protestom.
Roner je nato omenil potrebo po aktivu SKGZ na Goriškem, ki bi re-seval naše pereče probleme.
lamik Slovenske prosvetne zveze ^a goriško področje in član glavne-li jxjbora SKGZ MARKO WAL-R1TSCH se je dotaknil vprašanj, zanimajo prosvetno in šolsko de-vanje na Goriškem in načel tudi prasanja, ki so v zvezi z revizijo splošnega regulacijskega načrta v 8 riški občini. Prosvetno delovanje na Goriškem poteka povoljno, v SPZ n iVC, anienih 13 prosvetnih društev, Katera so se ustanovila v zadnjih letih. V glavnem razpolagajo .1, .s. a ? svojimi sedeži, nekateri 7hnZ1^° • s*cer le za vaje pevskega vp,ra m sestanke, drugi pa imajo Jo kapaciteto prostorov. Nov je £°m Andreja Budala v Štandrežu, 1® Postal dejansko središče varno	pa k° razmigati delo v
not ' • ,Gorici- kjer bomo dobili čez Kaj let ustrezen in sodoben slovenji kulturni center. SPZ sodeluje z _ ugimi organizacijami pri abonmaj-ho1, ® a^ališki in glasbeni sezoni in no m ,f° nadaljevala tudi v bodo-* *, Waltritsch je nakazal tudi po-j , ?: aa se Slovenci aktivneje u-eiezim° takih srečanj kot So Mittel.. ...opa' da bi tam pokazali našo Pr sotnost na kulturnem področju.
šolskih vprašanj je Waltntsch dejal, da hodi letos - raz-?e stopnje slovenskih šol še več u-cencev in dijakov kot lani, vendarle pa imamo še vedno možnosti za na-■ .lnli razv°j, posebno v mestu Gorici. Treba pa bo pritiskati, da do-lrP°. astrezne šolske prostore tudi v južnem delu mesta, kjer je treba
zgraditi tako vrtec kot osnovno šolo in stavbo za nižjo srednjo šolo. Manjkajo pa razne slovenske višje strokovne šole, kajti treba bo misliti na geometre, industrijske izvedence in podobno.
Waltritsch je načel tudi vprašanje obnovitve splošnega regulacijskega načrta za mesto Gorica, ki je sedaj v teku. Goriški občinski svet je za upal arhitektu Costi iz Trsta revi zijo načrta. To so zahtevale pred lanskimi volitvami vse politične stranke. Gre, po naših pojmih, predvsem za revizijo načrta na področju Štandreža, ki bo izgubil, kot kaže raziskava SLORI, skoro tri četrtine lastne zemlje za potrebe avtoceste, železnice, drugih cest, avtoporta. industrijske cone in za ljudske hiše. Slovenci si prizadevamo, da bi zares tu prišlo do revizije, in da bi tako industrijsko cono kot avtoport preselili na drugi breg Soče, vendarle pa se velike politične stranke in strokovnjaki zavzemajo za to, da bi na tem področju premise prvega regulacijskega načrta ostale nedotaknjene. Zato moramo Slovenci takoj povedati svoie mnenje, kajti ne moremo se sprijazniti s tem, kar nam drugi vsiljujejo in ne smemo protestirati šele potem, ko so bile stvari že odločene. SKGZ se mora za to stvar aktivno zavzeti na vseh pristojnih mestih.
V svojem posegu je ACE MERMO-LJA, načelnik komisije za mladino in šport pri SKGZ, razčlenil razloge, ki so privedli do goriškega posveta, omenil je tudi funkcije, ki naj bi jih SKGZ na Goriškem imela. O mladinskih vprašanjih je povedal sledeče:
Izhajal bi iz naslednje ugotovitve: vsaka obnova zahteva nove ljudi. To pomeni, da bi morali biti mladi bolj prisotni v organih SKGZ. Na Goriškom imamo vrsto sposobnih mladincev in te bi bilo treba vključiti v naše organizacije in jim zaupati določene odgovornosti. Vključiti mladega človeka v organizacijo seveda ne pomeni dobiti golega o-peraterja ali izvajalca ukazov. Mlad človek ni samo zato, da izvršuje neko delo in povelja. Mladi bi morali biti vključeni v organe, ki imajo možnost odločati na vseh ravneh, mnenja mladih bi morali upoštevati. Mlad človek mora biti soustvarjalec naše politične orientacije, moral bi sodelovati v določanju kulturne in športne politike, moral bi biti soudeležen pri Gospodarskem usmerjanju. Na Goriškem je to še prav posebno važno, saj smo mladi še vedno oddaljeni od forumov, ki krojijo in usmerjajo naše vsestran-
sko manjšinsko življenje. Prepričani smo, da bo vsaka obnova na Goriškem brez doprinosa mladih jalova.
Udejstvovanje mladih predstavlja seveda kompleks vprašanj in problemov. Prvi je seveda ta, da mora mladi človek skrbeti predvsem za svojo eksistenco, šele, ko mu bo ta zagotovljena, bo lahko skrbel za druge in se bo vključil v razne organizacije. Gospodarska dejavnost SK GZ na Goriškem ie šibka, malo ljudi dela v naših organizacijah, to nas seveda handikapira v odnosu do Trsta, kjer dobi veliko mladiu delo v slovenskih organizacijah in zavodih. Problem je nadvse resen in bo brez dvoma pogojeval delovanje SKGZ na Goriškem.
Važno je tudi vprašanje kadrovanja. Kadrovanje moramo pojmovati na zelo moderen način. Usmeritev mladega človeka in njegova, izobrazba morata temeljiti na dveh načelih. Mladega človeka je treba uvesti v politično in kulturno delo v naših ustanovah, istočasno pa moramo skrbeti, da se strokovno zares usposobi na področju, ki ga zanima. Šola teh nalog ne izpolnjuje in zato je nujno, da pomanjkljivosti šole sami nadomestimo.
EDMUND KOŠUTA, ravnatelj goriškega Dijaškega doma, je spregovoril o vprašanjih Dijaškega doma in o konzulti za slovenska vprašanja, ki so jo pred kratkim ustanovili v Gorici.
O Dijaškem domu je Košuta dejal :
Letos smo praznovali 30-letnico ustanovitve Dijaškega doma, o proslavi ne bi govoril, saj smo o njej vsi informirani. Letos smo v precejšnji stiski, ker imamo vpisanih nad 100 gojencev. Mladim moramo zagotoviti možnost izvenšolskega udejstvovanja in jih osveščati o manjšinskih in drugih vprašanjih. Uradno bi se moral ustanoviti Mladinski center.
O novi konzulti je Košuta dejal:
Konzulta za slovenska vprašanja v Gorici je pomožen organ občinske uprave. Konzulta je garant, da so Slovenci nekje pravilno zastopani. Konzulta bo imela toliko teže, da ji moramo omogočiti redno delo. Za to so poklicane vse naše organizacije.
Košuta je nato pripomnil, da nam v mestu Gorici manjka organizacija ali društvo, ki bi oživelo delovanje v mestu samem. Dejal je še, da bi moral goriški posvet roditi v najkrajšem času konkretne sadove. Prišli smo namreč do spoznanja, da do sedaj preveč problemov nismo reševali.
iiiimimiiiiiHiiimiiiiimiimiiiiiimimiimimiiiimiiHiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiitmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TRGATEV JE ZA NAMI
Teden
časopisne
ekonomske
propagande
Združenje za časopisno ekonomsko propagando — Associazione Pubblicità Stampa - APS, Milan, ki je včlanjeno v Italijansko zvezo za ekonomsko propagando — Federazione Italiana della Pubblicità, daje tudi letos pobudo za teden časopisne ekonomske propagande s posebnim poudarkom na propagando na krajevnih dnevnikih in periodičnem tisku.
Teden, ki bo do 10. oktobra, je prirejen s sodelovanjem zastopnikov časopisne ekonomske propagande, ki so člani APS,
Program vsebuje razne krajevne pobude, katerih namen je prikazati vezi, ki jih ustvarja ekonomska propagandna informacija med časopisnimi organi, ,'avnrstjo, podjetji ter poudariti vlogo ekonomske propagande pri vzgoji potrošnikov in usmerjanju potrošnje,,
Tudi v zgornjem predelu zahodnega Krasa so vinogradniki, razen redkih izjem, že potrgali grozdje, ki sedaj v teh deževnik dneh lepo fermentira v toplih kleteh in se spreminja v vino. Marsikdo je zaradi novih okoliščin anticipiral pričetek trgatve, saj je pričelo grozdje, ki se je do pred nekaj dnevi dobro držalo, močno gniti, tako da marsikje ni bilo v par dneh niti grozda, ki ga ne bi napadle škodljive glivice. Neobičajen za naše kraje je bil tudi pogost pojav, da je grozdje napadla nekaka plesen in se je ob dotiku začelo kar kaditi. Vzroke za gnitje moramo iskati v obilnih padavinah in v močnih jutranjih rosah, topli sončni žarki, 'ci p, so nato obsevali mokro grozdje, je zastrupilo kožico posameznih jagod in tako je prišlo do negativnega učinka. Trgatev ni šla tako od rok k običajno, ker je bilo treba trebiti gnilobo, tako da je pri tem utrpela tako količina kot kakovost pridelka.
Vinogradniki so v glavnem zadovoljni s trgatvijo, saj so vsi brez izjeme pridelali več mošta kot lani, vendar po zarodu in zunanjem videzu sodeč je kazalo, da je grozdje bolj sočno in mošteno, kot je bilo v resnici. Kmetje se tolažijo, da pa bodo tropine dale več žganja.
—bs—
Na sliki: med nedeljsko trgatvijo v Saležu.
PRIDOBITEV ZA DVE VASI V GORIŠKI OBČINI
Svečano odprtje vrtca v Štandrežu in prenovljene šolske stavbe v Podgori
Podgorsko šolo so zgradili točno pred osemdesetimi leti Danes podobna svečanost tudi v Ulici Leoni v Gorici
Pročelje obnovljenega šolskega poslopja v Podgori, kjer sta slovenska in italijanska osnovna šola
STALISCE SINDIKALNE FEDERACIJE
Obnova samo ob spoštovanju sprejetih splošnih smernic
Cimprej zagotoviti varna bivališča, izseljencem pa nuditi vso možno oskrbo
Prejšnji teden sta se sestali deželno in vsedržavno tajništvo sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL in razpravljali o vrsti dramatičnih vprašanj, ki so se pojavila v prizadetih krajih Furlanije - Julijske krajine po zadnjih rušilnih sunkih 15. septembra.
Po obširnem in izčrpnem poročilu o stanju na prizadetem področju, so sindikalni predstavniki formulirali tudi stališče enotne organizacije delavcev do vrste nujnih ukrepov v sedanjem izjemnem stanju in pri kasnejši obnovi. Družba mora čim-prej zagotoviti zadostno število zasilnih bivališč v prizadetih krajih in . tako omogočiti ponovno združitev družinskih skupnosti, obnovo industrijskih in drugih dejavnosti ter obnovo celotnega življenja sploh. Prebivalstvu, ki se j začasno izselilo v obmorska središča, je treba zagotoviti takoj vso potrebno družbeno oskrbo, od šol, zdravstvene službe, prevozov itd. Istočasno s tem pa je treba organizirati te službe tudi v porušenih krajih, kajti samo tako bodo izseljencem omogočili vrnitev.
Vse te pobude pa bo treba načrtovati in uresničevati v skladu z globalnim načrtom, ki predvideva nov družbeni in gospodarski razvoj. To pomeni tudi, da obnova ne bo mogoča mimo splošnih smernic, ki jih je že sprejela sindikalna federacija, povečanje zaposlitvene ravni, investicij in industrijske preobrazbe.
Za boljšo koordinacijo dela so se na sestanku dogovorili za odprtje
posebnih enotnih sindikalnih središč v središčih na prizadetem področju. kakor tudi v Caorlah, Jesolu, Bi-bionu, Lignanu in v Gradežu. Prav tako so odločili, da takoj uresničijo nekatere pobude, ki jih je že sprejela deželna sindikalna federacija, in ki imajo za cilj boljšo koordinacijo vseh oblik pomoči. V prihodnjih dneh bodo zato sklicali sestanek vseh sindikalnih deželnih tajništev, nadalje zborovanje sindikalnih delegatov iz naše dežele ter sestanek vseh predstavnikov sindikalni.: kategorij na vsedržavni ravni. Naj ob koncu zapišemo, da je goriška pokrajinska sindikalna federacija že poskrbela za uresničitev enega od sprejetih sklepov. V Gradežu je odprla posebno operativno pisarno, kjer imajo sedež tudi patronati INČA, INAS, ITAL.
Jutri v cerkvi sv. Ignacija
Orgelski koncert prof. H. Berganta
SKPD Mirko Eilej priredi jutri zvečer ob 20.30 v cerkvi sv. Ignacija na Travniku koncert slovenskega orgelskega mojstra prof. Huberta Berganta. Na sporedu bodo dela J. S. Bacha. Te je veliki nemški baročni skladatelj komponiral na orkestralna dela raznih njemu sodobnih skladateljev, zlasti beneškega mojstra Vivaldija.
V	Štandrežu in v Podgori so imeli danes prijetni slovesnosti, ki sta bili prirejeni na domač in nekričeč način. V Štandrežu so uradno odprli novo stavbo otroškega vrtca, v Podgori pa prenovljeno stavbo osnovne šole. Svečanosti so se, na povabilo župana, udeležili predstavniki šolskih oblasti, občinski svetovalci (prisotni so bili v glavnem občinski odborniki in slovenski svetovalci) ter zastopniki rajonskih konzult. V oba kraja je prišlo tudi precej staršev, otroci pa so županu podarili šopek cvetja.
Župan De Simone je v obeh krajih poudaril, da je občinska uprava vložila precej denarja v izgradnjo in popravilo stavb in da bo s to svojo politiko nadaljevala, saj ima do študirajoče mladine in do celotnega prebivalstva točno obvezo.
V	Štandrežu ima nova stavba o-troškega vrtca dve učilnici, enega za otroke slovenskega, drugega pa za italijanski oddelek. Vrtec upravlja ustanova ONAIRC, denar za gradnjo in opremo stavbe pa je dala občinska uprava. Gradnja nove stavbe je bila potrebna, ker je v starem vrtcu pred časom izbruhnil požar in otroci so se v tem času stiskali v zasilnih in za vrtec neprimernih prostorih. Kot smo že poudarili, je slovenskih otrok več kot trideset, to je več kot za en razred, zato so nekatere slovenske o-troke vpisali v italijansko paralelko. To pa ni zadovoljilo prebivalstva, ki hoče za svoje otroke slovenski vrtec.
Šolska stavba v Podgori pa kraljuje nad starim delom vasi, in bo služila še vnaprej slovenskim in italijanskim otrokom. V njej so tri slovenski in pet italijanskih razredov. Lani, v času ko so stavbo popravljali, so obiskovali podgorski otroci slovensko šolo v Pevmi, italijanske pa so vozili v goriški zavod Le-nassi.
Za temeljito popravilo stavbe je goriška občinska uprava porabila okrog 100 milijonov lir. Stavba je sedaj lepo urejena in v njej so tudi prostori, ki ne služijo neposredno učilnicam.
Zanimivo je dejstvo, da je stavbo dala zgraditi takrat samostojna občinska uprava v Podgori v letu 1896, kot je razvidno iz napisa v veži stavbe. Popravili so jo takoj po prvi svetovni vojni, v zadnjem času pa je bila šola zares potrebna popravil.
Potem ko je goriški župan spregovoril nekaj priložnostnih besed sta se občinski upravi zahvalila še didaktična ravnatelja slovenske in italijanske šole dr. Milan Brešan in dr. Penella.
Danes predpoldne bodo s podobno svečanostjo odprli šolsko stavbo italijanske nižje srednje šole «Bocchi» v Ul. Leoni. V stavbo, ki ni
bila ŠG dokončana SO S6 ŽG letos maja, takoj po potresu, vselili dijaki te italijanske šole, ki so imeli dotlej pouk v stari stavbi v Ul. Margotti.
Danes sestanek šolskih predstavnikov na županstvu
Danes ob 16.30 se bodo na vabilo odbornika za šolstvo Fantinija, sestali na goriškem županstvu predsedniki šolskih svetov in ravnatelj raznih šol. Na dnevnem redu je razprava o deželnem zakonu, ki predvideva prispevke za gradnjo in popravilo šolskih stavb.
Iz Tržiča so včeraj na dolgo turnejo v Južno Ameriko odpotovali pevci tamkajšnjega moškega zbora «Ermes Grion». Na letošnjem tekmovanju Seghizzi so dosegli zaslu-ženo.drugo mesto. Peli bodo na pobudo furlanskih izseljenskih društev v raznih mestih Argentine in Brazilije.- :
KAKO SMO GOSPODARILI V AVGUSTU
Zaradi dopustov industrijska proizvodnja zelo umirjena
Slaba bera tudi v tujskem prometu in trgovinskih dejavnostih
Pri naših rednih pregledih gospodarskega poslovanja je zdaj na vrsti mesec avgust. V industrijski proizvodnji je to sicer «mrtev» mesec, kajti večina podjetij izrabi kolektivne delovne dopuste. Zaradi tega je težko oceniti, kako so poslovali v industrijskem sektorju. Če v avgustu v industrijskih podjetjih v glavnem mirujejo, tega hi mogoče trditi za gostinski sektor, kjer imajo v tem času po navadi polne roke dela. Pravimo po navadi, kajti letošnja turistična bera je precej bolj
iiiifiuiiniimiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„,iIIIIIIIimiminiirnil||||I|||im||||,||||||||||||||||||||||||m|||||||||||
V TRŽIŠKI INDUSTRIJSKI CONI TER V MARIANU
Trije mrtvi in eden hudo ranjen v prometnih nesrečah na Goriškem
Vzroki obeh nesreč niso še povsem jasni
Goriško sta v ponedeljek ponoči in včeraj zgodaj zjutraj pretresli dve hudi prometni nesreči, ki sta terjali tri smrtne žrtve, eno pa so s pridržano prognozo sprejeli v tr-žiško bolnišnico.
Včeraj zgodaj zjutraj je v tržiški industrijski coni prišlo do čelnega trčenja med mopedom, na katerem sta se vozila mlada Tržičana ter avtomobilom. Mladeniča, ki sta se vozila na mopedu, sta bila pri priči mrtva. Gre za 30-letnega Bruna Glerio, Ul. dei Pescatori, ter za 27-letnega Sergia Dorio, Ul. Caprin. Voznika avtomobila, 29-letnega Roberta Garziera iz Padove pa so v bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo.
Vzroki hude nesreče so še nejasni. Mladeniča sta se z mopedom vozila iz Tržiča proti Trstu, ko je z nasprotne smeri privozil Garziera. V trenutku nesreče je močno deževalo in ni izključeno, da je slaba vidljivost botrovala nesreči. Dejstvo je, da je padovanski avtomobilist zavozil na drugi del cestišča in z vso silo trčil v moped.
Druga smrtna nesreča se je pripetila v ponedeljek zvečer v Maria-nu. Žrtev je 36-letni mehanik Eno Fabris iz Ma-riana. Le-ta je okoli 23. ure z avtomobilom privozil iz Vidma. V Ul. Manzoni v Marianu je zavil v levo, kjer je stanoval. Potem ko je z avtomobilom že zavozil na drugi del ceste, se je ustavil pred vhodom v dvorišče, da bi odprl glavna vrata. V hipu, ko je izstopil iz vozila, je iz Gradišča proti Vidmu privozil Franco Geat iz Lečnika, ki je z vso silo trčil v zadnji del Fabrisovega vozila, ki je zbil mladega mehanika na tla. Nemudoma so poklicali rešilce, ki je ponesrečenca odpeljal v krminsko bolnišnico, a Fabris je zaradi številnih poškodb že med prevozom izdihnil.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini. Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči le v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maggio, tel. 73-328.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiuiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii'uiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii
OB NEJASNEM POLITIČNEM OZADJU PREISKAVE IN PRVOSTOPENJSKEGA PROCESA
Danes se nadaljuje razprava proti obtožencem petoveljskega atentata
Izvedenca iz Padove bosta odgovorila na vprašanje o podobnosti med glasom neznanca, ki je zvabil karabinjerje v past, in glasom obtožencev
Na tržaškem prizivnem sodišču se bo danes nadaljevala prizivna razprava proti šestim Goričanom, ki so obtoženi atentata pri Petovljah, kjer so 31. maja 1972 pri eksploziji peklenskega stroja izgubili življenje trije karabinjerji, četrti pa je bil hudo ranjen.
Razpravo so prekinili 14. julija 1976, ko je sodišče, ki ‘mu predseduje dr. Marši, poverilo dvema strokovnjakoma iz Padove nalogo, da ugotovita morebitne podobnosti med glasom obtožencev in glasom človeka, ki je 31. maja ob 22.35 po telefonu zvabil karabinjerje v past. Magnetofonski trak s posnetkom glasu je edini element, s katerim razpolaga sodišče in predstavlja torej edino možnost, da izsledi vsaj enega od
atentatorjev. Dodatno preiskavo so zahtevali zagovorniki, tožilec in zastopniki zasebnih strank Vse kaže, da izvedenca iz Padove, prof. Croato in dr. Ferrerò nista u-gotovila take podobnosti med posnetim glasom in med glasom katerega izmed obtožencev, da bi s tem zapečatila njegovo usodo. Take govorice se namreč širijo po tržaški sodni palači in nedvomno je v njih vsaj trohica resnice, čeprav je uradn*' vsebina izida preiskave še stroga tajnost. Izvedenca sta sicer zagotovila, da bosta izročila pismenj poročilo o izidu preiskave najkasneje do 30. septembra, da bi sc odvetniki lahko pripravili na razpravo in na vprašanja, ki jih nameravajo zastaviti obema strokovnjakoma. Očitno pa
slednja nista utegnila pravočasno dokončati svojega dela in bosta zato predložila poročilo šele na jutrišnji razpravi. Odvetniki bodo seveda zahtevali odložitev, da lahko proučijo dokument in proces bo tako zopet «zdrsel» za kak teden, nekateri trde da celo za mesec dni.
Sicer pa je prav v poročilu izvedencev ključ vsega procesa, če je izid negativen je vse jasno, če pa je preiskava potrdila prejšnj. dvome in dopustila možnost, da bi bil avtor anonimnega telefonskega pogovora eden izmed obtožencev, Gianni Mezzorana ali Enzo Badin, bi bili na istem kot ob začetku procesa: le BOJAN BREZIGAR
(Nadaljevanje na zadnji strani)
skromna od lanske. Izredno neugodne vremenske razmere, ki so nastopile v drugi polovici julija so temeljito razredčile število domačih in tujih gostov v Gradežu in ostalih le-toviščarskih središčih naše pokrajine. Svoje pa je opravil tudi majski potres, ki je marsikaterega gosta odvrnil od letovanja v naših središčih. V tržiškem pristanišču so v avgustu poslovali še kar zadovoljivo, saj so pretovorili okrog 90.000 ton različnega blaga, kar je nekako mesečno poprečje letos.
V	trgovinskem sektorju, tudi ob u-poštevanju dejstva, da je bilo veliko trgovin zaprtih zaradi dopusta, je bil promet na običajni ravni za ta letni čas. K poživitvi goriške trgovine so v precejšnji meri prispevali zlasti jugoslovanski kupci iz obmejnih krajev, kakor tudi iz notranjosti.
V	mednarodni trgovini lahko zabeležimo določen zastoj, ki ga je v prvi vrsti treba pripisati počitniškemu obdobju, v nekoliko manjši meri pa zmanjšanju italijanskega izvoza in uvoza.
Znesek protestiranih menic je bil tudi v avgustu razmeroma visok — preko 130 milijonov lir, kar nedvomno dokazuje, da se monetarna in gospodarska kriza še ne misli tako hitro posloviti.
Občutno pa so se spet povišali tudi življenjski stroški, za katere žal pa še nimamo točnih podatkov.
spomenika Simonu Rutarju v parku pred knjižnico v Tolminu, ob 11. uri bo izlet za udeležence zborovanja po Baški grapi do Ruta, zaključek proslave pa bo ob 17. uri v Tolminu.
Slikarske razstave na Goriškem
V	tržiški razstavni galeriji 'Dni-' versal prikazuje najnovejše stvaritve v teh. dneh naš znani tržaški rojak, umetnik Lojze Spacal. Kot smo izvedeli, bo imel v kratkem Spacal razstavo tudi v Gorici in sicer v galeriji La bottega.
V	goriški galeriji n Torchio v Liliči Mameli so včeraj zvečer odprli razstavo turinske slikarke Poly D’Aquen. Doslej je razstavljala svoja dela v galerijah vseh petih kontinentov.
V	Manzanu pa bo v soboto, 9. oktobra, odprla samostojno razstavo goriška slikarka Maria Grazia Persoglia.
Jutri dveurna stavka za industrijsko preosnovo
Jutri bodo tudi na Goriškem stavkali dve uri delavci zaposleni v industriji in v kmetijstvu. Sindikalna akcija spada v okvir političnega boja za industrijsko preosnovo in razvoj, da bi dosegli spremembo nekaterih vladnih načrtov. Po mnenju vodstva sindikalne federacije, industrijsko preosnovo, ki pomeni tudi izhod iz sedanje hude gospodarske krize, ni mogoče izvesti samo s povečanjem razpoložljivih kapitalov za investicije po ugodnih obrestnih merah, vse ostalo pa prepustiti zakonitostim tržišča.
Za izpeljavo take akcije je nujno potrebno sodelovanje vlade, parlamenta, krajevnih uprav in ne nazadnje sindikatov, ki zastopajo kategorijo prebivalstva, ki jo je ekonomska kriza še najbolj prizadela.
Stavko bodo v goriški pokrajini izvedli med deveto in enajsto uro dopoldne.
Samo še do 16. t. m. razdeljevanje bencinskih bonov
Goriška trgovinska zbornica sporoča, da bodo 16. t.m. končali z razdeljevanjem zadnjega kontingenta bencinskih bonov za področje občin Gorice in Sovodenj.
Po omenjenem datumu ne bo mogoče več dvigniti nakazil pri. uradih goriškega avtomobilskega kluba. Kakor je znano pa veljavnost vseh bonov, tudi tistih, ki so jih upravičenci dvignili v prvem polletju, zapade 30. novembra letos.
V Ulici Leopardi se je v jutranjih urah ponesrečil 64-letni uradnik Bruno Iachini, Ul. Gallina 10, katerega so v splošni bolnišnici zaradi lažjih poškodb po telesu pridržali za 5 dni na zdravljenje.
Kino
V TOLMINU
Proslava 125-Ietnice rojstva Simona Rutarja
Goriški muzej in Kulturna skupnost v Tolminu bosta priredila, v sodelovanju z društvi slovenskih arheologov, etnologov, geografov in zgodovinarjev, proslavo 125-letnice rojstva Simona Rutarja, ki bo v Tolminu, v soboto, 9. in v nedeljo, 10. oktobra.
Prireditev se bo pričela v soboto, v Domu JLA v Tolminu, ob 10. uri. Na programu so referati prof. Boga Grafenauerja, dr. Valterja Bo hinca in dr. Jaroslava Šalija. Popoldne, ob 15.30, pa bodo otvorili j razstavo del Simona Rutarja, zatem bodo na vrsti referati prof. Željka Rapaniča, dr. Milka Matičetova in Branka Marušiča. Sledila bo diskusija.
V nedeljo ob 10. uri bo odkritje
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Il protettore». Y. Berto in R. Hossein. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.00—22.00 «Savana violenta». Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.30—22.00 «Il viaggio fantastico di Sinbad». J. F. Law, C. Munro. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «Arrivano sempre al tramonto: li chiamavano i quattro dell'Avemaria». B. Spencer, T. Hill Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «La montagna sacra». A. Jodorowski, H. Solinas. Barvni film prepovedan mladim pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Tommy» Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Operazione Siegfried».
Nova Gorica in okolica
SOČA «Krvavi jastrebi Aljaske». Za-hodnonemški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Borsalino in družba». Francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Bes vetra». Ameriški barvni film ob 19.30.
OB POTRESU V FURLANIJI IN BENEŠKI SLOVENIJI
Kako potresi nastajajo in kako seizmične sile rušilno deluj e j o
Slabo izvedeni zidovi so najpogosteje vzrok rušenja - Injektiranje šibkih zidov s cementnim mlekom - Vloga zidnih vezi- Zidne vezi v horizontalni smeri
III. POVEZAVA TEMELJEV Z ZIDOVI:
Kot vemo, polagamo na temelje tako imenovano horizontalno izolacijo, ki naj preprečuje, da bi voda iz temeljev pronicala v zidove. Izolacija se sestoji: po navadi iz dveh leg lepenke z vmesnimi vročimi bitumenskimi premazi. Dogajali so se primeri, da je hiša zaradi te izolacije, ki ima zelo majhno strižno trdnost, ob horizontalnih potresnih sunkih zdrsnila iz temeljev, pa čeprav je potem ostala tudi nepoškodovana. Čeorav tudi jugoslovanski predpisi v tem pogledu ne podajajo rešitve, predlagam sledeče:
HORIZONT
IZOLACIJA
Zidovi so na tak način trdno povezani s temelji na zunanji strani z armiranobetonskim, zobom v 15/15 cm, na notranji strani pa z betonskim tlakom.
IV. ZIDOVI:
V večini primerov so bili slabo izvedeni zidovi, vsaj na zunaj glavni vzrok za rušenje. Tako novejši zidovi iz opeke, kot tudi stari zidovi iz kamna so bili potresno neodporni. Ker ni nobeno vezno sredstvo, ki je bilo uporabljeno, zmožno prenašati nateznih sil (malta, nearmirani beton), je prišlo do rušenja. Prav iz tega razloga. Poleg tega so bili zlasti kamniti zidovi že zidani slabo, pa tudi močno dotrajani.
Oglejmo si tipičen prerez kamnitega zidu:
Zid je zidan z malto slabe kvalitete na dve lici. Srednji del je votel ali nezadostno zapolnjen z malto. Če k temu prištejemo še to, da skoro v nobenem primeru ni bil v višini nadstropij ojačen z železnimi vezmi, nam mora biti jasno, da je bilo rušenje zidov nujno. Naj samo v ilustracijo navedem, da se po novih jugoslovanskih predpisih za kamnit zid poleg normalnih železnih vezi v višjih nadstropjih zahtevajo pri 9. potresni stopnji še vmesne železne vezi 4/8 v medsebojni razdalji 1,0 m po višini. Tako bi pravilno izveden tak zid izgledal nekako takole v prerezu:
Le pri območjih cone 7 in manj te vmesne vezi niso potrebne.
Seveda je opečni zid zidan s podaljšano cementno malto, kot smo že omenili, veliko boljši in zahteva vezi le v posameznih nadstropjih, isto pa velja tudi za kamen v pravilnih oblikah, recimo v obliki kvadrov.
Na prvi pogled je razvidno, da pri kamnitih zidovih ojačenih v 9. coni po MCS nastopijo težave pri odprtinah v zidu (okna, vrata). Takoj pa vidimo, da so okna lahko visoka le 80 cm, pri vratih pa je potreben vertikalni menjalnik.
Narišimo si tako steno z vra-, ti in oknom v pogledu:
2/16 in jih na konceh sidrali na jeklene plošče. Vmesnih vezi nismo zahtevali zaradi odprtin, ki so pač bile večje, kot bi bile lahko, kamnitim zidovom pa smo predpisali injektiranje za ojačilo notranje strukture in jih tako nekako spremenili v kompaktni zid.
Seznanimo se v grobem še z in-jektiranjem kamnitih zidov.
Osnoven princip lnjektiranja je, da se. s pritiskom do 5 atmosfer skozi cevke, ki jih zabetoniramo v zidne reže v zid vbrizgava cementno mleko. Seveda mora biti zid ometan, da nam vbrizgana masa ne izteče. Vendar je pomembno, da injektiranje izvedemo šele potem, ko smo vso hišo povezali z vezmi v nadstropjih. S pritegnitvijo vezi se občutno zmanjšajo razpoke v zidovih.
Injektijska masa ali cementno mleko jc sestavljeno iz cementa in vode v utežnem razmerju 1:1. Tej brozgi primešamo tudi manjšo količino vulkanskega prahu, da je bolj plastična. Odvečna voda se porabi za prepojitev suhega kamna in malte, delno tudi odteče skozi orbet. tako da je beton kasneje dober.
Seveda lahko injektiranje izvaja le podjetje, ki ima potrebne stroje (kompresor) in izvežbane delavce. V Bardu in Barnasu so injekti-rali delavci od ZRMK (Zavcd za raziskavo materiala in konstrukcij) iz Liubljane.
* * *
Že iz prejšnjega izvajanja vid:-mo, kako važno vlogo igrajo zidne vezi. Zato je tembolj nerazumljivo, da pri 50 pregledanih hišah nismo niti or: eni sami samcati hiši zasledili te povezave. Človek enostavno tega ne more razumeti. Tudi hiše. ki so bile zgrajene pred nekaj leti, so ostale brez najnujnejše povezave. Včash se res čudim ali neznanju ali pa neodgovornosti graditeljev in prav neverjetno je, da je kljub temu tu pa tam ostal «kamen na kamnu».
Opazujmo vzdolžno delovanje zidu z okni.
Pri saniranju take hiše smo prav tako pod stropovi predpisali vezi na obeh straneh zidov, stene pa naj bi injektirali. Včasih je bila v takem primeru potrebna tudi prezidava medokenskega slopa, če je bil ta prehudo poškodovan.
V.	STROPOVI:
V pregledanih hišah so bili stropovi ali leseni ali montažni z or pečnimi polnili. Obe vrsti stropov sta imeli isto napako. Bili sta brez vezi, kjer bi bili sidrani ali leseni betonski stropniki. Zaradi prevelike deformacije zunanjih zidov so tako stropniki v več primerih tudi padali z lež:šč. Zob časa, vlaga in slabo zračenje so povzročili tudi, da je bil les stropnikov že slab in je ob povečanih napetostih (+ —-) prišlo do lomov.
Pri stropovih z opečnimi polnili, ki so v primerjavi z lesenimi mnogo težji, tudi pri večjih razpeti-nah (4 — 5 m) ni bilo nobenih prečnih reber, kar je povzročlo občutne razpoke v smeri nosilcev, pg tudi izpadanje opečnih polnil. Tloris takega stropa je izgledal takole: brez teh «malenkosti», poleg pomanjkanja zidnih vezi, kar sem že omenil, je zaradi svoje teže skoro holj rušila stavbo kot pa zidove medsebojno povezovala.
VI.	BALKONSKE PLOŠČE:
Pri vseh hišah, ki imajo balkone, smo le te vedno zelo skrbno opazovali. Posebno težji armirano betonski balkoni so nas presenečali. Čeprav so bili vpeti po pravilu samo v zid, pa še to ne v vsej debelini zidu, večjih poškod j nismo opazili. Včasih se nam je zdelo, da armiranobetonski balkoni, posebno če potekajo okrog vse hiše, odigrajo, vlogo nekakšne zidne vezi. Tak je bil primer v Teru, kjer je balkon med pritličjem in prvim nadstropjem hišo lepo povezoval na stranicah; kjer ga pa ni bilo, posebno pri prečnem zunanjem nenosilnem zidu, pa je prišlo do večjih deformacij.
Inž. Drago Dolenc
(Nadaljevanje sledi\
Reklama je nastajala že na pragu jame ali kolibe
Stopimo za trenutek daleč nazaj . v zgodovino, v začetek tako imenovanega družbenega življenja, ko so prva družinska jedra živela še v jamah in nato v kolibah. Pred temi primitivnimi bivališči so bili včasih razstavljeni predmeti, ki jih je družina imela v obilici, kot na primer kože divjih živali, meso, jajca itd. Razstavljeno «blago» je predstavljalo nekakšno ponudbo in čakalo na popraševanje, ki se je po navadi končalo z izmenjavo. Ena družina je dala drugi blago, ki ga je imela preveč in dobila zanj blago, ki ji je primanjkovalo. Bile so to prve oblike trgovanja. S pragov jam oziroma kolih se je to ponujanje preneslo v bližino o-ziroma v okolico tedanjih svetišč, ko so ljudje prinesli na prodaj to, česar so imeli odveč in ga razstavili na ogled. In tu se pravzaprav začne prva reklama, ki je imela najprej značaj vizualnosti, nato
Settimana della Pubblicità Stampa 4/10 ottobre 1976
Teden časopisne ekonomske propagande 4.-10. oktobra 1976
pa se je tej pridružila še govorna reklama.
Da bi ne prehitevali časa, bomo mimogrede omenili, da so nekatere primitivne oblike ponujanja o-' ziroma razstavljanja pridelkov in blaga, to se pravi reklame, še danes v navadi v nekaterih predelih italijanskega juga in na italijanskih otokih.
Po prvotnih primitivnih razstavah oziroma po nudenju blaga, pridelkov in podobnega pred kolibami ali okoli svetišč, so se začela uveljavljati nove oblike, ki so ostale dolgo v veljavi, vse do pred nekaj dosetletji. V mislih imamo tako imenovane glasnike, ki so po naseljih razglašali, kdo ima kaj na prodaj in kaj bi nekdo rad kupil. V trenutku pa, ko je trgovina postala stalna, so vlogo glasnikov in reklame dobili napisi in table nad trgovinami. S. G.
H

OGLASNI ODDELEK .
Oglasi in vse ekonomsko-propagandne usiuge na lastnih medijih, jugoslovanskih časopisih, radiu in televiziji.
Zaradi delovanja potresne sile Sp izmenično v obeh smereh se stena deformira enkrat na eno dru-g:č pa na d"ugo stran. V steni nastanejo razpoke v smereh natega, ker pač malta nategov ne pre-
s
5r
“vez v nadstropju
"vmesna vez
■ vmesna vez
— vez v nadstropju
Ni potrebno posebej poudariti, da mora biti železo v menjalnikih dobro usidrano (zadostna zidna dolžina).
Pri našem delu smo take primere sanirali tako. da smo tik pod stropovi predvideli železne vezi
nese. Pri intenzivnejšem delovanju potresa se razpoke vedno bolj večajo in nazadnje pride do od-krhnjenja, kar povzroči rušenje.
Če so vložene zidne vezi v horizontalni smeri, bodo deformacije manjše in je hiša tako stabilnejša.
.............iiii.uiimimiiili.......mimimi.........nuni.....................................................■inni,iiiiiiiiii,1111111.iimiiiniiiiimiiniiiiiiiiiliiiiiiimmiiiii
PO LETOŠNJEM SEMINARJU ZA ŠOLNIKE V CELJU
Poleg odličnih referatov še vrsta poučnih izletov
Do sedaj še ni bilo tako posrečenega seminarja kot je bil letošnji seminar za tržaške in goriške šolnike v Celju. Predvsem je bilo letos veliko prijetnih in koristnih izletov po štajerski, vse tja do Prekmurja. Udeleženci seminarja so hvaležni pedagoškemu svetovalcu prof. Sivcu, ki je tako premišljeno organiziral podroben načrt za potovanja v pomembne kraje, tudi v Kumrovec v rojstni dom predsednika Tita. Na raznih potovanjih in obiskih po Slovenskih goricah so bili udeleženci seminarja deležni sladkega grozdja in pokušali so tudi štajerska vina. Obiskali so veliko spomenikov padlim, pa tudi veliko delo v Donji Stubi-ci na Hrvaškem, ki predstavlja spomenik kmečkim uporom. Mogočnemu kipu Matije Gubca daje čudovito ozadje velika bronasta kompozicija, ki predstavlja podobo kmečkih puntov in njihove dobe.
Največja korist teh izletov pa je bil obisk osnovni šoli na Pristavi v Podčetrtku, ki je dobro znana ne le v Sloveniji, pač pa tudi že v tujini. Dober glas o tej_ šoli temelji predvsem na novih učnih načinih, to je kako pripraviti učenca za uspešno pot v življenje. Šola je znana zlasti po obšolskih dejavnostih, kjer se učenec lahko sez-
nani z mnogimi poklici.
Desetdnevni seminar nam je prinesel še en dragocen nauk. Zbrali smo se vsi, ki smo bili pripravljeni za intenzivno delo. Naloga seminarja pa je bila gojiti slovenski jezik in kulturo in v debatah si izmenjati mnenja in izkušnje. Brez dobrih predavanj in interpretacij bi seveda seminar ne dosegel svojih smotrov.
Na seminarju smo dobili tudi pravo podobo Celja, njegove zgodovine in dosedanjega napredka. Kot so lahko predavatelji z ljubljanske univerze ugotovili, smo bili najpozornejši slušatelji. Prof. Toporišič, ki je govoril o slovenskem pravopisu, ki ga sedaj pripravlja ekipa strokovnjakov, nam je s svojimi nasveti pomagal iz naših najhujših težav. Med slušatelji na seminarju je bilo več mlajših učnih moči, ki bodo na osnovi pridobitev v Celju lahko še bolje opravljale svojo zahtevno nalogo med svojimi učenci, posebno na jezikovnem področju.
Ob koncu izražamo zahvalo šolskemu skrbništvu, ker je omogočilo našo udeležbo na seminarju. Priznanje pa velja tudi vodjema seminarja prof. Žetku in didaktičnemu ravnatelju Škrinjarju.
Em. C. F.
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nekdo se vam vsiljuje. Bodite previdni, ker ni iskren.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pripravite se na nekatere predvidene dogodke. Poraja se neka simpatija.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Postavite se po robu brezbrižnosti in lenobnemu optimizmu. Ne zapravljajte po nepotrebnem.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zagotovljen je uspeh vsem, ki so na delu neodvisni. V družini in z ljubljeno osebo bo prišlo do sprememb.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Izkoristite ugodno priložnost za postavitev temeljev pri delu.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Usmerite vse napore k cilju, ki ste si ga zadali. Odkrili boste doslej nepoznane lastnosti prijatelja.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Otresite se vseh odvečnih sodelavcev in svetovalcev. Prejeli boste pismo ali darilo
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne sprejemajte vsake pobude, čeprav se zdi dobra. Zelo boste nervozni.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Če boste bolj spretni, boste marsikaj dosegli. Morali boste uveljaviti svoje poglede.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Z delom boste tako obloženi, da ne boste imeli časa misliti nase.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dobili boste oporo, na katero niste računali. S svojo avtoriteto boste izpeljali vse načrte.
RTBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vaši načrti ne bodo sovpadali z načrti sodelavcev.
lun n n m umni n n im um m
Iz umetnostnih galeri
Michele Škodnik
v «Tergeste»
Redno iz leta v leto se nam predstavlja Michele Škodnik z vsakoletno svojo žetvijo pokrajinskih slik. Že nekaj let prireja svoje razstave v galeriji Tergeste. Tam si moremo sedaj ogledati risbe, akvarele in olja tega priletnega tržaškega slikarja, ki pa ne namerava še odložiti čopiča, pa čeprav ima na plečih že polnih 84 let. Michele Škodnik je najstarejši tržaški likovni ustvarjalec. Kljub temu pa je živahen in trden, v svoji ustvarjalnosti celo mladosten. O tem pričajo njegove lepe pokrajine, iz katerih tako rekoč veje, dih pomladi, prijetna svežnost zelenih travnikov in poraslih logov, ki se raztezajo preko naših krajev, po Furlaniji vse do obronkov Dolomitov. In vendar so nam še najljubši njegovi motivi, ki jih je povzel v naši gornji okolici. Tako sta odlični sliki s Kontovela in iz Stivano, med risbami v črnobelem pa pogled na Boršt, ki ga Škodnik v katalogu navaja s pravim domačim imenom.
Te risbe so posebnost razstave. Izdelane so z vso natančnostjo nekdanjih risarjev ali bolje pokra-jinarjev tako da je prikazal ves resnični videz posameznega motiva. Vse risbe pa so po večini majhnega formata.
Kdor zasleduje Škodnikovo slikarsko ustvarjanje, ki se nikoli ne spreminja ne v tehniki kot tudi ne v idealiziranem realizmu, mora soglašati z zaključno besedo v katalogu, kjer je dr. Giulio Montenero med drugim zapisal:
«To je slikar filozof, katerega problematika slik se končno razstavlja v lepo preprostost, kajti on je še dalje mladostnejši slikar.»
Milko Bambič
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1 Drina, 5. ideja, 9. Kentovel, 12. R.K., 14. stavec, 15. Bi, 16. ena, 18. eter, 19. Mac, 20. jole, 22. K.S., 23. baza, 24. Carbi, 26. Totò, 27. Krim, 28. ponev, 29. Loik, 30. Ba, 31. Iris, 33. juh, 34. nore, 36. Aca, 37. U.T., 38. Cosimo, 40. Ag, 4L Berezina, 43. Imola, 44. Lenin.
NAVPIČNO: 1. Darej, 2. I.K., 3. nos, 4 Ante, 5. iver, 6. dec., 7. el, 8 Arica, 10. tatki, 11. oves, 13. knockout, 15. BAZOVICA, 17. Alarih, 19. Matera, 21. Erik, 23. boni, 25. B.M., 26. to, 28. Pariz, 29. ljuti, 30. bose, 32. Sagan, 34. Nora, 35. Emil, 38. cel, 39. one, 4L bo, 42. A.N.
Na filmskih platnih
From Noon Till Three
«From Noon Till Three» (Da mezzogiorno alle tre, 1975) je ameriški film, ki prinaša nenavaden avtorski primer: Frank D. Gilroy je namreč s tem režiserskim prvencem ekraniziral svoj lastni roman, po katerem je sam napisal scenarij.
Pred sabo imamo tako film s precej zanimivo zgodbo, ki je tudi precej nenavaden za igralca Charlesa Bronsona, kateri nastopa ponovno z ženo Jill Ireland. Žal pa se Gilroy ne zaveda pomena te. igralske zasedbe.
Gilroy je bil morda preveč prepričan, da sama izvirnost sižeja

SREDA, 6. OKTOBRA 1976
13.00
13.30
18.30
20.00
20.45
21.45
21.55
18.00
18.30
19.00
20.00
20.45
21.30
mi n m umni MHMliiltUf mil numi luminili..............min............................................... mn iiiilllllliiiimililllllMli mini
lahko jamči kvaliteto filma: dal nam je tako precej akademsko režirani film, iv katerem je vedno o-čitno literarno ozadje. Ob tolikih primerih filmov, v katerih nas motijo neopravičeni fotografski efekti, nas tokrat obratno moti akademska lepota fotografije, katere seveda ni kriv odlični avtor Lucie« Ballard, temveč režiser sam, ki se je poslužuje brez iznajdljivosti.
Res škoda, kajti pred sabo bi imeli vreden poslzus «demitizirajo-čega» filma. Res je težko uspeti v ustvarjanju filmskih mitov, še teže pa v njihovi dpmtizaciji, ako ni ta površna: v svojem poglobljenem izrazu predpostavlja namreč demltizacija predelavo, še prej kot uničenje mita.
8.10,
17.10 17.25
18.10 18.45 19.30 20.00 21.40 21.50
20.15
20.35 21.05
21.35
22.00
20.00
20.50
22.05
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost: ITALIJANSKE LUTKE DNEVNIK in Danes v parlamentu Program za mladino: Zgodba kakor legenda DNEVNIK
Mrak v svetlobnih letih: ATOM — ZA IN PROTI Nocoj bo oddaja, ki jo vodi Piero Angela, vzela v poštev elemente, ki govorijo za, ter elemente, ki govorijo proti uporabi jedrske energije. Je res, da jedrska centrala predstavlja nevarnost za tiste, ki živijo v njeni okolici? So strokovnjaki, ki trdijo, da je ta strah neosnovan in spet so drugi, ki pravijo, da zadeva ni tako preprosta. Nekateri trdijo, da «vsrka» človek več radioaktivnosti na poletu med Rimom in New Yorkom, kot ga vsrka v petih letih življenja v neposredni bližini atomske centrale. To velja za neposreden vpliv atomske centrale. Kaj pa v primeru incidenta v centrali? O tem in še marsičem bo govor nocoj DNEVNIK
Športna sreda: Kronike iz Italije in tujine
Prenos boksarskega srečanja v lahki kategoriji med Morbidel-
lijem in Emilijem za italijansko prvenstvo
Ob koncu Filmske premiere, Zadnje vesti dnevnika 1, Danes
v parlamentu
Drugi kanal
Kolesarska dirka
Rubrike dnevnika 2: Ankete, šport, parlament
LA NAVE DEGLI INNOCENTI
Dnevnik — Odprti studio
Dnevnik 2 — RING
GLI INDIFFERENTI
Film «Gli indifferenti» je napravil Francesco Maselli po romanu Alberta Moravie, ki je to delo pisal polna tri leta in sicer od 1925 do 1928. Pravzaprav je to prvi roman tega znanega italijanskega pisatelja, ki svojega prvenca ni mogel tiskati, ker ni našel založnika. Alberto Moravia je zato svoje prvo delo objavil v samozaložbi. Pri tem mu je finančno pomagal oče, arhitekt Carlo Pincherle. Knjiga je izšla 1929. leta in je takoj vzbudila veliko zanimanje, tako da so delo morali petkrat ponatisniti, dokler nišo fašistični cenzorji začeli na Moravio pritiskati ih ga postaviti tako rekoč ob rob kulturnega življenja, ker je pač delo preveč pesimistično za družbeno ureditev, ki je «ustvarjala novo, bogato dobo».
Ob zoncu DNEVNIK — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
9.00, 14.10 TV ŠOLA
železo, Mesto iz papirja, TV slovnic Kocka, Risanka, Izobraževalni film
S. Makarovič: Škrat Kuzma Rembrandt — dokumentarni film Iz Amsterdama s pozdravi Jožeta Ciuhe Glasbeni amaterji DNEVNIK
Film tedna: PREZIR
Miniature: BESEDE OŽIVLJENE V LESU DNEVNIK
Koper — barvna
DNEVNIK
Kalorije v zalogi — dokumentarni film Jazzovski festival Ljubljana 76 — prvi del Dokler les ne popusti — dokumentarna oddaja Nemiren tiger — tretje nadaljevanje
Zagreb
Na vrat, na nos — nadaljevanka Romantična in klasična umetnost GLOBUS
TRST A
7.00, 10.00, 12.45, 15.30, 19.00 Poročila; 8i€0. 14.00, 19.15 Novice iz Furlanije - Julijske krajine; 7.30, do 12.45 Dom in izročilo: Glasba in kramljanje za poslušalce; Dogodki iz naše zgodovine;- Koncert; Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Program za mladino; Roman v nadaljevanjih; Glasba; 16.00 - 19.00 Kultura in delo: Simfonična glasba; Melodije; Radijska drama «Soseda».
KOPER
7.30. 8.30, 12.30, 14.30, 18 30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba;
9.00	Poskočnice; 10.10 Otroški kotiček:	11.45 Schoia Cantorum;
12.05 Glasba po željah; 14.00 Po samoupravni poti; 14.10 Zborovsko petje; 14.45 La vera Romagna;
15.00	Znanstvena oddaja; 19.00 Prenos RL; 20.00 Zborovsko petje;
21.00	Literarna oddaja; 21.35 Pisana glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Budilka in kronike;
9.00	Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Politična. tribuna: PSI - Tisk; 11.30 Neandertalska
ženska; 12.10 Glasbeno govorni spored; 14.10 Mala potovanja.;
14.30	Ansambel dneva: 15.30 Radijska priredba; 16.05 Dva znana pevca: 17.30 Sončnica: 19.10 Srečanje; 20.30 Diskusije in razprave;
21.05	Plošče; 22.30 Intervjuji.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci ! ; 7.20 Na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja: 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Samoupravljanje; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Po svetu glasbe; 12.10 Lahka glasba;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Kanada — Vandrov-ske pesmi; 15.45 F. Kozak; Dubrovniški sen; 16.00 «Loto vrti ljak»; 17.00 Studio ob 17. uri
18.05	Odskočna deska; 18.25 Zborovsko življenje na Švedskem
19.00	Lahko noč, otroci!; 19.45 Mi nute z ansamblom Atija Sossa
20.00	Koncert; 22.20 Kvintet Ce cil Taylor; 23.05 A. de Musset Lórenzaccio; 23.15 Jug. pevci zabavne glasbe.
iiiiiiiiit^iiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiinnfiiini^iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiijuiiiiiii
Skrivnost izgubljenega škornja
41.
Piše in riše
CIRIL GALE
... KI SO V tOOCl PRED C^ODIOIAA^JUTROAA POBEGE)IH
SPORT SPORT SPORT
KOŠARKA
V BUENOS AIRESU
Real Madrid zasluženo premagal Mobilglrgi
S to zmago so Spanci praktično že svetovni klubski prvaki
BUENOS AIRES, 5. — Španski . boljšanje lanskega plasmaja od 12.
Real Madrid je verjetno že danes z zmago proti Mobilgirgiju osvojil naslov klubskega svetovnega prvaka, čeprav do konca prvenstva manjka še eno kolo.
Real Madrid je tudi v srečanju z Mobilgirgijem dokazal, da je trenutno najmočnejše moštvo na tem turnirju in da bo (verjetno) tudi povsem zasluženo osvojil naslov prvaka.
Mobilgirgi je bil veliki favorit ne samo za zmago v tekmi z Realom, temveč tudi za končno zmago. Razpleti v prenabito polndtn stadionu v Buenos Airesu pa so pokazali, da italijanski košarkarji še niso dovolj dobro pripravljeni in da je bila zmaga Špancev povsem zaslužena.
Izid:
REAL MADRID — MOBILGIRGI
79:74 (35:38)
REAL MADRID: Braebender 22, Walter Sczerbiak 2, Corbalan 2, Rul-lan 23, Coughran 20, Rodriguez 4, Cabrerà 2, Luyk 4.
MOBILGIRGI VARESE: Rinaldi 16, Jellini 9, Morse 14, Meneghin 16, Bisson, Zanatta 6, Meister 7.
Ostala izida:
Obras — Amazonas	80:76
Missouri — Senegal	85:45
Lestvica:
Real Madrid (Španija) in Mobilgirgi Varese (Italija) 8; Obras Sanita-rias (Brazilija) 7; Amazonas Franca (Brazilija), University Missouri (ZDA) 5; ASFA Dakar (Senegal) 4.
Nocoj bo zadnje kolo: Obras 7a-nitarias - Mobilgirgi in Real Madrid - Missouri.
NA DRŽAVNIH LESTVICAH
Visoka uvrstitev Krasovih igralk
Italijanska namiznoteniška federacija je pred pričetkom tekmovalne sezone sestavila državno jakostno lestvico najboljših igralcev in igralk, seveda na osnovi doseženih uspehov v minuli sezoni.
Na vrhu državne rang - lestvice, se pravi na prvem mestu prvokategornic, najdemo Krasovo predstavnico Sonjo Miličevo, ki je «skočila» z lanskega tretjega mesta na prvo P° zaslugi osvojitve državnega absolutnega naslova in cele serije odličnih nastopov na državnih in mednarodnih turnirjih. Ta dogodek je za nas zelo važen in pomemben, saj je velikega prestižnega pomena dejstvo, da se je predstavnica slovenske narodnostne skupnosti prebila na kakovostni vrh državne konkurence.	.....
Med drugokategornicami najdemo na prvem mestu skupine O Krasovo igralko Silvano Vesnaverjevo, kar ustreza devetemu mestu v državnem merilu. Ta uvrstitev predstavlja iz-
na 9. mesto, torej ima Silvana letos največ možnosti, da opravi kakovostni skok v prvo kategorijo.
Tudi ostale tri članice prve Kra-sove ekipe imajo visoko uvrstitev, saj so Dragica Blažina, Neva Rebula in Anica Žigon v 1. skupini dru-gokategornic. Torej Blažinova in Rebulova sta napredovali v primerjavi z lanskim letom iz 3. kategorije v drugo.
Po našem mnenju nova lestvica verno odraža objektivno stanje in razmerje sil v državnem merilu. Razveseljivo je vsekakor, da se je Miličeva prebila na sam vrh, njene klubske soigralke pa so vse v glavnem napredovale in zasedajo visoka mesta na rang - lestvici. - bs -
ATLETIKA
V BERGAMU
Uspešen nastop dveh borovcev
Na srečanju atletskih mladinskih reprezentanc severne Italije v Bergamu je ekipa Trsta v nedeljo osvojila odlično tretje mesto. V tržaški postavi sta uspešno nastopila tudi borovca Igor Bigatton v metu krogle in Adrijan Sedevčič v mešani' štafeti.
Bigatton se je z odličnim rezultatom 12,82 m uvrstil na deseto mesto v metu krogle. Sedevčič pa je tekel v štafeti, ki je bila na cilju sedma. V vsaki ekipi so tekli po trije fantje in po tri dekleta. Borov predstavnik je na svojih 2.0C0 m popolnoma upravičil zaupanje, ki so ga vanj vložili selektorji reprezentance.
Oba atleta bosta ponovno nastopila nr domačih tleh jutri popoldne na občinskem stadionu. Nastop bo važen predvsem za Bigattona, ki ima realne možnosti, da se uvrsti v deželno ekipo za vsedržavno tekmovanje dečkov, ki bo v kratkem v Fami.
B. K.
NOGOMET
V RAZNIH MLADINSKIH LIGAH
Mlade nogometne enajsterice Primorja so bile v zadnjem kolu zelo uspešne
V treh srečanjih so skupno osvojile kar pet točk
NARAŠČAJNIKI Primorje — Portuaie
PRIMORJE:
V nadaljevanju je Primorje imelo več pobude in je takoj v začetku polčasa začelo napadati. Najprej so Bresciani, Claudio, prosečani bili uspešni s Štoko. Po
2:0
Čok, Cartonar, Verša, Andreini, A-Uem za(jetku so se domačini nekoli-
i ko pomaknili v obrambo, kar so se-
damič, Rupel, Štoka, Briščik, Terčič.
STRELEC za Primorje: Štoka. j ve(ja izkoristili Tržačani, ki so od
Naraščajniki Primorja so na doma-1 tistega trenutka dalje začeli ostro čih tleh premagali solidno ekipo Por-, napadati in v več priložnostih spra-tualeja. čeprav je bila igra. vso tek- : vjjj v zadrego proseško obrambo, mo na poprečni tehnični ravni, sojy 25. min. d.p. so gostje zgrešili nogometaši obeh ekip pokazali veli- tudi enajstmetrovko, ki jo je sodnik ko borbenost in požrtvovalnost. Pr- dosodil zaradi prekrška Štoke nad vi polčas se je zaključil brez za-detkov in obe ekipi sta si bili povsem enakovredni. V prvem delu igre sta moštvi igrali pretežno na sredini igrišča in z obeh strani je bilo videti zelo malo akcij.
ll■lIll■lllllllllllll^lllllIllllllllllllllllIllll(llllIlUIìllllllIlIIllll!lll||^||||||||||||||||||||||||||||||||||rIl^Illlllllll!lllllllIlllllllImlllIllllllUlmlllIlllllllrmllllllllllIlllMllll)
KONEC PPiEJŠlUEEA TEDNA V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA
Na letnem občnem zboru v Sovodnjah pozitivno ocenili minulo delovanje
Največ napora so domači športniki vložiii v organizacijo 20-letnice ustanovitve društva - Med drugim so prenovili igrišče in slačilnice
Konec prejšnjega tedna so se so-vodenjski športniki zbrali na letnem občnem zboru, ki je bil v prostorih kulturnega doma. Ob zadovoljivem številu domačinov je občni zbor odprl predsednik Darij Cotič.
Cotič je v svojem poročilu omenil uspehe in težave, ki so se pojavili v pretekli sezoni ter začrtal smernice za bodoče. Omenil je, da si je društvo lansko leto zadalo zahteven program, ki ga je uspešno izpeljalo. Precej časa je sovodenjskim športnikom vzela priprava proslave ob letošnji 20-letr,ici ustanovitve domačega društva. V okviru teh proslav so odprli prenovljeno igrišče ter nove slačilnice, ki jih je skupina sovodenjskih športnikov zgradila s prostovoljnim delom. Cotič se je nazadnje zahvalil vsem, ki so pomagali pri uresničitvi teh načrtov ter so z njihovo prisotnostjo pomagali k najboljšemu uspehu teh prireditev.
Tajnik Radimir Fajt je ugodno o-cenil delovanje v pretekli sezoni. Omenil je vrsto prireditev, ki so jih pripravili v okviru društvene dejavnosti. Naj od teh omenimo tradicionalno martinovanje. Kar zadeva nogomet, kateremu ŠD So-vodnje posveča največjo pozornost, so v lanski sezoni imeli člansko e-kipo, ki je igrala v tretji amaterski
ligi ter mladinsko, ki se je dobro o-drezala na prvenstvenih tekmah, čeprav je mladinski nogomet v Sovodnjah ponovno zaživel po petih letih prisiljenega premora zaradi pomanjkanja igrišča.
Fajt je omenil tudi, da je sovo-denjska ekipa pred tekmo vedno pozdravila s slovenskim «zdravo», česar druge ekipe niso storile. Tajniško poročilo je obsegalo tudi pohvalo vsem tistim, ki so si prizadevali za najboljši uspeh proslave ob 20-letnici ustanovitve društva. Poudaril je še, da so za zgraditev slačilnic porabili 900 delovnih ur. V zvezi z nogometaši je rekel, da so letos kupili domačina Roberta Uršiča (od Zagraja) ter dva nova igralca. Ekipo pa bo letos zaradi vojaščine zapustil Egon Petejan.
Davorin Pelicon je v svojem blagajniškem poročilu prikazal trenutno finančno stanje, ki ni najbolj rožnato. Zaradi tega je pozval vse naj s prispevki pomagajo društvu. Omenil je tudi. potrebo, da bi razne organizacije finančno podprle društveno delovanje.
Sovodenjski hbČrii zbor je pozdravil predsednik ŠD Juventine Miloš Tabaj, ki se je zavzel za večjo sodelovanje dveh športnih društev. Predsednik domačega prosvetnega društva Emil Tomšič je v svojem
pozdravu pohvalil dosedanje delo domačih športnikov.
V diskusiji, ki je sledila, so bila načeta številna vprašanja. Med najvažnejšimi naj omenimo zanimanje domačih športnikov za uresničitev telovadnice, ki bi v veliki meri prispevala k razvoju športne dejavnosti.
Ob koncu občnega zbora so bile še volitve novega odbora, ki ga sestavljajo naslednji člani: Marijan Cijan, Darij Cotič, Julko Čav-dek, Darij Devetak, Radimir Fajt, Julko Florenin, Anton Ferfolja, Jožef Devetak, Jožko Maraž, Savo Ožbot, Edvard Petejan, Milenko Petejan, Davorin Pelicon, Savina Cotič, Edi Tomšič, Ivan Bernardis, E-mil Vižintin, Ferdi Kovic, Pierino Krašček ter Milan Tomšič. V nadzornem odboru so: Franc Čavdek, Jožef Peric in Drago Tomšič.
Davorin
NOGOMET
~ NAJMLAJŠI
Primorje — Kras 4:0 (2:0)
PRIMORJE:	Ostrouska (Ban),
Blason, Micheli, Razem, Fonda, Bu-kavec, Rupel, Racman, Sedmak, To-gnetti, Mecen, 13 Celea.
STRELCI: Tognetti, Meden, Sedmak.
Derbi med Primorjem in Krasom se je zaključil z visoko zmago Pro-sečanov. Ekipa Krasa ni bila kos boljšim domačinom, ki so brez večjih težav prišli do zadetkov in so popolnoma nadigrali goste, ki so v vsej tekmi samo nekajkrat prekoračili polovico igrišča.
Prvi polčas se je zaključil z dvema zadetkoma v korist Prosečanov. V drugem delu iger so «rdeče-rume-ni» bili uspešni še dvakrat in si tako zasluženo priborili prvo zmago v letošnjem prvenstvu. H. V.
asi jadralci so tudi letos zaključili svojo sezono s tradicionalno kl.ubsko regato slovenskega pomorskega uba Cupa, ki razvija svojo aktivnost predvsem v Sesljanskem zalivu. Na sliki vidimo najuspešnejše ču-Parje po zaključku nagrajevanja, ki so ga priredili v okviru družabnega večera
SINOČI V UREDNIŠTVU PD
Poglobljen pogovor z našimi dopisniki
Sinoči je bil v prostorih našega uredništva redni vsakoletni sestanek športnih dopisnikov in sodelavcev Primorskega dnevnika.
V debati je bilo osvetljenih mnogo vprašanj, ki jih naši dopisniki srečujejo pri svojem delu, ki pa so pomembna tudi za našo širšo zamejsko skupnost in to ne le zgolj na športnem področju.
Pogovor, kateremu je prisostvoval tudi predsednik ZSŠDI Vojko Kocman je bil živahen ter kritičen in je jasno pokazal, da bo treba mnoge stvari v naši telesni kulturi v bodoče obravnavati bolj zavzeto.
napadalcem Portualeja. Obratno so
v	protinapadu «rdeče-rumeni» izkori-
stili edino priložnost drugega polčasa in s precejšnjo srečo podvojili ter zmagah.	H. V.
Podgora — Sovodnje 0:0
V	prvi tekmi letošnjega prvenstva je mladinska ekipa iz Sovodenj iztržila remi na podgorskem igrišču. Naslednjo tekmo bodo Sovodenjci igrali v nedeljo v Fari.
! Rozzol — Kras 11:0 (5:0)
KRAS: Skupek, Darko Škabar, Pu-rič, Vitez, Daneu, Trampuž, Kosovel, Balzano, Bertolino, Sergij Škabar (Pobega), Lauzana.
V	nedeljo so nerazpoloženi Kraso-
vi	fantje doživeli zelo hud poraz proti izredno močni enajsterici Rozzo-la. Igra se je odvijala skoraj izključno na Krasovi polovici igrišča, ker so tržaški krilci prestregli prav vsako degažirano žogo in jo brez večjih težav tudi pripeljali do kazenskega prostora. Igrišče je namreč zelo majhno in zaradi tega so bile akcije domačih zelo pogoste in tudi golov ni manjkalo.
Prejšnjo sezono je Kras proti istemu nasprotniku izgubil z 10:0, toda upoštevati moramo, da trajajo letos tekme naraščajnikov 20 minut več kot lansko leto.
ZAČETNIKI
Primorje — Chiarbola 2:2
(0:2)
PRIMORJE: Bukavec, Rustia, U-livetti, Tapuro, Šuc, Fonda, Metelko, Huez, Košuta, Candotti, Perco.
STRELCA za Primorje: Huez in Metelko.
Prosečani so z ekipo Chiarbole i-grali neodločeno. Remi je najpravič-nejši rezultat te tekme, kjer sta bili ekipi na isti ravni.
Primorje je tekmo začelo zelo slabo, saj so gostje že v uvodnih potezah začeli napadati in so spravili proseško obrambo v veliko zfedrego. Prosečani se niso takoj znašli in so prepustili pobudo gostom, ki so kmalu nato prišli V vodstvo. Vés prvi polčas niso znali «rdeče-rumeni» organizirati svoje igre in Chiarbola je seveda to izkoristila ter zaključila prvi polčas z dvema zadetkoma prednosti. V nadaljevanju so Prosečani prišli na igrišče kot prerojeni in so se takoj pognali v napad. Velik trud Prosečanov je bil poplačan, saj je domačinom uspelo realizirati dva gola in zasluženo remizirati.
H. V.
Giarizzole — Breg 1:0 (0:0)
GIARIZZOLE: Jerman, Dtrago-gna, Cinco, Amodo, Viezzoli, Bru-satin, Mocchi, Montestella, Gabrieli, Boscarol, Bonut.
BREG: Scheriani, Albertini, Tul, Merlak, Smotlak, Paoletti, Žerjal (Pangherc), Guštini, Viola, Zonta, Rapotec (Pieri).
STRELEC: v d.p. Mocchi.
Morda v najbolj zahtevnem srečanju so Brežani za las zapravili delen uspeh proti Giarizzolam. Vsekakor so dokazali, da so sposobni spraviti v težave tudi najboljše enajsterice, kakor so brez dvoma tudi Giarizzole.
Tesen izid srečanja v korist domačinov sicer poplačuje večjo aktivnost in uigranost domačinov, ki so znali prodirati s celotno postavo in so se izkazali z zelo nevarnimi in ostrimi streli, vendar na tekmah se štejejo žoge, ki se ustavijo na dnu mreže.
V	začetku drugega polčasa so realizirale Giarizzole z desnim krilom Mocchijem, ki je izkoristil taktično napako Bregove obrambe. Kasneje, proti koncu tekme, je izenačil Zonta,
ki se ni pustil ujeti v «offside-takti-] 0:0 z Mosso) je najmlajša ekipa ko», ki so jo izvajale Giarizzole, Juventine zabeležila zmago v go-vendar je sodnik povsem neupravi-j steh. štandrežci so že od vsega za-
čeno razveljavil zadetek. Že prej so «plavi», ki so se sicer pretežno branili, zadeli dvakrat prečko in tako za las zgrešili zadetka, ki bi lahko prinesla presenetljiv uspeh.
Jolo
Virtus — Juventina 0:1 (0:0)
JUVENTINA:	Krpan (Fabris),
Košuta, Vižintin, Markovič, Colella, V. Nanut (B. Nanut), Tomšič, Ferfolja, Brešan, Spanghero.
STRELEC: v 10. min. d.p. B. Nanut.
V drugi prvenstveni tekmi (prvo tekmo je Juventina doma remizirala
četka pokazali učinkovito igro, čeprav je treba poudariti, da je zaradi blatnega igrišča lepa igra precej trpela. Domač Virtus je štandreš-kim napadom kljuboval predvsem s protinapadi, ki pa jih je slovenska obramba vedno dobro odbijala.
V nedeljo ob 11. uri bodo štandreš-ki začetniki igrali prijateljsko tekmo s Krminom.
KADETI
Vesna — Aurisina 1:0 (1:0)
VESNA: Carmeli, Kovačič, Slatič, Darjo Košuta, Švab, Pavel Košuta, Pipan, Guštin Degrassi, Kocjančič.
tè&N
Kriška Vesna je v nedeljski tekmi 2. amaterske nogometne lige iztrgala enajsterici Supercaffè dragoceno točko
iiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiimiiiiittiiii
NAMIZNI TENIS
V POKRAJINSKEM POKALU
Standreška Juventina pokazala lep napredek
T	ivi . . ,	<	'j STRELCI: v 11. min., v 27. min.
Juventina le sicer na vseh tekmah izgubila, vazno pa te. da m v 35. min. Mario Ferrante ter v
.	. j	1 •	, s, ,	,	,	18. min. Gregori (avtogol).
je namiznoteniška dejavnost v Standrezu zopet oživela
AURISINA:	Sibeglia, Furlani,
Bartoli, Cimador, Camelli, Andreini, Negrini, Bagozzi, Mokole, Ma-dallen, Laurini (Ulcigrai).
KOTI: 5:4.
GLEDALCEV: 120.
V	nedeljo se je začelo prvenstvo kadetov v katerem nastopata tudi slovenski enajsterici Vesna in Zarja. Križani so v prvi tekmi in derbiju z Aurisino zasluženo odnesli z igrišča kar ves izkupiček in čeprav so nastonili v nepopolni pestavi so se «plavi», predvsem v p.p. borili za vsako žogo ter skušali organizirati hitre akcije. Toda Aurisina se je nekako zaprla v obrambo in je nevtralizirala marsikateri napad Vesne. Toda proti koncu polčasa je obetajoči Guštin vendarle premagal vratarja Sibeglio.
V	drugem delu igre so se Nabre-žinci le organizirali in igra se je odvijala bolj dinamično, z lepimi pre-dložki in z marsikatero neizkoriščeno priložnostjo. Napad «belih» je večkrat nevarno streljal v vrata, toda brez uspeha, saj je vratar Carmeli odlično branil zadetek prednosti. Vesna je s hitro igro povsem zadovoljila in tako pospravila prvi par točk prvenstva.
P. K.
Zarja — Edera 1:0 (0:0)
ZARJA: Saul, Franco, D. Grgič, Počkar, Petretič, Peroša, Kalc, Krasna, Colja, Giotti, Kurent, 12 Jakomin.
EDERA: Cattaruzza, Poli, Bassa-nese, Gardel, Marzocca, Valentino, Puzzo, Andreutti, Zacchigna, Venier, Benedetti.
STRELEC: v 42. min. d.p. Colja.
S to zmago so bazovski mladinci nepremagani na domačem igrišču od 27. aprila 1975.
Značilnost te tekme je bila borbenost, brez zadovoljive igre. Igra o-beh moštev je bila pomanjkljiva na sredini igrišča, kjer je prevladovala zmeda med veznimi igralci.
V	p.p. je Zarja vzela pobudo v svoje roke in je vseskozi napadala, a brezuspešno. Edera je odgovarjala z ostrimi protinapadi, ki so se končali z odličnimi posegi vratarja Saula.
V	d.p. je Edera rahlo nadigrala Bazovce, a ti so vseeno organizirali nevarne akcije in strele v vrata. V 42. min. d.p. je Zarja povedla, ko je Colja diagonalno streljal v vrata po predložku Kalca.
Morda bi za to tekmo bil pravičnejši remi, saj Zarja ni tako blestela, da bi zaslužila zmago; toda realizirala je gol in to je nesporno. »
Kaal
NAJMLAJŠI
CGS — Breg	4:0 (2:0)
CGS: Fumis, Brandi, Ferrante, Nigro, Bollis, Quagliariello, Marin, Angelini, Cutrara, M. Ferrante.
BREG: Tul, Gregori, Oblak, Pieri (Rojc), Žerjal, Lovriha, Trev, Mondo, Grižon, Ivaldi, Kraljič.
SODNIK: Galati.
štandreški namiznoteniški ekipi Juventina A in Juventina B sta v nedeljo v tržaški športni palači odigrali srečanje, ki je veljalo za pokrajinski pokal. Obe ekipi nista zmagali niti enega srečanja, kar je bilo tudi pričakovati, saj so Štandrežci komaj letos pričeli vaditi v tej športni panogi in nimajo še potrebnih izkušenj v takih srečanjih.
Pozitivno pa je, da smo v igri Štandrežcev zabeležili vidne napredke, tako da z dobro mero optimizma pričakujemo prvenstvo D lige.
Za prvo štandreško ekipo sta i-grala Renco Faganel in David Mu-
čič, v drugi postavi pa Renco Turi in Edvard Marušič.
Po tekmi smo kapetana ekipe Ren-ca Faganela vprašali za mnenje o tem srečanju. Dejal je, da rezultat ni važen, saj je šlo v bistvu za turnir, ki bo služil kot priprava za prihodnje prvenstvo. Pomembno pa je, da tudi drugim pokažemo, da je v Štandrežu ponovno oživela namiznoteniška dejavnost.
IZIDI
Azzurra A - Juventina A 3:0 Pon San Michele - Juventina A 3:0 Vermeglianese - Juventina B 3:0 Azzurra B - Juventina B	3:0
Crai Generali - Juventina B 3:0
Saša
OB VESTII.n
ŠD Mladina priredi od 6. do 31. oktobra smučarski tečaj na plastični progi v Nabrežini. Vpisovanje in informacije v Ljudskem domu v Križu
Bregovi najmlajši so v soboto ponovno okusili grenkobo poraza in to že tretjič zaporedoma. Tokrat so se spoprijeli z ekipo CGS, ki ima v svojih vrstah dva odlična nogometaša in sicer Ferranteja ter Cutraro. ki sta praktično sama osvojila tekmo. Brežani so izredno mladi in neizkušeni vendar se v njihovih vrstah pozna napredek, predvsem v obrambi kjer se Žerjal in Lovriha dobro borita in imata za hrbtom zanesljivega vratarja Tula. Prva vrsta pa ni v stanju, da bi resno grozila o-brambi nasprotnika.
Sodeč po izidu srečanja so domačini ves čas napadali, vendar obramba «plavih» se je dobro branila skoraj do konca polčasa, ko je v treh minutah dvakrat podlegla.
V drugem delu tekme se potek tekme ni spremenil in kmalu je CGS še dvakrat potresel Tulovo mrežo. Tri minute pred koncem je sodnik dosodil domačinom 11-metrovko; Bnl-lisev strel pa je vratar «plavih» le-pp branil.
' J olo
KAREL
PRUSNIK - GAŠPER
Gamsi
na plazu
33.
O našem skupnem delu v Podjuni sva z Janezom dne o,'iniaJa Poročala tudi Pokrajinskemu komiteju za severno i bil na štajerskem, čitajmo nekatere zanimivejše odlomke, ki pojasnjujejo tedanje stanje na Koroškem:
on	V zadnjem času se nam je posrečilo (v Podjuni —
bnJi;; 6 V S?stati se tudi z delavci. Dobili smo tudi zvezo z :	p funkcionarjem KPA za Koroško. Na vprašanje, kaj
razivt 31-V° -na Koroškem, je odgovoril, da je skoraj čisto nnt i a' elani so ali zaprti ali pa pri vojakih in da tudi ni strpi;,6 ZVef, odnosno direktiv od nikoder. Dal nam je dvian'r ]n sk\adtšča KPA (450 nabojev), ki ga pa še nismo bil>fc nr' Pra,V1’ ba bi med delavci našli precej ljudi, ki bi zarij ah 1PraV^en* s°delovati v naših osvobodilnih organi-
7aninvnfr** Sn]0 Sobrie vasi. Mnogi si nas želijo videti, in u„° is’ da• so nas ločili na dva tabora, v «partizane» viio 1	d0”-.Prmdjo, da se banditi bore za staro Jugosla-
liijrl’pmPr,r izam,za nekaj novega, boljšega. Pojasnjevali smo ialski Hn v"-6^ ^sek. Govorili smo o beli gardi kot o izdatni »Hin, Cim’ ki se bori na strani okupatorjev in da smo dina organizacija v Sloveniji in Jugoslaviji sploh, ki
ima resnično pred očmi osvoboditev kmeta in delavca izpod fašističnega jarma.
Cesto tudi vprašujejo, kakšne bodo meje na Koroškem. Govorimo, da bo mejo določilo ljudstvo samo : kjer so Slovenci, bo Slovenija, kjer so Avstrijci pa Avstrija, seveda ne fašistična.
Zelo primanjkuje propagandnega gradiva. Ljudje naravnost hlastajo za našimi letaki...
Začasno imamo pet zaupnikov iz vrst srednjih in malih kmetov ter dva iz delavskega razreda. Z njimi nismo povezani direktno, temveč le prek kurirjev.
Zelo je ljudi potrla obsodba trinajstih na smrt dne 29. aprila na Dunaju.
Nazadnje naj podava še samokritiko! Kar se tiče organizacije, smo pač dali vse od sebe, kar smo mogli in kolikor smo bili sposobni. Ob prostem času smo se seveda tudi smejali in bili otročji, velikokrat pa smo tudi študirali literaturo, ki nam je bila dostopna. Izobraževali smo se pač po svojih močeh.
Z Gašperjem sva se nekajkrat sporekla, pa ni bilo kaj resnega.»
BELOPEŠKA KONFERENCA
V začetku maja smo se politični delavci sestali pri Čemru v Podpeci. Janezova patrulja je bila prva tam. Bili smo utrujeni, pa smo polegli v Cemrovi kašči. Na stražo smo pozabili. Ko je prišel Matjaž s svojimi, nas je našel speče in nas je temeljito oštel. Komaj smo ga potolažili s tem, da smo mu pripovedovali o številnih odborih, o našem delu v Podjuni, o visoki politični zavesti prebivalstva in podobnem. Pokazali smo mu zavitke tehničnih in sanitetnih potrebščin, ki smo jih prinesli iz doline, šopirili smo se z orožjem, kajti bili smo oboroženi do zob.
To zadnje pa bi se skoraj slabo izteklo za nas. Namestnik komandanta Lojz je namreč takoj zahteval, da moramo odstopiti mavzerice in šotorska krila borcem v četi. šele ko se je Janez prav odločno uprl in hkrati obljubil, da bomo četi v kratkem poslali mavzeric in čelo pištol, je Lojz popustil. Povedali smo jim tudi, da imajo nacisti polna skladišča orožja in da je torej možnosti dovolj, da ga izmaknemo ali otmemo. Janez je tudi poročal, da smo navezali stike že tudi s Salzburgom, kjer služijo vojsko mnogi slovenski fantje. Od tam smo dobili zdravil in zabojev.
Na tem sestanku smo se tudi domenili za čas in kraj prve konference političnih in vojaških aktivistov na Koroškem.
Konferenca je bila 12. maja pod Belo pečjo nad Bistro. Mi smo ji tedaj rekli «Smrekovška konferenca» in še danes jo mnogi poznajo le pod tem imenom. Nismo pač hoteli navajati točnega kraja. Sredi smrekovega gozda smo med košatimi in debelimi smrekami in jelkami zgradili precejšen šotor iz nemških plaht. Spomladansko sonce je topilo sneg in z vej so padale na nas mokre in mrzle krpe. Premočilo je celo šotorsko krilo.
Nismo še začeli in stal sem ob šotoru, ko me nekdo zgrabi za rame in močno strese, še preden sem utegnil pogledati neznanca, že trešči s smreke precejšnja gruda snega. Obrnem se in zagledam Ivana Zupanca - Johana. Z eno roko luščim sneg izza ovratnika, z drugo pa krepko stiskam prijateljevo desnico.
«Živio Johan, ali si še živ in zdrav?» govorim ves srečen. «Prav da si prišel! šla bova tja, kjer je najbolj kočljivo; saj veš, kam. Na Obirsko, v tvoj rojstni kraj. Tam so še danes posledice lanske gestapovske svinjarije...»
Johan, s katerim sva se nazadnje videla na prvem sestanku Osvobodilne fronte pri Tavčmanu v Lobniku poleti
1943, pa ni bil nič'kaj dobre volje in zdelo se mj je, da je precej potrt. Bodril sem ga:
«Poglej vendar, koliko se nas je nabralo, koroških partizanov, odkar se nisva videla...»
Johan pa je izbruhnil malce zagrenjeno in jezno:
«Že prav, vendar za te hudiče je še premalo! Brigada bi morala biti... brigada!»
Z Johanom sva se malce sprehodila po gozdu in tedaj mi je dejal :
«Saj veš, Kori, kaj sem zvedel, ko sem stopil na koroška tla!» Johan je namreč šele pred kratkim spet prišel z Gorenjskega. Pomolčal je, nato pa trpko nadaljeval: «Pred štirinajstimi dnevi so mi na Dunaju ubili brata in sestro...»
Objela sva se in se trdno stisnila drug k drugemu. Oba sva bila solzna in kakor da so se najine misli zlile v eno, sva hkrati zašepetala: «Brat... tovariš!»
Sneg je padal na naju r košatih smrek, midva pa sva stala objeta in žalost nama je stiskala grla čez čas me je vprašal po mojem očetu in materi, ki sta bila v taborišču, nato pa zamrmral: «Ubogi starši, ubogi narod!»
Na konferenco so bili še Matjaž, Bor, Lavoslav Eberl -Polde, Ančka, Tugomir in drugi tovariši.
Ker je bila prva taka konferenca na Koroškem, jo bom opisal podrobneje:
Konferenco je odprl tovariš Matjaž in predlagal naslednji dnevni red:
1. poročilo sekretarja, 2. poročilo o zunanje in notranjepolitičnem stanju, 3. referat o liniji in ciljih Osvobodilne fronte, 4. diskusija k 2. in 3. točki, 5. organizacijske oblike Osvobodilne fronte, 6. razdelitev terena in naloge teren-cev, 7. pozdravne brzojavke, 8. razno.
Dnevni red smo sprejeli.
(Nadaljevanja sledi)
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 7946 38 79 58 23 7614 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300,— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—■, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
6. oktobra 1976
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS - 61000 L|ubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000-
Firienčno-upravm 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
,	, . I I	Član Italijanskef
Izdaia^^ZTT zveze časopisnih|
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
in tiska Trst založnikov FIEG
fO SPLOŠNIM MNENJU ŠPANSKE DEMOKRATIČNE OPOZICIJE
UMOR KRALJEVSKEGA SVETNIKA HUDA POLITIČNA NAPAKA BASKOV
Atentat naj bi izkoristili fašisti in zmerni krogi v vladi, ki nasprotujejo reformam - Proces demokratizacije odslej počasnejši?
SAN SEBASTIAN, 5. — Včerajšnji hladnokrvni umor člana kraljevskega sveta de Araluceja in njegovih štirih spremljevalcev (treh policijskih funkcionarjev ter agenta) bo nedvomno precej zavrl proces demokratizacije v deželi Baskov. Čeprav vlada ni sprejela pričakovanih strogih ukrepov (ni namreč oklicala obsednega stanja v baskovskih pokrajinah, pač pa je odredila tiralico za morilci in v njenem okviru aretacijo kakih 200 oseb ter hišne preiskave na domovih Baskov, ki so bil; izpuščeni iz zaporov po amnestiji), si 600.000 pripadnikov tega ponosnega ljudstva, ki zahteva avtonomijo, ne dela več nikakih utvar: preden se bo zacelila rana, ki so jo odprli pristaši najbolj nepopustlj;ve-ga krila organizacije ETA z ubojem omenjenih petih ljudi, bo minilo mnogo časa, dotlej pa bo treba navezati kar najbolj tvorbi dialog s politič-n'mi strankami opozicije oziroma neposredno z madridsko vlado. Izgradnja resnične ’.emokracije je mogoča pač le na osnovi političnega dogovarjanja, nikakor ne na podlagi nasilja.
Politično dogovarjanje pa bo odslej težavnejše, kolikor pomeni umor de Araluceja nov in nepričakovan adut v rokah skrajne desnice: potem ko je bojevito krilo ETA prevzelo tudi uradno odgovornost za atentat, je ideolog frankizma Gonzalo Fernandes de la Mora jasno povedal, da bo desnica odločno nastopila proti vladnim in kraljevskim načrtom za uresničitev reform. Korak nazaj torej za Baske in za vso I // opozicijo, ki bo imela v že tako ] težkih političnih razmerah opravka j z okrepljeno desnico in tistimi zmernimi krogi madridske vlade, ki jim zamisel o reformah itak ne diši.
Žrtve atentata so pokopali danes popoldne ob navzočnosti notranjega, ministra Rodolfa Martina Ville, ki ' je sinoči po radiu in televiziji napovedal zaostritev policijskega nadzorstva v deželi Baskov, z druge strani pa okrepitev kontrolnih izvidnic na obmejnih območjih. Sklep je bil sprejet po izrednem sestanku ministrskega sveta.
Medtem se nadaljujejo ogorčene obsodbe atentata iz vrst političnih strank in gibanj demokratične orsozčije od komunistov in socialistov do tako imenovanih «maoistov» in krščanskih demokratov. Marsikdo je mnenja, da so morilci dc Ara-lncaja napravili lepo uslugo fašistom, ki bodo znali dogodek temeljito izkoristiti v svoje namene.
Bottene pripominja, da se je število odsotnosti z dela pomnožilo ob začetku šolskega leta in doseglo poprečje 30 odstotkov proti prejšnjemu poprečju 20-21 odst. dnevno.
Vest o odpustu je izzvala ostro reakcijo sindikata CGIL, ki meni, da gre za očitno ustrahovanje delovne sile. Protest je prišel tudi iz vrst pokrajinskega odbora. Zanimivo je pri vsej zadevi, da posli omenjene družbe lepo cvetejo: letni poslovni promet nenehno raste, z njim pa dobiček.
Orkan «Liza» zahteval nad 1.000 mrtvih
CIUDAD MEXICO, 5. - Vtem ko je stekla reševalna akcija v južni Kaliforniji, ki jo je konec prejšnjega tedna opustošil orkan, je obračun človeških žrtev iz dneva v dan bolj tragičen. Doslej so iz blata in izpod ruševin izkopali okrog 650 trupel, 600 ljudi pa še pogrešajo. Točno število žrtev najbrž ne bo nikoli znano, ker so trupla zakopana pod metri in metri blata in bi morali preusmeriti reko, da bi jih izkopali, računajo pa vsekakor, da je nad tisoč ljudi izgubilo življenje.
Osrednja vlada je medtem že organizirala letalski most s prizadetim področjem, kjer potrebujejo hrane, živil in šotorov, saj je okrog 60.000 ljudi brez strehe in jim grozi nevarnost epidemije kužnih bolezni. Obenem so tudi začeli dovažati gradbeni material, da bo v najkrajšem času stekla akcija za sanacijo poškodovanih poslopij.
NEW DELHI, 5. — V premogovniku pri Dhanbadu v indijski državi Bihar je prišlo do silovite plinske eksplozije, ki je zahtevala smrt 36 rudarjev. Nadaljnjih 28 mož je bilo ranjenih, od tega enajst hudo.
Nesreča se je pripetila ob vnovičnem odprtju rudnika, potem ko je bil ta nekaj dni zaprt zaradi letnih počitnic. Bihar leži v severnovzhod-nem delu Indije.
Pri Sv. Pantalejmunu so končno začeli z deli
Te dni so na področju Sv. Panta-lejmuna pri Sv. Soboti začeli z deli za ureditev greznic, namestitve me tanskega dovoda in novih vodovodnih napeljav. Dela v tej delavski četrti so bila res nujna, saj so zaradi teh in drugih nujnih zahtev prebivalci že večkrat stopili na ulice. Dela bodo stala skupno 85 milijonov lir, od katerih 60 za namestitev metanskih dovodov in napeljav za vodo ter 25 milijonov za greznice in popravilo cest. Zaradi teh del bodo Ulice Rossi, Schmidi in Buttazzoni delno zaprte za promet.
TRŽAŠKI DNEVMIKiitei
V OKVIRU STIKOV Z DOLINČANI
Zbor iz Radiš na Koroškem bo v nedeljo v naši sredi
Nastopil bo na solidarnostnem srečanju v Mali dvorani Kulturnega doma
RIM, 5. — Letošnji devizni priliv od turizma bo po navedbi pristojnega ministra Antoniozzija prinesel državni blagajni 2.0C0 do 2.500 milijard lir v raznih valut°h.
O najbolj kočljivih problemih turizma bodo razpravljali od 1. do 3. novembra na 8. kongresu turističnih delavcev v Milanu, pozneje pa seveda na že napovedani vsedržavni konferenci o turizmu.
Vprašanja v deželnem svetu
Sodelovanje univerze pri ugotavljanju škode po majskem potresu
Deželni odbor je na ustrezno vprašanje komunističnih in socialističnih svetovalcev na včerajšnji seji skupščine pojasnil razloge, zaradi katerih svoj čas ni sprejel ponudbe, da bi tržaška univerza s svojimi specializiranimi inštituti sodelovala pri ugotavljanju škode po potresu z dne 6. maja. Ponudbo so deželni organi zavrnili iz dveh razlogov, in sicer zaradi tega, ker so strokovnjaki na univerzi zahtevali preveč časa za sestavo zaključnega poročila (to naj bi bilo izdelano do 30. novembra letos) in ker so ti zahtevali od deželne uprave vrsto podatkov, à katerimi pa dežela trenutno ni razpolagala. Zaradi tega so nalogo za ugotovitev nastale škode prepustili drugim organom, ki so se obvezali, da bodo svoje zaključno poročilo izdelali pred koncem septembra. Žal so med tem časom novi potresni sunki povzročili še dodatno škodo.
Prosvetno društvo «Valentin Vodnik» iz Doline se pripravlja na sprejem dragih gostov iz zapostavljene Koroške — slovenskega prosvetnega društva iz Radiš. Njihov prihod je bil sicer najavljen za 26. september, toda prenesti ga je bilo treba zaradi velike protestne manifestacije proti preštevanju manjšine v Globasnici in na kateri seveda ni mogel biti odsoten zbor iz Radiš, ki je na Koroškem najaktivnejši.
tivisti so najprej izvolili Draga Slavca za predsednika kongresa, Borisa Bandija pa za tajnika. Po politično-organizacijskem poročilu Dušana Lovrihe je bila plodna debata, kateri so razpravljali predvsem o odlikovanjih in priznanjih. Nato so izvolili delegate za pokrajinski kongres, ki so I. Slavec, C. Kocjančič, R. Slavec in V. Maver.
VČERAJ NA TRŽAŠKI PRETINI
Popolna oprostitev obtožencev nedovoljeno gradnje v Vižovljab
Pretor Trampuš je pridržal akte, da ugotovi morebitne odgovornosti bivšega župana in nekaterih občinskih funkcionarjev
Ob zaključku seje so izvolili novi _ ,	.	,občinski odbor v katerem so: Z.
Tako se je razblinila edinstvena Pavlič, M. Žerjal, J. Zahar, P. De-zamisel dolinskih prosvetarjev, ki j ponte, M. Komar, J. Klun, S. Žerjal,
M. Samec, V. Smotlak, I. Stranj, D. Loviiha, D. Slavec, A. Kosmač, B. Bandi, B. Žerjal in E. Zobec. Na prvi seji bodo izvolili predsednika odbora.	V. L.
NA POBUDO UPRAVE KEMIJSKE TOVARNE ANIC
V
Čiščenje» zastrupljenega področja pri Manfredonii se uspešno nadaljuje
Arzen skušajo nevtralizirati s kalcijevim kloridom in železnim solfatom ■ V Bussiju (Abruci) 160 ton klorove kisline odteklo v greznice, ker je popusti! rezervoar
Grob napad na delavstvo
AREZZO, 5. — Vodstvo znane tekstilne tovarne «Lebole Euroconf» je odpustilo šest delavk oziroma u-radnic, češ da so bile prevečkrat odsotne. V enem letu naj bi vsaka bila odsotna z dela poprečno 120 dni. Pooblaščeni upravitelj družbe Lebole dr. Bottene, ki je vest o odpustu sporočil na posebni tiskovni konferenci, pravi, da so bile prizadete odsotne iz zdravstvenih razlogov in da so podjetju tudi predložile ustrezna potrdila, dal pa je razumeti, da se takšna potrdila dajejo s preveliko lahkoto. Podjetje ne more po Bottenejevem mnenju več prenašati tolikih odsotnosti delovne sile.
MANFREDONIA (Foggia), 5. —.pa je treba slediti okrog 700 lju-S kratkim presledkom zaradi dežja dem, ki so bili v nedeljo in v ponese je oar.es nadaljevala akcija za | deljek v tovarni. Vsem bodo analizi-razkuževanje področja pri Manfre-jrali kri in urin, vendar pa
donii, ki ga je pred desetimi dnevi zastrupil arzenov anhidrid. Plin se je sprostil iz ohlajevalne cevi petro-kemijske industrije Anic in zastrupil okrog lb kvadratnih km površine Od včeraj okrog 50 posebnih strojev specializiranih tvrdk zaliva polja in ceste s kalcijevim kloridom in železnim solfatom, ki se z arze novim anhidridom spojita v malo strupeno in netopljivo snov. V kratkem bodo razkužili tudi vse šole Manfredonie, ki jih iz previdnosti niso še cdprli.
Medtem pa nadaljujejo z zdravniškimi pregledi in s kemijskimi analizami urina ljudi, ki živijo na zastrupljenem področju. Kaže, da so znatno koncentracijo arzena odkrili v krvi in urinu tistih delavčev, ki so bili prejšnji teden v neposredni bližini naprav, ko je cev za ohlajevanje popustila, medtem ko naj bi v drugih ljudeh ne zasledili zaskrbljujoče količine strupa. Zastrupljene delavce (okrog 20) so pridržali na zdravljenju v bolnišnici v Foggii. Po mnenju ravnatelja krajevne bolnišnice zdravstveni položaj ni zaskrbljujoč in tudi delavci, ki nadaljujejo z delom v tovarni in ki so zavarovani s posebnimi ma-
tehnikom pokrajinskega laboratorija za higieno, delo počasi od rok zaradi neustreznih in zastarelih naprav. Kaže, da bodo laboratorij obnovili in opremili s sodobnimi napravami, tako da bo lahko zadostil potrebam in stalno nadzoroval koncentracijo arzena v zemlji in v morju.
Če je položaj v Manfredonii sorazmerno pod nadzorstvom, se je na fronti boja proti onesnaženju začela nova bitka. Prizorišče novega spopada- s kemijskimi strupenimi agenti je majhno mestece v Abru-cih Bussi. V krajevni ptrokemijski tovarni družbe Montedison je snoči popustil rezervoar in 160 ton utekočinjene klorove kisline je odteklo v greznice ali prepojilo zemljo. Ravnateljstvo podjetja sicer trdi, da je nevarnost mimo, češ da se je kislina nevtralizirala ob stiku z zrakom in z zemljo, tovarniški svet pa je od pristojnih zdravstvenih organov zahteval poglobljeno analizo položaja in stalno nadzorstvo nad reko Pescara, v katero naj bi odteklo največ kisline.
Zaradi pogostih podobnih nezgod v tovarni (pred časom je prav tako
tja, da bi začeli razpravo o izboljšanju varnostnih naprav in obnovi proizvodnih obratov, ki ne nudijo več zadostnega jamstva delavcem.
popustil rezervoar vendar brez huj-skami in kombinezoni, naj ne bi bi- ših posledic), so sindikati zahtevah li izpostavljeni nevarnosti. Pazljivo I takojšen sestanek z upravo podje-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||ini|||||l||l||IH||t,|,m,,,nillllllmil)limt|,ia
ZARADI HUDIH NALIVOV ZADNJIH DNI PO VSEJ ITALIJI
Povodnji in zemeljski usadi povzročili velikansko škodo
Prizadeti predvsem kmetovalci, pa tudi tovarnarji v Lombardiji
Atentat na sedež RD v Pistoii
PISTOIA, 5. — Samozvane «oborožene komunistične enote», skupina, ki se je šele pred nekaj meseci pojavila pa pozorišču «rdečega» pre-vratništva, so si prevzele odgovornost za snočnji bombni atentat na sedež krščanske demokracije v Pistoii. Bomba, ki je eksplodirala o-krog polnoči, je povzročila le majhno gmotno škodo.
Sporočilo, s katerim si prevratniki lastijo očetovstvo podlega izpada, je dejansko le prepis letakov, s katerimi si je organizacija prevzela pred nekaj dnevi odgovornost za podobne atentate na druge sedeže krščanske demokracije. «Komunistične enote» trdijo med drugim, da je KD najšibkejši člen oblasti, ki še živi samo ker jo podpirajo reformistične sile, katerih cilj je uresničiti zamisel zgodovinskega kompromisa.
so pripravili izjemno gostovanje. Korošce so nameravali namreč porazdeliti po družinah, pri katorih bi prespali, naslednjega dne pomagali pri trgatvi, zvečer pa nastopili na prazniku grozdja v Boljuncu. Na žalost je ta lepa zamisel odpadla in jo bo mogoče uresničiti šele prihodnje leto.
Zbor iz Radiš pride tako v goste s petnajstdenvno zamudo, v trenutku najhujše nacionalistične gonje.
Prav zato jim bo odbrodošel kratek oddih med nami, ki smo prav tako zapostavljeni, čeprav ne pod tako hudim pritiskom in razumemo njihove težave, ki so našim tako sorodne.
Srečanje bo tokrat služilo tudi izmenjavi informacij v tem smislu, predvsem pa izkušenj, ki jih poraja vsak boj proti zatiranju narodnostnih pravic. Obe društvi sodelujeta sedaj že pet let in sta si v tem času izmenjali že štiri gostovanja, dvakrat pa sta se srečali pri skupnih prijateljih v Kopru. Dolinčani so ponesli na Koroško uporno partizansko pesem ter naše vročekrvno primorsko razpoloženje. Korošci pa so prinesli v Dolino svojo umirjenost ter svoje prelepe melodične in mehke koroške pesmi.
Tudi tokrat se bodo predstavili s celovečernim sporedom narodnih pesmi, ki jim ni para. Zapojejo pa jih tudi tako, kot jih lahko zapoje samo koroški zbor: nežno, lagodno in s tistim prisrčnim občutkom sproščenosti in preprostosti, ki daje koroškim pesmim tak čar. Radišani bi morali nastopiti v Dolini, toda glede na veliko zanimanje, ki vlada za koroške razmere ter tudi zato, da se lahko vsi pridružijo izrazu solidarnosti z njihovim bojem, bo njihov nastop v Kulturnem domu v Trstu pod pokroviteljstvom Sloven- j malenkostne pa so možnosti, da bi
Nadaljevanje seminarja o problemih spolne vzgoje
V hotelu Enalc pod Nabrežino se je včeraj nadaljeval tridnevni študijski seminar o problemih spolne vzgoje in družinskega načrtovanja, ki poteka pod pokroviteljstvom vseh šestih občin na Tržaškem, številnim ginekologom tržaške otroške bolnišnice Burlo Garofalo, babicam ter zdravstvenim in socialnim delavkam je v dopoldanskih urah predavala psihologinja prof. Paola Muttinelli, ki je obravnavala predvsem psihološke a-spekte spolnosti in kotracepcije 'ter zanimivo in poučno izvajanje dopolnila z izkušnjami iz svoje bogate dolgoletne prakse v družinskih posvetovalnicah, kakršne načrtujejo tudi v našem mestu in okolici. O etičnih aspektih spolnosti in kontracepcije pa je v popoldanskih urah govoril duhovnik Leandro Rossi, ki je zavzel nekatera res napredna in ava.'tgardna stališča. Predavanjem je sledila živahna razprava. V soboto se bo seminar nadaljeval in zaključil s predavanjem prof. Willyja Pasinija iz Ženeve.
S popolno oprostitvijo se je na tržaški preturi zaključi! proces proti 36-letnemu Albinu Santiniju iz Mav-hinj 53, 37-letnemu Mariu Zeechinu iz Nabrežine in 37-letnemu Tulliu Stricci iz Trsta, ki so bili obtoženi, da so, Santini kot lastnik, Zecchin kot gradbenik in Siricca kot delovodja gradili brez potrebnega dovoljenja hišo v Vižovljah. Pretor Trampuš pa je z razsodbo tudi zadržal akte, da uvede preiskavo v zvezi z morebitno odgovornostjo bivšega župana devinsko - nabrežinske občine dr. Legiše in nekaterih drugih oseb, ki naj bi bile izkoristile svojo funkcijo.
Včerajšnja razprava se je začela z zaslišanjem Santinijeve žene Dragice, ki je dejala, da je prisostvovala razgovoru med Santinijem in osebnim županovim tajnikom Kocmanom, ki je baje dejal, da lahko začneta z gradnjo, češ da bo občina izdala kasneje gradbeno dovoljenje. Kocman, ki ga je pretor včeraj zaslišal, je odločno zanikal to trditev in dejal, da je šlo očitno za nesporazum, kajti sam ni bil pristojen, da bi kaj takega zagotovil in tudi sicer ni nikoli in nikomur izdajal dovoljenj, ampak je le vodil županovo tajništvo in organiziral sestanke.
Sledil je govor tožilca odv. For-ziatija, ki je zahteval za obtožence oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov kar zadeva gradnjo brez gradbenega dovoljenja in obsodbo na 80.000 lir denarne kazni zaradi gradnje na področju, ki ga zaradi naravnih lepot ščiti spomeniško varstvo.
Od zagovornikov je prvi govoril odv. Giglio, ki je dejal, da ni mogoče naprtiti Santiniju krivde zaradi kršitve določil nadzorništva o spomeniškem varstvu, kajti v njegovem primeru gre le za začasno uporabo zemljišča za skladišče gradbenega materiala in ne za trajno škodo. Kar pa zadeva gradbeno dovoljenje, je odv. Giglio naglasil, da je občina izdala Santiniju gradbeno dovoljenje, ki pa ga je potem župan
preklical. Ta preklic je bil po mnenju zagovornika protizakonit in je zato zahteval oprostitev Santinija. Tem zahtevam sta se pridružila tudi druga dva zagovornika, Aleffi in Sardos Albertini. Z mnenjem odvetnikov se je očitno strinjal tudi pretor Trampuš.
Srečanje tajništev KD in sindikata CISL
številni problemi tržaškega gospodarstva ter delavska vprašanja so bili predmet srečanja med pokrajinskim tajništvom KD ter tajništvom pokrajinske sindikalne zveze CISL, ki je bilo te dni v Trstu v okviru stikov, ki jih KD navezuje z raznimi družbeno-političnimi in sindikalnimi silami našega mesta. Delegaciji sta si izmenjali mnenja in stališča o pomembnejših gospodarskih vprašanjih na krajevni ravni, tako o zadevah zaposlovanja in zaščite delovnih mest ter preosnove in zagotovitve proizvodnje v raznih industrijskih obratih, kot o vprašanjih tržaškega pristanišča, pomorstva, hitrih cestnih povezav, suhozemskega terminala pri Fernetičih in podobnem. Posebej so o-bravnavaji tudi problem uresničevanja gospodarske kooperacije, ki ga predvideva osimski sporazum,
Predsednik Bavarske na potresnem območju
Danes dopoldne bo dopotoval v Furlanijo-Juiijsko krajino predsednik bavarske dežele dr. Goppel. O-gledal si bo kraje, ki jih je opustošil potres ter obiskal bolnišnico iz montažnih delov v Tolmeču in naselje montažnih hiš v Tipani, ki jih je pctresencem iz naše dežele podarilo bavarsko prebivalstvo. Med svojim bivanjem v naši deželi se bo dr. Goppel sestal s predsednikom deželne vlade Comellijem.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfillllllllllllllllluilllllllllllilllilllliliiiiiliiiii Hlinili iMHiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniixiiilllllllllllllllllllllll lllllll lllllllllllllllllllllll
Danes se nadaljuje razprava
(Nadaljevanje s 3, strani)
MILAN, 5. — Val slabega vremena, ki je že pred dnevi povzročil velikansko škodo v Lombardiji in drugod po državi, še vedno ni pojenjal. širša območja Italije od Veneta in Piemonta do neapeljske pokrajine in Campanie so bila poplavljena, ker so reke in hudourniki prestopili bregove. Zlasti velika škoda je seveda na podeželju, kjer je voda uničila nič Koliko žlahtnih kultur, a poiožaj je resen tudi v nekaterih mestih, kjer so naplavine pro drle v pritlične in posebno še kaj pak v podzemeljske prostore stano vanjskih zgradb, trgovin, javnih lokalov :n celo denarnih zavodov.
V samem središču Padove je voda po hudih nalivih dobesedno preplavila središčne ulice in le golemu naključju se gre zahvaliti, da ni neurje zahtevalo žrtev — 46-letna voznica Dina Zorzi se je v padovan-ski okolici komaj rešila iz avtomobila, ko je ta zgrmel v peneče vode hudoumiKa.
Jezero Como še vedno nezadržno narašča, ker se vanj stekajo izredne količine vode reke Adda: 1.300 kub. m na sekundo! Ako računamo, da se pri Leccu izteče iz jezera 850 kub. m, ugotovimo, da znaša prese-
žek 450 kub. m. Sinoči je bila gla treba podreti na več mestih obzi-dina jezera že kar za 3,10 metrajdje slovitega parka, da ne bi voda spravila v nevarnost krajevnega prebivalstva. Več družin se je mo-
višja kakor po navadi. Mesto Como je skoraj docela poplavljeno, vodi se nahaja v pritličnih stanovanjih, trgovinah, gostiščih, potovalnih a-gencijah in kleteh ter celo v podzemeljskih prostorih bank z varnostnimi skrinjami. Škodo ocenjujejo na več milijard lir.
V Lombardiji je položaj prav tako zaskrbljiv. Pri Ortifdii se je gladina Pada dvignila za 6 m, vzpenja pa se še vedno za 3-4 cm vsako uro. Kraj Casei Gerola nedaleč od Vogherà je hudournik Curone db kraja preplavil ter ustavil ves avtomobilski promet. V samem Milanu je po silovitem deževju prejšnjih dni padlo ponoči kar 40 mm dežja, kar je povzročilo precejšnje povodnji zlasti v severnem delu velemesta. V okolišu je vodovje znatno poškodovalo številne tekstilne in druge tovarne, a gasilci so na delu predvsem v kemijskih tovarnah, kjer u-tegnejo kemijske snovi v dotiku z vodo povzročiti vrsto nevarnih zastrupitev okolja, številni tovarniški obrati so sploh že nekaj dni zaprti
Pri Menzi je prestopil bregove Lambro. Zaradi povodnji je bilo
ralo pa tako in tako izseliti, kraju je tudi vojska.
Podoone nadloge imajo v Liguriji, zlasti v Genovi in bližnji okolici, kjer je od sobote do danes padlo okoli 100 mm dežla. Na obalni cesti pri Voltriju je prišlo , do zemeljskih usadov, ki so ustavili avtomobilski promet. Najhujša škoda je bila v Sampierdereni.
O povodnjih sporočajo nadalje iz Molise ja, kjer je temperatura občutno padla,- pa tudi iz neapeljske pokrajine, in sicer še zlasti z vezuv-skega območja.
V	Castelvetranu v pokrajini Trapani je nastal zemeljski usad v samem mestnem središču: vrzel je pogoltnila avtomobil, ki je bil k sreči prazen. V okolišu so neurja povzročila silno škodo na oljčnih nasadih ter v vinogradih. Podoben je položaj drugod na Jugu.
V	nekaterih krajih je prišlo celo do javnih demonstracij, med katerimi so ljudje zahtevali od oblasti, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za preprečitev nadaljnjih' povodnji,- -
Afatigato zanika vsakršen stik z Mariom Tutijem
FIRENCE, 5. — Florentinski preiskovalni sodnik Santilli in namestnik državnega pravdnika Pappalardo sta dopoldne zaslišala v florentinskem zaporu Marca Afatigata, fašističnega prevratnika, ki je bil aretiran pred nekaj dnevi v Lucci. Afatigato, ki je bil v njegovi odsotnosti obsojen na štiri leta ječe zaradi oživljanja fašistične stranke, je tudi obtožen, da je pomagal morilcu Mariu Tutiju na begu v tujino. Tesna vez med Afatigatom in geometrom iz Empolija je prišla do izraza na omenjenem procesu proti «avanguardii nazionale» iz Arezza, potrdil pa jo je tudi Tuti v spomenicah, ki jih je iz tujine pošiljal v Italijo.
Kljub temu pa je pravkar aretirani terorist zavrnil vsakršno obtožbo in zatrjeval, da Tutija sploh ni poznal. Podobne trditve vsebuje tudi pismo, ki ga je Afatigato naslovil časnikarski agenciji Ansa.
ske prosvetne zveze.
Radišanski pevski zbor. ki poje v mešani sestavi pod vodstvom neutrudnega šimna Wruliha, ki je pevovodja, režiser in predsednik društva, nastopa tudi samo v moški sestavi, oziroma fantovski, pod vodstvom Tomaža Ogrisa. Radišanško društvo je na Koroškem eno najaktivnejših, saj pripravi vsako leto po eno ali več dramskih uprizoritev in tudi zbor nastopa velikokrat, saj ima stalne stike s številnimi pro-svetniki organizacijami v Sloveniji. Sodeluje jo. tudi s tovarniškimi sveti in turističnimi društvi. Vsa njihova dejavnost poteka v hlevu. Navadnem hlevu, ki so ga za silo preuredili v dvorano. V njem je že večkrat nastopal Slovenski oktet, kvintet bratov Avsenik, pa še marsikatera druga znana skupina. Sedaj se že vrsto let trudijo, da bi hlev odkupili od škofije, ki je lastnik celotnega poslopja. V ta namen so ustanovili Hranilnico in posojilnico, ki bo v hlevu imela svoje prostore.
V svojem delu so neumorni, prav zato so pred dvema letoma ob proslavljanju 70-letnice svojega obstoja bili deležni velikega števila priznanj in čestitk. Dolinčani so jih ob svojih dveh obiskih na sončnih Radi-šah ohranili v lepem spominu, saj je njihova gostoljubnost brez meja, kar je za razmere, v katerih delujejo, res hvalevredno.
Sodelovanje s takim društvom daje veliko zadoščenj in zato je tudi dolinsko društvo napelo vse sile, da pripravi koroškemu zboru lep sprejem.
V. K.
Nove grožnje sodnikom
RIM, 5. — Pred kakšnimi 10 dnevi je državno pravdništvo prejelo a-nonimno pismo, v katerem neznanci grozijo najprej z umorom nekega sodnika, nato pa še z ugrabitvijo drugega sodnika, nekega politika in še nekega duhovnika. Šlo naj bi za demonstrativne akcije ob nadaljevanju turinskega procesa proti pripadnikom samozvanih rdečih brigad.
Prepis pisma je pravdništvo posredovalo policiji in karabinjerjem. Kaže, da gre omenjene grožnje vzeti resno: sodna oblast naj bi namreč prejela nedavno podobna opo: zorila iz vrst varnostne službe SdŠ (prej. protiterorističnega inšpektorata). — ......... ■ --	.-■..j
PREJŠNJO SOBOTO
V	Križu in Dolini kongresa VZPI-ANPI
V	soboto je bil v Ljudskem domu v Križu kongres vaške sekcije VZ Pl - ANPI, katerega se je udeležilo veliko število nekdanjih borcev, aktivistov in simpatizerjev. Tržaško federacijo je predstavljal pokrajinski tajnik Arturo Calabria, prisotni pa so bili predstavniki tudi drugih okoliških sekcij in predstavniki TPPZ. Uvodno poročilo je imel predsednik sekcije Gigi Bogateč -Bruži, ki je podal smernice delovanja borčevske organizacije v sklopu političnega in kulturnega življenja vasi. Tajniško poročilo je imel Dušan Košuta, ki je orisal najvažnejše točke delovanja, predvsem pa pobude posebnega vaškega odbora za postavitev spomenika padlim. Po poročilih so izvolili delegat za pokrajinski kongres VZPI - ANPI in nov odbor sekcije. Na kongresu so tudi izrazili potrebo, da bi v vasi v najkrajšem času ustanovili enotni antifašistični odbor.
S. T.
* * *
V	soboto je bil v dolinski društveni dvorani občinski kongres VZPI -ANPI- Prisotfti bivši partizani im ak
preiskava z gotovostjo ugotovila nakost med glasom katerega izmed obtožencev in avtorja telefonskega poziva: dve prejšnji podobni preiska vi tega nista ugotovili.
Sicer pa je petoveljski proces vzbudil v zadnjem času precejšnje zanimanje v italijanski javnosti. Edinstven je namreč primer, da so ljud je, ki sedijo v Trstu na zatožni klopi, tožitelji v Benetkah, kjer teče preiskava proti karabinjerskemu generalu Mingarelliju, podpolkovniku Farru, majorju Chiricu in nekaterim pričam, torej proti ljudem, ki so poslali šest Goričanov na zatožno klop s težko obtožbo pokola. Politična dogajanja zadnjih let neizpodbitno govore o dejstvu, da je tudi petoveljski atentat člen verige, s katero so vse od pokola na Trgu Fontana v Milanu fašistične prevratniške organizacije sejale smrt in strah ter pripravljale odskočno desko za poskus državnega udara. Ni mogoče mimo dejstva, da je bil sam Minga-relli, ki je sedaj obtožen, da je pristransko vodil preiskavo in pri tem opustil vse sledi, ki bi lahko kazale na morebitno odgovornost fašistov, ena ključnih osebnosti pri or ganizaciji «Načrta Solo», to je poskusa državnega udara, ki ga je pripravljal general De Lorenzo. Tedaj je Mingarelli sestavil seznam vseh levičarjev severne Italije, ki bi jih morali ob državnem udaru aretirati in nato internirati na Sardinijo. Ko ga je parlamentarna komisija zaslišala, je v nekaj mesecih podal kar pet različnih verzij o dogodku.
Po prvostopenjskem procesu proti obtožencem petoveljskega atentata, ki se je končal z oprostitvijo zaradi pomanjkanja dokazov, je bil polkovnik Mingarelli povišan v generala in premeščen. Povišana sta bila tudi Chirico in Farro ter seveda oba premeščena. Vendar je javnost postala pozorna na način, kako o karabinjerji vodili preiskavo, že med procesom. To zanimanje se je stopnjevalo po oprostitvi obtožencev, saj so se dogodki stalno razvijali. Tako je prvoobtoženec Romano Resen tožil nekatere priče in preiskovalce ter zahteval odškodnino za škodo, ki jo je utrpel zaradi nepravilno izpeljane preiskave. Ko bi se morala decembra 1975 začeti prizivna razprava, so obtoženci zavrnili sodnike, češ da jih pogojuje prijateljstvo s sodniki, ki so vodili preiskavo in zato ne morejo biti nepristranski. Kasa-cijsko sodišče je 24. marca letos potrdilo, da bo prizivna razprava v Trstu. Medtem pa je socialistični poslanec Loris Fortuna vložil interpelacijo ministru za pravosodje, v kateri zahteva, naj se ugotovijo morebitne odgovornosti preiskovalcev. Tržaško sodstvo je ostro napadlo ta korak, o katerem je govoril tudi glavni državni pravdnik. dr. Antonio Pontrelli na otvoritvi sodnega leta 1976, ko je zavrnil napade «slabšega tiska». Prizivna razprava se je tako začela :v trenutku, ku so bile vode najbolj razburka-e. Prav med razpravo-je“pfefaa -v javnost vest,.,
ki jo j? objavil italijanski tržaški dnevnik, da je bil dr. Pontrelli imenovan za predsednika tržaškega prizivnega sodišča, kar bi bilo za glavnega državnega pravdnika pomembno povišanje pred upokojitvijo. Do sedaj, in preteklo je že več mesecev, pa iz Rima ni prišla uradna potrditev o tem imenovanju. Ali je peto-veljska zadeva zmešala štrene tudi temu napredovanju?
Proces se torej z današnjim dnem izteka. Pravzaprav prehaja v najbolj kočljivo fazo, kajti sedaj se bo moralo sodišče izreči o številnih zahtevah zagovornikov, naj zaslišijo dodatne priče, ki bi lahko pojasnile
morebitne povezave med atentatorji in skrajnimi fašističnimi organizacijami. Težko je napovedati, kako se ba odločil sodni zbor. Vsekakor pa je treba ugotoviti, da je predsednik Marši vodil prvi del prizivne razprave zelo umirjeno in skrajno vestno. To daje upati, da se bo proces nadaljeval v istem tonu. Mimo strogo pravnih določil gre tu za mnogo pomembnejše vprašanje. Pravi atentatorji so namreč še vedno na svobodi in prav sodstvo je kot prvo poklicano, da jih identificira in jim naloži kazen za krvav zločin, ki je 31. maja 1972 Petovljah terjal tri mlada življenja.
Udine esposizioni
razstava pohištva, opreme, gradbeništva in prefabriciranih izdelkov.
VIDEM 1.-10. OKTOBRA 1976
SEJMIŠČE TORREAiKIO Dl MARTIGNACCO