LETO XXVI, ŠTEVILKA 18, 9. SEPTEMBER 1994, CENA 125,00 SIT REClCA GORNJI GRAD Sijaj štajerskega bisera LJUBNO TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU Bilo je pred petdesetimi leti Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o.o. Cesta na Lepo Njivo 2, 63330 Mozirje Telefon: 063/ 831-521, 831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/ 832-140, 832-272 VAH NUDI V VSEH ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH Z GRADBENIM MATERIALOM PO SUPER UGODNIH CENAH V MESECU SEPTEMBRU CEMENT TRBOVLJE TIP 450........519,90 SIT/vreča APNO 30/1............ 359,00 SIT/vreča SIPOREX ZAGORJE TIP 350 •■■■...- 479,90 SIT/vreča MODULAR - MODUL BLOK...... 56,70 SIT/kom momo VAM im novemdm pogoje •na 5 obrokov brez obresti • kredit 1+6 in 6% fiksne obresti • kredit hi2 in 12% fiksne obresti SALONIT V8..... 790,00 SIT/kom /N ŠE OBILO ^ OSTALEGA gradbenega O* l0 s* DOSTAVA NA DOM! rc°'3”'n mhmmcuh EPSI Poročno fotografiranje -fotografiranje poročnega obreda; -fotografiranje v studiu; -fotografiranje cerkvenega poročnega obreda; -fotografiranje na poročnem kosilu, večerji... (albumi, okvirji, povečave...) Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah! EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 Tel.: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30) razen sobote, nedelje, praznikov PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO NASLOVNICA Pot v šolo Foto: Ciril Sem Priznan proizvajalec zobatih vencev Ljubensko podjetje Kovinarstvo seje po treh letih težav in boja za preživetje uspelo vključiti v proizvodno verigo francoskega Citroena. Štajerski biser je zasijal Savinjski gaj je minuli vikend znova gostil številne obiskovalce, ki so si ogledali lepo pripravljeno mednarodno razstavo cvetja. Letos bolj strogi ukrepi Pogovor z vodjo mozirske izpostave Republiške uprave za javne prihodke, Branetom Strojanškom. "Želeli smo se osvoboditi kot Slovenci!" Nosilec Partizanske spomenice, Jože Planovšek iz Nazarij, se spominja dogodkov pred 50-imi leti. Po poti preteklosti Sedmerica Zgornjesavinjčanov se je napotila na Brezje peš. Zapis o tem, kaj so doživeli. Izkoristila življensko priložnost Darko Repenšek in Janko Požežnik sta pred kratkim uspešno upravila izpit in postala mednarodni rokometni sodniški par. ■ akoračili smo v mesec september, ki zna biti v sončnih dneh še poletno topel, če pa je vreme slabše, je že čutiti prihajajočo jesen. Nekako tako so minevali tudi dnevi cvetlične razstave v Savinjskem gaju, ki so vanj privabili kar lepo število obiskovalcev. Lahko pa bi jih bilo tudi več, če bi bilo vreme lepše in če bi... Tega niti organizatorji razstave še ne vedo natančno. Vsekakor že zdaj, ko so letošnji aranžmaji šele oveneli, intenzivno razmišljajo, kako bi park prihodnje leto naredili še bolj privlačen. Tudi v komercialnem smislu. Bliža se torej jesen, za katero ne vemo ali bo topla ali hladna po zunanjih temperaturah, vsekakor pa lahko sklepamo, da bo vroča na političnem področju. Odstop predsednika državnega zbora je pred dnevi takšne napovedi potrdil, gotovo pa ne bo šlo samo za razgreto sceno na državnem nivoju ampak tudi na lokalnem, kjer pričakujemo še pred koncem leta občinske volitve. Iz poletnega mrtvila se že dramijo tudi politične stranke, Slovenska ljudska stranka je, denimo, skupaj z občinskim izvršnim svetom pripravila razgovor na temo o možnostih razvoja občine. Tudi Avstrijci ne delajo čudežev, vedo pa za najvažnejšo resnico: pri domačinih se začne in konča vsak razvojni projekt, tudi ali pa še posebej turistični. V prvih septembrskih dneh se spominjamo osvoboditve Zgornje Savinjske doline. Letos od tistih pomembnih dni mineva okroglih petdeset let, zato tej obletnici tokrat namenjamo več prostora. Proslava ob50-letnici osvoboditve bo jutri v Radmirju, medtem ko bol. oktobra na osrednjem sejemskem prostoru Golovec v Celju množično zborovanje domoljubne vsebine, ki bo potekalo pod geslom "Ne vrag, le sosed bo mejak". In ko smo že pri Celju - danes je v tem mestu znova odprl svoja vrata celjski obrtni sejem, ki poslej menda ne bo tako izrazito kramarski, vsaj kar se zunanjega dela tiče. Lepe zadnje poletne dni vam želim in če vam je dolgčas, jo mahnite peš na Brezje! Kot lahko preberete v pričujoči številki, je zadeva kar zanimiva. Pozdravljeni! Savinjske novice so štirinajstdnevnik tn izhajajo vsak drugi petek. izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/031-057, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Frana Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik, Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: IGEA d.o.D., Savinjska c. 2, Nazarje; Uro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Pd mnenju Ministrstva za informiranje RS {št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, kijih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. GOSPODARSTVO Glin Pohištvo Nazarje Stop prekomernemu hrupu Kot smo poročali pred mesecem in pol, v nazarski tovarni ivernih plošč, ki sodi pod okrilje podjetja Glin Pohištvo, nadaljujejo prizadevanja za ekološko sanacijo celotnega proizvodnega procesa. Največji problem, kar so potrdile tudi meritve, je seveda prah, katerega emisije približno šestkrat presegajo dovoljene vrednosti, kot drugi faktor, ki obremenjuje okolje, pa se je pokazal hrup. Največ ga "pridelajo" sekači, med katerimi se je izkazal za najglasnejšega tisti, ki seka lesne obrezke. Ker je bil transport sekancev do deponije izveden s pnevmatskim transporterjem, je bilo omenjeni sekač nemogoče zvočno izolirati, zato so se v podjetju odločili za novega. Izdelal ga je velenjski ESO in ga pred kratkim tudi montiral. Kot je videti na fotografiji, ima novi sekač transport sekancev urejen na mehanski način, kar pomeni bistveno manj hrupa in tudi bistveno manj praha. Stroj bo mogoče po enomesečnem utekanju učinkovito zvočno izolirati in ker je njegova kapaciteta trikrat večja od starega sekača, obratovanje v nočni izmeni ne bo potrebno. Na račun novega sekača bodo lahko porabili za izdelavo iveric 50 do 55 odstotkov slabšega materiala (žagovina, kosovni odpadki, obrezki, itd.), kar bo izboljšalo ekonomiko proizvodnega procesa. Kar pa se tiče sanacije onesnaževanja s prahom, naj bi bil do konca letošnjega leta dokončan projekt in v začetku naslednjega leta izdelan pravi prototip. Seveda je neposredno s projektom ekološke sanacije povezano tudi odprto vprašanje lastninskega preoblikovanja podjetja Glin Pohištvo. Pomembno je spomniti, da se konec letošnjega leta izteče 12-mesečni rok za izvedbo prisilne poravnave dolgov Glin-a Holding. Denar za poplačilo upnikov, ki so s prisilno poravnavo izgubili polovico svojih terjatev, naj bi dobili predvsem s prodajo podjetij Glin Pohištvo in Glin Gostinstvo. Sklad za razvoj kot lastnik Holdinga in posredno tudi vseh njegovih hčera si skoraj zagotovo ne more privoščiti, da bi prisilna poravnava propadla, saj je nenazadnje v Glin vložil kar nekaj sredstev. Vprašanje, ki se torej samo po sebi postavlja, je: kdo bo novi lastnik? Po neuradnih informacijah naj bi se na skladov razpis za prodajo Glin-a Pohištvo javili trije kupci: podjetje samo, eno slovensko podjetje in skupina treh podjetij, med katerimi sta dva slovenska in _ eno nemško. Prav v teh dneh naj bi vodstvo Glin-a Pohištvo imelo možnost podrobneje predstaviti svoj načrt odkupa podjetja pristojnim v Ljubljani in morda bo potem kaj bolj jasno. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE TRG MLADOSTI 2, P.P. 45 63320 VELENJE TELEFON: 063/ 856 - 920 TELEFAX: 063/ 855 - 645 POSLOVNE INFORMACIJE 1. Prejeli smo nov izpisek ponudb in povpraševanj iz BCC centra v Bruslju. 2. Vabimo vse direktorje privatnih firm in podjetnike na ustanovno skupščino ZDRUŽENJA PODJETNIKOV Savinjsko Šaleške regije. Skupščina in srečanje bosta v TOREK, 13.09.1994 ob 16.00 uri v Konferenčni dvorani Terme Topolščica. 3. Podjetje ABITURA iz Celja razpisuje seminarje za trgovce in trgovske poslovodje s pričetkom 15. septembra 1.994. 4. Banka Celje razpisuje natečaj za kreditiranje malega gospodarstva. Rok: 15.09.1995. 5. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Gospodarska zbornica Slovenije in Turistična zveza Slovenije vabijo v sredo, 14.09.1994, ob 11. uri v dvorani SMELT na predstavitev računalniško informacijskega sistema za turistične centre v Sloveniji. 6. Republiška carinska uprava nam je poslala navodila o izdajanju potrdil o neposrednih pošiljkah z obrazci (za blago v tranzitu). 7. Prejeli smo program sejmov v Bukarešti za leto 1995 in spisek prioritetnih projektov, ki jih razpisuje Ministrstvo za industrijo Romunije. Projekti se nanašajo predvsem na rekonstrukcije in modernizacije v energetiki, lesni in papirni industriji, proizvodnji stekla ter nafte, zemeljskega plina in drugih procesnih industrij. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TELEFON: 063/ 856 - 920. mm GOSPODARSTVO Kovinarstvo Ljubno ob Savinji Priznan proizvajalec zobatih vencev Ko smo konec lanskega januarja zadnjič poročali o razmerah v ljubenskem podjetju Kovinarstvo, so se v njem zaposleni soočali s precejšnjo izgubo, ki je bila pogojena z izgubo jugoslovanskega trga. Razmere so bile vse prej kot rožnate. V letu 1992 jim je sicer kljub številnim težavam uspelo realizirati pomemben investicijski projekt - proizvodnjo zobatih vencev - vendar le v skrajno minimalnem obsegu in s kreditom, ki gaje bilo potrebno takoj začeti vračati. Proizvodnja zobatih vencev je stekla, a iz različnih vzrokov v sredini lanskega leta še ni dosegla z investicijskim planom predvidenega obsega. Kovinarstvo je namreč medtem izgubilo bosanski (FAMOS) in srbski (IMR) trg, novi poslovni partner, koprski CIMOS, pa je navkljub ustrezni kvaliteti in ceni njihovih zobatih vencev zadrževal večjo proizvodnjo. V določenem trenutku je kazalo celo na to, da bo Kovinarstvo, ki izdeluje zobate vence za vztrajnike avtomobilskih motorjev koncerna PSA (Citroen in Peugeot), izpadlo iz te proizvodne verige, saj se je pojavljalo kot direkten tekmec enemu največjih evropskih proizvajalcev zobatih vencev iz Francije. Na koncu je odločila ugodnejša cena njihovih izdelkov ob enaki kvaliteti, kot je bila francoska. Z 2.000 kosov zobatih vencev konec leta 1992 so tako v sredi ni lanskega leta prišli na 8.000 kosov mesečno, kar pa je bilo še vedno bistveno premalo. V Kovinarstvu so takrat ugotovili, da kreditov ne morejo več redno vračati. Skupaj z banko so zato izdelali sanacijski program, s katerimi so preložili nekaj obveznosti. Obseg dela za Cimos se je postopoma povečeval in januarja letos so prvič izdelali 10.000 zobatih vencev zanj. Februarja pa je sledil prvi AVDIT, postopek presoje zanesljivosti dobavitelja, ki so ga opravili Francozi in Cimos. Ocena je bila pozitivna, mesečne količine so poskočile na 20.000 kosov. Sledil je še drugi, poglobljeni AVDIT, ki je bil prav tako pozitiven, bilo je to konec marca, od tedaj pa se količine že približujejo številki 40.000. Pravzaprav pa je šele to proizvodnja, ki omogoča pozitivno poslovanje. Cimos je pred kratkim dobil še dodatno linijo za proizvodnjo vztrajnikov, torej bo podvojil kapacitete, in naj bi v perspektivi postal največji dobavitelj vztrajnikov za grupacijo PSA. Posredno s tem naj bi Kovinarstvo postalo večji proizvajalec zobatih vencev v evropskem merilu. Vendar bo pot do tega cilja, kot pravi direktor Kovinarstva, Mirko Strašek, še naporna. Kovinarstvu namreč manjka prepotrebnih sredstev za povečanje kapacitet omenjene proizvodnje. "Ne moremo se obvezati do drugih kupcev, dokler v celoti ne zadovoljimo Cimosa," opozarja Strašek in dodaja, da bo potrebna specializacija - torej ravno obraten pristop od tistega, ki jim je v minulih treh letih pomagal preživeti. "To je pomenilo tudi nizke plače, nič akumulacije, težave. Vendar smo preživeli!" V Kovinarstvu razmišljajo tudi o proizvodnji zobatemu vencu sorodnega izdelka, kar imenujejo "B program". Poskusna proizvodnja bi morala steči prihodnji mesec, a se spet zatika pri denarju. Ne gledé na to jim uspešno teče program industrijskih nožev, izdelujejo pa tudi žage, različne elemente za velenjski rudnik itd. Bolj ali manj neuspešna pa se kaže individualna proizvodnja. A tudi ta ima po mnenju direktorja Straška ob ustrezni organizacijski in kadrovski zasnovi vse možnosti za uspešno poslovanje. "Bistvo uspeha ali neuspeha tiči prav v kadrih," pravi Strašek. "Vemo, kje so in kakšni so problemi. Vemo, kaj je potrebno storiti. Imamo ustrezne programe. Če se bomo v podjetju obnašali razumno, če bo stopnja medsebojnega zaupanja dovolj visoka, ni razlogov, da ne bi uspeli. Tudi na področju plač, kjer smo sedaj precej pod slovenskim povprečjem, moramo v doglednem času storiti korak naprej. Vse skupaj pa je povezano z neizprosnim bojem za zaslužek, za kar je danes povsod potrbno trdo delati!" Na vprašanje o lastninjenju podjetja direktor Mirko Strašek odgovarja takole: "Program lastninjenja je bil do sedaj zavrt, ker je bilo tudi Kovinarstvo vključeno v revizijo lastninjenja, ki je bila na predlog sindikata sprejeta za celotno grupacijo slovenskih železarn. (Kovinarstvo je bilo namreč v začetku leta 1990 še v sestavu Železarne Ravne.) Organi upravljanja in vodstvo Kovinarstva so se odločili za izvedbo lastninjenja po programu notranjega odkupa s strani zaposlenih. Že v prihodnjih dneh bodo stekle nadaljnje aktivnosti v tej smeri. Prizadevali si bomo, da zberemo dovolj certifikatov s strani zaposlenih, upokojencev in nekdaj zaposlenih delavcev. Teh moramo namreč zbrati dovolj za 20% vrednosti podjetja, kajti šele nato bomo lahko uveljavili oz. izvedli tudi notranji odkup čimvečjega deleža od 40% vrednosti podjetja, ki je namenjen prodaji. Če bo pripravljenost zaposlenih za lastninjenje Kovinarstva dovolj velika, lahko zaposleni postanejo lastniki največjega deleža podjetja. Program lastninjenja bomo zaključili predvidoma do konca leta 1994." KF RTC Golte Prvi korak k zasneževanju Na Golteh v teh dneh pričenjajo z vrtanjem prve vrtine, iz katere bodo dobivali vodo za prepotrebno zasneževanje. Vrtanje bo trajalo približno mesec dni, odvisno od vremenskih razmer. Poleg tega so skupaj s predstavniki občinskega izvršnega sveta, zavoda za urbanistično načrtovanje in Zelenih pred nedavnim obiskali smučarski center v Lienzu v Avstriji. Tam so si ogledali podobno vodno akumulacijo, kot jo želi RTC Golte, in se pogovorili o njenih vplivih na okolje. Rezultati obiska so bili v osnovi pozitivni in predstavljajo nekakšen pogojni "da" za nadaljevanje postopka pridobivanja ustrezne dokumentacije. Na Golte sicer tudi v tem mesecu vozi gondola vsako uro, obiskovalcem pa po naročilu postrežejo tudi s kosilom. GOSPODARSTVO ■■ jiPocljetiiiški kotiček ■■ ■■ i! Tudi v času največje vročine, ko smo vsaj malce odložili vsakdan- I! je delo in skrbi, smo dobili nove predpise, ki jih moramo ali pa jih ;; bomo morali v kratkem upoštevati. Omenimo le nekatere: ■ ■ ■ ■ J2 - Uredba o izdatkih za službeno potovanje v tujino (U L št. 38) ” - Uredba o pogojih, pod katerimi so zavezanci za dohodnino dolžni odpreti j; žiro račun (Ul št. 47) - Zakon o agenciji za plačilni promet (UL št, 48) j j - Obrtni zakon (UL št. 50) ■ ■ ■i Prav vsak izmed omenjenih predpisovje "prinesel" nove nejasnosti in odprl " nova vprašanja, ki jim bo potrebno v praksi najti ustrezne odgovore. ■ ■ ■ ■ SI - Uredba o izdatkih za službeno potovanje v tujino je želela olajšati dokaj SS zapletene predpise na tem področju (še jugoslovanske). Od prejšnjega II predpisa se nova uredba razlikuje že po samem pristopu k razumevanju J2 tovrstnih stroškov. Prejšnja dnevnica je bila določena za prehrano in •• prenočišče, v kolikor niso bili izpolnjeni pogoji, se je z uredbo določena •• dnevnica procentualno zmanjševala. ■■ Nova uredba predpisuje posebej povrač ila stroškov za prehrano (dnev-■a niča), posebej stroške za prenočišče in druge stroške, nastale na službenih ■■ potovanjih. Drugačni so tudi časovni okviri, v katerih je posameznik " upravičen do določene višine dnevnice. Za čas odsotnosti se odslej !S upošteva čas odhoda do časa prihoda (prej prehod čez mejo), cela SI dnevnica pa pripada potujočemu v primeru odsotnosti nad 14 ur. Za IS odsotnost nad 8 do 14 ur pripada potujočemu dnevnica v višini 75% cele, SS za odsotnost nad 6 do 8 ur pa 25% dnevnice. ■■ ■■ „ |J Zal uredba ni jasna v načinu obračuna dnevnic, če teče potovanje skozi ■■ več držav, pa je bivanje v vsaki državi krajše od 12 ur, izgleda pa tudi, da >■ je izpuščena možnost obračuna prenočitvenih stroškov brez računa, kar ii se vpraksi pogosto dogaja, zlasti pri specifičnih dejavnostih kot je na primer » avtoprevozništvo. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bila uredba !■ prvenstveno pisana za povračila stroškov državnih organov. Omenjeni I! vprašanji sta bili pred časom posredovani Ministrstvu za finance, od katerega v kratkem pričakujemo uradno pojasnilo. II u !S - Konec meseca julija je izšla tudi uredba o pogojih, pod katerimi morajo IS zavezanci za dohodnino odpreti žiro račun. Gre za zavezance, ki prejmejo |; plačilo za opravljen posel od pravnih oseb, zasebnikov, državnih in drugih '• organov in skupnosti. ia '■ Znesek, ki zahteva odprtje žiro računa, je 120.000 SIT. Torej vsak, ki ii prejme v posameznem koledarskem letu iz zgoraj omenjenega naslova ii 120.000 SIT in več, mora odpreti žiro račun. Do tega zneska se lahko !! posameznikom izplačujejo zneski vgotovini, stem, da je potrebno za vsako ■ tovrstno izplačilo zahtevati od fizične osebe izjavo z naslednjo vsebino: "Od ! 1. januarja tega leta do danes nisem imel skupaj stem prejemkom toliko J prejemkov, da bi moral odpreti žiro račun". ■ ■ ; Iz te uredbe so poleg plač, pokojnin, povračil stroškov izvzeti tudi prihodki, ; ki po zakonu o dohodnini niso obdavčeni, prejemki za kmetijske proizvode, ; ki so obdavčeni po katastrskem dohodku, prejemki od opravljenih j sezonskih kmetijskih del ter prihodki domače in umetne obrti. ■ ■ Uredba določa tudi, da sme imeti zavezanec samo en žiro račun. Kazen • za prekrške iz te uredbe je 50.000 SIT. ■ ! - Prav gotovo si bomo zapomnili tudi sprejem novega Zakona o agenciji za 2 plačilni promet, nadziranje in informiranje. Zakon je za gospodarske sub-2 jekte pomemben bolj, kot smo morda sprva mislili. Tokrat omenimo le, da J med drugim ureja nadziranje in inšpiciranje pravnih oseb in da nadomešča ; tudi dosedanji zakon o plačilnem prometu, ki smo ga bolj ali manj podrobno ; poznali vsi, ki se srečujemo s plačilnim prometom. I ■ - Obrtni zakon, ki je bil objavljen v UL št. 50 12. avgusta letos, določa obrt ■ kot način opravljanja dejavnosti. Tudi ta zakon je odprl kopico vprašanj, ■ zlasti v povezavi z Zakonom o gospodarskih družbah. Pričakujemo, da se ! bodo dileme razrešile, ko bomo dobili na vpogled še preostalih 8 ali 9 \ podzakonskih aktov, ki morajo biti izdani v roku 90 dni po uveljavitvi ! Obrtnega zakona. I I \ Vsekakor nas čaka, vsaj po pričakovanih predpisih sodeč, bogata jesen. i ; Vida Skok Nov način plačevanja komunalnih storitev? Kot je na zadnji seji občinskega izvršnega sveta dejal vršilec dolžnosti direktorja javnega podjetja Komunala Mozirje, Rudi Hramec, se koristnikom njihovih storitev z novim letom obeta nov način plačevanja le-teh. Razmišljajo namreč o računih v obliki enoslojne položnice, kot jih poznamo za plačevanje RTV naročnine in PTT storitev. Plačevati jih bo mogoče samo na poštnih okencih, vendar za razliko od sedaj brez plačila provizije. KF POLITIKA Izvršni svet SO Mozirje Uvedena taksa za obremenjevanje okolja Prvo sejo po enomesečnem odmoru, ki je bila v četrtek, 1. septembra, je občinski izvršni svet namenil predvsem plačevanju komunalnih storitev in otroškemu varstvu. A pojdimo po dnevnem redu. Najprej je bil sprejet osnutek Odloka o ureditvenem načrtu mestnega jedra Mozirje s priporočilom občinski skupščini, da ga sprejme po hitrem postopku. Nato je bil sprejet sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta industrijsko obrtne cone Prihova. Uredba o taksi za obremenjevanje okolja in racionalno rabo naravnih dobrin je bila naslednja točka. V obrazložitvi je bilo slišati, da je tovrstno takso uvedlo že precejšnje število občin, ki ob zamrznitvi cen s strani republiške vlade skušajo na ta način doseči ekonomske cene komunalnih storitev. Sklep o uvedbi takse so člani IS sprejeli istočasno s sklepom o preklicu dviga cen komunalnih storitev, ki so veljale od 1. julija dalje. V praksi to pomeni, da bo nominalna višina seštevka cene komunalnih storitev in takse enaka dosedanji ceni komunalnih storitev. Za koristnike le-teh v finančnem pogledu torej ne bo nobene razlike. Izvršni svet je nato sprejel sklep o povišanju cen vzgojnine v otroških vrtcih (o tem več v posebnem prispevku), naslednja točka pa se je nanašala na problematiko ustanovitve konzorcija za zaščito zgornjesavinjskega želodca. Ker vse podrobnosti v zvezi s tem niso bile znane, je bila odločitev preložena na naslednjo sejo. Kot je povedal predsednik IS, Jakob Presečnik, je stanje v Nazarskem gostinskem podjetju Turist kritično. Kljub ponovljenemu razpisu še niso našli ustrezne kadrovske rešitve za mesto direktorja. V vsakem primeru bo potrebno čimprejšnje lastninsko preoblikovanje. IS je imenoval komisijo v sestavi Rudi Hramec, Jože Mutec in Andrej Presečnik, ki bo skušala pomagati Turistu najti izhod iz sedanjega položaja. V zaključnem delu seje je izvršni svet sprejel še sklep o razdelitvi turistične takse. Razprava je nanesla tudi na vprašanje, kdo je onesnaževalec Kopelc v Mozirju, da voda ni primerna za kopanje. Zadevo je potrebno raziskati. KF TURIZEM ' : Savinjski gaj Štajerski biser je zasijal V soboto se je v parku slišala zborovska pesem. Na fotografiji so pevci iz Lepe njive. 1.000.000, obiskovalka, Tanja Gor iz Gotoveljje bia bogato nagrajena Eden izmed lepih ambientov v parku Med gosti otvoritve razstave je bila tudi soproga predsednika Republike Slovenije Štefka Kučan, na fotografiji ob predsedniku SO Francu Miklavcu in predsedniku IS SO Jakobu Presečniku Minuli vikend je bila v parku cvetja, ki ga poleg njegovega pravega irnena mnogi vse bolj često imenujejo tudi Štajerski biser, velika mednarodna razstava cvetja, na kateri so se predstavili slovenski, nizozemski, nemški, avstrijski, madžarski in hrvaški vrtnarji. V petih dneh so si obiskovalci, teh je bilo po podatkih organizatorja okrog 15 tisoč, poleg cvetličnih aranžmajev, med katerimi so bili najlepši tisti na vodni gladini, lahko ogledali tudi preko 100 tisoč posajenih rož, kar je skupaj z etnografskimi objekti in dogajanjem v njih tvorilo res lepo celoto. Otvoritev, ki je bila v petek, je minila v nestanovitnem vremenu. Poleg ostalih gostov sta seje udeležila tudi soproga predsednika države, Štefka Kučan, in predsednik Turistične zveze Slovenije, dr. Marjan Rožič. Sobota je postregla z dežjem in za začetek septembra precej nizkimi temperaturami, temu primerno skromen pa je bil tudi obisk parka, kljub temu pa so v Savinjskem gaju v popoldanskih urah prepevali pevci iz Mozirja, Lepe njive in Šmihela. V nedeljo je park v sončnem vremenu zasijal v vsej lepoti. Vanj se je napotilo veliko število obiskovalcev, ki so imeli kaj videti, saj je vse dni razstave potekalo prikazovanje starih obrti, čebelarska razstava, izdelovanje lesenega kipa, razstava malih živali itd. Tega dne je bila v kapelici sv. Valentina tudi maša. Presenetljivo veliko obiskovalcev si je Savinjski gaj ogledalo še v ponedeljek in delno v torek. Po zaslugi policije, članov ZŠAM in celjskega cestnega podjetja je promet tudi v urah najbolj številnega obiska potekal tekoče, zadovoljni pa so tudi v Ekološkem hortikulturnem društvu za urejanje Savinjskega gaja. In v isti sapi dodajajo, da je upravljanje parka potrebno doreči še do konca letošnjega leta. Tekst: KF, foto: C.Sem IZ KRAJ. SKUPNOSTI Razgovor na temo Možnosti razvoja občine Izvršni svet SO Mozirje in občinski odbor SLS Mozirje sta v čertek, 25. avgusta, v Gornjem Gradu organizirala razgovor na temo "Možnosti razvoja občine", na katerem se je predstavil avstrijski izobraževalni in svetovalni Institut Communal Concept iz Schleedorfa pri Salzburgu. Razgovora so se poleg članov IS in vodstva stranke SLS udeležili tudi člani predsedstva skupščine, predstavniki krajevnih skupnosti in političnih strank ter poslanec v državnem zboru dr. Franc Zagožen, ki je bil tudi pobudnik tega razgovora. Med gosti velja še posebej omeniti direktorja Communal Concepta Karla M. Hujberja in predstavnika omenjene ustanove za Slovenijo Franca Avsenika. Karlo M. Hujber je v uvodu predstavil institut, katerega vodi in ki se ukvarja predvsem z bodočnostjo lokalnih skupnosti. Sledila je predstavitev konkretnega projekta, ki so ga izvedli na Južnem Tirolskem. Višje ležeča dolina s tremi večjimi vasmi in tri tisoč pretežno kmečkimi prebivalci je bila pred časom že turistično razvita, saj so imeli kar nekaj kopališč in zdravilišč, katera pa so do začetka petdesetih let zaprli. Konec petdesetih in v začetku šestdesetih let je prišel novi val razvoja, vendar ne za turizem ampak za industrijo. Ko so omenjeni institut poklicali na pomoč, je bila občina na 10. najslabšem mestu med 160-imi občinami. Predstavniki instituta so ugotovili, da je dolina zelo lepa in da ima veliko znamenitosti. Na podlagi številnih razgovorov z domačini so izdelali projekt razvoja, ki je predvideval sprejemljivo širjenje obstoječih industrijskih obratov, predvsem pa razvoj turizma v vseh mogočih oblikah. "Toda še tako dober projekt je obsojen na neuspeh, če ga ljudje ne nosijo v srcih in v glavah!" je ob tem opozoril g. Hujber, zato so pripravili širok program izobraževanja prebivalcev, kar je bila podlaga, da so se ljudje znova ali pa od začetka začeli ukvarjati s predelavo lesa, predelavo mleka, izdelavo spominkov, itd., vsi pristni izdelki pa so dobili kartico, na kateri je navedeno, da je izdelek narejen v zdravem okolju, kar je za potrošnike vedno bolj pomembno. Da bi čimbolj očuvali zdravo okolje, so izdelali projekt daljinskega ogrevanja s kurilnico na lesne odpadke in uvedli so kompostranje bio odpadkov. Skratka, v razvoj doline so uspeli aktivno vključiti njene prebivalce, rezultat pa je vedno večje število obiskovalcev. Na vprašanje o načinu financiranja tega projekta je Karlo M. Hujber odgovoril, da s pričakovanjem denarja od zgoraj ne pridemo daleč. V nadaljevanju razgovora sta dr. Franc Zagožen in Jakob Presečnik opozorila na projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi -CRPOV, ki se izvaja v Sloveniji in tudi že rojeva prve konkretne rezultate, pri nas, denimo, v Solčavi. Franc Avsenik se glede projekta CRPOV ni izrazil pozitivno, saj meni, da je preveč dirigiran navzdol. Udeleženci razgovora so potegnili številne vzporednice med predstavljenim projektom in našo dolino in ugotavljali, daje največji problem (pre)majhna zainteresiranost prebivalcev za energičen in celovit razvoj dolin ob Savinji in Dreti. In prav s tem odprtim in nedorečenim vprašanjem se je razgovor o možnostih razvoja občine tudi končal... KF Mozirje Izdelan načrt ureditve trškega jedra Kar nekaj let že traja izdelava projekta dokončne ureditve mozirskega trškega jedra. Načrt, katerega izdelavo je pričela najprej skupina z ljubljanske Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo pod vodstvom prof. Ocvirka, je sedaj dokončal Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje. Kot je povedal namestnik direktorja zavoda, Albert Toff, naj bi mozirsko jedro s tem projektom dobilo 32 novih objektov, v glavnem stanovanjsko poslovnega značaja, katerih večina bo razporejena ob levi strani ceste v Šmihel. Za predvidene posege so svoje soglasje podali vse pristojne institucije vključno s celjskim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. V največji možni meri so upoštevane tudi želje in mnenja sedanjih prebivalcev trga, zato problemov v zvezi s tem ne pričakujejo. Obstoječi objekti ostanejo v sedanji obliki, najbolj strogo zaščitena objekta pa sta cerkev in kozolec ob Smihelski cesti. To je v tem trenutku prvi operativni načrt za ureditev kraja v občini Mozirje. KF Pozdrav z Olševe V soboto, 6.avgusta, je skupina štirih planincev iz Solčave in Velenja postavila označevalno tablo pred Potočko zijalko na Olševi. Tabla je velika 2x1 m, na njej je kratek opis jame, odkritij profesorja Brodarja in kje se ta nahajajo. Naročilo jo je Turistično društvo Solčava, postavilo pa skupaj s člani PD Solčava in PD Velenje, ki so obenem tudi najbolj zagrizeni planinci planinskega tabora v kampu v Logarski dolini. Tablo je izdelal g. Kunej iz Mozirja. To je lepa poteza pri razvoju planinstva in turizma na Solčavskem. Hvala vsem. Edi Ikovic IZ KRAJ? SKUPNOSTI Gornji Grad Zaključna dela v polnem teku Dolgoletne želje in zahteve prebivalcev zgornjega dela Zadrečke doline se počasi in z gotovostjo uresničujejo. Težko pričakovana razširitev telefonskega omrežja v Gornjem Gradu in Novi Štifti naj bi bila po zagotovilu izvajalca, podjetja PAP iz Ljubljane, zaključena v kratkem. Tako naj bi se Nova Štifta priklopila na omrežje do sredine septembra, Gornji Grad pa do konca meseca. Skupaj z Bočno, kjer bodo dela zaradi poznejšega pristopa k akciji končana predvidoma do konca leta, bodo ti kraji pridobili 340 novih telefonskih priključkov. Ob tem je potrebno povedati, da je število telefonskih priključkov brez omejitve in da dobi vsaka hiša vod za dve številki. Istočasno s telefonom so do zaselka Šokat napeljali tudi kabelsko televizijo in tako s pomočjo TV Slovenija zagotovili ljudem tega zaselka normalen sprejem programov slovenske televizije. Prav tako kot telefon je za Gornji Grad pomembna pridobitev 1,5 kilometra dolgega voda primarne kanalizacije. Po mnenju strokovnjakov so dela na objektu izvršena kvalitetno. Dela potekajo v zaključni fazi, saj naj bi bila končana do predvidoma konca oktobra. Seveda bo potrebno zgraditi še sekundarne vode, v kolikor jih še ni, prav tako pa so že postavljeni temelji za čistilno napravo. Očitno so uspeli rešiti nekatere nesporazume okoli letos odprte bencinske črpalke, tako bosta do konca septembra dobila funkcionalni namen tudi mehanična delavnica in okrepčevalnica, ki sta del objekta. Dejstvo je, da z vsemi tekočimi aktivnostmi in novimi načrti, ki jih še kanijo realizirati, stopajo Gornji Grad in sosednji kraji ob bok tozadevno razvitim krajem. Edi Mavrič Prihova Zazidalni načrt industrijsko obrtne cone Med podjetjem Elkroj Mozirje oziroma stavbo Elektro Celje in GG Transport in gradnje je v urbanistični zasnovi že vrsto let predvidena industrijsko obrtna cona. Nanjo težko čaka tudi Obrtno podjetniška zbornica oziroma njeni člani, ki pri oblikovanju cone vseskozi aktivno sodeluje. Sprva je bila omenjena cona sicer predvidena kot lokacija širitve podjetij Gorenje Glin in Elkroj, kasneje pa so se potrebe spremenile in tako naj bi svoj (pre)potreben prostor dobila tudi zgornjesavinjska obrt. Občinski zavod za urbanizem je projekt omenjene cone najprej naročil pri vodarjih, ki so zaradi poplavne ogroženosti tega območja natančno precizirali, na kakšnih kotah se lahko gradijo posamezni objekti. Le-ti bodo izključno poslovnega značaja, stanovanjskih objektov v tem kompleksu ne bo. Predpisani bodo tudi osnovni gabariti teh objektov. Popolnoma bo definiran tudi promet v coni, v kateri bodo lahko našle svoj prostor samo dejavnosti, ki ne ogrožajo okolja. V sklopu cone je predvideno tudi večje parkirišče za osebna in tovorna vozila, kar naj bi pomenilo, da bodo slednja končno dobila svoj prostor in da ne bodo več parkirana na vseh mogočih in nemogočih mestih v Nazarjah in okolici. Delno bo prestavljen tudi daljnovod, zaradi morebitnih pripomb pa gre dokument še v javno razgrnitev. KF Ljubno, od kod lepote tvoje? " Prelepa je ljubenska fara", se glasi pesem, ki je še pred mesecem dni ob Flosarskem balu zvenela po Ljubnem. A nam je prišlo na uho, da ta sicer urejen in čist kraj nedaleč od Trga nudi povsem drugačno podobo. Ljubenska sramota se nahaja ob Pažetovem mostu, kjer stojita dva polna in dva prazna zabojnika za smeti, ki jima deh družbo še velikanski kup nesnage. Le kdo je odgovoren za smeti, ki razpadajo tik ob cesti že kar nekaj tednov? Upamo, da bo problem rešen še pred koncem leta 1994, ki, mimogrede, mineva pod geslom: "Moja dežela -urejena in čista!" KG Marjan Rožič na Venišah Pred obiskom Savinjskega gaja si je v petek, 2. septembra, predsednik Turistične zveze Slovenije, Marjan Rožič, ogledal konjeniški center na Venišah. Seznanil se je s programom nadaljnjega razvoja centra in izrazil pohvalo za izredno ambiciozen projekt, ki bo krepko obogatil nasamo zgornjesavinjsko ampak tudi slovensko športno turistično ponudbo. KF Iskrena hvala vsem, ki ste denarno podprli obnovo zvonika cerkve pri Sv. Joštu v župniji V’ Šmartno/Dreti. Ključarji ORGANIZACIJE mmmm. jjjjjj jjjj §!§ il Otroško varstvo Z novim šolskim Pogovor z vodjo izpostave RUJP Mozirje, Branetom Strojanškom Letos bolj strogi ukrepi letom višje cene Na zadnji seji pred avgustovskimi počitnicami je občinski izvršni svet zavrnil predlog 10-odstotnega povišanja cene vzgojnine v otroških vrtcih, prav tako pa je bil izpostavljen tudi problem subvencioniranja. Zato je o tej problematiki IS znova spregovoril na prvi septemberski seji. Kot je povedal Darko Repenšek, sekretar Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti, se cena hrane v osnovnih šolah, na katero so večinoma vezani tudi otroški vrtci, z novim šolskim letom dviga za 35 odstotkov. Relativno visok odstotek povišanja naj bi bil pogojen z nespremenjeno ceno hrane v preteklem šolskem letu in tudi v sedanjem naj se cena hrane ne bi več dvignila. Poleg tega naj bi se vzgojnina le povečala za 10 odstotkov, saj bo tudi povečana še vedno ostala najnižja v celjski regiji. V zvezi s subvencijami plačila otroškega varstva je Milena Purnat pojasnila, da so za njihov izračun merodajni izključno podatki iz napovedi dohodnine, tako imenovana siva ekonomija pa ni upoštevana. Sekretariat za družbene dejavnosti predlaga povečanje prispevka staršev za 10 odstotkov, kar naj bi pomenilo, da se bo število tistih staršev, ki imajo otroke v vrtcu brezplačno, in tistih, ki imajo plačilo do neke mere subvencionirano, zmanjšalo. V zvezi z otroškim varstvom se namreč zastavlja cela vrsta (za zdaj nerešenih) vprašanj, kot na primer: kakšen je kriterij (če je) vpisovanja otrok v vrtce, ali so do brezplačnega varstva upravičeni tudi otroci brezposelnih staršev, ali je vrtec "obvezen", itd. Skratka, eno je gotovo: otroško varstvo je z novim šolskim letom dražje, anomalije, ki se pojavljajo, pa za zdaj še ne bodo rešene. Prav zato je izvršni svet zahteval podatke o letošnjem vpisu v vrtce in letošnjih subvencijah, sekretariatu za družbene dejavnosti pa je naložil, da izdela kriterije za vpis otrok v vrtec. Kako je z dohodnino za leto 1993, kako je z odpisi posameznih davčnih obveznosti, kaj bo z davčno upravo v novi lokalni samoupravi in po reorganizaciji SDK... Taka in podobna vprašanja smo tokrat zastavili vodji mozirske izpostave Republiške uprave za javne prihodke, Branetu Strojanšku. SN: G. Strojanšek, prvo vprašanje se nanaša na odmero dohodnine za leto 1993. Verjetno ste večino odločb do sedaj že izdali in je slika že dokaj jasna. Nam lahko predstavite najbolj značilne podatke? BRANE STROJANŠEK: Podatki, ki vam jih bom posredoval, izhajajo iz polletnega poročila, ki smo ga posredovali RUJP. Glede na spremenjene okoliščine je bilo v letošnjem letu vloženih manj napovedi kot lani - 8.557, kar je več ali manj tudi končna številka, če ne štejemo zamudnikov. Poslali smo namreč 63 pozivov za dopolnitev napovedi oziroma pozivov za kontrolo zmanjšanja osnove po 7. členu zakona o dohodnini. Do 30. junija smo izdali 6.409 odmernih odločb, znesek odmerjene dohodnine pa znaša 448.034.000 tolarjev. Število doplačil je 4.492, katerih skupni znesek znaša 35.332.000 tolarjev. Vračil je bilo 1.287 v skupnem znesku 18.743.000 tolarjev. Poslali smo tudi 95 pozivov za kontrolo olajšav za vzdrževane družinske člane. Do omenjenega datuma je bilo na izpostavo vloženih 29 vlog za odpis dohodnine, od katerih še nobena ni dokončno rešena. Prejeli smo tudi eno vlogo za delni odpis in dve vlogi za odlog plačila po 118. členu ZOD. 21 vlog seje nanašalo na obročno odplačevanje. Prejeli pa smo tudi 8 pritožb na odmero dohodnine, od katerih smo jih 5 odstopili RUJP na drugo stopnjo. SN: Večina odločb je bila torej izdana. Kakšne pa so možnosti plačevanja dohodnine? BRANE STROJANŠEK: Še preden direktno odgovorim na vaše vprašanje, dovolite, da povem, da smo po uradni dolžnosti posredovali vabila vsem tistim zavezancem, ki bi po naših podatkih morali vložiti napoved pa je niso. Te primere prav sedaj preverjamo, nakar bomo ustrezno ukrepali. Precej zamudnikov je takšnih, ki dobivajo pokojnino, od katere med letom ni bila obračunana akontacija, vendar pa so kot lastniki večjega ali manjšega zemljišča zavezanci davka iz kmetijstva. No, če se sedaj vrnem na vaše vprašanje - možnosti plačevanja teh obveznosti je precej. Možno je tudi obročno odplačevanje do 6 mesecev. Na izpostavi smo interno uskladili zneske, zavezanci pa so dolžni izpolniti že pripravljene obrazce. Izdelan je bil tudi računalniški program, ki avtomatsko ugotovi, če je zavezanec dejansko upravičen do takšne olajšave. Ta program je trenutno še v fazi testiranja, vsekakor pa je vsakemu zavezancu, ki izpolnjuje pogoje, vloga rešena pozitivno. SN: Kako pa je z odpisi davčnih obveznosti? Pred časom je prav zaradi tega včasih prišlo do hude krvi, ali se to dogaja tudi sedaj? BRANE STROJANŠEK: Od letošnjega januarja dalje imamo v izpostavi Mozirje pristojnost samostojnega reševanja vlog za odpise. Ni torej več prakse, da odpise ali delne odpise na predlog izpostave sprejema občinski izvršni svet. Iz tega razloga vsa dejstva dodatno preverjamo na terenu, da ugotovimo, kaj vse je lahko predmet prisilne izterjave - premičnine in nepremičnine, če ugotovimo, da zavezanec ne poseduje stvari, ki so lahko predmet prisilne izterjave, lahko izdamo odločbo, na podlagi katere se dolg odpiše, če ugotovimo, da zavezanci, gre predvsem za obrtnike, niso poravnali prispevkov, se jim čas, ko niso bili plačani, ne šteje v pokojninsko dobo. V zadnjem času je takih primerov vedno več. Mi smo seveda dolžni upoštevati vse mogoče možnosti, da ljudem pomagamo. Ob tem naj povem tudi to, da bodo letos inšpektorji prvič preverjali, če so posamezni davkoplačevalci dejansko upravičeni do olajšav, ki so jih navedli. SN: Naslednje vprašanje gotovo razburja kar lepo število zgornjesavinjskih obrtnikov. Zamudne obresti - kaj bo z njimi? BRANE STROJANŠEK: Glede zamudnih obresti naj povem zanimiv podatek, da se kar 70 odstotkov dolga, ki ga imajo zavezanci davka iz dejavnosti, navezuje na leto, ko so bile te obresti največje. Nekateri so mnenja, da se bodo te obresti odpisale, no, zaenkrat zakon o tem v parlamentu še ni bil sprejet. Seveda pa se bo dolg zavezancev v primeru uspešne rešitve tega problema precej zmanjšal. SN: Slišati je tudi kritike na račun nezadostne učinkovitosti davčne uprave... Vaš komentar glede tega? BRANE STROJANŠEK: Stopnja izterjave je bila v letu 1993 v naši občini res med slabšimi. Zato letos izvajamo bolj stroge ukrepe. Pri tem moram povedati, da je eden glavnih razlogov za visoke zneske iz naslova obresti vezan na zavezance same, saj se marsikdaj ne držijo legalnih poti, da do zamudnih obresti ne bi prišlo. Tu mislim predvsem na roke plačila, saj bi bilo teh dolgov precej manj, če bi zavezanci do izteka roka plačila s pismeno vlogo zaprosili za odlog tekočega davčnega dolga, tudi to je namreč možno, do 6 mesecev. Reakcije pa se običajno pojavijo šele takrat, ko pošljemo obvestila o stanju dolga. Izpostava ne sme in ne more obravnavati pozitivno nobene vloge, ki prispe prepozno. SN: Kako bo z davčno upravo v prihodnje, ko pričakujemo reorganizacijo lokalne samouprave in ko se govori tudi o reorganizaciji SDK? BRANE STROJANŠEK: Po ocenah s kolegija pri direktorju RUJP v Ljubljani naj se delokrog oziroma obseg dela za nas z novo lokalno samoupravo ne bi bistveno spreminjala. Izpostave naj bi ostale tem, kjer so, kar pomeni, da bomo ostali v Mozirju. Povezave z SDK so še v fazi dogovorov, zato zgolj kot izvršilni organ nimamo še nobenih informacij v zvezi s tem. SN: Kaj bi kot vodja izpostave rekli za zaključek tega pogovora? BRANE STROJANŠEK: Predvsem bi želel povedati, da imamo z občinsko upravo, v katere zgradbi smo zgolj najemniki, korektne odnose. Tekoče smo v kontaktu, tekoče rešujemo probleme. Zdaj ni več možnosti lokalnega vpliva na delo izpostave, kot je bilo to v preteklosti, ampak delamo samostojno in smo za svoje delo odgovorni neposredno nadrejenim. To pa je navsezadnje tudi najbolj prav. Tekmovanje gasilcev veteranov V soboto, 27. avgusta, so se v Mozirju gasilci veterani pomerili v tekmovanju za memorial Viktorja Lukšeta. Nastopilo je 13 ekip iz mozirske, velenjske in žalske občine. V kategoriji veteranov je zmagala desetina Velenja, druga je bila desetina iz Škal, tretje mesto pa je zasedla desetina Pobrežij. Pri veterankah je prvo mesto pripadlo desetini iz Šmartnega ob Paki, Pobrežanke pa so se uvrstile tik za njimi. Najstarejši gasilec na tekmovanju je bil 84-letni Bogomir Supin iz Luč, najstarejša gasilka pa je bila Karla Podvratnik iz Šmartnega ob Paki. Najstarejša desetina s skupno starostjo 506 let in povprečno starostjo 72 let je prišla iz Luč. Tekst: KF,foto: J P Najstarejša desetina je bila iz luč PD Gornji Grad Planinski tabor KF OGLASI TURIST BIRO SONJA GRAD VRBOVEC NAZARJE Tel. 831-316 NOV DELOVNI ČAS: 9.00 -15.00, sobota in nedelja zaprto - POREČ - hotel DIAMANT že od 12.960 SIT, organiziran tudi tudi prevoz, otroci do 50% popusta - V prodaji so že programi za jesen in zimo 94/95 - Letalske vozovnice, vize, sejmi... - Organiziramo tudi izlete po domovini in tujini - Na voljo pa so tudi programi drugih agencij: KOMPAS, ITA, PALMA... pod triglavskim rajem Prenekatere lepote so bile podarjene temu malemu koščku zemlje, na kateri prebiva in katero tako, bolj kot se zaveda v svoji skromni ponižnosti, ljubi slovenski človek. Med vsemi gotovo zaslužijo posebno mesto divje razbrazdane skalnate pokrajine s travnatimi pobočji, polnimi cvetja pod samim Triglavom, ki prelivajoč iz kristalno čistih rek v jasno modrino jezera tvorijo enkratno delo narave, bohinjski kot Tod ljudje najdejo mir, okoliške gore pa privabljajo in navdušujejo številne izletnike in planince. Prav v tem, za nekatere od Boga pozabljenem kotu, v tišini, ki je samodejna samo za Ribčev laz, so našli svoj prostor gornjegrajski člani Planinskega društva za svoj vsakoletni planinski tabor. V dve skupini so se razdelili in dvakrat po osem dni uživali danosti narave. " Prvi teden smo bili v tem res lepem okolju z najmlajšimi, od četrtega leta starosti pa tja do štirinajstih let. Za te smo preskrbeli tudi kuharice, ki so svoje delo opravile v zadovoljstvo vseh, celo torta je bila na jedilnem listu", mi je pripovedoval predsednik društva, Gugi Fale. Med drugim je NARODOPISJE bil zadolžen tudi za preskrbo in sploh je njegovo oko skrbno bedelo nad taborom. V času našega obiska so bili udeleženci tabora na pohodu. Sam očak Triglav je bil njihov cilj, katerega so, kot smo pozneje izvedeli, vsi uspešno osvojili. V taboru so ostali samo nekateri vodniki in tudi kuhinja je ostala v dolini. Tudi sicer so vsakodnevno organizirali ture po okoliških planinah in gorah, katere je odrejal vodja tabora. Dopustniško raz-Po napornih turah se tudi vodnikom prileže počitek položenje, družabne igre in kopanje v komaj dobrih sto metrov oddaljeni Savi so seveda stvari, ob katerih čas nima prave vrednosti in je njegov tek dozdevno hitrejši kot sicer. Od domačinov smo izvedeli, da so gornjegrajski planinci prijetni in kulturni ljudje, kakršnih si še želijo. Kar prijatelji so že postali v teh letih, odkar se družijo. Očitno je, da živijo tam v vznožju Zlatorogovega kraljestva preprosti in srčni ljudje, ki prišleka radi sprejmejo, zato v usodo planinskih taborov ne kaže dvomiti. Pa še nekaj bo udeležence tabora spominjalo na prijetno preživete dneve. Planinsko društvo je za vsakega preskrbelo lično majico z napisom. Tudi to je pozornost vredna posnemanja. Na majhnih pozornostih rastejo ponavadi veliki rezultati. Tudi zato so po besedah Gugija Faleta hvaležni vsem, ki jim omogočajo realizacijo tabora. Sonce se je že poslovilo za stare gorske domačije in planine, ko sva se s kolegom odpeljala nazaj proti vrvežu vsakdana. Pred nama divje plešoči žarometi luči, za nama pa je ostal veder vpliv stvarenja, ki v človeku prebuja že skoraj zakrneli občutek pozitivnih nagnenj. EDI MAVRIČ Umetniki na plan! V Zgornji Savinjski dolini imamo kar precej umetnikov, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s svojo dejavnostjo. Razni slikarji, modelarji, kiparji..., marsikaj ostaja skritega našim očem. Zato so se v Turističnem društvu Rečica ob Savinji odločili, da bodo dali možnost vsem amaterjem, da prikažejo svoja dela na razstavi in jih tako predstavijo širši javnosti. V TD Rečica pozivajo vse, ki bi jih sodelovanje na razstavi zanimalo, da se do 20. septembra prijavijo pisno na TD Rečica ali pa po telefonu 831-464, ter povedo, kakšne izdelke bi radi predstavili. O vseh podrobnostih pa bodo naknadno obveščeni. US Ribiško tekmovanje Sektorska vaja v Bočni Gasilsko preverjanje usposobljenosti Gasilci veljajo za dokaj dobro in utečeno organizirano organizacijo, katere naloge so nedvoumno jasne. To pa seveda ne pomeni, da ni potrebno vedno znova preverjati že osvojeno znanje in istočasno stremeti k še bolj brezhibni usposobljenosti predvsem operativnih članov. To je tudi edina pot in garancija za večjo požarno varnost, oziroma učinkovitejšo intervencijo v slučaju potrebe. Letos so gasilci gornjegrajskega sektorja (Nova Štifta, Gornji Grad, Bočna, Šmartno) izvedli verižno vajo v Bočni in je sovpadala k praznovanju domačega društva. Sama vaja je potekala na dolžini 1000 metrov s tridesetimi metri višinske razlike. Od alarma, ki naj bi pomenil začetek vaje, pa do trenutka, ko je voda pritekla na zamišljeno požarišče, so rabili gasilci dobrih dvajset minut, kar je po besedah poveljnika sektorja Slavka Brica zadovoljivo. Edini problem, ki pa je lahko v resni situaciji življenskega pomena, so prenosne radijske postaje, katere so zatajile na celi črti. Njihovo brezhibno delovanje bi prav gotovo omogočilo časovno še uspešnejšo vajo. Problem, katerega bo morala gasilska organizacija brez odlašanja odpraviti, se je na srečo pokazal v času preverjanja ljudi in tehnike, nakazuje pa vendarle, da tudi sodobnim in dragim tehničnim sredstvom ne kaže že v naprej zaupati. Gasilska društva imajo po mnenju sektorskega poveljnika Slavka Brica zadovoljivo usposobljene člane, kar pa seveda ne odvezuje tudi v naprej strokovnega pristopa predvsem operativnega dela članstva. Glede na dejstvo, da se bo sedanji sektor po novi občinski organiziranosti (v kolikor bo obveljala referendumska odločitev krajanov) delil na dve občini, pričakuje nespremenjeno gasilsko organiziranost, vsaj do normalnega funkcioniranja novih občin. Počitnice gredo h koncu in sedaj bo prva skrb šola, zato je Ribiška družina Mozirje v petek, 26.8.1994, organizirala drugo letošnje tekmovanje v lovu rib s plovcem za mladince. Tekma za ulov najtežje ribe, katere se je udeležilo 25 mladincev, je trajala dve uri in tehtnica je pokazala, kdo so najboljši: 1. mesto: Januš IVANUŠA iz Mozirja, krap 1175 gramov, 2. mesto: Borut KOLAR iz Bočne, krap 825 gramov, 3. mesto: Gregor MIKLAVŽIČ iz Mozirja, babuška 500 gramov. Prvi trije so dobili diplome in praktične nagrade, vsi ostali pa bodo imeli priložnost na naslednjem tekmovanju. Kolar Janez Edi Mavrič Na vaji so sodelovali tudi najmlajši gasilci jCipa slovenstva Piše: Aleksander Videčnik bodočemu društvu za izdajanje slovenskih bukev obljubil vso možno pomoč. Dogovorili so se za nov poziv Slovencem, ki so ga jeseni tiskali v Bčeli. Odziv je bil zelo uspešen in Einspieler ga je označil kot "blisk, ki je razsvetlil celo Slovenijo." Slomšek sam je v oklicu zapisal "Da pa moje veselje tudi sadje obrodi, podlago in temelj temu društvu s tem položim, da petsto rajnišev v bankovcih temu društvu podarim". V "Postavah" društva (pravila, op. A.V.) je tedaj že pisalo "Društvo se s politiko na nobeno vižo ne bo pečalo; zato ne bo nikoli ljudi zastran političnih reči podučevalo...". Razglas v Bčeli je bil za Slovence zgodovinski inje poudarjal izkušnje sosednih slovanskih narodov, denimo Čehov, ki so tedaj že tiskali knjige za široke plasti ljudstva. V prejšnjem sestavku smo opozorili na velika prizadevanja Antona Martina Slomška, da bi se ustanovila založba, ki bi nudila širokemu krogu Slovencev knjige "za um in omiko". Pa je naneslo tako, da je kmalu pridobil za zamisel o založniški družbi ugledne slovenske razumnike in ko je že bolehal, so mu iz Celovca sporočili namero o ustanovitvi Družbe svetega Mohorja, ki naj bi Slovencem dajala dobre, razumljive in poceni knjige. Njegovo hvaležnost je pokazal z darilom v višini 500 goldinarjev, ki so bili temeljni kamen v bodoči družbi. Uresničile so se besede Slomška, ki jih je nekoč zapisal "Le bistrimo glave, ne dremajmo zaspani, sovražnim narodom prodani". Neuspeh ob hotenju ustanoviti takšno družbo, leta 1845, ko je bil Slomšek še kanonik v Šent Andražu in škofijski vrhovni šolski nadzornik, je bil lažje pozabljen. Poplačan pa je bil tudi njegov trud iz leta 1850, ko je v Celovcu za svojo zamisel o knjižni družbi pridobil še stolnega kaplana Andreja Einspielerja in Antona Janežiča; ti trije možje so bili dejansko začetne korenine mlade lipe, ki je pozneje prerasla v mogočno drevo slovenstva. Že leta 1851 je Anton Janežič v Bčeli pozval Slovence k ustanovitvi društva oziroma družbe za izdajanje slovenskih knjig in na kraju poziva vzkliknil "Živeli Slovenci! Živelo Društvo za izdajanje dobrih slovenskih knjig!" Dne 25. februarja 1851 so se v Sent Andražu sestali Einspieler, Janežič in Slomšek, ki je Zaključili pa so z besedami: "Zatorej se lotimo tega svetega dela s trdnim zaupanjem v Boga, na pravično in žlahtno reč, na ljudi dobrega srca in na slovenske domoljube." Dne 5. februarja 1852 je društveni odbor (vodja Einspieler in tajnik Anton Janežič), naznal izid prvih knjig. Že na prvi seji odbora Društva so sklenili "veroznanske, podučilne in kratkočasne bukve izdajati, poleg literarnih del, posebno ki se našega naroda tičejo." 28. avgusta 1853 je deželna vlada v Celovcu potrdila pravila Društva sv. Mohorja, prvi predsednik pa je postal Andrej Einspieler. Že tedaj je imelo Društvo 884 udov. Število je zaradi neustreznega izbora vsebine knjig zdrknilo navzdol, pa tudi neizkušenost v vodenju takšnega podjetja je povzročila določene kritike v naslednjih letih. Še leta 1859 so si prizadevali stanje popraviti in Janežič je v Slovenskem glasniku zapisal med drugim tudi "Slovenci, velika sramota bi nam bila pred svetom, ako nam pogine edino društvo zavoljo naše mlačnosti in nemarnosti". Društvo pa so predlagali preurediti v družbo ali celo bratovščino. In spet Janežič v svojem članku "Gotovo bo postala Mohorjeva družba po novi osnovi, ki se bo v kratkem razglasila, krepka podpornica narodne omike in literature". (se nadaljuje) :■ : ZGODOVINA Pred petdesetimi leti... Pisalo seje leto 1944, Evropa je še ječala pod pritiski strašne vojne, nemški škorenj je še teptal številne narode, med njimi tudi slovenskega, kije tedaj bil odločne bitke za svojo osvoboditev. V naši dolini so potekali hudi boji, ki so z osvoboditvijo Mozirja pomenili osvoboditev doline. V spomin na te dogodke objavljamo odlomke iz knjige dr. Miroslava Stiplovška "Bojna pot Šlandrove brigade". "Štab 4. operativne cone je smernice o izbojevanju osvobojenih ozemelj uresničeval s svojimi enotami na treh območjih: v Gornji Savinjski dolini, na Pohorju in na Kozjanskem. Ko je v začetku septembra ocenil, da so zlasti vermanske enote hudo demoralizirane, je sklenil začeti istočasno operacije za razširitev osvobojenega ozemlja na savinjskem in kozjanskem območju. V Gornji in Spodnji Savinjski dolini je dal svojim enotam nalogo, naj uničijo postojanke v Mozirju, Letušu, Šmartnem ob Paki in Braslovčah, ki so jih Nemci dobro utrdili in številčno okrepili kot obrambni zid na meji partizanskega osvobojenega ozemlja. Velika operacija se je nato začela 11. septembra zvečer, Šlandrova brigada pa je v njej dobila najodgovornješo nalogo, da uniči sovražnikove postojanke v Mozirju, od katere je bila odvisna uresničitev celotnega načrta. V Mozirju so se enote 2. bataljona vermanšafta in orožniki dobro utrdili v šestih stavbah, ki so jih obdali z barikadami, obenem pa so okrog vsega trga zgradili bunkerje in žične ovire. Prvemu in 3. bataljonu je že do enih ponoči uspelo likvidirati vse manjše sovražnikove postojanke in bunkerje, pri čemer je bilo ujetih okrog 100 vermanov in orožnikov, nato pa sta se razvrstila okrog cerkve, kjer so bile glavne postojanke, da bi jih 2. bataljonu pomagala uničiti. Po ogorčenih bojih in obstreljevanju s topom so borci do jutra pregnali sovražnika iz šole in iz zvonika, nato pa so nezavzete postojanke ob svitu blokirali in jih ves dan obstreljevali. Ko je sovražnikova posadka pozno popoldne videla, da se šlandrovci razporejajo za nov neposredni napad in da ne bo dobila pričakovane pomoči, se je ob 17.30 uri vdala. Mozirje je bilo osvobojeno. Tomšičeva brigada je z uničenjem sovražnikovih postojank v Šmartnem ob Paki in Letušu ter z zavrnitvijo nemškega prodora iz Polzele proti Mozirju izpolnila vse svoje naloge. Zidanškovci so uspešno preprečili sovražnikov prodor iz celjske smeri proti Gornji Savinjski dolini, demonstrativno so napadli postojanki na Vranskem in na gradu Žovnek, zaradi močne okrepitve posadke v Braslovčah pa tamkajšnje postojanke niso mogli uničiti. Tretja brigada VDV je uspešno zavračala sovražnikove izpade iz Šoštanja proti napadenim postojankam, Vzhodnokoroški odred pa je operacijo zavaroval pred sovražnikovim posredovanjem iz koroške smeri. Te enote so izvedle tudi številne sabotažne akcije. Kot zelo uspešna se je izkazala taktika sočasnih akcij na savinjskem in kozjanskem območju, s katero je štabu 4. operativne cone uspelo preprečiti, da bi sovražnik poslal učinkovito pomoč napadenim postojankam, razen v Braslovčah, čeprav je imel v Celju prav tedaj osredotočeno posebno bojno skupino (nad 3500 mož) za zajezitev ofenzive enot 4. operativne cone. Glavnina te bojne skupine, njeno jedro je bil 18. nadomestni polk planinskih lovcev, je 13. septembra sicer prodrla do Mozirja in Letuša, toda v uničenih postojankah je ostala le dva dni. Nemški okupator teh postojank ni uspel več vzpostaviti. Operacija za razširitev osvobojenega ozemlja v Gornji Savinjski dolini, prav tako na Kozjanskem, je odlično uspela. Pokazala je skoraj popolno nemško nemoč, zlasti hude udarce pa so doživele enote vermanšafta, ki jih je zajel močan razkroj. Osvobojeno ozemlje v Gornji Savinjski dolini se je s to, drugo operacijo razširilo do Letuša in je skupno obsegalo več kot 500 km. Zaradi oddaljenosti od poglavitnih prometnih zvez je bilo manj izpostavljeno hajkam kot Moravška dolina. Tako so bili v Gornji Savinjski dolini ugodni pogoji za nemoteno delovanje najvišjih vojaških in političnih forumov na Štajerskem ter številnih zalednih ustanov (okrog 60). Posebej naj omenimo, da so na območju Podvolovljeka delovale štiri večje partizanske bolnišnice, v katerih so se zdravili tudi ranjeni šlandrovci. Že sredi septembra so se na osvobojenem ozemlju začele volitve odbornikov krajevnih narodnoosvobodilnih odborov in odposlancev v okrajno skupščino za Gornjo Savinjsko dolino, ki so ljudem pokazale demokratični značaj ljudske oblasti. Njeni organi so nato sodelovali pri reševanju številnih gospodarskih, obnovitvenih, finančnih, prehrambenih, socialnih, zdravstvenih, šolskih, kulturnih in drugih problemov na osvobojenem ozemlju. V Gornji Savinjski dolini so bila številna zborovanja, konference in tečaji političnih forumov. Tja so preselili tudi partizanske tiskarne iz kamniškega okrožja." Enote osvobodilne vojske so sicer pregnale Nemce iz doline, toda ti so se po mesecih vrnili in s požigi celih območij, vsem mogočim nasiljem nad prebivalstvom, spet opozorili na svojo okupatorsko vlogo, čeprav je bila že na pragu svoboda oziroma njihov poraz in konec vojne. A.V. Pogovor z udeležencem NOB, nosilcem Partizanske spomenice, Jožetom Planovškom iz Nazarij " Želeli smo se osvoboditi kot Slovenci! " Jože Planovšek je prijeten možakar višje postave, ki je 29. julija praznoval svoj 82. rojstni dan. Skupaj z ženo živita v hišici v neposredni bližini podjetja Glin. Na pogovor z njim smo se namenili ob 50-letnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline, saj je bil Jože med prvoborci. SN: Kje ste ugledali luč sveta, Jože, in kje ste hodili v šolo? JOŽE PLANOVŠEK: Rodil sem se v Nazarjah, kjer sem obiskoval tudi osnovno šolo. Nato sem se šel učit za kovača k mojstru Pukartu, ki je bil nedaleč od tukaj. Kot izučen kovač sem se zaposlil v podjetju Marijingrad, kjer sem delal kot kovač in mehanik pa še za kaj drugega so me porabili, saj sem znal marsikaj narediti. Leta 1935 sem kot zadnji izmed treh bratov odšel k vojakom v staro jugoslovansko vojsko, kjer sem bil devet mesecev. SN: Zakaj samo devet mesecev? JOŽE PLANOVŠEK: V stari Jugoslaviji je bilo tako, da sta prvi in drugi sin služila vojaški rok osemnajst mesecev, tretji pa le devet. Ker je bil najstarejši brat šele v tretje potrjen na naborni komisiji, kakor tudi jaz, so najprej poklicali njega, ker je bil starejši. Medtem je bil potrjen tudi mlajši brat in je bil vpoklican takoj. Tako sem jaz prišel na vrsto kot tretji. SN: Kaj ste počeli po vrnitvi s služenja vojaškega roka? LJUDJEIN DOGODKI JOŽE PLANOVŠEK: Znova sem se zaposlil pri Marijingradu, poleg del, ki sem jih že omenil, sem bil včasih tudi za šoferja. SN: Nato je začela prihajati vojna... Kako ste bili obveščeni o tem, kaj se pravzaprav dogaja? JOŽE PLANOVŠEK: Obveščenostjo bila seveda precej slaba, saj ni bilo pravih sredstev obveščanja. Mi, ki smo se zavedali položaja, smo se povezovali v trojke, ki so delovale pod visoko stopnjo tajnosti. Ko je bila prva borba na čreti, smo vedeli, da prihajajo odločilni trenutki in da se moramo čuvati. Marca 1942 je v Nazarjah nastal nov odbor OF, v katerem sem bil tudi jaz. SN: Kdaj je potem prišel trenutek, ko ste odšli v partizane? JOŽE PLANOVŠEK: Kolega iz trojke so aretirali 28. maja 1942. Izdal ga je gestapovski agent Garber. Vedel sem, da sumijo tudi mene. Kasneje sem izvedel, da sem bil najprej na spisku za preselitev v Srbijo, no, kakor so se potem odvijale stvari, bi me pa zagotovo ustrelili. Glede odhoda v partizane je bilo pa takole. 11. junija tega leta sem se s kolesom peljal v službo, z družino sem namreč stanoval v Spodnji Rečici. Pri graščini opazim veliko gestapovcev in med njimi nekatere domačine, ki so bili že aretirani. Takoj sem zaslutil, da je nekaj narobe. Hitro sem zapeljal v delavnico, oblekel delovno obleko in z orodjem v roki odhitel mimo gestapovcev, ki so že aretirali v obratu žage. Ko sem prišel v strojnico, sem srečal Bencinovega Jožeta iz Petelineka, ki mi pravi, da me imajo na spisku. Skozi okno zagledam gestapovca, ki prihajata z brzostrelkama v rokah. Stečem skozi zadnja vrata in nato med grmovjem preko gmajne do Savinje, kjer sem slekel delovno obleko in se nato zatekel k prijatelju, Trenklnovemu Jožetu v Kote. Na mojo prošnjo je odšel v kontrolo in že v Spodnji Rečici mu je nekdo povedal, da so dobili vse, razen Oštirskega Jožeta, torej mene, in njega. Ko se je vrnil, mi je to seveda povedal, nakar sem ga prosil, naj gre na moj dom im mi prinese pištolo s strelivom. Ko mi jo je prinesel, sem sam odšel pogledat v stanovanje in ugotovil, da je prazno, saj je medtem žena z otroci že zbežala k svojim staršem. Preko gmajne in preko Trnovca sem odšel na Gorico, od tam pa na Homce. Tam smo že bili zbrani štirje za v partizane. Še tisto noč smo odšli v Šmartno ob Dreti, kjer nam je naš obveščevalec povedal, kam točno naj gremo. Naslednjega dne smo bili ob devetih že v četi. SN: V katero enoto ste prišli? JOŽE PLANOVŠEK: Prišel sem v 5. četo Štajerskega bataljona. Spomnim se, da smo najprej morali uničiti vse svoje osebne dokumente in si izbrati partizansko ime, moje je bilo Jaka, da nas kasneje Nemci ne bi mogli identificirati pa tudi morebitno izdajstvo je bilo tako težje. Naša četa, sestavljena in novincev in nekaj starih borcev, je imela kaj hitro ognjeni krst, ki je povzročil, da se je del čete razkropil, le osemnajst nas je takrat ostalo. Odšli smo na Mozirsko planino, kjer smo se na novo organizirali. V četi sem bil večinoma kurir in vodič. SN: Kako ste narodnoosvobodilni boj doživljali naprej? JOŽE PLANOVŠEK: Preveč je vseh dogodkov, da bi jih podrobno opisoval. Jeseni 1942 smo bili dodeljeni v II. grupo odredov, ki je pred tem prišla z Dolenjske. Leto kasneje je nastala že brigada. Pogosto sem bil v zaščiti samega štaba, kasneje pa sem bil razporejen "na teren" za mobilizacijske zadeve. Bil sem član odbora OF najprej za Savinjsko in nato za Savinjsko -celjsko okrožje. SN: Kako ste dočakali osvoboditev Zgornje Savinjske doline leta 1944? JOŽE PLANOVŠEK: Po osvoboditvi doline, ko so padle vse pomembnejše postojanke, je bil štab okrožnega odbora v Radmirju. Tu so se zbirale vse pomembnejše zveze, organizirana je bila tudi podoficirska šola. Vsi, ki smo delali v štabu, smo bili za nekaj zadolženi, jaz, na primer, za prehrano. Decembra je hajka okupatorja sicer razbila našo takratno organiziranost, vendar le začasno. SN: Kaj pa po koncu vojne? JOŽE PLANOVŠEK: Razporejen sem bil na okraj v Celje. Od tam sem dobesedno pobegnil, nisem več hotel delati tam, in sem prišel na občino najprej v Gornji Grad in nato v Mozirje. Potem sem resno zbolel, moral sem v bolnico, ko pa sem se vrnil domov, sem se zaposlil spet v podjetju. Seveda so me zaradi takšne odločitve nadlegovali in spraševali, češ zakaj sem šel s funkcije. Ravno v tistem času pa sem poslušal enega Titovih govorov, v katerem je med drugim dejal: "Vsak naj se vrne k svojemu poklicu in zgradili bomo lepo Jugoslavijo!" Kmalu za tem me je na domu obiskal udbovec iz Celja in me prepričeval, naj se vrnem v Celje. Dejal sem mu: "Mar nič ne bereš in nič ne poslušaš radia?" "Zakaj?" me je vprašal. "Mar nič ne veš, kaj je pred kratkim govoril Tito?" In citiral sem mu prej omenjeni stavek. Od takrat dalje sem imel mir. V podjetju sem ostal do upokojitve. SN: Ko se po več kot petdesetih letih spominjate dogodkov, ki so tako bistveno vplivali na vašo usodo, na usodo vaše družine in nenazadnje na usodo slovenskega naroda, povejte, kaj je bilo tisto, kar vas je vzpodbudilo k uporu proti okupatorju? JOŽE PLANOVŠEK: Mene in moje somišljenike je gnala želja po osvoboditvi izpod okupatorske oblasti. Želeli smo se osvoboditi kot Slovenci! Jaz se nisem nagibal niti na eno niti na drugo stran. Tudi rdeče partijske knjižice nisem nikoli imel. Vse svoje funkcije sem si prislužil z delavnostjo in izpolnjevanjem obveznosti. Spominjam se tudi neprijetnega dogodka v brigadi, ko so se nekateri borci norčevali iz tistih, ki so se pokrižali pred jedjo. Komisar je takrat dejal: "Nam se ne gre za drugega, kot da gremo v borbo in se znebimo okupatorja! Nato pa se bomo pogovorili za mizo in v prostosti." Popolnoma enakega mnenja sem bil tudi jaz. Jože Planovšek - Jaka je navkljub temu, da je že krepko zakoračil v devetdeseto leto življenja, kot pravi sam, še kar dobro pri zdravju. Da bi le bilo še naprej tako. Ko ga tako mimogrede, pravzaprav že med slovesom, povprašamo o občutkih ob napadu JLA na Slovenijo pred tremi leti, se hipoma zresni in ne skriva velikega razočaranja nad armado, ki je namesto "naša" postala okupatorska. Veliko zdravja želimo Jožetu Planovšku tudi v bodoče! KF , LJUDJE IN DOGODKI Po poti preteklosti Prejšnji mesec je bil malce drugačen, vsaj za sedmerico Zgornjesavinjčanov, ki se je napotila na Brezje. Nič posebnega, bi rekli, če ne bi vedeli, da so se Zvonko Tkavc, Franc Bizjak, Bernarda Dimenc, Danica Senica, Janez Kuhar, Janez Brezovnik in Peter Kolenc na Brezje podali kar peš. Včasih takšno romanje na Brezje pravzaprav ni bilo nič posebnega, naši predniki so pogosto tako počastili mater božjo, devico Marijo. Sedaj pa je takšna precej dolga pešhoja kar nekaj posebnega, vendar pa se očitno tradicija vse bolj vrača. Sedmerica je svojo pot pričela v Dol Suhi, nato pa preko Rečice, Gornjega Grada, Črnivca, Šenturske gore, Velesovega, Kokric, Naklega in Podbrezij prispela na Brezje. Verjetno so takšno pot pred desetletji ali več ubirali tudi naši predniki, kakor je slišati, pa so za pot potrebovali več dni. Naša sedmerica je malce "goljufala", saj so hodili samo v eno stran, nazaj pa so se pripeljali. Vseeno so razdaljo približno 80 kilometrov prehodili v 17 urah. Vmes so romarji prespali v Velesovem, kjer so naleteli na dobre - ljudi. Najprej so namreč nameravali spati na kozolcu, nato pa so se odločili, da bodo raje malce povprašali po hišah. Prijazno so jih sprejeli že pri drugi hiši, pri družini Franca Bašlja, kjer so jim gostoljubno odstopili prostor v dnevni sobi. Pri Bašljevih so menda takšnih potnikov že vajeni, zgornjesavinjski romarji pa so bili prvi, ki so prespali v novi hiši. Po poti so se romarji znašli, kakor so vedeli in znali, za pomoč pa so včasih le povprašali zemljevid in domačine. Proti koncu poti so bili že kar precej utrujeni, vendar so na bolečine zaradi dobre družbe kar hitro pozabili. Vsi pravijo, daje bilo romanje k Mariji pomagaj izredno doživetje, ki ga nameravajo še ponoviti, s sabo pa povabiti tudi druge, ki želijo doživeti nekaj posebnega. US •X'Ävt- 11 OGLASI 1 #::• ill 111.. 1 ••••• ' : gjDBini RjjjKn žagarstvo Glin Žagarstvo, d.o.o., Nazarje želi zaposliti določeno število delavcev za delo v neposredni proizvodnji. Zaželjeno je, da bi kandidati imeli II, lil ali IV stopnjo fzobrazbe lesarske smeri, rabi pa se tudi manjše število nekvalificiranih delavcev. Vsi, ki menite, da bi glede na svoje znanje, fizične in druge sposobnosti lahko opravljali navedena dela, se zglasite neposredno v kadrovski službi podjetja ali jo pokličite po telefonu št. 063 832 432. V neposrednem razgovoru boste dobili dodatne informacije o možnosti zaposlitve. LJUDJE IN DOGODKI________________ Rolanje - hit poletja Turistično društvo Nazarje je izkoristilo "boom" letošnjega poletja in ob zaključku počitnic pripravilo tekmovanje v rolanju, ki je potekalo v soboto, 27. avgusta na nazarskem športnem igrišču. V hitrostnem delu tekmovanja so po kategorijah zmagali: Filip Slokan iz Mozirja med dečki in Tina Kadliček pri deklicah (do 7 let), Matic Grudnik iz Nazarij in Lara Funtek iz Luč (8-9 let), Robert Korpnik iz Mozirja in Nina Piki iz Mozirja (10-12 let) ter Janez Bezovnik iz Luč (nad 12 let). V spretnostni vožnji med ovirami so se rolarji pomerili v parih na izpadanje. Med najmlajšimi je bila najspretnejša fina Kadliček iz Nazarij, v drugi kategoriji sta zmagala Denis Remse iz Mozirja in Lara Funtek iz Luč, v tretji kategoriji sta se najbolje odrezala Filip Eremita iz Lačje vasi in Nina Piki iz Mozirja, med najstarejšimi pa je zmagal Simon Makovšek iz Nazarij. Rolarjem in njihovim spremljevalcem sta po tekmovanju za dobro voljo zaigrala ansambla Dworfs in Gremlini, zanimiv pa je bil tudi nastop plesne skupine Black Ladies. Tekst: KF,foto: JP Utrujeni a zadovoljni popotniki LJUDJE IN DOGODKI Utrinek s Komna V dneh, ko se v deželo znova vrača jesen, je prijetno obuditi spomin na poletje in proste dni. Objavljamo fotografijo, ki je bila posneta na Komnu, 21. avgusta. Ljubitelji planin so se zbrali na srečanju s sveto mašo. KG OGLASI Kako ohraniti današnje trenutke sebi in prihodnjim generacijam? Nič lažjega! Poslužite se profesionalnih fotografskih storitev: - poročni portreti v ateljeju - reportaža poročnega obreda v cerkvi in na matičnem uradu - reportaže proslav, prireditev in drugih svečanih obredov, tudi obhajilnih, krstnih ipd. - portretna fotografija za dokumente - razvijanje amaterskih filmov in izdelava slik - različne povečave - strokovni nasveti fotoamaterjem o pravilnem snemanju in rokovanju s fotoaparati -fotoaparati in fotomaterial v stalni ponudbi Kakovostne storitve in konkurenčne cene vam, sicer v novi organizacijski obliki ViaS d.o.o., zagotavlja že poznana blagovna znamka PE foto sOo®(p atelje: Gornji Grad Justina Ugovšek-Bastl atelje: Mozirje telefon: 843-071 Do konca septembra vam nudimo FUJI filme z brezplačnim razvitjem. Preizkusite kakovost filma leta 1993 .Priporočamo ! Luče Družabno srečanje delovnih invalidov Prijetno je srečevati stare znance, nekdanje sodelavce in prijatelje in še koga, ki mu je življenje pač namenilo drugo pot in s katerim so v srce segajoči stiski rok in prijazne besede več, kot le golo, iz formalne vljudnosti potrebno klepetanje. Prav zato so vsakoletna srečanja delovnih invalidov, letos so se zbrali v Lučah, tako nekaj drugega in drugačna, kot znajo biti sicer tozadevna druženja. Celo solze niso odveč na licih ljudi, ki so včeraj samega sebe vgradili v cesto lepšega jutri. V to verujejo, to je njihovo in to jim tudi mora ostati. Udeležence letošnjega srečanja, preko tristo se jih je zbralo iz cele doline, je v otvoritvenem govoru pozdravil njihov predsednik Anton Gračner iz Mozirja, v imenu kraja gostitelja pa je delovnim invalidom namenil nadvse tople in vzpodbudne besede predsednik KS Luče, Jurij Funtek. V krajšem kulturnem programu so ubrano zapeli pevci moškega zbora iz Luč. Sicer pa so delovni invalidi, kljub tegobam ki jih tarejo, vedno pripravljeni z lastno aktivnostjo dvigniti nivo dobre volje in razpoloženja. Gotovo ni naključje, da seje družabnih iger, prirejenih za to srečanje, udeležilo več kot polovica udeležencev srečanja. Za mnoge so pač edino razvedrilo, katerega težko pričakujejo skozi vse dni leta. V pozno popoldne se je razlegala pesem in radoživost pomlajenega razpoloženja, obrazi so bili nasmejani in srca polna hvaležnosti. Tudi sicer so člani Društva delovnih invalidov občine Mozirje delovni in polni načrtov.Tudi v novi lokalni samoupravi želijo ostati skupno organizirani, samo ime društva bo potrebno spremeniti. Se bodo pač prilagodili in se imenovali Zgornje savinjsko društvo invalidov ali nekaj podobnega, je bil odločnih besed predsednik Gračner. V oktobru se odpravljajo na izlet v Prekmurje, včeraj pa so se s težkimi invalidi, med katerimi jih je šest usoda priklenila na voziček, odpravili na potep v Rogaško in Atomske Toplice. Drobne pozornosti, ki pa tem ljudem pomenijo več kot zdravemu vsakdanji kruh. Tudi sicer so delovni invalidi zadovoljni s pozornostjo, s katero se nanje obrača občina, saj se, kot pravijo, trudi in sledi njihovim potrebam. Drugače je z državo. Višje inštance se očitno posvečajo drugim problemom, vendar so prav delovni invalidi tisti, za katere lahko mirno zapišemo, da si zaslužijo tudi širšo pozornost. Samo, kaj bi tisto, bo že še bolje. Samo kdaj in za koga, se sprašujemo mi ? Pa so skromni ti ljudje, takšne je skalilo življenje, za večino krutejše, kot ga živimo dandanes. Res pa je, da si želijo novo pisarno v Mozirju, bliže avtobusne postaje z primernim dostopom za invalide, priklenjene na voziček. Menda njihova upravičena želja, ki izvira iz potrebe, ni prehudo breme za tiste, ki tozadevno lahko pomagajo? Edi Mavrič ŠPORT Turnir v malem nogometu Številnim turnirjem v malem nogometu po dolini se je pridružil še eden, na športnem igrišču v Bočni v sklopu gasilske prireditve. V skoraj celodnevnem, dovolj kakovostnèm in zanimivem turnirju je svoje nogometno znanje preverjalo deset ekip. Prvo mesto si je priborila ekipa Poldas iz Mozirja, pred ekipo Davidovega Hrama in starejšo ekipo domačinov iz Bočne. Edi Mavrič II : w LJUDJE IN DOGODKI Graščina Gornji Grad Razstava starih podobic j septembrske nedelje od 15.00 do 17.00 : ■ ■ V Milku je združenih talentov Poučno taborjenje Vsako leto se taborniki roda Sotočje Nazarje odpravimo na zaslužen letni tabor. Letos je bilo taborjenje zaradi znanih okojiščin le tridnevno, taborili pa smo v Žiferju nad Žlabrom. Udeležilo se gaje sedemnajst tabornikov. Med njimi je bilo največ najmlajših - murnov in čebelic, ki so pričeli letos zelo prizadevno delati. Tabor pa je potekal nekako takole. Prvi dan smo postavili šotore, jih uredili, nakar smo uredili tudi njihovo okolico. Ko smo se po zboru razdelili po šotorih, smo zakurili ogenj ter svečano dvignili zastavo. Pred kosilom smo nabrali drv za ogenj, po kosilu pa smo se seznanjali s taborniškimi pravili. Po večerji smo še malo posedeli ob tabornem ognju, ob desetih pa smo že spali. Naslednjega dne smo vstali ob sedmih. Po jutranji telovadbi smo pospravili šotore in odšli k zajtrku. Do kosila je nato trajala gozdna šola. Po kosilu je bil krajši počitek in nato lokostrelsko tekmovanje. Proti večeru smo se pripravljali na večerni program ob tabornem ognju. Najbolj zabavna je bila poroka gozdovnika in gozdovnice. Kakor tudi prejšnji dan nas je med spanjem po deseti uri varovala straža. Zadnji dan smo po običajnih jutranjih opravilih odšli na Čreto. Med pohodom V tC" smo se učili orientacije v naravi. Do kosila smo bili že nazaj. Po kosilu smo pospravili tabor in se razšli z željo, da bi bilo novo taborjenje čimprej. Na kmetijah je običajno toliko dela, da ljudem ostaja bolj malo prostega časa. Včasih so dolge zimske večere posvetili pogovoru in petju, danes pa kot vsi drugi največkrat gledajo televizijo. Drugačen pa je tridesetletni Milko Tostovršnik z Ljubnega ob Savinji. Z materjo in bratom Janezom živi v Teru, dobre pol ure hoda iz Trga. čeprav mu delo na kmetiji, ki se ponaša s prelepo lego, vzame kar veliko časa, je vedno dobre volje in zato priljubljen med prijatelji. Tudi njegovih hudomušnih opazk mu nihče ne zameri, saj vedo, da je smeh pol zdravja! Milka Tostovršnika se najbrž vsi spomnimo po televizijski oddaji Ruševec, ki smo jo lahko gledali za cvetno nedeljo. Daleč naokrog namreč slovi po poticah, ki jih spleta brez poprejšnjih načrtov. Milko nosi zamisel vedno le v glavi in nikoli ne tuhta dolgo, kako bi napravil kakšno reč. Tudi rezbari s srcem. Kako tudi ne bi, ko pa je to pri njihovi hiši v rodu? Lesena ograja, ki krasi kaščo na kmetiji, je plod Milkovega dela. Prav tako številna razpela in drugi nabožni kipi, ki prihajajo izpod njegovih rok. Milko pa je posebno ponosen na kip Matere Božje, v katerega je vložil skoraj tristo ur dela. Pa da ne bo kdo mislil, da ta veseli fant vse proste urice le rezbari! Že od šestnajstega leta starosti se ukvarja s čebelarstvom in videti je, da se je mnogo naučil. Naravni gozdni med je tako dober, da ga tudi Ljubenci radi poprosijo za liter ali dva. Ali pa ga pobarajo, če še kaj hodi v gore. Navdušen planinec je osvojil že mnogo vrhov, pred nekaj dnevi pa se je vrnil s pešromanja na Brezje, kamor jo je ubral kar čez Logarsko in Jezersko. Kljub naporu, ki ga je terjal ta podvig, je vso pot občudoval naravo; tudi z očmi lovca, ki je uplenil celo divjo mačko. Naj za konec zapišemo le, da Milkovo življenje potrjuje, da je mogoče z dobro voljo vse doseči. Karolina Grudnik-Zagolen Milko Tostovršnik SP 9. teden športa v občini Mozirje Športna zveza Mozirje prireja tudi letos tradicionalni teden športa, ki poteka od sobote, 3. septembra, do nedelje, 11. septembra. Minulo soboto je potekal že 10. maratonski pohod Celje - Logarska dolina, o katerem lahko več preberete v posebnem prispevku. Dan kasneje, v nedeljo, je bilo na mozirskem strelišču tekmovanje z malokalibersko puško. V ponedeljek je bila ob 17. uri na nogometnem igrišču lokostrelska tekma, uro kasneje pa je Šahovski klub Rečica ob Savinji pripravil hitropotezni turnir. V torek so se na turnirju v Mozirju pomerili košarkaši, v sredo pa so merili moči v Gornjem Gradu rokometaši in na Ljubnem smučarski skakalci. Včeraj, v četrtek torej, je bil na nazarskem igrišču turnir v malem nogometu, danes pa se bodo v teden športa s športnimi dnevi vključile tudi vse osnovne šole v občini. Ob 18. uri bo na Rečici še teniški turnir dvojic. Jutri bo v Mozirju on 17. uri troboj v odbojki, uri kasneje pa v Gornjem Gradu prikaz borilne veščine ju-jutsu. Letošnji teden športa bodo zaključili planinci z nedeljskimi pohodi na Mozirsko planino, po Severjevi poti, na Travnik, Raduho, Klemenčo jamo in Menino. V Logarski dolini bodo istega dne jadralni padalci iz Gornjega Gradu postavili še zadnjo piko na i. Več o posameznih športnih prireditvah v sklopu tedna športa pa prihodnjič. KF Alpinistična odprava na Annapurno IV Annapurna je mogočen masiv v nepalski Himalaji, ki svoja severna pobočja spušča v dolino reke Marsiyandi Khola. Njen tok spremlja celotno pogorje Annapurn vse do skrajnih jugovzhodnih gora. Ob tej reki vodi tudi dostop do baznega tabora za vzpon na Annapurno IV. Celoten masiv Annapurn ima več vrhov, 4 med njimi nosijo ime Annapurna. Najvišja je Annapurna I, ki je znana predvsem po tem, da je bil to prvi preko 8000 m visok vrh v zgodovini alpinizma, na katerega se je povzpel človek. Planinska zveza Slovenije in Obalno planinsko društvo Koper organizirata alpinistično odpravo na 7525 m visoko Annapurno IV. V odpravi, ki bo odšla na pot 9. septembra 1994, bo sodelovalo 8 članov, dve med njimi bosta ženski, katerih cilj je splezati na vrh Annapurne, na kateri še ni bilo nobene predstavnice nežnega spola. V odpravi sodeluje tudi Matevž Lenarčič iz Rečice ob Savinji, ki bo po opravljenem vzponu poletel z vrha z jadralnim padalom, kar do sedaj ni uspelo še nikomur. Seveda je takšen načrt v prvi vrsti odvisen od vremena, ki je v tako visokih gorah zelo muhasto. Matevž Lenarčič je do sedaj uspešno sodeloval na večih alpinističnih odpravah na Grenlandijo, dvakrat v Patagonijo, kjer je splezal na Fitz Roy in Cerro Torre, sodeloval je tudi na odpravi vjužno steno Annapurne I, v Karakorumu seje povzpel na vrh osemtisočaka Broad Peak, vodil pa je tudi Slovensko šolo za gorske vodnike v Nepalu. Člani odprave se bodo predvidoma vrnili domov v prvih dneh novembra. Maratonski pohod Celje - Logarska dolina Jubilejni in rekordni 10. jubilejni maratonski pohod iz Celja v Logarsko dolino je tokrat motil, dež. Kljub temu se je pohoda udeležilo rekordno število pohodnikov (665), težke vremenske zahteve pa so botrovale številnim odstopom, saj je pohod končalo le 274 pohodnikov. Mozirje: 3,2, 1... Start! Novost letošnjega pohoda je bila v tem, da so bili starti v Celju (75 km) Mozirju (65 km), na Ljubnem (25 km) in v Lučah (15 km). Tisti pohodniki, ki so startali v Celju, so lahko končali pohod v Mozirju (35 km) in v Lučah (60 km). Na najdaljši relaciji je bil med moškimi najhitrejši Stanko Barber s časom 5:08,54 pred Božom Mulejem 5:33,17 in Milanom Zupancem 5:35,49, med ženskami pa je zmagala Anka Pugelj (v skupni konkurenci 27.) s časom 7:40,30, pred Čehinjo Ivano Vidimovo 8:30,12 in Andrejo Švigelj 8:35,09. Na relaciji Celje - Luče je bil najhitrejši Borut Bedrač s časom 4:45,00 pred Karlijem Pintaričem in Nemcem Thomasom Petersheimom. Pri ženskah je na isti relaciji zmagala Andreja Turniški s časom 9:45,00 pred Magdaleno Vrežar in Katjo Vurcer. Iz Celja v Mozirje je bil med moškimi najhitrejši Stanislav Markoja s časom 2:08,00 pred Jožetom Kaligarom in Milanom Vidmarjem, med ženskami pa Gordana Lesjak s časom 3:50,00 pred Blanko Gajari in Alenko Kračun. Zanimiv je bil nastop v militeriju. Pomerilo se je 29 ekip, vse pa so startale v Mozirju. Prva je v Logarsko dolino prispela ekipa 6. PŠTO Nova Gorica s časom 3:13,08 pred I. ekipo Raketne brigade Šentvid in I. ekipo 310. UC Kranj. Na isti progi je med moškimi zmagal Dušan Marguč s časom 2:58, t2 pred Matjažem Tajnškom in Miranom Kramerjem, med ženskami pa Čehinja Alenka Stara s časom 5:06,08 pred Martino Potočnik in Klaro Vidimovo. Z Ljubnega je v Logarsko dolino prvi prišel Igor Mirnik (2:05,36) pred Dragom Kolencem in Zvonetom Lazarjem. V ženski konkurenci je na tej progi prvo mesto osvojila Angelca Fridrih. Na najkrajši progi od Luč do Logarske doline, katere so se lotili tudi številni politiki in gospodarstveniki iz celjske regije, je med moškimi zmogel največ moči Marjan Kenda (1:03,53) pred_ Leonom Žaberlom in Matejem Seničarjem, med ženskami pa Ivanka Žaberl (2:20,31) pred Urško Šorm in Simono Šorm. ML Tekst: KF, foto: C. Sem IMMHIMp..................šport.......................... Pogovor z mednarodnim rokometnim sodniškim parom Darko Repenšek -Janko Požežnik Izkoristila življensko priložnost Nedelja, 21. avgusta, bo za rokometna sodnika Darka Repenška in Janka Požežnika, ki sicer sodita v paru od 30. oktobra 1992 dalje, ostala zapisana z velikimi črkami. Tega dne sta namreč uspešno zaključila zahteven štiridnevni izpit za mednarodna sodnika. Vse skupaj pa se je seveda začelo že nekaj let prej, saj sta... Saj sta si naša doslej najuspešnejša rokometna sodnika Štefan Jug in Herbert Jeglič ob koncu njune blesteče kariere zaželela, da bi njuno delo v mednarodni rokometni areni nadaljevala mlada člana celjskega in ljubljanskega zbora rokometnih sodnikov, od koder tudi sama izhajata. Darko Repenšek, član ljubljanskega, in Janko Požežnik, član celjskega sodniškega zbora, sta ustrezala vsem kriterijem, tako glede starosti kot konstantnega kvalitetnega sojenja v slovenskem rokometu zadnjih nekaj sezon. Sojenje v paru sta tako pričela s točno določenim ciljem - uvrstiti se v rang mednarodnih sodnikov. Tako sta bila ves čas pod neprestano kontrolo štirih vrhunskih kontrolorjev: Juga in Jegliča, Pavleta Bukovca, staroste slovenskih sodnikov, in g. Komela, sekretarja slovenske rokometne zveze. Kvalitetno sojenje ju je pripeljalo na B mednarodno listo, od tu dalje pa sta morala biti v konici slovenskega rokometnega sojenja, svoje pa so pripomogle tudi ostale okoliščine: starost, izobrazba, znanje tujih jezikov... Februarja letos sta začela s pripravami na izpit za uvrstitev na A mednarodno listo. Priprave so zajemale strokovno pripravo, študij rokometnih pravil v tujem jeziku, telesne priprave in tehniko ter taktiko sojenja. V dogovoru s strokovno komisijo pri slovenski sodniški rokometni organizaciji sta se Darko Repenšek in Janko Požežnik v mesecu juniju skupaj z drugim slovenskim sodniškim parom, ki se je tudi pripravljal na ta izpit, udeležila skupnih priprav na Primorskem, kjer je potekal evro-festival rokometa. Med pripravami so intenzivno obdelovali pravila in katalog vprašanj IHF-a. Analizirali so posamezne tekme in se seznanili s trendi rokometnega sojenja v svetovnem merilu. Nato je minil mesec individualnih priprav, tik pred izpitom pa so se dobili v Ljubljani na turnirju slovenskih prvoligašev. To je bil še zadnji test. Znova so obdelali pravila v nemščini in angleščini, preverili so tehniko in taktiko sojenja, njihovo sojenje na turnirju pa sta analizirala Jug in Jeglič. Preverili so svoje motorične sposobnosti. Skratka, na izpit v Celje so odšli stoodstotno pripravljeni. V Celju je šlo vse kot po maslu. Najboljši rezultati na testih, najboljše ocene sojenja, odgovori brez napak. Pri tem je treba dodati, da so na izpitu sodelovali sodniški pari iz Belgije, Belorusije, Azerbajdžana in Gruzije, slednji ga ni uspešno opravil. Slovenija je imela kot domačin dva sodniška para. V sodniški karieri Darka Repenška in Janka Požežnika, oba sta sicer doma iz Gornjega Grada, se je tako odprlo novo poglavje. Njuni imeni se že vrtita v bobnu za tekme evropskih pokalov in za prihodnje evropsko prvenstvo. In kaj pravita ob tem uspehu sama? "Predvsem se želiva zahvaliti Jugu in Jegliču, ki sta nama stala vseskozi ob strani in nama pomagala. Brez njiju gotovo ne bi bila to, kar sedaj sva." In želje? Seveda - doseči to, kar sta dosegla njuna učitelja. Pa veliko uspeha pri tem vama želimo! KRONIKA pilli ‘HHÜHHÜ V času od 15. do 22.8.1994 je neznani storilec z nevoznega tovornjaka last ZKZ iz Mozirja odtujil več delov in s tem oškodoval lastnika za okrog 400.000 SIT. Neznanca še niso našli. 22.8.1994 je okrog 22. ure v gostišču Majerhold v Mozirju kršil javni red in mir Bernard F. (32) iz Ljubije. Ker mu v lokalu niso hoteli več postreči z alkoholno pijačo je hotel obračunati z lastnikom lokala, kar pa mu ni uspelo. Moral se bo zagovarjati pri sodniku za prekrške. 27.8.1994 je ob 22. uri Bojan A. (30) iz Radmirja vozil osebni avto s Smrekovca proti Rastkam. Med vožnjo pod vplivom alkohola je zaradi nepazljivosti zapeljal desno z vozišča in trčil v kamniti odvodni jarek. Pri tem sta se voznik in njegov sopotnik Marko K. (30) iz Radmirja lahko telesno poškodovala. 28.L.1994 je ob 20.50 uri Branko K. (31) iz Velenja vozil osebni avto iz Mozirja proti Soteski. Izven naselja Ljubija je začel prehitevati pred seboj vozeče vozilo, pri tem pa je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal levo z vozišča in čelno trčil v drevo. Pri trčenju je dobil voznik lahke, sopotnica Jožica K. (28) iz Velenja pa hude telesne poškodbe. 1.9.1994 je ob 21.30 uri Cvetka Š. (28) iz Radmirja vozila osebni avto iz Gornjega Grada proti Nazarjam. V naselju Kropa je zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola trčila v škarpo na desni strani vozišča, od koder je vozilo odbilo na levo in nato trčilo najprej v železno ograjo, nato pa še v stanovanjsko hišo. Voznica se je pri trčenju telesno poškodovala. 3.9.1994 je okoli 20.30 ure v bifeju v Bočni Milan K. (21) iz Rovta pod Menino fizično napadel Alojza V. (38) iz Mozirja. Ostali gostje lokala so ju razdvojili, nakar je Milan K. pred bifejem poškodoval osebni avto Alojza V.. Zoper Milana K. so podali kazensko ovadbo na temeljno javno tožilstvo in predlog sodniku za prekrške. KF OGLASI pohištvo nazarje ODKUPNI CENIK št. 5/94 LESNIH SORTIMENTOV ZA IVERNE PLOŠČE fizične osebe fco. kamion, cesta Lesni Sortiment (SIT/m3) trdi listavci - goli 2900,00 trdi listavci - 1m (prostorni) 3400,00 (BUKEV) mehki listavci - goli 2300,00 mehki listavci - 1m (prostorni) 2600,00 (TOPOLA) iglavci - goli 2300,00 iglavci - 1m (prostorni) 2550,00 (SMREKA, JELKA) žamanje 1700,00 - cene veljajo za navedene vrste lesa, za ostale so 10% nižje - rok plačila je 60 dni - prevoz, ki ni zajet v ceni, se priznava po skali oddaljenosti - pretvornik za prostorni les ja 0,65 rn3/pm za žamanje pa 0,50 m3/pm - plačilo možno s kompenzacijo za iverne plošče, oplemen. iverne plošče in pohištvo. Cenik velja od 1.6.1994 dalje! '.V.V.VAV.V/.V.V.V.V.V.V.V.V.V.'.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V. jrGOVHA ■ EN KRAJCad Jabolka za ozimnico Jonagold Ajdared Gloster Zlati delišes Krompir Čebula 65.00 p 69.00 % 59.00 I 59.00 % 25.00 M 75.00 li If Akcija prične veljati s ponedeljkom 11.9.94. Možnost plačila na dva čeka. Olje Zvezda Moka T 850 25/1 Moka T 500 25/1 Persil Weiser Riese Pampers plenice 159,90 i 39.90 j 47.90 I 849.00 I 699.00 ii 1599,00 i Pokličite nas na tel. št. 841-512 in pripeljali vam bomo na dom. /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje BBS - HITRA IN KVALITETNA INFORMACIJA V sodobnem svetu je hitra in kvalitetna informacija porok za sprejem pravočasne in uspešne odločitve. Zato smo tudi v LB Splošni banki Velenje d.d. posodobili informacijski sistem, ki omogoča posredovanje bančnih informacij na dom in sicer preko BBS-a (BULLETIN BOARD SYSTEM). Do informacij, ki jih objavljamo preko našega BBS-a, imajo dostop vsi tisti naši komitenti, ki razpolagajo z ustrezno računalniško opremo (osebni računalnik in modem). In kaj ponujamo na našem BBS-u? BBS LB Splošne banke Velenje d.d. objavlja informacije s področja: - kreditne ponudbe za obrtnike in občane -tolarskih in deviznih obrestnih mer - zakonskih zamudnih obresti, seznanjamo vas s: - tečajno listo Banke Slovenije - tečajno listo LB Splošne banke Velenje d.d. - seznamom naših enot in naših menjalnic omogočamo vam dostop do: - raznih sporočil, obvestil in - baze podatkov stanj na vaših tekočih in žiro računih, - obrtnikom in podjetnikom pa tudi objavo reklamnih sporočil. BBS lahko koristite neprekinjeno vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih na telefonski številki 063 856 510. Podrobnejše informacije dobite na ekspozituri Šaleška osebno ali na telefonu 063 859 106 vsak delovni dan od 7.00 do 13.00 ure. OGLASI REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA MOZIRJE Savinjska c. 7 63330 MOZIRJE Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB PREVOZNIKOV ZA PREVOZ ŠOLOOBVEZNIH OTROK ZA RELACIJI: I. LOGARSKA DOLINA - LUČE II. PODVOLOVLJEK - LUČE Prevozi se izvajajo dvakrat dnevno (prevoz učencev v šolo in iz šole). POGOJI: Na razpis se lahko prijavi, kdor ima: - urejen status podjetnika ali samostojnega podjetnika, - ustrezno vozilo glede na število otrok in stanje ceste na relaciji, za katero [ se prijavlja, j - ustrezno zavarovano vozilo in potnike. ; IZBIRA: ; Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo: | - sedež dejavnosti in stalno prebivališče v občini Mozirje in bodo J - ponudili najugodnejšo začetno ceno in j - najbolj sprejemljiv način spreminjanja cene. ■ POGODBA: ; V prevozni pogodbi, ki jo bo izbrani prevoznik sklepal s posamezno J osnovno šolo, bodo dogovorjeni natančnejši pogoji za opravljanje ; prevozov. * PONUDBA Pisne ponudbe z dokazili (posebej je treba opredeliti način spreminjanja i cene) morajo kandidati poslati do vključno 22.9.1994 na naslov: SO ! Mozirje Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, Savinjska ! cesta 7, Mozirje. Ponudbe morajo biti v zaprti kuverti z označbo: NE ! ODPIRAJ-RAZPIS ZA ŠOLSKE PREVOZE. I O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po zaključenem roku za razpis. | Dodatne intormacije so na razpolago v Sekretariatu za občo upravo in J družbene dejavnosti, ali po telefonu 831-511 (ga. Milena Purnat). ; Izobraževalna organizacija bo v š.l. 1994/95 organizirala izobraževanje v naslednjih izobraževalnih oblikah: Srednje šole: Nadaljevalni programi za: - lesarskega tehnika - strojnega tehnika - ekonomsko komercialnega tehnika - usposabljanje za računovodje Druge izobraževalne oblike: 1. Priprava za preizkus strokovne usposobljenosti za PRODAJALCA 2. Priprava za preizkus strokovne usposobljenosti za POSLOVODJO 3. Usposabljanje in preizkuse znanj iz varstva pri delu (za neposredne in vodstvene delavce) 4. Osnovne in obnovitvene tečaje iz higienskega minimuma 5. Usposabljanje za voznike viličarjev, Volvo strojev in upravljalce avtod-vigal 6. Usposabljanje za varno delo s traktorji in traktorskimi priključki 7. Usposabljanje za naloge varovanja premoženja, prenos gotovine in ravnanje z orožjem (varnostniki) 8. Tečaje tujih jezikov (nemščina, angleščina) 9. Tečaje šivanja in krojenja Na željo delovnih in drugih organizacij izvajamo tudi posebej naročene izobraževalne oblike. . Vse informacije v zvezi z izobraževanjem lahko zainteresirani dobite neposredno pri nas IGEA d.o.o, Nazarje, Savinjska c. 2 (prej DELAVSKA UNIVERZA) ali po telefonu na št. 831-962 oz. 831- 938. POGREBNA SLUŽBA MORANA d.o.o.H| STEBLOVNIK IVAN Tel. & fa v.063 721 667.063 721043 aranžmajev ter dostava na dom ‘ureditev dokumentov / 76.500 SIT POSLUJEMO 24 UR NA DAN r 'I ZIMOVANJE POČITNIŠKIH I PRIKOLIC, ČOLNOV, JAHT J Bliža se čas, ko se bodo končale počitnice, oziroma dopusti. Ste l| se že odločili, kam boste shranili vašo počitniško prikolico, čoln ll I ali jahto? ijj Ponujamo vam optimalno rešitev in sicer: lij ' V Ljubnem ob Savinji, na sedežu GIP Vegrada, PE Lesna, imamo ' || zato primerni, varovani odprti ali pokriti prostor, katerega dajemo || J v najem po zelo ugodni ceni. Vse informacije dobite na P E Lesna, Ljubno ob Savinji, Loke 33 na telefon: 063/841-112. M >ke 33 j KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Velenje Razrez, obdelava in vgraditev marmorja In granita UGODNA PONUDBA: - nagrobnih spomenikov - okenskih polic - stopnic - tlakov. .. - šankov in kuhinjskih pultov Valentin Podpečan Šalek 20, Velenje Tet. 063/857-558 Uradne ure za stranke: vsako sredo od 7.00 do 17.00 ZAHVALE ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega sina, moža in očeta JANKA ANDREJOVCA iz Trnovca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče, za svete maše in izrekli sožalje. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred in govornikoma za izrečene poslovilne besede. Posebna hvala dr. Širku, družini Vratnikovi iz Prihove, pevcem iz Mozirja ter gasilcem za tako številno spremstvo pri pogrebu! Žalujoči vsi njegovi Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni. ZAHVALA V najlepših moških letih nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, sin in brat JANEZ DETMAR Ob prerani in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam bili v pomočvnajtežjih dneh. Hvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Najlepše se zahvaljujemo g. dr. Natekovi za nesebično pomoč in lajšanje trpljenja. Hvala delavkam in delavcem obrata Iskra in delavcem Stavbnega pohištva iz Nazarij. Zahvaljujemo se gasilcem in krajanom, ki so ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Najlepša hvala g. župniku Pušenjaku za opravljen obred in tolažilne besede. Hvala govornikoma g. Groharju in Pavlu Orešniku. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga boste spominjali. Vsi njegovi V SPOMIN V teh septembrskih dneh mineva 6 let, kar nas je zapustil dragi ALOJZ CAJNER s Home Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se spomnite na našega moža in očeta. Žena Mica in vsi njegovi Draga mama-več kot pol stoletja si zvonila, a sedaj za večno nas si zapustila. Zvonovi zvonijo prav milo pojo ko tebe k zadnjemu počitku neso. ZAHVALA ANTONIJA GRUDNIK iz Dola pri G. Gradu Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice, se iskreno zahvaljujemovsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku, enako zdravstvenemu osebju, g. organistu in pevcem za prelepo petje, enako g. Rafku za izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu, gasilcem, ki so jo nosili in pospremili na zadnji počitek. Hvala pogrebni službi ANUBIS-Štiglic Jožica. Žalujoči vsi njeni Nekje v tebi je bol bila, a zamahnila si z roko, češ, zmogla bom, močnejša sem. Pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA ob nenadni izgubi drage mame in stare mame MARIJE UGOVŠEK iz Dola 50 se iskreno zahvaljujemovsem sorodnikom, sosedom, znancem za darovano cvetje in sveče, g. župniku za poslovilni obred, pevcem, govorniku, gasilcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerke z družinami in ostalo sorodstvo Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok. ZAHVALA ob boleči izgubi ljubega brata DUŠANA PEČOVNIKA iz Dola 28 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja, za darovano cvetje, sveče in maše. Zahvaljujemo se tudi lovcem in g. župniku za poslovilni obred, pevcem, vsem govornikom in kolektivu Glin Žagarstvo Nazarje. Žalujoči: bratje in sestra ter ostalo sorodstvo OGLASI P0GRJ3BIE W1ITO H UR M PAI IVAN ^uittmo fritm: ' koMploNE pOqREbNE STORÌIVE - pREVOZE doMA ÌN V TujllNI - UREjANj'E qRoboV - UREjANj'E CVElliČARSkib STORITEV - povRAcilo sTROŠkov za ceIoten poqRtb v ZNEsku 76.500 SIT - MOŽNOST obROČNECjA odpUČEVANJA - pRvi prevoz do 70 kM zastonj' - dobAVA SpOMENlkoV Šempeter v Savinjski dolini 112/a, tel. 063/701-433 TASI TajNStk Dìana CoRNji Crac!, TUkA 32 Tel. 843-633 TRGOVINA VAM NUDI: • rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R-4, - motorne žage Husqvarna, •olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage, - dodatni asortiman ZELO UGODNE CENE AKUMULATORJEV TOPLA! Pri nakupu nad 6000 SIT možnost plačila na dva čeka. Pri gotovinskem plačilu nad SOOO SIT 5% popusta, nad tOOOO SIT 10% popusta. Del. čas: 8.00 * 15.00, sobota 8.00 -12.00 • Tomaž • ■ "iir 'pranje avtomobila * notranje čiščenje * voskanje * poliranje * avto design (lepljenje okrasnih trakov) * popravila drobnih poškodb MOZIRJE, Savinjska cesta 24 POGREBNE STORITVE Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: ■ prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracije sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam - postavitev žarnih niš - ureditev kompletne dokumentacije - odštejemo pogrebnino v višini 76.500 SIT Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 RUMENILO Ut V zadrečki prestolnici so pred nedavnim organizirali razgovor na tematiko o možnostih razvoja občine. Organizator je na vabilu zagotavljal, da bo zaradi udeležbe severnih sosedov poskrbljeno za jezikovni prevod. No, ker so v razpravi tudi nekateri slovenski udeleženci govorili nemško, nemško jim je seveda odgovarjal tudi avstrijski predstavnik, prevajalka pa je ta dialog nekaj časa le nemo opazovala, sta predstavnika bodoče solčavske občine protestno zapustila razgovor rekoč, da nista vedela, da gre za sestanek nemško govorečih Slovencev. Organizator razgovora si zaradi neizpolnjevanja na vabilu obljubljenih pogojev zasluži bodečo nežo za mesec avgust. (NAMESTO SLOVENSKEGA VINA SO PILI AVSTRIJSKI SOK) * * * Na istem razgovoru so razpravljalci složno ugotavljali,da ni toliko problem pripraviti kvaliteten program razvoja, kakor so problem njegovi izvajalci, če zanj niso zainteresirani. Ker na razgovoru ni bilo predstavnikov navadne raje, ki bi ugotovitev vzeli na znanje, ni pričakovati, da bi se stvari pri nas v kratkem času kaj popravile. (KAJ JE BILO PREJ - KURA ALI JAJCE?) Mozirje je mesto! če tega niste vedeli do sedaj, kdo vam je kriv! Po pravici rečeno, tudi mi tega nismo vedeli vse do trenutka, ko smo na vabilu za sejo občinske vlade prebrali točko o "ureditvenem načrtu MESTNEGA jedra Mozirje". Tako kot kriteriji za občine so tudi kriteriji za mesta dandanašnji (očitno) padli zelo nizko... (KAKŠNO JE TO MESTO BREZ ENEGA SAMEGA SEMAFORJA?) * * * Na 32. mednarodnem kmetijsko - živilskem sejmu v Gornji Radgoni bi našega sodelavca od samega presenečenja skoraj pobralo. Ob predsedniku državne vlade in ministru za kmetijstvo je bil v središču pozornosti nihče drug kot sam presvetli župan nam tako drage občine. Na žalost nismo uspeli izvedeti, o čem je tekla beseda med gospodi. Upajmo samo, da premier ni snubil župana v vlado. Biti brez župana je namreč zelo težko. Je pa že bolje, da hodi predsednik vlade Republike Slovenije še naprej igrati tenis v Mozirje. (KOALICIJA BREZ KRŠČANSKIH DEMOKRATOV?) * * * I Ni preverjeno, je pa skoraj zagotovo res, da gospod vrtnar iz ; Mozirja ni član Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice. ! Ne moremo si namreč drugače predstavljati, saj bi ob vsej skrbi, ! ki jo posveča Savinjskemu gaju, gotovo našel čas tudi za ! ureditev okolice doma obrtnikov, katerega bo prav kmalu ; nemogoče videti celo z mozirske obvoznice, čeprav stoji ; malodane tik ob njej. Pa ne da bi krivili vrtnarja, saj je menda ; za košnjo v tej coni zadolženo celjsko podjetje. Vsa sreča, da ! se večina mimovozečih raje ozira preko Savinje in občuduje ! resnično lep Savinjski gaj. (KAJ PA JE TEBE TREBA BILO, ! NOVINARSKO OKO) * * * , ■ In še OPRAVIČILO uredništva Cvetk in kopriv. Ansamblu I Slovenskih pet se opravičujemo za navedbe v 17. številki. ! Fantje so čisto v redu in so se, kot se spodobi, izkazali minulo ! soboto v Gaju. Prav tako se upravičujemo cenjeni soprogi ; glavnega in odgovornega urednika, saj slednji ni imel nikakršnih ; zvez z razkrinkano agencijo Larisa. Sicer pa, kot bralci zagotovo ! vedo, so cvetke in koprive skregane z resnico. (BEREJO JIH I PA VSEENO) j M pMVVljeM H&MAMiČrte j NAGRADNA KRIŽANKA MINI SLOVARČEK ARAVAKI: Indijansko pleme v Južni Ameriki DAIMONON: Notranji glas RE Pl GA: Trava z velikimi klasi, stoklasa U MA: Sudanska stranka neodvisnosti REŠITEV KRIŽANKE IZ 17. ŠTEVILKE: Haluga, arašid. robija. EMO. OM. Šmartno. OA. tau. polobla. trot akord. kloaka. JU, trener, os, Elo, Eseni, LT. karate, Ajaja, slinar, met azot citre, U, Novi Sad, Ober, Abano, Ankara. IME IN PRIIMEK: NASLOV: OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi rešitvami iz 17. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (gostinske storitve v vrednosti 4.000 SIT): Alojz Korenjak, Poljane 29, Rečica ob Savinji; 2. nagrada (gostinske storitve v vrednosti 3.000 SIT): Stane Bric, Volog 7, Šmartno ob Dreti; 3. nagrada (gostinske storitve v vrednosti 2.000 SIT): Jani Troger, Kokarje 18, Nazarje. Nagrade koristijo dobitniki osebno iz ponudbe gostilne PRI JOŽICI v Solčavi. Čestitamo! Križanko s kuponom iz 18. številke vložite v kuverto in jo najkasneje do ponedeljka, 19. septembra 1994, pošljite na naslov: Epsi d.o.o. Savinjska cesta 4, Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je prispevala trgovina PEGA iz Mozirja: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 5.000 SIT, 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT, 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.000 SIT. Nagrada zvestemu naročniku Za zvestobo Savinjskim novicam, je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 3.500,00 SIT Mariji SEDOVŠEK iz Lepe njive 100 Nagrajenka lahko koristi nagrado v navedenem znesku iz ponudbe trgovine PEGA iz Mozirja. Čestitamo! I............. I OGLASI mmmrzm OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Obveščamo vse oglaševalce, da je izključena možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem”. Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo rubriko z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO... Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm Je 1.100,00 SIT. Vabimo obrtnike In podjetja, da Izkoristijo ugodno možnost oglaševanja! V V 000 GARDALAND, OKTOBERFEST Gardaland - odhod iz Mozirja 15. oktobra, cena 58 DEM, plačilo na 2 čeka. Oktoberfest - Muenchen, 1 dan, 55 DEM. Turist biro Sonja Nazarje, tel. 831-316. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Obiščite bogato založeno trgovino šivalnih strojev, gasilnih aparatov, plinskih gorilnikov, zaščitnih oblačil, gumbov in ves pribor za šivanje. Delovni čas: 13.00-18.00, sobota 8.00-12.00. Tel. 831-109. ANTENE Ste slabe volje zaradi slabe slike na vašem TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaža ter RTV servis na vašem domu! Prašnikar, tel. 845-194. PREMOG Prodaja in dostava premoga -različnih vrst, tudi na čeke. Tel. 831-567, dostavimo - plačate. RTV SERVIS Hitro in kvalitetno popravljam vse vrste TV sprejemnikov, radio aparatov in satelitskih anten. Purnat, tel. 843-424. Mozirje in Ljubno ob Savinji tel: 8)2 Oil in 841 *07 - granitogres plošče od 1.849.00 SIT dalle - keramične ploščice I. vrsta Iz uvoza od 899.00 SIT dalje - lestenci od 2.835.00 SIT dalje - jupol - uvoz 15 kg za 1.399.00 SIT - WC školjka s tesnili 4.543.00 SIT - žlebovi 299.00 t.m. - velika izbira, ugodna ponudba kadi za zelje, plastična posoda - parket: lamelni 1.399.00 SIT I. klasa klasični 2.890.00 SIT standard _____________Ugodni plačilni pogoji! _________________ ZAHVALA V življenju pogosto pridejo težki trenutki. Najtežji so navadno tisti, ki jih povzroči kruta narava. V takšnih trenutkih smo se znašli tudi Meželnovi s Home, vendar pa nam je življenje lajšalo dejstvo, da je bilo z nami mnogo ljudi. Tako se Janko in Nada Kolenc z otroci zahvaljujeva vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih brez premisleka pomagali in nam s tem vrnili upanje. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala! Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu Iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 110,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.100,00 SIT. Prodam obračalnik za seno - pajek SIP 230. Marija Steblovnik, Sp. Kraše 27, Šmartno ob Dreti. Feroterm peč, rabljena eno leto, ugodno prodam. Tel.: 832-771. Gilera Dakota 500 - Enduro prodam. Tel.: 063-841-104. Harmoniko “Šneider” 6.0 basov -primerna za začetnika prodam. Tel.:831-781. Prodam pristne savinjske želodce in 2 breji kravi. Ogled in prodaja vsak dan. Peter Prislan, Šentjanž 48, Rečica ob Savinji. Prodam nov pletilni stroj Singer Memomatik. Tel.: 062-773-219 zvečer. Prodam prašiče, težke do 25 kilogramov. Tel.: 831-332. Prodamo dobro ohranjeno spak nico, dnevno sobo, kuhinjo in otroško sobo. Tel.: 841-037. Rotvveilerje mladičke z rodovnikom prodam. Tel.: 063-841-263. Sod 210 I in mostno tehtnico 300 kg poceni prodamo. Tel.: 832- 342, Nazarje. Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje v občini Mozirje. Tel.: 061-159-87-99. Prodam dobro ohranjen 100 I kompresor. Tel.: 844-004. Prodam Tomos avtomatik po delih, zvečer. Miran Čeplak, Florjan 39, Gornji Grad. Najamem več trgovinic 20-50 m2, lahko tudi franšizing. Tel.: 063-857-342. Prodam enobrazdni plug. Tel.: 831- 340. Rezervni štedilnik širine30cm dam - zastonj. Tel.: 841-162. Njivo 30 arov v Mozirju ob strugi oddam. Tel.: 061-159-22-34 ali 832- 625. Prodam dva tenis loparja Dunlop. Tel.: 844-209. Prodam otroški voziček, av-tosedež, stajico, pancerje, avtomate. Frenk Kovačec, Praprotnikova3. Prodam traktorsko prikolico za prevoz živine. Jože lomšek, Zgornje Pobrežje 8. KUPON za brezplačni mali oglas _______________do lObesedvlS.Št. SN_________ Ime in priimek: Naslov: BUDNA D.O.O. Za potrebe lastne proizvodnje na Ljubnem ob Savinji (nasproti bencinskega servisa) potrebujemo večje stalne količine bukove j hlodovine. Prodajamo pa stalne količine kvaltietnih bukovih drv, ki nastanejo pri naši proizvodnji - decimiranje bukovine. - vse klase - ugodne odkupne cene - plačilo takoj m - ni potrebno žaganje - ugodna cena in plačilni pogoji - po želji nudimo prevoz ^nfornuicije;841-107 od e.oo do 14.00 8*2-1U od 20.00 do 21.00 S. 0609 621 475 J dt SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. Žolec PRODAJALNA GAJ MOZIRJE SUPER KREDITI SUPER KREDITI SUPER KREDITI SUPER KREDITI NA 12 ALI 24 OBROKOV S SAMO 8% REALNO OBRESTNO MERO KREDITI NA 12 ALI 24 OBROKOV S FIKSNO OBRESTNO MERO SUPER KREDITI SUPER KREDITI SUPER KREDITI SUPER Na te pogoje vam nudimo vse blago iz naše ponudbe, razen živil! Preden se odločite za nakup, vas vabimo, da se o ponudbi prepričate tudi pri nas! SEZNAM POSLOVNIH ENOT 1. Blagovnica Savinjka Žalec 711-307,711-331 2. SP Žalec 2 711-216 3. Žalec 3 712-126 4. Žalec 4 711-178 5. Manufaktura Žalec 711-178 6. Tehnična Žalec 713-124 7. SP Cankarjeva Žalec712-156 8. SP Liboje 707-249 9. SP Griže 711-158 10. SP Zabukovica 711-274 11. SP Vrbje 711-388 12. SP Pirešica 728-036 13. Blagovnica Šempeter 701- 14. Blagovnica Prebold 723 15. Blagovnica Polzela 720 16. SP Polzela 17. SP Letuš 18. SP Vransko 19. Dom Vransko 20. SP Tabor 21. PE Mozirje 22. SPORT SHOP 23. SPORT SHOP 185,701-428 ■611,723-207 251,720-067 721-104 885-207 725-029 725- 028 726- 207 832-825 Žalec715-184 Celje442-335 é^DUSFTI ri o „ Trgovina - Servis Parižlje 8/a 63314 Braslovče (pri mostu čez Savinjo) POOBLAŠČENI SERVISER IN PRODAJALEC PROIZVODOV JONSERED IN STIHL - motorne žage - rez. deli za mot. žage - meči, verige, pogonski zobniki - gozdarska oprema - olja za mešanico in za verige - rez. deli Acme, Lombardini, Mag Odprto: vsak dan od 7. do 18. ure sobota od 7. do 12. ure Telefon: 063-721-137 MARKETING d.0.0. 63 313 POLZELA 38 Tel. & fan 063 721 052 PE Velenje Tel. 063 854 621 lnt- 9 SUZUKI - UGODNI KREDITI 1-4 let, 10-11,5% letna obrestna mera, devizna klavzula, 30% polog veliki popusti za rahlo poškodovana vozila po toči SWIFT 1,0 GL 5D 18.311 DEM SWIFT SEDAN 1,3 GL 4D 20.631 DEM SAMURAI LX 24.089 DEM VITARA LX 34.025 DEM FIATI PANDA 1000 i.e.L. 93 UNO 1.0 i.e.S 93 PUNTO 55S TIPO 1,4 Le. S SCIONERI TIPO 1,6 Le. SX TEMPRA 2.0 4X4 SW 92 SUBARU - ZNIŽANJE CENI UGODNI KREDITI NA 48 MESECEV DEVIZNA KLAVZULA VIVIO GLI 4WD 15.940 DEM IMPREZA SEDAN GL7BX 1,6 2WD 29.990 DEM LEGACY RANGER DL 1,8 4WD 31.600 DEM LEGACY RANGER GL/PL 2,0 4WD 36.880 DEM 11.490 DEM 14.490 DEM 18.250 DEM 20.660 DEM 22.790 DEM 28.990 DEM DAIHATSU CENI HIJET KOMBI HIJET PICK-UP FEROZA EL II ZNIŽANJE 16.490 DEM 14.490 DEM 32.500 DEM PLAČLJIVO V SIT PO PRODAJNEM TEČAJU LB d.d. ZA PRILIVE IN ODLIVE PODJETIJ NA DAN PLAČILA. Celje - skladišče D-Per 7/1994 PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. 5000001673,18 COBISS s Kupci! SAVINJA Mozirje vam v vseh svojih poslovalnicah z živili nudi UGODEN NAKUP OZIMNICE: 21,80 SIT 70,00 SIT Krompir vrste Sante, Desire, Kenebec kg Čebula holandska kg Jabolka vseh visi in Kvalitet Ozimnica ETA MOŽNOST NAKUPA: ■ nad 5.000 SIT na 3 obroke brez obresti - nad 7.000 SIT na 4 obroke brez obresti nad 10.000 SIT na 5 obrokov brez obresti ... OBVESTILA VETERINARSKO DEŽURSTVO 05.09. do 11.09. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978(841-277) 12.09. do 18.09. RUP MARIJA, dr. vet. med. G. Grad, tel. 0609-616-978 (843-084) 19.09. do 25.09. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978(841-410) VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE Tel. 831-017, 831-418, 0609-616-978 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7 do 8,30. Osemenjevanje ob nedeljah je po osemenjevalnih punktih. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 05.09. do 11.09. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910 12.09. do 18.09. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150 19.09. do 25.09. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel 441 -242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI 10.09. in 11.09. ŽIVI - ameriški film - akcijska drama 17.09. in 18.09. SCHINDERJEV SEZNAM - amer. film - zgod. drama KINO "JELKA" NAZARJE 10.09. in 11.09. MOJA PUNCA 2- ameriški film - romantična komedija 17.09. in 18.09. KDO SE SEDAJ OGLAŠA - amer. film - zabavni KINO "DOM" MOZIRJE 10.09. in 11.09. USODNI VAL - ameriški film - akcijski 15.09. ALJASKA GORI - ameriški film - akcijski 17.09. in 18.09. PRIDEN SINKO - ameriški film - kriminalka SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. Kimrnam MATIČNA KRONIKA ZA MESEC AVGUST 1994 ROJSTVA: Rodilo se je 12 deklic in 8 dečkov. POROKE: 1. Remic Jože, 1963, Prihova 45 in Šipoš Suzana, 1967, Rečica ob Savinji 130; 2. Turk Franc, 1970, Spodnje Pobrežje 12 in Hren Polonca, 1972, Zgornje Pobrežje 24; 3. Gregom Robert, 1970, Ljubija 60 in Danilevskaja Julija Jevgenjevna, 1975, Rovno, Ukrajina; 4. Pokleka Herman, 1964, Rečica ob Savinji 59 in Memiševič Dragica, 1963, Rečica ob Savinji 59; 5. Skok Marko, 1970, Varpolje 39 in Pfeifer Saša, 1973, Mozirje, Cesta na Lepo Njivo 19; 6. Vozelj Boštjan, Pernov 17a in Mikek Hermina, 1972, Ljubno ob Savinji, Foršt 44; 7. Podvratnik Jernej, 1967, Lepa Njiva 63 in Petrič Marta, 1970, Lepa Njiva 109; 8. Golčman Danilo, 1962, Velenje, Kidričeva cesta 11 in Lipičnik Jožica, 1966, Velenje, Kidričeva cesta 11 ; 9. Pustoslemšek Jože, 1961, Tirosek 66 in Rajter Marija, 1960, Gornji Grad, Attemsov trg 8; 10. Vršnak Marjan, 1964, Spodnje Kraše 31 in Bark Marija, 1965, Spodnje Kraše 31; 11. Šijanec Stanko, 1967 Maribor, Vrbanska cesta 14a in Kričej Viktorija, 1968, Maribor, Vrbanska cesta 14a. SMRTI: 1. Krefl Marija, 1935, Pusto polje 11; 2. Detmar Janez, 1952, Ljubno ob Savinji, Janezovo polje 24; 3. Zamernik Štefan, 1937, Raduha 70; 4. Lenko Andrej, 1911, Podveža 1;5. Krebs Jožefa, 1912, Raduha 5; 6. Podbrežnik Rajko, 1903, Solčava 16; 7. Kozar Amalija, 1914, Mozirje, Nove Trate 19; 8. Jerovčnik Jera, 1913, Raduha 34; 9. Pečovnik Dušan, 1965, Dol 28; 10. Ugovšek Marija, 1927, Dol 50; 11. Grudnik Antonija, 1907, Dol 19. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. EPSI Pogled za obzorje OSREDNJO KNJ. CELJE