SKUPNOST JUŽNOKOROŠKIH KMETOV
[ LISTA 4 kVristopu NE
Skupnost južnokoroških kmetov Gemeinschaft der Südkärntner Bauern
KAJ SMO DOSEGU
•	Organizacija samopomoči južnokoroških kmetov — strojni krožek; tako kmetom pomagamo znižati stroške in boljše izrabiti čas.
•	Premija za vzrejo kobil. Konji so gospodarski in kulturni dejavnik na južnem Koroškem, predvsem na Zilji.
•	Pomoč ob škodi zaradi suše in toče.
•	Svetovanje in podpiranje južnokoroških kmetov, ki v gospodarstvu gredo nove poti.
•	Izboljšanje razumevanja slovenske manjšine v Kmetijski zbornici.
•	Okrepitev samozavesti naših kmetov.
•	Ustanovitev neodvisne izobraževalne in svetovalne organizacije.

Slika levo: SJK sl še posebej prizadeva za izobraževanje in tudi za družabnost. Na kmečkem plesu, preteklo soboto v Bilčovsu, so imeli kmetje priložnost, da se srečajo in pogovorijo. Takih prireditev si kmetje želijo še več.
Slika spodaj: Prvič bi lahko zastopala kmetice v Kmetijski zbornici kmetica. Na 3. mestu kandidira pri SJK Katja Kert. Na sliki jo vidite na obisku pri družini Šumnik, pd. pri Štefanu v Črgovičah.
mm****?'
naš tednik
Na zaključni tiskovni konferenci je izrekel svojo podporo SJK tudi Allgemeiner Bauernbund (ABV), katerega zastopnik Anton Höberl kandidira na 4. mestu. Z leve: Glavni kandidat Janko Zwitter, Anton Höberl, predsednik ABV Adolf Riautschnig in dipl. inž. Štefan Domej. Foto: Fera
Kmečkozborske volitve v nedeljo, 1. decembra
SJK bo tudi naprej močno zastopala našo kmete
Pogovora z vicekanclerjem Busekom v Tinjah se je udeležil tudi predsednik EL Andrej Wakounig.
SREČANJE NSKS IN EL Z VICEKANCLERJEM BUSEKOM:
„Potreben je čimprejšnji skupni pogovor $ kanclerjem in vicekanclnrjem"
Skupnost južnokoroških kmetov (SJK) bo po nedeljskih volitvah kot edina frakcija imela v Zbornici zastopnike južno od Drave. Janko Zwitter bo celo edini ziljski zastopnik v Zbornici.
SJK se je kot odločna zagovornica južnokoroškega kmeta tudi jasno opredelila proti vstopu Avstrije v EGS, kjer bi se po mnenju zastopnikov SJK položaj za našega kmeta dramatično poslabšal. „Sledilo bi umiranje kmetij,“ ocenjuje dipl. inž. Štefan Domej.
Več pozornosti zahteva SJK gorskim kmetom, ki so danes v svoji eksistenci bolj ogroženi kot kdajkoli prej. „Če ne bo višjih podpor, gorskih kmetov kmalu ne bo več,“ očita Janko Zwitter kmečkim politikom zamudo v preteklih letih.
Cilj SJK je tudi demokratizacija Zbornice. V primeru, da bi SJK uspela s tretjim mandatom, bi Katja Kert kot ženska nedvomno prinesla novega vetra v moški sedežni red in bi lahko na kraju samem postavljala upravičene zahteve kmetic.
Preteklo soboto je bil Dom v Tinjah v znamenju dveh pomembnih prireditev: bivši zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger je od NSKS in KKZ je prejel 3. Einspielerjevo nagrado, nato pa sta diskutirala predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in avstrijski vicekancler Erhard Busek (glej strani 10/11). Pred obema prireditvama je avstrijski vicekancler imel enourni pogovor s predstavniki NSKS in Enotne liste. Dr. Grilc in Andrej Wakounig sta Buseka posebej opozorila na neuresničevanje soglasnih sklepov sosveta in na nezadovoljivo finančno podporo s strani zvezne vlade. Osrednja
točka pogovora je bilo tudi vprašanje avtonomnega zastopstva ter zastopstva v zakonodajnih gremijih.
Busek je predlagal čimprejšnje skupne pogovore z njim in zveznim kanclerjem, „kar bi gotovo bilo najbolj učinkovito“ (Busek).
Pogovor je tekel tudi o položaju Slovenije in Hrvaške ter o odnosu zapada do obeh republik. Pri tem je prišlo ponovno do izraza dejstvo, da sta lahko obe samostojni republiki upravičeno razočarani nad ravnanjem zahodnih demokracij. Vsekakor je vsak optimizem, da bo zapad spremenil svoj odnos do Slovenije in Hrvaške, več kot vprašljiv.
Da bo SJK lahko svoje delo uspešno nadaljevala, pa potrebuje to nedeljo zaupanje volilcev. Volilce zato prosi in poziva, naj se udeležijo volitev in dajo svoj glas neodvisni SJK.
(Več o kmečkozborskih volitvah na prvi straneh Našega tednika.)
NAŠ TEDNIK
KMECKOZBORSKE VOLITVE 1991
NAŠ TEDNIK
VSE ŽEUE 10 SJK VNESLA V Mwimmi
Naš tednik: Tri tedne ste bili na poti od kmeta do kmeta. Kakšni so Vaši vtisi?
Janko Zwitter: Reči moram, da po teh obiskih vidim še veliko večjo potrebo, da se za našega kmeta zavzamemo v Zbornici. Pogoji, pod katerimi kmetujejo naši kmetje danes, so vse drugo kot rožnati. Neštetokrat sem dobil vtis, da ljudje ostanejo na kmetiji samo še zato, ker tako ljubijo svojo domačo zemljo — toda samo od tega se ne da dobro živeti.
Naš tednik: Kaj je torej potrebno storiti, da bi se položaj kmeta izboljšal?
Janko Zwitter: Kmet noče nič podarjenega, ampak samo to, kar mu pristaja. V drugih poklicih močni sindikati iztržijo vsako leto višje plače. Letos dobijo npr. nastavljene! 4,3 % večje plače. In kmetje? Pravzaprav vedno manj. Cena za les se je v zadnjih 20 letih od 1400 šilingov znižala na 1200 šilingov. Nič bolje ni pri kmetijskih proizvodih ali pri cenah za živino. Zato mora država kmetu direktno pomagati.
Glavni kandidat SJK Janko Zwitter
je v zadnjih treh tednih obiskal domala vso južno Koroško. Videl je večje in manjše kmetije, v ravnini in v gorskem svetu. Problemi, težnje in želje pa so v bistvu povsod enake. Naš tednik ga je pogosto spremljal; nekaj dni pred volitvami je Zwitter napravil prvo bilanco.
Naš tednik: V kakšni obliki?
Janko Zwitter: Moj predlog je, naj država prevzame vse stroške za socialno in nezgodno zavarovanje, pri poprečni kmečki družini znaša približno 40 do 50 tisoč šilingov. Na splošno bi morali tudi za kmeta veljati pogoji kot za druge poklice, torej da mu ne bo potrebno plačevati za obisk zdravnika, da dobi kmetica plačan porodniški dopust. Sploh pa naj bi veljalo, da mora vsak kmet dobiti zagotovljen osnovni zaslužek v višini 10.000 šilingov.
Naš tednik: Pod izredno težkimi pogoji delajo gorski kmetje in teh je na južnem Koroškem kar precej.
Janko Zwitter: Tako je. Gorskim kmetom se godi največja krivica, proti kateri bo potrebno v Zbornici odločno nastopiti. Verjetno velika večina politikov sploh ne pozna pogojev gorskega kmeta, drugače bi že zdavnaj sklenili učinkovite podpore in zakone, ki bi omogočili, da bomo imeli tudi čez 20
let še gorske kmetije, na katerih bo živel in kmetoval naš kmet.
Naš tednik: Podobno gre tudi malim polkmetom.
Janko Zwitter: Točno! Mali kmet npr. s 6 ha ima premalo, da bi lahko ostal doma, če pa gre na delo, ga država še kaznuje, saj mu ukine določene podpore in olajšave. Tem kmetom se res godi krivica. Veliki kmetje si lahko privoščijo, da zemlje sploh ne obdelujejo in dobijo za to lep denar, s tem pa država vzame malemu kmetu še zadnjo možnost, da bi z najemom zemlje lahko dobil dovolj površine za kmetovanje.
Naš tednik: Kaj boste lahko storili za te kmete v Zbornici?
Janko Zwitter: Najprej bomo odprli deželnim politikom oči. V Zbornici sami pa bomo dejansko skušali izboljšati položaj našega kmeta, za katerega se drugi zastopniki doslej niso bogve kaj zanimali. Gotovo tudi v prihodnje ne bo drugače, zato pa bomo mi tembolj prizadevni.	g ^
Fric Kumer:
„Skupnost južnokoroških kmetov je zastopstvo slovensko govorečega kmeta v Zbornici. Druge frakcije doslej še nikoli niso imele posluha za naše želje in potrebe, tem bolj pa nas razumejo in temu primerno zastopajo naši zastopniki. Podobno je tudi v občinski sobi, kjer ima naš človek čisto drugačno razumevanje in dostop do vprašanj in teženj dvojezičnega prebivalstva.“
Valentin KARG L Bače
NAŠI
ZASTOPNIKI POZNAJO NAŠE ŽELJE IN POTREBE
„Zaupniki SJK izrukamo vso podporoišim glavnim kandidatom"
„Slovenski kmetje potrebujemo lastno zastopstvo tudi v Kmetijski zbornici. Veseli me, da se SJK močno zavzema za pravice gorskih kmetov. Veliko naših ljudi kmetuje na gorskih kmetijah, deloma pod zelo težavnimi pogoji. Zanj se morajo naši zastopniki v Zbornici zavzeti, sicer bodo začele kmetije na veliko izumirati. Upam, da bomo pri teh volitvah uspeli, kar bi bila tudi moralna opora, še posebej za nas, kmete!“
„V domačem gnezdu se človek najbolje počuti. Tako je tudi pri kmetih. SJK zastopa naše interese in je neodvisna od strank. Najboljši primer je vprašanje vstopa Avstrije v EGS; edino SJK si upa javno nasprotovati, čeprav vsi vedo, da EGS našim kmetom ne bo prinesla nič dobrega. Sicer smo majhni, toda z našim prizadevanjem bomo gotovo lahko neposredno marsikaj dosegli.“
„Močno lastno zastopstvo v Kmetijski zbornici pomeni tudi, da imamo močne lastne zagovornike v Kmetijski zbornici. Danes se že skoraj vsak kmet bori za svoj obstoj; na južnokoroškega kmeta pa velike frakcije vse pre-rade pozabijo, kar se vidi tudi pri kandidatnih listah. Lepo bi seveda bilo, če bi tudi Kati Kert prišla v Zbornico, toda tudi z dvema mandatarjema je mogoče uspešno delovati.“
„Tudi naš kmet potrebuje svoje zastopstvo v Kmetijski zbornici. V zadnjih letih je bilo očividno, da se velike frakcije ne brigajo za južnokoroškega kmeta, ker se zanimajo zgolj za svoje strankar-skopolitične interese. SJK pa je dejansko interesno zastopstvo kmeta na dvojezičnem ozemlju. Volilni uspeh SJK pri teh volitvah pa bo nedvomno krepil celotno samostojno volilno gibanje.“
Volilni uspeh za SJK bi bil za vso južno Koroško, predvsem pa tudi za našo narodno skupnost in njeno samostojno gibanje velikega pomena. SJK je edina, ki ima južnokoroška kandidata in kandidatko na izglednem mestu. Je ustanova, za katero enotnost ni prazna formula. Naši glavni kandidati imajo vso našo podporo. Pozivam vse naše kmetice in kmete, da jim pomagajo — s tem, da bodo v nedeljo volili SJK.
Anton STURM Svinca vas
V DOMAČEM GNEZDU SE ČLOVEK NAJBOLJE POČUTI
Mihej
DRUG
Suha
ZWITTER IN DOMEJ ZASTOPATA NAŠE INTERESE
Franc Jožef
SMRTNIK
Korte
SJK
POMEMBEN DEL NAŠE SAMOSTOJNOSTI
Fric
KUMER
Blato
ZAUPNIKI SJK IZREKAMO VSO PODPORO NAŠIM GLAVNIM KANDIDATOM
„Želim SJK, da bi na nedeljskih volitvah dosegla svoj volilni cilj. S tem bi omogočili, da bi tudi naprej z istim zagonom in prizadevnostjo lahko zastopala interese naših kmetov in kmetic.
Kako potrebna je kandidatura SJK predvsem za dvojezično ozemlje, kaže dejstvo, da nobena druga stranka nima na izglednem mestu kandidata ali kandidatke iz južnokoroškega prostora.
SJK, ki je integralni del deželne Enotne liste, je tudi edina volilna skupina, ki se je resno ukvarjala z negativnimi posledicami v zvezi z vstopom v EGS. Posebej pozivam tudi kmetice, da gredo na volišče in podprejo SJK. S Katjo Kert, ki kandidira pri SJK na izglednem mestu, imamo zavzeto zagovornico interesov kmetic in njenih upravičenih socialnih zahtev.“
Andrej WAKOUNIG predsednik deželne EL
„SJK POMEMBEN ZAGOVORNIK NAŠIH KMETOV IN KMETIC“
SJK zahteva: 10.000 šil. osnovnega dohodka
Kmet poprečno zasluži le 14 šilingov na uro. Delovni čas kmeta danes znaša do 70 ur na teden, torej polovico več kot v drugih poklicih.
Glavna kandidata SJK Janko Zwitter in Štefan □omej zahtevata zagotovljen osnovni dohodek za kmeta in kmetico v višini 10.000 šilingov. Veliki kmetje si lahko danes privoščijo, da enostavno svoje zemlje ne obdelujejo več in zato dobijo od države visoke premije. Mali kmet pa mora vsak kvadratni meter zemlje skrbno obdelovati, da lahko preživi. Visoki funkcionarji v Zbornici pa dobivajo visoke plače, ö katerih koroški kmetje lahko samo sanjajo.
„To stanje je nevzdržno," so si edini v SJK.
„Položaj kmetov je mogoče izboljšati samo z direktnimi podporami. Namesto da plačuje država ogromne izvozne podpore, naj ta denar
nameni našim kmetom,“ zahtevata Zwitter in Do-mej.
Predvsem gorski kmetje so danes ogroženi in če bo Avstrija vstopila v EGS, se bo položaj še dodatno poslabšal. Pričakovati je izumiranje naših gorskih kmetij. SJK kot edina frakcija v Kmetijski zbornici opozarja na to dejstvo. Čeprav vse druge
frakcije vedo, kaj čaka avstrijskega kmeta v Evropski gospodarski skupnosti, so v bistvu tiho in sledijo politiki velike koalicije na Dunaju.
Velike kmečke demonstracije v Rimu, Franciji in drugih državah EGŠ dajo slutiti, kaj pomeni kmetovanje v razmerah, ki jih diktirajo veliki koncerni.
Kmetice in kmetje!
Prihodnjo nedeljo, 1. decembra, dajte svoj glas
Skupnosti južnokoroških kmetov
LISTI 4.
IZ DRUGIH
ČASOPISOV Kleine Zeitung, 24. 11. 1991
80 % der Bauern gehen in der EG-Frage mit der Liste 4
Die Gemeinschaft der Südkärntner Bauern nimmt gegenüber der EG als einzige zur Landwirtschaftskammerwahl kandidierende Bauernvertretung eine ablehnende Haltung ein.
Die derzeitigen Rahmenbedingungen können einem Großteil der Kärntner Landwirte das Überleben nicht sichern. Spitzenkandidat KR. Janko Zwitter fürchtet, daß bei einem Beitritt Österreichs zur EG höchstens 15 Prozent der landwirtschaftlichen Betriebe überleben würden.
Berechtigte Furcht und Skepsis haben die Kärntner Bauern vor allem vor der Liberalisierung des Weltagrarhandels, die weitere Preissenkungen für Agrarprodukte zur Folge hätte. Insbesondere die Bergbauern würden dem EG-Konkurrenzkampf mit einer Agrarindustrie nicht standhalten Die Kandidaten der Liste 4 (von' links: Anton Höberl, Valentin Kargl, Katja können. Kärntens Bergbauern Kert, Spitzenkandidat KR. Janko Zwitter und KR. Dipl.-Ing. Stefan würden dadurch zu reinen Land-Domej) wehren sich gegen einen Ausverkauf der Kärntner Landwirt- schaftspflegem degradiert wer-schaft bei einem EG-Beitritt.	den.
EG: Bauernhof, ade!
Umfragen zufolge sind über 80 Prozent der Bauern gegen einen EG-Bei-tritt Österreichs.
Sie fühlen sich von ihrer Standesvertretung völlig im Stich gelassen.
Die Gemeinschaft der Südkärntner Bauern geht von allem Anfang an einen anderen Weg.
Wir wollen lebensfähige bäuerliche Betriebe
Spitzenkandidat KR. Janko Zwitter: „Gesunde und lebensfähige bäuerliche Betriebe, nicht aber bäuerliche Konkurse, sind unser Ziel. Was unsere Väter und Mütter mit großer Aufopferung geschaffen haben, werden wir auch gegenüber der EG verteidigen.“
Pri Boštjanu so se postavili na lastne noge; svoje proizvode prodajajo sami, in to z uspehom. Vsak teden
npr. trikrat spečejo domač kruh.
Kje in kdaj lahko volite
Okraj VELIKOVEC:
Pliberk, Mestni občinski urad, 8. do 14. ure — Djekše, občinski urad, 8.30 do 14. ure — Kneža, ljudska šola, 9 do 13. ure — Dobrla vas, občinski urad, od 8. do 14. ure
—	Kazaze, gostilna „Krainz", 8. do 12. ure — Železna Kapla, občinski urad, 8. do 16. ure — Bistrica, ljudska šola, 8. do 14. ure — Galicija, občinski urad, 8. do 14. ure — Globasnica, občinski urad, 8. do 14. ure, Grebinj, občinski urad, 8. do 13. ure — Grebinjski klošter, gostilna .Stifterwirt“, 8. do 12. ure
—	Krčanje, ljudska šola, 8. do 12. ure — Suha, občinski urad, 7.30 do 14. ure — Ruda, ljudska šola, 8. do 12. ure — Spodnja vas, ljudska šola, 8. do 12. ure — Škocijan, občinski urad, 8. do 12. ure — Št. Primož, ljudska šola, 8. do 14. ure
—	Žitara vas, občinski urad, 8. do 14. ure — Velikovec, mestni občinski urad, 8. do 14. ure — Vov-bre, nekdanji občinski urad, 8. do 14. ure — Št. Peter na Vašinjah, gostilna „Schloßwirt“, 8. do 14. ure
—	Drča, gostilna „Tamischwirt“, 8. do 14. ure — Srednje Trušnje, gostilna „Rabl“, 8. do 14. ure.
Veliko povpraševanje po kvaliteti
Pri Boštjanu na Radišah so že pripravljeni na vstop v EGS. Svoje kvalitetne proizvode sami prodajajo in odjemalcev je več kot dovolj.
Vsak teden pečejo pri Boštjanu domač kruh; kmetica ga speče do 50 hlebov. Tudi mesne izdelke, kot so salame in podobno, pri Boštjanu izdelujejo sami. Izdelke prodajajo potem v Celovcu na trgu; veliko pa je tudi privatnih odjemalcev, ki pokupijo tudi mlečne izdelke, kot sta sir in skuta.
Boštjanovi so med prvimi kme-
ti, ki so spoznali, kako je mogoče tudi danes uspešno kmetovati. Toda ta oblika kmetovanja je mogoča le, če vsi pomagajo. Torej mladi in stari. Milan Hribernik bo prevzel kmetijo in ga že skrbi, kaj bo čez deset ali dvajset let, ko mati in oče ne bosta več mogla pomagati. En sam človek vsega tega dela ne zmore, zaskrbljeno ugotavlja.
Ker so Radiše blizu Celovca, je tako relativno lahko prodati svoje izdelke, saj je trg večji. Kaj pa tisti kmetje, ki nimajo tako ugodne lege? KIS (Kmečka izobraževalna skupnost) pomaga kmetom pri ustanovitvi ustreznih zadrug. Zanimanje je veliko; toda kmetje potrebujejo ustrezno začetno pomoč, kar pa je mogoče le v obliki državnih podpor.
Da bi dobili te podpore tudi naši kmetje, se bo zavzela SJK v Zbornici.
SJK upa, da bo padla absolutna večina
Na krajevnem zborovanju v Globasnici je dipl. inž. Štefan Domej predstavil kmetom ustroj Kmetijske zbornice in s tem v zvezi izrazil upanje, da bo pri teh volitvah padla absolutna večina Bauernbunda. „To pomeni, da bi v prihodnje tudi naše delo prišlo bolj do izraza,“ je ocenjeval Domej. Koga bi SJK volila za predsednika Zbornice, pa bo odvisno od tega, koliko bodo druge frakcije pripravljene vsebinsko uresničiti predstave SJK.
Mandati so bili doslej razdeljeni tako: Bauernbund 20, SP 8, FP 6, SJK 2 (1945 glasov).
99
Tudi kmetice moramo končno dobiti iste pravice, ki so že zdavnaj običajne v drugih poklicih. Zavzela se bom za to in prosim Vas, da me v nedeljo,
1. decembra, podprete s svojim glasom.
Sele, občinski urad, 8. do 12. ure
—	Hodiše, turistični urad, 7.30 do 14. ure — Škofiče, občinski urad, 9. do 14. ure — Bilčovs, občinski urad, 8. do 16. ure — Kotmara vas, občinski urad, 7. do 12. ure — Bistrica v R., občinski urad, 8. do 15. ure — Šmarjeta v R., občinski urad, 7. do 13. ure — Žihpolje, občinski urad, 8. do 14. ure — Borovlje, mestna hiša, 8. do 14. ure
—	Žrelec, občinski urad, ljudska šola Medgorje, nekdanja gostilna Kirchenwirt, 8. do 12. ure — Grab-štanj, občinski urad, 8. do 15. ure
—	Štalenska gora, občinski urad, 9. do 14. ure — Pokrče, ljudska šola, 8. do 12. ure
Okraj BELJAK-DEZELA
Šentjakob v R., občinski urad, 8. do 14. ure — Rožek, občinski urad, 8. do 13. ure — Bekštanj, ljudska šola Loče, 7. do 14. ure — Brnca, ljudska hiša, 7. do 14. ure — Straja vas, občinski urad, 9. do 14. ure — Bistrica na Zilji, otroški vrtec, 8. do 14. ure — Podklošter, občinski urad, 7. do 14. ure — Čajna, sejna soba Čajna 8. do 14. ure, Št. Jurij n. Z., 8. do 13. ure, gasilski dom Potok, 8. do 12. ure — Vrba, občinski urad, 8. do 13. ure, gostilna „Liebentritt" Žoprače , 8. do 13. ure, ljudska šola Kostanje, 8. do 13. ure — Vernberk, občinski urad, 8. do 12. ure
Okraj ŠMOHOR:
Šmohor, ljudska šola, 8. do 15. ure, Rattendorf, nekdanji občinski urad, 8. do 12. ure, Brdo, Amts-haus, 8. do 12. ure, Goriče, ljudska šola, 8. do 12. ure
Politika
Dunajski simpozij o manjšinskem pravu:
Razpravljali so tudi o volilni ureditvi na Koroškem
Kot smo že v zadnji številki NT sporočili, je pred nedavnim na Pravni fakulteti dunajske Univerze potekal trodnev-ni mednarodni simpozij o manjšinskem pravu, katerega je pripravil Inštitut za državno pravo, pod vodstvom prof. Felixa Ermarcore.
KRATKE
POLITIČNE VESTI
PAPEŽ POVABLJEN V SLOVENIJO. Prejšnjo soboto se je v Rimu mudil slovenski premier Lojze Peterle. Udeležil se je sestanka funkcionarjev krš-čanskodemokratskih organizacij. Pogovarjal se je tudi z italijanskim predsednikom Giullijem Andreottijem, kateremu je Peterle natančno razložil trenutni položaj v Sloveniji in na Hrvaškem, nakar se je italijanski predsednik zavzel, da evropske sankcije ne bi prizadele Slovenije. Slovenski premier se je zadržal še na avdienci pri papežu Janezu Pavlu II. Ob tej priliki je Peterle povabil svetega očeta, naj obišče Slovenijo.
T. B.
KRITIKA ZSO. ZSO graja v odprtem pismu predsedniku Peterletu, da ob nedavnem obisku ministra Venclja ni prišlo do posveta z ZSO in NSKS. V pismu mdr. pišejo: „Žal moremo ugotoviti, da se takšno neupoštevanje koroških Slovencev v zadnjem času množi in ponavlja.“
POKRAJINSKI KONGRES SSk. „Slovenska skupnost“ (SSk) je na svojem nedavnem pokrajinskem kongresu v Trstu mdr. zahtevala, naj RAI čimprej uvede televizijski program v slovenskem jeziku in naj uredništvo teh programov uživa popolno avtonomijo. Vzvezis Pri-morškim dnevnikom SSk izraža solidarnost z uslužbenci v boju za oh ranitev delovni h mest. Obenem pa poudarja nujnost, da Primorski dnevnik resnično postane dnevnik vseh Slovencev. Predsednik pokrajinskega kongresa, dr. Legiša, je na zahteve SSk pismeno pozval predsednika italijanske vlade Andreottija na čimprejšnje priznanje Republike Slovenije in odpravo sankcij na njen račun.
PODPORA KKZ IN SPZ.
KKZ in SPZ predlagata v posebni izjavi za tisk realizacijo sklepa sosveta v zvezi z razširitvijo slovenskih oddaj v radiu in televiziji. V tem smislu pozdravljata tudi izjavo deželnega poslanca Petra Kaiserja (NT je o tem poročal). „Celodnevni slovenski medijski program v Trstu dokazuje, da so se podobne ustanove mednarodno že uveljavile,“ tako Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza.
Piše Hudi Vouk
Poročali so o položaju narodnih skupin v Avstriji, Italiji, državah naslednicah bivše Jugoslavije, v Bolgariji, Romuniji, na Madžarskem in Češkoslovaškem. Posebej zanimivo je bilo poročilo zastopnika Urada za narodne in etnične manjšine iz Madžarske, kjer skupno z narodnimi skupinami pripravljajo zakon o narodnih skupinah. Ta bo zajel vse na Madžarskem živeče narodne skupine in bo, kot kaže, kar se tiče manjšinskih pravic, za vse države sosede zgleden.
Danilo Türk z Inštituta za mednarodno pravo ljubljanske Univerze je oporekal avstrijski manjšinski politiki, poročal pa je tudi o prizadevanjih skupine okoli lorda Carringtona za rešitev jugoslovanske krize. Potemtakem
Pretekli torek je delegacija slovenskega parlamenta s predsednikom Bučarjem na čelu uradno obiskala Južno Tirolsko.
Južna Tirolska je obljubila Sloveniji vso politično in gospodarsko podporo.
Slovensko delegacijo so sprejeli predsedstvo deželnega zbora in klubski predsedniki vseh v južnotirolskem deželnem zboru
naj bi priznali suverenost vseh jugoslovanskih republik, posamezne republike pa bi potem po želji ustanovile skupno državo (Srbija in Črna gora) ali zvezo (Makedonija ter Bosna in Hercegovina s srbo-črnogorsko državo). Če bi tudi Hrvaška pripadala zvezi, še ni jasno, toda malo verjetno. Slovenija ne namerava obdržati nobenih reprezentativnih vezi z drugimi republikami. Manjšinske pravice naj bi razporedili v tri skupine:
a)	pravice za zaščito kulture, jezika, vzgoje itd. vseh narodnih skupin bi zagotavljali na mednarodni ravni,
b)	večje narodne skupine, kot npr. Srbi na Hrvaškem, naj bi imele zajamčeno pravico do soodločanja v republiških gre-mijih,
c)	na območjih; kjer je narodna
zastopanih strank. Kot nam je poročal dr. Frasnelli, so ti obljubili, da bodo skušali predvsem Evropsko skupnost prepričati o vsestranski podpori Sloveniji. To ne velja samo za vprašanje priznanja. Gre tudi za to, da naj bi pri sankcijah izvzeli Slovenijo in Hrvaško in s tem izvajali mednarodni pritisk na Srbijo.
Južna Tirolska je obljubila Sloveniji tudi gospodarsko podporo. Frasnelli bo v- tej zadevi dal deželnemu zboru poseben pred-
Hubert Mikel, tajnik Centra avstrijskih narodnih skupnosti, je seznanil udeležence simpozija z aktualnimi
problemi koroških Slovencev.
skupina v večini, naj bi dobila status avtonomije.
Docent Novak se je zavzel za učinkovitejšo manjšinsko zaščito na mednarodni ravni, zlasti v okviru OZN in Evropskega sveta, docent Tretter pa je zahteval poleg individualnih manjšinskih pravic zajamčenje tudi kolektivne manjšinske pravice. V to smer gre predlog nemškega poslanca v Evropskem parlamentu Stauf-fenberga za Listino o manjšinskih pravicah v 'Evropski skupnosti. Posebej zanimive so predlagane kolektivne manjšinske pravice, kot zaščita pred ukrepi, ki pospešujejo asimilacijo, ali pravica za tako ureditev volilnih redov, ki omogoča sorazmerno zastopstvo narodnih skupin v zakonodajnih organih. Volilna ureditev, kakršna je na Koroškem, ki deli dvojezično ozemlje na tri dele, taki kolektivni pravici ne bi ustrezala.
Zastopnik Centra avstrijskih narodnih skupin Hubert Mikel, zastopnik HAK Jandre Palatin ter predsednik madžarskega sosveta Ludwig Szebereny so na tem simpoziju grajali, češ da Avstrija mnogo manjšinskih pravic, ki so zajemčene v mednarodnih listinah, zahteva, na nacionalni ravni pa jih sama ni uresničila.
log, hkrati pa so se zmenili, da bodo pri naslednjem srečanju (v Ljubljani) sodelovali v južnoti-rolski delegaciji predvsem gospodarstveniki. Tudi v zadevi hrvaških beguncev želi Južna Tirolska nuditi Sloveniji finančno pomoč.
Nadalje so razpravljali o manjšinskih vprašanjih, kjer so v bistvu potrdili stališča, sprejeta na nedavnem srečanju v Celovcu.
Južna Mka obljubila Sloveniji vso pomoč
Politika
ANDREJ WAKOUNIG CLAN PRED-SEDSIVA ZVEZE KOROŠKIH ORČIN
Delegati Zveze koroških občin (Kärntner Gemeinde-bund) so na svojem zadnjem deželnem zborovanju pretekli torek v Celovcu sklenili, da pritegnejo v svoje predsedstvo tudi zastopnika slovenske narodne skupnosti. Za to funkcijo je bil imenovan deželni predsednik Enotne liste Andrej Wakounig, ki je tudi občinski odbornik na Bistrici nad Pliberkom.
Novo izvoljeni predsednik Zveze občin, deželnozborski poslanec inž. Georg Kerschbau-mer, ki je nasledil Rudolfa Kore-sa, je dejal, da je organizacija s tem ustregla dolgoletni želji slovenske narodne skupnosti.
Po mnenju Kerschbaumerja je to še posebej pomembno in potrebno, ker tudi na deželni ravni iščejo možnosti političnega zastopstva slovenske narodne skupnosti. Andrej Wakounig kot kooptiran član v tem gremiju nima pravice do glasovanja;
Na torkovem občnem zboru Zveze koroških občin so občinski odborniki, izvoljeni na Enotnih listah, dosegli lep uspeh — Andrej Wakounig je bil kooptiran v
predsedstvo.
kljub temu pa Wakounig tozadevno vidi pozitivni premik.
Kot okrajna predsednika sta v tem gremiju med drugim zastopana za okraj Celovec-dežela bistriški župan Hubert Grade-negger, za velikovški okraj pa župan Albert Sadjak iz Globasnice. Sadjak pa je bil izvoljen tudi za podpredsednika Zveze koroških občin.
OBČNI ZBOR Mlade EL
v petek, 29. nov. 91 ob 19. uri v gostilni „Lotte“ v Železni Kapli
Na pobudo Kluba koroških Slovencev v Ljubljani so se v Ljubljani minuli teden sestali predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, Enotne liste in Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov s pristojnim ministrom dr. Dularjem, predstavniki Inštituta za narodnostna vprašanja in inicia-torji razgovora ob okrogli mizi.
Klub koroških Slovencev v Ljubljani, ki skozi vsa leta budno spremlja razvoj slovenske narodne skupnosti, je želel s tem dejanjem opozoriti na zaskrbljujoča politična razhajanja med koroškimi Sloven-
Okrogla miza v Ljubljani
ci. Predsednik kluba, prof. Grafenauer, je že v svojem uvodu dejal, da se klub nima za moralno instanco, da pa čuti potrebo po zbliževanju razhajajočih se stališč. V razpravi o multikulturnosti je bilo predvsem poudarjeno, da je zdrava in trdna narodna zavest predpogoj za preživetje majhnih narodnih skupnosti, opuščanje le-te vodi v tiho asimilacijo. Minister Dular je iz vidika slovenske vlade poudaril predvsem potrebo po organizacijskih strukturah, ki odgovarjajo političnim razmeram in v vsakem primeru zagotavljajo sprejemanje potrebnih odločitev znotraj narodne skupnosti.
Zvečer so priredili „Koroški večer“, na katerem je gostovala tudi Glasbena šola, ki je že leta deležna velike moralne in gmotne pomoči s strani Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Klubu koroških Slovencev velja za to vsa zahvala.
PISMO IZ SLOVENIJE
Piše Tomaž Gašperlin
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je na redni četrtkovi vladni seji, 21. novembra, predlagal, da slovenski parlament razpravlja o (ne)zaupnici vladi.
Po določilih 400. člena slovenske Ustave lahko vlada postavi vprašanje zaupnice, kadar meni, da ne bo mogla zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja zakona ali drugega predpisa Skupščine Republike Slovenije. Kako in kdaj se bodo izrekali o tem vprašanju, pa bo odločil predsednik skupščine F. Bučar.
Predsednik vlade Peterle je mnenja, da mora imeti vlada za svoje ravnanje javno podporo in zaupanje javnosti ter kredibilnost (ugled) v mednarodni javnosti.
Prav v času, ko smo najbližje priznanju Slovenije, pa socialisti s svojimi javnimi nastopi in neumestnimi vprašanji — kdaj bomo že dobili vlado, to kar imamo, je le izvršni svet in s podobnimi populističnimi gesli — poskušajo destabilizirati položaj vlade in
spremeniti javno mnenje, ki pa kljub temu še vedno podpira vlado Lojzeta Peterleta.
Po uspešnih nalogah ob osamosvojitvi prihaja zdaj do onemogočanja izvajanja vladne politike.
Ključno področje so spremembe lastninske strukture.
Pri družbenih podjetjih gre za preobrazbo družbene-nikogarš-nje lastnine v zasebno.
Ta proces pa ne teče, ker ga blokirajo opozicijski poslanci Zbora združenega dela, ki razprave o vladnem zakonu niti ne uvrstijo na dnevni red sej.
Zakona o lastninjenju tako ni mogoče sprejeti (zakon sta medtem Zbor občin in Družbenopolitični zbor že sprejela). Sprejem
zakona se torej končuje že na proceduralni ravni (kar je delegatom Zbora združenega dela skupščine ostalo v navadi še iz časov
nočnih sej bivše federalne skupščine in njenih zborov v Beogradu v letu 1990).
Sprejet pa ni niti Zakon o zadrugah, ki prav tako prinaša lastninske spremembe.
Edini iz paketa lastninskih zakonov, ki je bil sprejet, je torej Zakon o denacionalizaciji, katere-
ga so poslanci pretekli teden sprejeli. Po mnenju večine pa vendar proces lastninskih sprememb iz družbene v zasebno lastnino poteka prepočasi. Posledica tega je, da si dosedanji direktorji zaradi „luknjičastih“ zakonov, predvsem pa zaradi nesprejetega zakona o lastninjenju družbenih podjetij, še naprej prilaščajo premoženje podjetij, ki so ga sicer dolga leta skupaj ustvarjali.
Vprašanje lastninskih zadev je torej eno od ključnih vprašanj, kjer vlada ne more izvrševati svoje politike in zato zahteva zaupanje in podporo poslancev, da bo lahko v skladu z zakonskimi pooblastili storila vse, da izpelje vladni program.
Zakaj razprava o zaupnici Peterletovi vladi?
Politika / Pomoč Hrvaški
STRAN j p» petek,
I U 29. novembra 1991
BUSEK IN PETERLE RAZPRAVLJALA V TINJAH
„Ce bo zmagal srbski agresor, bo Avstrija dobila drugega soseda"
Na povabilo Katoliškega doma prosvete v Tinjah sta minulo soboto vicekancer dr. Erhard Busek in ministrski predsednik Slovenije Lojze Peterle razpravljala na temo „Evropa na prelomnici“. V središču diskusije, katero je vodil Karel Smolle, je bilo vprašanje priznanja Slovenije in Hrvaške.
Vicekancler Busek je sicer dejal, da si lahko predstavlja, da bi Avstrija sprva priznala le Slovenijo, vendar takega postopanja moralno ne bi mogli zagovarjati nasproti Hrvaški. V lastnem interesu pa naj bi se Avstrija čimprej odločila za ta korak, kajti v primeru, da bo zmagal srbski agresor, bo dobila Avstrija drugega soseda, kot ga je imela v zadnjih 45 letih, je napovedal ministrski predsednik Lojze Peterle. Priznanje bi Sloveniji sicer lahko bilo v pomoč, vendar bo morala slovenska vlada iz obzirnosti do hrvaškega naroda še nekoliko potrpeti. Kljub temu pa je Peterle jasno povedal, da Slovenija noče biti v nedogled žrtev
Slovenija dobila svoj sedež v Evropskem sveto
26. novembra — Kar so bile včeraj še sanje, se je danes uresničilo. Republika Slovenija je preskočila visoko stopnico na poti do širšega evropskega priznanja.
Razširjeni biro Sveta Evrope je ugodil slovenski prošnji in tako je Ljubljana dobila svoj sedež statusa posebne gostje v strassburškem evropskem parlamentu. Sedeže v uglednem svetu Evrope bodo slovenski poslanci zasedli namesto nekdanjih jugoslovanskih, kajti razširjeni Biro Sveta Evrope je Jugoslaviji odvzel status posebne gostje in ga dodelil Sloveniji.
Ob tem sta predsednik mednarodne komisije slovenskega parlamenta Matjaž Šinkovec in namestnik zunanjega ministra Zoran Thaler poudarila, da je šlo za trda, več kot leto dni trajajoča pogajanja, ki so naposled privedla do prvega večjega priznanja Slovenije v Evropi.
Tadej Bratok

Predstavljam si lahko, da bi Avstrija sprva priznala le Slovenijo, vendar takega postopanja moralno nasproti Hrvaški ne bi mogli zagovarjati.
Vicekancler Busek
Slovenija noče hiti v nedogled žrtev srbsko-hrvaškega spora. Upam, da se bodo evropske države še v tem letu opogumile in priznale Slovenijo.
Ministrski predsednik
srbsko-hrvaškega spora in upa, da se bodo evropske države še v tem letu opogumile in Slovenijo priznale. Slovenija namreč trenutno najbolj trpi zaradi gospodarskega embarga. „Iz vseh teh stikov pa bomo izšli trdnejši, ker nimamo bratov, ki bi nam pomagali,“ je povedal Peterle, ki se zaveda, da bo imela sedanja gene-
racija v Sloveniji v glavnem nalogo sejati, žela pa to šele naslednja generacija.
Busek je bil mnenja, da se je priznanje na kulturnem in gospodarskem področju sicer že uresničilo, da manjka le še formalni korak, za katerega je potreben soglasni sklep v parlamentu.
V svojem uvodnem stališču je Lojze Peterle povedal, da bi Evropi ostalo po drugi svetovni vojni marsikaj prihranjenega, tudi berlinski zid, če bi tedanji voditelji ljudstva kazaN več občutka za stari kontinent. Čeravno je padel berlinski zid, zgleda, da tega ljudje niso znali doumeti kot priložnost. Busek je opozoril, da bo potrebno izoblikovati skupno zgodovinsko sliko in graditi skupno Evropo, v kateri bo imel vsak narod svoj prostor. Za tako sožitje raznih narodov bo nujno potrebno sodelovanje malih mrež na vseh področjih vsakdanjega življenja, je razlagal Busek. Za dosego tega je potrebno, da razumemo tudi jezik soseda.
Ob koncu se je Peterle še zahvalil Koroški, ki je od vsega začetka jasno nastopala v prid Slovenije in ji je v času vojne tudi gmotno pomagala.
stih
Tinjske diskusije s Peterletom in Busekom, ki jo je vodil Karel Smolle, se je udeležilo mnogo ljudi, predvsem tudi pripadniki večinskega naroda.
POMAGAJIU HRVAŠKIM
OTROKOM!
Tudi 14. premirje, ki je bilo sklenjeno pretekli teden, je brez vsakega učinka. Boji ne
Hrvaškem se nadaljujejo in iz	dfti pomaBaiSo
dneva V dan se veča tok be- prizadetim družinam ali z denar-guncev. Še pred božičem bo prispevkom ali pada bi spre-
prišlo V Avstrijo nad 2000 ke Z materami) v svoje družine, otrok iz najbolj prizadetih kra- Vsai maio jim lahko tako oieP-
jev Hrvaške.	samo boačne praznike!
Zvezna ministrica Feldgrill-Zanklova, ki koordinira akcije za preskrbo otrok, se je obrnila s prošnjo za pomoč tudi na slovenske ustanove. V slovenskih družinah bi se hrvaški otroci vsekakor lažje in hitreje vživeli, pa tudi obisk šole bi bil na dvojezičnem ozemlju mnogo lažji.
Javite se na naslov:
Narodni svet koroških Slovencev lO.-Oktoberstr. 25/111, ali po telefonu 04 63 / 51 25 28.
Tudi dijaki pomagajo!
Hrvaški pomagajo tudi dijakinje in dijaki celovških srednjih šoi — predvsem pa še Slovenske gimnazije in Dvojezične trgovske akademije. Sedaj želijo izpeljati vseavstrijsko podpisno
isabela Ebner
akcijo za priznanje Sloveni- za priznanje Slovenije in Hrva-
io in Hn/nčko	Ške' le P°litiki odločajo preko
je m nivdbKe.	naših g|as To se mora nehatir
Ena od najbolj prizadevnih organizatork je Isabela Ebner, dija; kinja SG, ki je doma v Kotmah vasi. Za NT je povedala, da so prejšnji teden dijaki izročil1 hrvaškim beguncem dve tor' živil. „Kar na Hrvaškem najbolj potrebujejo, so živila!“ pravi Ebnerjeva. S to akcijo bodo nada-Ijevali; na šolah in pri starših bodo zbirali denar za nakup tef potrebščin.
Izpeljati pa želijo po vsej Avstriji tudi podpisno akcijo za pri znanje Hrvaške in Slovenije. Eb nerjeva: „Pozivam vse šolarje, p( tudi odrasle, da končno prisilijo avstrijske politike, da se jasne opredelijo! Večina prebivalcev jč
Pomoč Hrvaški
Darujte na konto št. 53520 pri Zvezi-Bank Celovec
Na dan človekovih pravic
predavanje
„Begunci — problem?“
Predava: mag. Anneliese Drolle Čas: torek, 10. 12., ob 19.30 Kraj: farna dvorana Št. Jakob v R. Prireditelj: Kat. prosv. Št. Jakob
Predsednik NSKS dr. Grilc in predsednik KKZ dr. Zerzer sta predala 3. Einspielerjevo nagrado.
EINSPIELERJEVA NAGRADA DR. R. KIRCHSCHLÄGERJU
Svečanost v Tinjah je olepšal selski mešani zbor, ki ga sedaj vodi Roman Verdel.
NSKS in KKZ sta minulo soboto podelila bivšemu zveznemu predsedniku dr. Rudolfu Kirschschlägerju Einspielerjevo nagrado. Nagrada, ki je poimenovana po pomembnem politiku, kulturniku in publicistu Andreju Einspielerju, je namenjena članom večinskega naroda, ki se v Einspielerjevem duhu trudijo za boljše razumevanje med Avstrijci nemške in slovenske narodnosti, za medsebojno spoštovanje in sožitje.
Piše Heidi Stingler
Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je v svoji lavdaciji dejal, da je Kirchschläger v času svojega predsedništva kazal veliko razumevanje za koroške Slovence in je imel dovolj poguma tudi za nepriljubljene ukrepe, kar pri marsikaterem politiku v naši državi pogrešamo. „Vedno smo imeli občutek, da je bil rad med nami, Slovenci, in je s tem krepil našo samozavest. Nemško govoreče Korošce in Avstrijce pa je s tem vedenjem opozarjal, da so soodgovorni za obstoj slovenske narodne skupnosti, da je merilo demokratične zavesti družbe prav njeno ravnanje z manjšinami,“ se je spominjal Matevž Grilc.
Kirchschläger pa se je zavedal tudi dejstva, da je potrebno dati manjšinam ne le formalno, ampak tudi dejansko enakopravnost v
vsakdanjem življenju. Prav v današnjem času se jasno kaže, kakšne strašne posledice ima preziranje teh načel. Problemov nacionalizmov ni možno rešiti tako, da jih desetletja dolgo tajimo. Današnja Evropa je v jugoslovanski krizi odpovedala in je soodgovorna za grozotna dogajanja. Sramotno pa je tudi ravnanje z begunci, in sicer tudi pri nas na Koroškem. Pri takih konfliktih je moč spoznati, da Evropa potrebuje politike, ki imajo kulturo in gledajo v prihodnost, politike kot je bil dr. Rudolf Kirchschläger.
Predsednik KKZ dr. Janko Zerzer je ob tej priložnosti dejal, da KKZ in NSKS želita s to nagrado pokazati, da koroški Slovenci nikakor ne živijo v izolaciji, temveč da iščejo dobre odnose s pripadniki večinskega naroda, da gradijo mostove, kjerkoli je mogoče, in da je slovenska narodna skupnost hvaležna za vsakega zaveznika, ki se
trudi razumeti naš položaj in nam s svojo naklonjenostjo krepi hrbtenico. „Takih prijateljev ni malo in razumljivo je, da moremo priznanja dati le tistim, ki v svojih prizadevanjih izstopajo,“ je dejal dr. Zerzer. Hvaležni za prizadevanje v prid slovenski narodni skupnosti na Koroškem pa so Slovenci tudi bivšemu zveznemu predsedniku dr. R. Kirchschlägerju, ki je vedno spet opozarjal na potrebo po krepitvi številčno šibkih in politično nemočnih. S podelitvijo Einspielerjeve nagrade je povezano neskončno spoštovanje do moža, ki je s svojo iskrenostjo osvojil naša srca in si zagotovil našo trajno hvaležnost.
Vidno ganjen je ob sprejemu na-gradedr. Kirschlägerdejal, dajeta-ko priznanje nekaj posebnega, ker ga KKZ in NSKS podeljujeta človeku, ki že pet let ni več v službi. „Ker je bilo prijateljstvo iskreno, drži še tudi preko časa uradovanja — in to je posebno razveseljivo,“ je dejal ob zahvali dr. Kirchschläger.
Reportaža
STRAN
12
petek,
29. novembra 1991
STRAN
13
Reportaža
Franc Wiegele
novo ime likovnega ustvarjanja na Koroškem
Neizbrisna sled koroške lepote
Strokovni nadzornik Franc Wiegele iz Ziljske Bistrice je mnoge presenetil s samostojno razstavo v Evropski hiši v Celovcu. Lep poklon pa si je ob tej razstavi napravil tudi z umetniškim katalogom, ki ga je izdala Mohorjeva založba.
Zadnjo in najtehtnejšo besedo je imel na odprtju, katerega se je udeležila vrsta častnih gostov ter prijateljev od blizu in daleč, umetnik Franc Wiegele. Njegovo sporočilo je bil katalog, ki je izšel v štirih jezikih (slovenščini, nemščini, angleščini in italijanščini), ter slike, ki so v Evropski hiši razstavljene. Franc Wiegele: „Ne bom uporabljal mnogo besed. Vsak lahko vidi, kaj hočem s svojimi slikami in katalogom izpovedati!“ Vsebina izpovedi je bila jasna: sožitje in multikulturnost.
Mednarodno ozračje je bilo tudi v petek, 22. novembra 1991, v Evropski hiši, ki je postala ta večer mnogo premajhna. Pesmi, ki jih je izvajal Grenzlandchor Arnoldstein, so bile v obeh deželnih jezikih, predstavitev Wiegele-tovega umetniškega ustvarjanja je bila v nemščini, slovenščini, angleščini in italijanščini.
Franc Kattnig je omenil, da je Wiegeletova monografija že peta Mohorjeva knjiga z ziljsko vsebino.
Ivan Sedej je v umetniškem katalogu predstavil umetnika Franca Wiegeleta kot slikarja „harmonije in uravnovešenega“. „Dragoceno sporočilo njegovih risb in akvarelov, ki so hkrati zapis o neki resničnosti in nova likovna resničnost, je v njihovem neposrednem in neobremenjenem pogledu na smisel likovne umetnosti.“
„Na]hol]e je potovali brez denarja — tako spoznaš ljudi"
Piše Heidi Stingler
Jozej Ropač, pd. Hajnželč, iz Loč pri Št. liju bo v prihodnjem letu dopolnil svoje 80. leto starosti. Čil in zdrav se posebno rad spominja vseh svojih potovanj, saj je v teku svojega življenja prerajžal pol sveta. Kot pravi, pomanjkanje denarja zanj ni bila ovira, da ne bi mogel spoznavati tujih krajev. Čeravno je imel doma kmetijo, ga je vedno spet vleklo naprej, da bi videl kaj novega, spoznal druge ljudi in njihove življenjske navade.
Domotožja nikoli ni poznal; kjer je bil, tam se je počutil domačega in ni imel težav, da bi se vživel v družbo. Potovanje je bila zanj življenjska šola. Spoznal je, kako so predsodki pogostokrat neutemeljeni in kako pomembno je, da si o kakem narodu sam ustvariš mnenje. Pomembno pa je tudi, da dobro poznaš zgodovino in politična ozadja, da lahko razumeš to ali ono nasprotje, meni Jozej Ropač.
Najbolj značilno za razgledanega „ljudskega filozofa“ Jozeja Ropača je njegova svobodoljub-nost. Kot sam pravi, nikoli ni živel tako, kot je morda od njega pričakovala družba. Jemal si je prostost, ni dopustil, da bi name-
Tudi glavni kandidat SJK Janko Zwitter se je udeležil odprtja razstave svojega rojaka iz Ziljske Bistrice
sto njega mislile oblasti, stranke, cerkve ali kdo drug. O raznih dogajanjih po svetu si je ustvarjal mnenje sam, to pa s svojo preprosto ljudsko pametjo. Če se mu je zdelo, da se kje godi krivica, ni znal stisniti jezika za zobe, pa čeravno je morda vedel, da mu bo to osebno škodovalo. Na raznih prireditvah in predvsem na zgodovinskih razgovorih so se zaradi tega nekateri predavatelji njegove prisotnosti celo bali
„Z MANO SE LJUDJE RADI PREPIRAJO, KER IMAM DOKAZE“
„Nekateri mislijo, da sem siten; je pa tako, da enostavno ljubim resnico, in to čeravno je ta mnogokrat trda in neprijetna,“ pripoveduje Hajnželč, ki najraje razpravlja z ljudmi, ki mu ugovarjajo. „Z mano se ljudje radi prepirajo, ker imam dokaze. Pomen pa imajo take razprave le, če je nekdo bolj pameten, kot si ti sam.“ Sicer ne hodi v cerkev, kljub temu pa veruje v neko višjo moč, ki jo pač nekateri imenujejo Bog. In če mu je ta višja sila dala možgane, potem si Ropač jemlje tudi svobodo, da jih uporablja.
„ČLOVEKU JE TREBA GLEDATI POD PRSTE, NE PA NA JEZIK, KER JE TA GIBČEN . . . “
Čeravno so ga župniki vedno
spet vabili, da bi prihajal v cerkev — ker bi pač potem prišlo zaradi njega še več ljudi — se povabilu ni mogel odzvati, ker pač ne bi bilo smiselno, da bi na sejmišču zabaval ljudi. „Človeku je potrebno gledati pod prste, ne pa na jezik, ker je ta gibčen; živeti je potrebno tako, da svoja dejanja lahko zagovarjaš pred drugimi,“ je njegovo načelo. Ropač pravi sam o sebi, da je na tem svetu že marsikaj videl in doživel, da pa ni moder ne lep in ne bogat; je pa mnogokrat drugega mnenja kot vsi drugi in ga morajo ljudje pač jemati takšnega, kot je.
„ŽE KOT OTROK SEM ČUTIL, DA SEM KOT ,ČUŠ‘ ČLOVEK DRUGEGA RAZREDA“
Že kot otrok je v šoli in na vasi čutil, da je kot Slovenec človek drugega razreda. Ko so učitelji delili otrokom obleke, katere so dobili pri nabirkah, je dobil to, kar je ostalo. Tako se je Ropač že v rani mladosti začel upirati mehanizmom, ki so podrejali eno narodno skupnost drugi.
Zato je tudi danes še posebej ponosen, da se njegovo ime piše slovensko in ni dovolil, da bi ga kakšen urad ponemčil. „In poskrbel bom, da se bo moje ime tudi na nagrobnem spomeniku napisalo slovensko," pravi Ropač. Veliko spoštovanje pa izkazuje Ropač predvsem svoji materi, ki je rodila šest otrok. Njegov oče je že leta 1917 izgubil življenje v Romuniji, zato je bila usoda družine tembolj kruta. Kljub temu, da kmečka družina nikoli ni živela v izobilju, je imela Ropačeva mama poseben socialni čut. Hajnželč se še posebno rad spominja, kako so svojčas vsi berači hodili k njim
domov, ker so vedeli, da jih tam radi sprejmejo in pogostijo. „Če je k nam prišel kdo v soboto, potem je moral ostati do ponedeljka, ker je mama rekla, da mora imeti tudi berač nedeljo.“
„PRI NAS SE JE ZBIRALA VSA BERAČIJA, KER JE BILA MAMA TAKO GOSTOLJUBNA“
Tako je bila hiša ob koncu tedna vedno polna; mama je vse pogostila in dala, kar je le mogla. Nekako je vedno občudoval preprostost življenja beračev. Tudi sam je želel spoznati, kako je, če človek potuje po svetu peš ali s kolesom, in nima denarja. „Le tako imaš možnost, da spoznaš pravi značaj ljudi, kajti če imaš denar, potem se ti vse klanja in povzdiguje klobuk.“
Videl je pol sveta — od Italije, Jugoslavije, Albanije in Nemčije do Rusije; pravi, da se je povsod Počutil domačega in nikoli ni bil osamljen. Nikoli sicer ni beračil; Postal pa je precej pretkan in je dobro vedel, kako nagovoriti ljudi, da je dobil, kar je potreboval. Kot potnik je opravljal dela elektrikarja, vrtnarja ali kar je bilo pač potrebno. Seveda pa je doživljal tudi razočaranja, ko je bil v stiski in je iskal prenočišče. Toda to je bila zanj najboljša življenjska šola. Lepe spomine ima na vse kraje tega sveta. Tako fudi na Srbijo. Prav zaradi tega 9a danes močno prizadene enostransko poročanje javnih občil, ki po njegovem mnenju le hujskajo ljudi drugega proti drugemu, namesto da bi se trudili za sporazumevanje med narodi.
„OŽIVLJANJA NACIONALIZMOV NE SMEMO PODCENJEVATI“
Takega hujskanja ljudi pa ne opaža le pri konfliktu v Jugoslaviji; pravi, da tega pojava in oživljanja nacionalizmov ne smemo Podcenjevati tudi v lastni deželi, kjer množica ljudi naseda hujskanju svobodnjaškega šefa Haiderja. Konflikt v Jugoslaviji pa Ropač vidi kot posledico nezrelosti ljudstva za socializem. „Če hoče narod doseči lep življenjski standard, mora tudi delati, ne pa sedeti cele dni v gostilnah in tam piti, peti in kritizirati vlado,“ pripoveduje Ropač, ki pozitivno ocenjuje demokratizacijo Slovenije. „Ljudje bodo morali spoznati, da bo sedanja generacija lahko le sejala; sadov današnjih Politikov, gospodarstvenikov in vsega delovnega ljudstva pa bo deležna šele prihodnja generacija.“
JURI MURI V AFRIKI
Govorjeno besedo, petje, ples, oziroma gib združujejo domači izvajalci v gledališki in lutkovni predstavi s številnimi izraznimi možnostmi, s katerimi bodo brez dvoma navdušili publiko vsake starosti.
Ideja, da bi Pavčkovo besedilo o Juriju Muriju dramatizirali in pripravili za gledališko predstavo, se je porodila ob nastopih Gabriela Lipuša in Poldeta Bibiča, ki sta že izdala kaseto Juri Muri v Afriki. Tako se je režiser in dramaturg Marjan Belina lotil besedila in ga zelo posrečeno dramatiziral. Ker pa načrtovanega projekta iz prostorskih razlogov ne bi bilo mogoče spraviti na oder, se je porodila zamisel, da se naredi kombinirana gleda-liško-lutkovna predstava, ki je tudi tehnično lažje izvedljiva. Krščanska kulturna zveza je k sodelovanju povabila dolgoletnega spremljevalca gledaliških predstav na Koroškem Tineta Varla, ki je prevzel zahtevno nalogo režiserja. Breda Varl pa je zasnovala lutke, sceno in kostume. Glasba je bila deloma že pripravljena, dodatno pa je Gabriel Lipuš za to predstavo napisal še vrsto novih aranžmajev in songov, katerih na kaseti še ni. Za koreografijo je
poskrbela Minka Veselič iz Maribora, za lep jezik Ana Mlakar, ki že leta pomaga našim mladinskim skupinam. Ob študiju predstave so ugotovili, da je besedilo potrebno preurediti; za to je poskrbela dramaturginja Darka Čeh.
Organizatorju Nužeju Tolma-jerju je uspelo najti sodelavce, ki so večinoma že delovali na gledališkem področju in so se z velikim navdušenjem lotili študija musicla, ki je za vse izvajalce velik izziv. S študijem predstave so igralci začeli v prvih dneh septembra, ko so se prvič srečali na vajah na Rebrci.
Na intenzivni štiridnevni seminar so se nato odpeljali tudi v Portorož; žrtvovali so nad 30 dni svojega prostega časa, da so naštudirali predstavo. Nu-žej Tolmajer, ki je od vsega začetka spremljal vaje in priprave na Jurija Murija, je bil presenečen, s kakšno vnemo in disciplino so se dela lotili mladi igralci, in sicer poleg
vseh svojih drugih obveznosti v družini, poklicu in v domačem kraju. Na vajah so se igralci srečavali v zadnjih tednih na Rebrci, kjer je Poldej Zunder poskrbel za vse pogoje, da se je igralska skupina za svojo predstavo lahko dobro pripravljala. Krščanska kulturna zveza je za to predstavo nabavila tudi sodobno osvetlje-valsko opremo, katero bo posojala tudi krajevnim društvom za večje gledališke predstave. Skrb za svetlobne efekte pri predstavi Jurija Murija sta prevzela Niko Krištof in Marko Gril.
Ker igralska skupina s to predstavo ne more povsod nastopati, bo KKZ 12. decembra organizirala za vse ljudske šole Podjune štiri predstave v Železni Kapli.
Nadalje so načrtovane 14. decembra tri predstave v Celovcu na Slovenski gimnaziji in na Trgovski akademiji, za Rož pa želi KKZ organizirati predstavo v Št. Jakobu, katero bi lahko obiskali tudi učenci dvojezičnih ljudskih šol z Gur in Zilje.
Poleg tega ima igralska skupina že tudi nekaj povabil iz Slovenije in s Primorske.
Rož — Podjuna — Zilja
V slikL.
Žnbgsggi-
Luka Hudi novi predsednik KD „Globasnica“:
„Globasnica naj bo spet središče kulturnega ustvarjanja!"
Zadnjo nedeljo je Slovensko kulturno društvo „Globasnica“ vabilo na redni občni zbor k Šoštarju v Globasnici. Novi predsednik društva Luka Hudi (slika) je nasledil Valentina Smrečnika.
Lepo število članov se je zbralo in prisluhnilo poročilom. Predsednik Folt Smrečnik je v svojem poročilu kritično ocenil delovanje v zadnjih treh letih. Kljub težavam pa sta se uspešno razvila folklorna skupina in Mešani pevski zbor „Peca“, pod vodstvom Stanka Polcerja.
V razpravi so prisotni pozivali osrednji organizaciji, naj v še večji meri pomagata pri denarni podpori kulturne dejavnosti ter pri posredovanju nastopov folklorne skupine in zbora. Tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer je nato poročal o pomoči KKZ društvu ter zagotovil nadaljnjo pomoč.
Društveniki želijo v prihodnje delati predvsem z otroki (ustanovitev otroškega zbora) ter delovati na gledališkem področju; tudi
Novi
predsednik Luka Hudi si želi bolj učinkovito kulturno delovanje v Globasnici.
„Globaški kulturni teden“ naj dobi času primerno podobo.
Želja, naj bo Globasnica spet središče kulturnega ustvarjanja, pa je razvidna tudi iz sestava novoizvoljenega odbora.
V	novi odbor so bili izvoljeni: predsednik — Luka Hudi, podpredsednik —
Bernard Sadovnik, tajnik — Folt Smrečnik, namestnica tajnika —
Veronika Gregorič, blagajnik — Luka Kordesch, namestnica blagajnika — Angelika Smrečnik, odborniki — Janja Bošič, Gvido Sadjak, Stefan Bošič, Dominik Hudi, Marica Wautsche in Kristijan Koren.
V	odbor pa so pritegnili tudi pevovodja Stanka Polcerja.
Na Bajdišah je praznoval 40. rojstni dan diakon in ravnatelj Modestovega doma Herman Kelich. Za praznik mu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravja!
Dvojni praznik je v Celovcu prazno-vala gospa Marica Tischler. Želimo ji vse najboljše.
Pipanova mama, Neži Božič jz Sel, je te dni slavila 80. rojstni dan. Želimo ji vse najboljše, predvsem pa zdravja!
Osebni praznik je te dni praznovala
Mihaela Wrantschurnik. Čestitamo!
V	Št. Vidu v Podjuni je praznovala rojstni dan Terezija Lipuš. Iskreno čestitamo!
V	Mlinčah je praznovala rojstni dan Katarina Harisch. Ob 55-letnici ji iskreno čestitamo!
Te dni je praznovala god Jelka Stern. Iskreno čestitamo!
70. rojstni dan in god je v Home-lišah pri Št. Lipšu obhajala Katarina Petek. Iskreno čestitamo in želimo še obilo zdravih let!
Visok jubilej, 89-letnico, je v Labotski dolini praznovala Katarina Nuk. Ob visokem jubileju iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih let!
Rojstni dan in god je te dni praznovala Marija Brekkalo. Čestitamo!
74. rojstni dan in god je te dni praznovala Katarina Dovjak iz Podgrada. Želimo mnogo zdravja in veselja!
Janku Jerlichu želimo za 40. rojstni dan vse najboljše!
Beti Karničar z Obirskega je te dni praznovala god. Vse najboljše!
Osebni praznik je v Globasnici praznovala Kati Zergoj. Iskreno čestitamo!
V Črgovičah je te dni praznovala 61. rojstni dan Katarina Berchtold. Ob jubileju ji iskreno čestitamo!
63. rojstni dan in god je praznovala v Nonči vasi Katrca Bergler. Ob dvojnem prazniku iskreno čestitamo!
Barbara Kunčič iz Št. Jakoba je te dni praznovala osebni praznik. Tudi Društvo upokojencev v Št. Jakobu ji iskreno čestita!
Peručeva mama, Marija Sadolšek iz Lobnika pri Železni Kapli, je te dni praznovala dvojni praznik. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih let!
God in rojstni dan je v Selah pri Miklavčevem praznovala Kati Weinzierl. Za dvojni praznik želimo vse najboljše!
V Selah praznujeta 55-letnico skupnega življenja Ursula in Jožef Mautz. Ob tem lepem jubileju jima iskreno čestitamo in želimo še mnogo srečnih skupnih let!
Drage bralke, dragi bralci! Če vaši sorodniki ali znanci praznujejo osebni praznik, jim lahko brezplačno čestitate tudi v Našem tedniku. Čestitko nam pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (0463) 512528-26.
Vsem čestitkam Našega tednika se pridružujejo tudi Narodni svet kor. Slovencev, Enotna lista in Krščanska kulturna zveza.
Septembra predlanskega leta proti večeru zalezujem čudno burnega srnjaka; ta zlodej pa mi izgine vturščico. Pri postajanju po mejnikih vidim nad seboj na tisoče lastovk, ki se zbirajo za „rajžo“ v toplejše kraje. Slišim tudi neko klicanje oziroma oglašanje „kru-kru-kru“ in sprašujem se, kaj naj bi to bilo. Vse bliže prihajam h kraju, kjer je pred nedavnim še stala Kučeva hruška; tam so se šmihelski „jagri“ zbirali pri skupnih jesenskih lovih, kadar so lovili pri Hudi luknji.
Ono trobentajoče oglašanje „kru-kru“ je zmeraj bliže; kmalu zagledam dva velika siva ptiča. Sta morda štorklji ali čaplji? Pridno nekaj pobirata in z onim „kru-kru“ ne prenehata. Nočem ju splašiti, previdno se oddaljim in ker je že
Iz lovske torbe
P/se Stanko Kraut
skoraj tema, moram zaključiti svoj lov in pot me žene proti domu.
Zjutraj sem že spet na Strpinskih njivah in ona velika ptiča z dolgim
roško ornitološko postajo v Celovcu. Hitreje kot telegram se pri meni znajdeta kar dva ornitologa s specialnimi optičnimi pripomočki in najboljšimi „Novoflex“ kamerami. Kmalu smo pri „visokem obisku“ na Strpinskih njivah. Obadva sta mi čestitala za mojo ugotovitev, da sta najmanjša vrsta žerjavov, povedala sta tudi, da je zelo zelo redek tak
Redka gosta ori Kučevi hruški
vratom, visokimi nogami in s kratkim repom se že pridno paseta. Štorklji gotovo nista, saj bi morali imeti kljun in noge rdeče. Čaplji (Fischreiher) moreta biti še manj, saj one nimajo črnih prsi, imajo pa dolg, koničast in rumeno rjavkast kljun. Končno le ugotovim, da sta gosta žerjava in sicer najmanjše vrste žerjavov (Jungfernkranich).
Še isto dopoldne obvestim o tem res izredno redkem „obisku“ ko-
Enkratna gosta — na Strpinskih njivah jeseni 1989
obisk ne samo na Koroškem, temveč v celi Avstriji. Baje, kot je dejal sam šef koroških ptičarjev, obiska teh najmanjših žerjavov
niso zabeležili v naši državi že četrt stoletja. Ptiča so fotografirali ne vem kolikokrat — samo to vem, da je filmov zmanjkalo.
Življenjski prostor tega črno-belosivega, skoraj meter velikega ptiča, ki ima bel šopek perja za očmi in podaljšano črno prsno perje, so močvirnate ravnine in suhe stepe severnozapadne_ Afrike in srednje Evrazije, od Črnega morja pa do Amurja.
Kake tri tedne sem se skoraj dnevno srečaval s tema posrečenima pernatima gostoma iz daljnega sveta. Nato sem nekaj dni videl samo še enega. Na žalost sem moral ugotoviti, da je bil eden teh velikih ptičev žrtev starega lisjaka Dobrave. Našel sem namreč na onem travniku, kjer sem redka ptiča prvič zapazil, veliko perja in v „rapsu“ celo mesto, kjer je s svojim plenom lisica obračunala.
Ne da se popisati, kako je preostali ptič klical „kru-kru . . . “, preletaval ter krožil po celi Podjuni, preden je zapustil Strpinsko polje.
v sliki
29. novembra 1991
Rož — Podjuna — Zilja
KRATKE DOMAČE NOVICE
Vogrče
V soboto, 19.11. 1991, je Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ vabilo k Florjanu v Vogrčah na dobrodelni koncert. Spored je bil zanimiv in pester: nastopali so dekliški pevski zbor KUD „Ivan Cankar“ s Šmartnega, Mislinjski oktet, KUD Svoboda_ in ansambel RANTA REI iz Šmartnega.
Izkupiček je bil namenjen celjski bolnišnici, ki ni utrpela veliko škode samo med poplavami, marveč tudi med vojno. Celjsko bolnišnico so si zbrali zato, ker je ta ustanova vsako leto prevzela odgovornost za otroke, ki so se peljali v Baško. Prisoten je bil tudi zdravnik celjske bolnišnice, ki je na kratko pripovedoval o škodi, ki jo je doletela.
Na žalost udeležba prireditve ni bila razveseljiva. Škoda, da domačini ne znajo ceniti bogate kulturne ponudbe društva. Z udeležbo pa ne bi pomagali samo samim sebi, ampak tudi celjski bolnišnici.
e. o.
Radiše
Te dni je izšlo glasilo SRD „Radiše“, ki se imenuje „Naša vas/Unser Dorf“. V uvodnih besedah je predsednik Tomaž Ogris poudaril pomembnost mladine za družbo; opozarja,
da naj odrasli zaupajo v mladino in naj je ne karajo, če naredijo kako napako, glede društva pa je poudaril, da mora biti odprto za vsakogar. Pomembno delo, ki ga bo moralo društvo letos izpeljati, pa je gotovo partnerstvo s Slovensko gimnazijo. V časopisu, ki je dvojezičen, so na dveh straneh na kratko predstavljene številne prireditve, ki jih je društvo organiziralo v zadnjih mesecih. Nadalje je objavljen tudi društveni koledar prireditev za naslednjo polovico leta.
Glavna točka časopisa je poglavje „Mladina piše . . .“. Ra-diški mladinci opisujejo, kaj so npr. zvedeli od svojih starih staršev o izseljevanju Slovencev, kako se dela košara, ki drži vodo, kako slovenščina pridobiva na Radišah na ugledu itd.
Glasilo je letos izšlo že drugič in predstavlja bogato in prizadevno društveno dejavnost.
e. o.
■ Bilčovs
Pred nedavnim je v Rudarski visoki šoli v Leobnu potekalo 12. avstrijsko zvezno tekmovanje mladih glasbenikov za instrumentalno glasbo in so-lopetje.
Zveznega tekmovanja v Leobnu se je udeležil tudi koroški Slovenec, flavtist Kristijan Filipič iz celovškega konzervatori-ja, ki je prejel priznanje.
Dostojen nastop žitrajskih pevcev____________________
„Trta" sodelovala pri goriški Cecilijanki
Vsako leto so na tradicionalni goriški Cecilijanki zastopani tudi koroški zbori. Letos je imela to čast žitrajska „Trta“.
Iz leta v leto se goriška Cecili-janka spominja kake pomembne obletnice iz naše glasbene zgodovine, še posebej primorske. Letos pa ni mogla iti mimo skupnega vseslovenskega jubileja, namreč štiristoletnice smrti našega velikega skladatelja renesančne polifonije — Jakoba Petelina Gallusa(1550—1591). Pravteob-letnice se je na primeren način spomnila v soboto, 23., in nedeljo, 24. novembra, goriška Cecili-janka, ki jo prireja Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.
Tudi letos je Cecilijanka na odru Katoliškega doma v Gorici zbrala devetnajst zborov — nad 600 pevcev iz Goriške ter po en zbor iz Slovenije in Koroške.
Revija Cecilijanka je zrcalo sodobnega delovanja in snovanja pevskih zborov, pa tudi sodobnega zborovskega ustvarjanja. Zato navadno pomeni izsek iz vsakdanjega prizadevanja domačih
Jozej Starc, pevovodja MoPZ „Trta“ iz Žitare vasi
zborov ter zamejskih pevskih skupin, ki lahko na reviji — kot je goriška — prikažejo podobo letnega dela. Koroško je letos na dostojni način zastopal Moški pevski zbor „Trta“ iz Žitare vasi, ki ga uspešno vodi Jozej Starc. Zbor bo letos sodeloval tudi pri akciji ORF „Licht ins Dunkel“. V pripravi pa je tudi kaseta, ki jo bodo izdali predvidoma v začetku naslednjega leta, ob 20-letnici obstoja.
F. Tomažič
Oglas
Pomagam v gospodinjstvu —
dvakrat ali trikrat na teden — (od srede do sobote). Javite se po telefonu na Naš tednik, 04 63 / 51 25 28 - 23.
500 ljudi na jubilejnem mgg koncertu Okteta Suha r" *
Preteklo soboto je do zadnjega kotička napolnilo Skubelnovo dvorano okoli 500 ljubiteljev Okteta Suha. Prišli so od blizu in daleč; čestitali so jim tudi Smrtnikovi fantje in ansambel „Korenika“.
Le domačih politikov ni bilo. Upravičena želja Štefke Kap v njenem slavnostnem govoru se je glasila: „Upam, da bodo začeli suški politiki domače kulturnike tako ceniti, kot jih cenijo, če nastopajo v drugih krajih!“ Prišli pa so mdr. Gerhard Visotschnig in Sigi Hoffmann (MGV „Heimatklang“), župnik M. Igerc, dr. M. Grilc in Nužej Tolmajer.
Posebno presenečenje pa je pripravila Pevsko-instrumentalna skupina „Drava“ iz Žvabeka, ki je oktetovcem čestitala s kabaretistično oddajo „Dober dan, Suha!“ Oktetovci sami pa so se prisrčno zahvalili mdr. gostilničarjem Hermanu in Edeltraud! Skubel, organizatorjem novih oblek (Micka Skubel, Herta Dobnig, Krista Meklin), Štefeju Logarju (brošura), tehniku Juriju Opetniku ter predvsem svojim ženam.
Kultura
FRAN. MIKLOŠIČ IN JUŽNI SLOVANI
Ob stoletnici smrti največjega slovenskega jezikoslovca je dr. Katja Sturm-Schnabl objavila njegovo korespondenco z južnimi Slovani.
Piše Janez Stergar
Pred nedavnim so v Mariboru in na Dunaju predstavili obsežno knjižno delo naše dunajske rojakinje dr. Katje Sturm-Schnabl, ki je za tisk pripravila in z znanst-venokritičnim aparatom opremila ohranjeno Miklošičevo korespondenco z južnimi Slovani. Knjigo „Der Briefwechsel Franz Miklosich’s mit den Südslaven“ je izdala mariborska založba Obzorja, s finančno pomočjo slovenske vlade in občine Ljutomer, ter ob sodelovanju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poročevalec ljubljanskega „Dela“ je ob tem zapisal, da omenjena publikacija „po obsegu in teži zbranega kulturno-zgo-dovinskega gradiva“ prekaša vse dosedanje objave o Miklošiču. 880 strani velikega formata CA4) v razkošnem tisku (tudi barvnem) potrjuje izjemnost obsega; podatek o 852 pismih, izmenjanih s 124 južnoslovanskimi dopisovalci v času med letom 1933 in 1891, pa daje slutiti bogastvo vsebine.
IZJEMEN OBSEG IN BOGATA VSEBINA
Fran Miklošič (1813—1891), od leta 1849 profesor in od leta 1854 rektor dunajske Univerze, od leta 1851 tudi med prvimi člani Avstrijske akademije znanosti, je s svojim znanstvenim opusom (34 knjig in čez 100 razprav) postavil trdne temelje celi vrsti znanstvenih podzvrsti jezikoslovja — ob primerjalni slavistiki tudi študiju albanskega, romunskega in ciganskega (romskega) jezika. Evidentirana je njegova korespondenca z 800 ljudmi; za slovensko zgodovino je seveda najbolj pomembno in zanimivo Miklošičevo dopisovanje s Slovenci in z drugimi južnimi Slovani. Prav to pa nam predstavlja knjiga dr. Sturm-Schnablove.
Z avtorico lahko ponovimo vzdih „Habent sua tata libelli!“, ko v predgovoru beremo o njenih osemnajst let dolgih prizadevanjih za znanstveno obdelavo korespondence, za financiranje iz-
daje in za korekten natis tega pomembnega dela našega (slovenskega, evropskega) zgodovinskega spomina.
Ko s trpkostjo lahko povzamemo, da sta za izid knjige več sredstev in uslug prispevala avtoričin mož Miroslav Schnabl in sin Bojan Schnabl kot pa pristojne avstrijske institucije, si kaj lahko predstavljamo protest kakega avstrijskega politika, če bi se Slovenec in Dunajčan Fran Miklošič pojavil na slovenskem bankovcu.
ZANIMIVA KNJIGA TUDI ZA MANJ SPECIALIZIRANE BRALCE
Ker je celotni znanstveni aparat v knjigi objavljen v nemščini, avtorica ni zamudila tudi priložnosti, da se identificira kot koroška Slovenka in da spomni na preganjanja, ki so jim bili njeni domači — Tomanovi iz Svinče vasi pod Štalensko goro — izpostavljeni zaradi svojega slovenstva. Službeni položaj tako dr. Sturm-Schnablove kot drugega slovenista na dunajski univerzi dr. Pavla Zdovca, opozarja na še en zastarel dolg Republike Avstrije do njene slovenske manjšine, slovenskega deleža v avstrijski zgodovini in do slovenskega sosedstva. (Oba omenjena slovenista imata v predalu ali na disketi vsaj še po eno knjigo, ki bi jo koroški Slovenci potrebovali natisnjeno . . .)
Objavo Miklošičeve korespondence z južnimi Slovani uvajata dve spremni besedi: prof. dr. Zoran Konstantinovič iz Innsbrucka predstavlja Miklošiča kot jezikoslovca, mag. Stane Granda iz Ljubljane pa kot enega najpomembnejših Slovencev 19. stoletja. Še pred celovito objavo pisem v originalnih jezikih je avtorica predstavila biografije kore-spondentov; za neslovenske bralce so te biografije pogoj za boljše razumevanje same vsebine pisem in za ocenjevanje pomembnosti korespondence in korespondentov. Tu se pojavljajo npr. Janez Bleiweis, Djura Da-ničič, ban Jelačič, Vuk Karadžič, Jernej Kopitar, Fran Levstik, vladika Petar II. Petrovič Njegoš,
Franjo Rački, škofa Slomšek in Strossmayer, Stanko Vraz in več kot sto drugih. Najobsežnejša je korespondenca z Miklošičevim naslednikom Vatroslavom Jagi-čem. Med zanimivejše dopisovalce za koroške Slovence pa sodi Jakob Šket.
Ob sami transkripciji pisem (vse v latinico) je avtorico čakalo največ dela pri pripravi znanstvenega aparata:	vsako enoto
spremlja nemški izvleček vsebine, podatki o nahajališču in o morebitni predhodni objavi, pojasnila o jezikovnih posebnostih in podrobne stvarne opombe k vsebini pisma. Vsi v znanosti običajni registri na koncu knjige povečujejo uporabnost dela in nas potrjujejo v sodbi po prvem hitrem branju (?e zaradi izrednega obsega mestoma tudi le listanju); dr. Sturm-Schnablova je opravila strokovno zelo zahtevno delo z veliko razgledanostjo, natančnostjo in potrpežljivostjo, ki jo zmore le „zaljubljenost“ v predmet svojega preučevanja.
PREDSTAVLJENA BILA TUDI NA KNJIŽNEM SEJMU
Miklošičeva korespondenca še zdaleč ni zanimiva le za jezikoslovce ali literarne zgodovinarje, v tej mozaični sliki bodo našli dražljivo in poučno branje tudi manj specializirani bralci, ki jih privlači zgodovinska literatura. Vsebina knjige je še posebej aktualna danes, ko se tako krvavo zaključuje eno izmed poglavij zgodovine južnoslovanskih narodov. Miklošič je bil ob zibelki Zedinjene Slovenije in je postavljal temelje sodelovanja med narodi na Balkanu. Resda pa je imel praviloma opravka z jezikoslovci, literati, prosvetljenimi poštarji, in ne s cestnimi roparji ter uniformiranimi ljudožrci. Ob propadu jugoslovanske države lahko s pomočjo pričujoče knjige pričnemo (oz. poglabljamo) znanstveno analizo sestavin in razvoja jugoslovanske ideje.
Med ilustracijami slovensko-srbskih odnosov je npr. Miklošičevo pismo Vuku Karadžiču 20. 4. 1855, v katerem ga kot „ponižni sluga" po petih letih prvič opominja na posojenih 200
Dr. Katja Sturm-Schnabl
forintov, ki bi jih Miklošič potreboval za zdravljenje; iz pripisa je razvidno, da je Vuk 1. maja dolg poravnal.
Odlična organista Hans in Martin Haselböck v Ljubljani
Žal maloštevilni poslušalci so pred nedavnim v Cankarjevem domu v Ljubljani imeli redko priložnost poslušati koncert dveh odličnih organistov, verjetno trenutno enih najboljših v Evropi, očeta in sina Hansa in Martina Hasel-böcka z Dunaja. Prvič smo v veliki, Gallusovi dvorani Cankarjevega doma poslušali originalne skladbe za orgle in čembalo in tudi skladbe za orgle štiriročno.
Prof. dr. Hans Haselböck, redni profesor na Visoki šoli za glasbo na Dunaju, je po vsem svetu priznan orgelski virtuoz, stalni gost mednarodnih tekmovalnih žirij, voditelj raznih seminarjev o interpretaciji in improvizaciji in pisec več knjig o orglah. Posebej jd' povezan z novimi orglami v Cankarjevem domu, saj je sodeloval pri njihovi postavitvi, imel na njih prvi orgelski recital in je bil tudi član žirije I. evropskega tekmovanja mladih organistov v Ljubljani I. 1989.
Njegov sin, prof. Martin Haselböck, je študiral orgle na Dunaju in v Parizu. Dose-daj je koncertiral že po vsem svetu, mnogi skladatelji so mu posvetili svoje skladbe in mu zaupali krstne izvedbe. Je organist dunajske avguštin-ske cerkve, profesor na Dunajski visoki šoli za glasbo, ploden skladatelj, pisec in improvizator.
Lovro Sodja
Kultura
10. knjižni sejem v Ljubljani
Posebna pozornost Mohorjevi družbi
V ljubljanskem Cankarjevem domu se je v torek, 19. 11., končal jubilejni, deseti knjižni sejem. Po bogati beri razstavljalcev in po neverjetnem odzivu publike gre sklepati, da smo Slovenci še vedno med tistimi evropskimi narodi, ki zelo radi posežejo po dobri knjigi, le predraga ne sme biti.
Zanimanje za Mohorjevo je bilo zelo veliko, samo v štirih dneh je bilo prodanih za več kot 200.000 tolarjev knjig.
Piše Tadej Bratok
Druga značilnost ljubljanskega sejma je prisotnost vseh zamejskih založb in celo založnikov iz avstrijske Štajerske. Dr. Manfred Kramer iz G raza je osebno otvoril razstavo tamkajšnjih založnikov, govorniki pa so poudarjali dobre stike knjigotržcev z obeh strani državne meje. Ob številnih literarnih srečanjih, ob-sejemskih prireditvah in promocijskih predstavitvah nikakor ne gre prezreti izjemnega zanimanja občinstva za predstavitev Mohorjeve družbe in njenega častitljivega jubileja — 140-letnice obstoja. Pred okusno urejenimi stojnicami omenjene celovške založbe se je ljudi kar trlo, pa tudi posebna izdaja Našega tednika, posvečena Mohorjevi, jo vsa pošla.
Vodja ljubljanskega predstavništva Mohorjeve družbe, Bogdan Petrič, mi je zadovoljno pripovedoval o letošnji sejemski beri. „Samo v štirih dneh smo prodali za več kot 200.000 tolarjev knjig. Zanimanje ljudi za naše knjige je proti vsem pričakovanjem. Ne gre za celotne zbirke, temveč posamezne izdaje. Svojevrstno zanimanje pomeni
tudi to, da so nam nekaj knjig po .francosko' odtujili, pač ljudje, ki jih naša knjiga zanima, a nimajo denarja, da bi jo kupili."
Mohorjeva družba se je na letošnjem knjižnem sejmu pojavila kot povsem samostojen razstav-Ijalec, za razliko od prejšnjih let, ko so jo ovirale komunistične oblasti, in je bilo treba na dovoljenje za uvoz knjig iz Celovca čakati beograjski blagoslov. „Res, časisodrugačni, uvoz knjig v Slo-
venijo je povsem svoboden.' Poslujemo v Ljubljani pod imenom .Mohorjeva družba' in če nam bo sreča mila, bomo v kratkem dobili svojo trgovino sredi slovenske prestolnice," je nadaljeval gospod Petrič. „Časi, ko je moral Trubar v sodih tihotapiti slovensko knjigo v Ljubljano, ali ko je morala Mohorjeva svoje izdaje skrivaj spravljati čez mejo, so dokončno za nami. In to je zelo dobro!" je še pribil Bogdan Petrič.
AVSTRIJSKI KNJIŽNI TEDNI -S SLOVENSKIM DOPRINOSOM
V novembrskih dneh so potekali na Dunaju in po vseh deželnih glavnih mestih avstrijski knjižni tedni. Na Dunaju so med 11. in 17. novembrom že štiriinštiridesetič po drugi svetovni vojni razstavili vsi poglavitni avstrijski založniki knjižne novosti te sezone. Na ogled pa je tudi nekaj nemških knjig slovenskih avtorjev.
Piše Lev Detela
Predvsem na skupinskih stojnicah med seboj povezanih založb in interesne skupnosti avstrijskih avtorjev so razstavili hiarsikaj slovenskega.
Novosti med drugim ponuja celovška založba Wieser, pri kateri je nedavno izšel nemški prevod zgodovinskega romana Galjot (Der Galeot) iz peresa Draga
Jančarja. Isti avtorje pri Mohorjevi založbi v Celovcu izdal za razumevanje sedanje jugoslovanske krize in slovenske stvarnosti ključne eseje Spomini na Jugoslavijo (Erinnerungen an Jugoslawien) v nemških prevodih različnih posrednikov.
Celovška založba Drava je poslala na trg nemški prevod romana o zloglasnih povojnih dachauskih procesih Umiranje na
obroke (Sterben auf Raten), ki ga je napisal Igor Torkar.
Pri majhni založbi Edition Thanhäuser iz Zgornje Avstrije ponuja Janko Messner nemško varianto drugega dela svojega Koroškega triptiha — Prijavnica (Der Meldezettel). Pri dunajski založbi Atelier so Janku Ferku objavili pod naslovom Na robu tišine (Am Rand der Stille) novi izbor njegove poezije.
Svojo prvo nemško pesniško zbirko Luč/ + svetlo (Gelichter + Lichtes) je pri graški založbi Droschl objavil Fabjan Hafner, ki velja tudi za uspešnega prevajalca slovenske literature v nemščino.
PRIREDITVE IN OGLAS
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK Razstava RELIEFI V LESU po skicah in opisih v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske
DRAGO KOŠIR
Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 11. do 17. ure. Vabljeni!
Od 5. decembra 1991
JASLICE NA SLOVENSKEM
DOBRLA VAS
Društvo upokojencev Podjuna
vabi svoje člane na tradicionalno
SREČANJE V ADVENTU
Čas: v nedeljo, 1. decembra 1991
Kraj: pri RUTAR LIDO v Dobrli vasi
Pričetek:
ob 11. uri sv. maša v dvorani ob 12. uri kosilo
Kulturni prispevek: MoPZ SPD „Trta" iz Žitare vasi
PRI JOKLNU
OTROŠKA PRIREDITEV
Grega Sulejmanovič, Ljubljana —
ČAROVNIJE
Čas: v nedeljo, 1. 12., ob 16. uri
Preurejamo trgovino in zapiramo kavarno, zato prodajamo opremo kavarne, električne aparate, tehtnice, stroje za rezanje klobas, točilni pult in hladilne vitrine, itd. Možnost za ogled vsega ponujenega blaga in za odkup po najugodnejših cenah imate v soboto, 30. 11. ’91, od 14. do 15. ure Prodajali bomo v
RUTAR-MARKET
Kleinseeweg, 9122 Škocijan ob Klopinjskem jezeru
Slavnostni večer Mohorjeve založbe na Dunaju
V sklopu knjižnega tedna na Dunaju, kjer je Mohorjeva založba razstavljala svoje novejše knjige, je bil v petek, 15. 11. 1991, v slavnostni dvorani dunajskega Rotovža slovesni večer Mohorjeve. Vabilu se je odzvalo okoli 200 prijateljev Mohorjeve. Kulturni spored so oblikovali: Bernhard C. BOnker (pesmi) in Gottfried Gfrerer (kitara), Barbara Stromberger (petje in kitara) in Manfred Uggowitzer (kitara) ter oktet Suha. V uvodnem pozdravu je dipl. inž. Franc Kattnig poudaril, da je bil Dunaj že nekdaj in je še danes pomembno kulturno središče Slovencev. Mag. dr. Koren je nato predstavil 140-letno zgodovino založbe in tudi sedanjo dejavnost celotne Mohorjeve družbe v Celovcu. Dejal je, da naj bi bila Mohorjeva most, ki povezuje različne kulture v novi Evropi, zlasti pa naj uspešno povezuje Slovence prek vseh meja.
Radio / Prireditve
T A	PETEK, 29. nov. Narodopisna oddaja (dr. A. Feinig).
T	SOBOTA, 30. nov. Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
E D E	NEDELJA, 1. dec. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. A. Rozmarič iz Št. Vida v Podjuni). 18.10-18.30: Dogodki in odmevi.
N	PONED., 2. dec. Advent.
V	TOREK, 3. dec. Partnerski magazin.
R A	SREDA, 4. dec. Glasbena sreda. 21.05-22.00 „Čudež Mozart“ — Na predvečer 200-letnice njegove smrti.
D |	ČETRTEK, 5. dec. Rož — Podjuna — Žila.
U	
	
V RADIU
„ČUDEŽ MOZART“
(Večerna oddaja na slov. sporedu avstrijskega radia, 4. decembra 1991, od 21.05 do 22. ure)
Lepota Mozartove glasbe nas tudi 200 let po skladateljevi smrti še vedno fascinira in — vznemirja: kako to, da je celo v največjih težavah še lahko komponiral tako krasna dela?
V tej oddaji boste vsaj malo spoznali tudi notranje nagibe tega velikega umetnika. Oddajo je pripravil mag. Andrej Feinig.
Miklavževanje v Globasnici
Čas: v nedeljo, 1. decembra, ob 14.30
Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Prireditelj: Slovensko kulturno društvo Globasnica Na sporedu: opereta Miklavž prihaja in obdarovanje otrok
Mohorjeva ljudska šola vabi na BOŽIČNI BAZAR, ki bo v soboto, 7. decembra, med 9. in 16. uro.
Na prodaj bodo lepi ročni izdelki, katere so pripravili učitelji šole skupno s starši. Izkupiček bazarja je namenjen za potrebe šole. Prisrčno vabljeni!
DOBRODELNI KONCERT ZA ŽRTVE VOJNE NA HRVAŠKEM
Čas: v petek, 29. 11. 1991, ob 19.30 Kraj: v Katoliškem domu prosvete v Tinjah
Nastopajo:
Smrtnikovi fantje Obirski ženski oktet Oktet bogoslovcev iz Ljubljane
Častno pokroviteljstvo:
kardinal Franjo Kuharič, Zagreb
ŠMIHEL
Predavanje:
„BOŽIČ — PRAZNIK DARIL IN MNOGIH ODPADKOV“
Predavateljici: mag. Margit Dotter, mag. Bernadette Jobst (predavanje bo v nemščini)
Čas: v sredo, 4. 12., ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo Šmihel
Slovensko planinsko društvo v Celovcu in revija .Družina in dom”, vabita vse foto-amaterje k sodelovanju pri tradicionalnem foto-natečaju
„Planine v sliki“
1.	vsak lahko pošlje do 3 slike, barvne ali črno-bele. Format 20 x 30
2.	na hrbtni strani vsake slike, naj bo napisano „geslo". Naslov avtorja naj bo priložen v posebni kuverti.
3.	slike bo ocenjevala tričlanska strokovna komisija. 10 najboljših bo nagrajenih. Raz- \ stavljene bodo v Mohorjevi knjigarni v Celovcu.
4.	po končani razstavi bodo slike vrnjene avtorjem. Za morebitne poškodbe organizator ne jamči.
Slike pošljite na naslov: Slovensko planinsko društvo, Celovec, Tarviser Str. 16. A-9020 Klagenfurt, najpozneje do petka, 20. decembra 1991 S planinski pozdravi!
Hanzi Lesjak, I. r.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo j „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata pred- J sednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjah Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), urednika: Marijan Fera in Franc Sadjak, 9020 Celovec, Viktringer Ring ; 26.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktrin- i ger Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se , na naslov: „Naš tednik', Viktringer Ring 26, 9020 Celo- j vec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka j 04 63 / 51 25 28-0.	i
Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61.
Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,— | Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), j posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.).
Prireditve / Oglasi
JURU MURI V AFRIKI
(Tone Pavček, Marjan Belina, Darka Čeh)
predstava za otroke od 5. do 100. leta
Režija: Tine Varl — Glasba: Gabriel Lipuš Koreografija: Minka Veselič — Likovna zasnova: Breda Varl
Nastopa: Scena 11 Celovec
Premiera v nedeljo, 1. decembra 1991, ob 14.30 v farni dvorani v Železni Kapli
Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu
^,0U5KA
VEROVATI • POMAGATI • VAROVATI
^ koros»^
so stvari
VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE ŠT. PETER
DAN STARŠEV
OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV
V soboto, 30. novembra 1991.
Ob 8.30 se bo pričel občni zbor, nato pa se bodo starši od 9.30 do
12.30 lahko pomenili s profesorji o šolskem uspehu svojih otrok.
Dnevni red občnega zbora: 1. Pozdrav; 2. Ugotovitev sklepčnosti;
3. Poročilo predsednika Združenja staršev; 4. Poročilo ravnatelja šole; 5. Poročilo blagajnika; 6. Poročilo preglednikov računov; 7. Razprava in razrešnica staremu odboru; 8. Volitev novega odbora; 9. Razno
Predsednik Združenja staršev	Ravnatelj šole
Tonej Sticker	dr. Janko Zerzer
ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU IN ZDRUŽENJE STARŠEV NA TEJ ŠOLI VABITA NA
DAN STARŠEV IN
OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV
ki bo v soboto, 7. decembra 1991. Ob 8. uri se bo pričel občni zbor, po občnem zboru pa se bodo starši lahko med 9.30 in 12.30 pomenili individualno z vsemi profesorji o šolskih uspehih svojih otrok.
Dnevni red občnega zbora:
1.	Pozdrav
2.	Ugotovitev sklepčnosti
3.	Poročilo predsednika Združenja staršev
4.	Poročilo ravnatelja šole
5.	Poročilo blagajnika
6.	Poročilo preglednikov računov
7.	Debata in razrešnica staremu odboru
8.	Volitev novega odbora
9.	Razno
Predsednik Združenja staršev	Ravnatelj
Ivan P. Lukan	dv. sv. dr. Reginald Vospernik
„Če se poglobiš v kak simbol, vedno najdeš globok pomen. Cerkve v naših vaseh so znamenja, simboli verovanja v Boga in v življenje po smrti. Ko katoliška skupnost ohranja in popravlja cerkve, s tem kaže, da ohranja tudi svojo vero, svoje
ŠT. JAKOB V ROŽU
Mozartova „KRÖNUNGSMESSE“	in
Moteti
Čas: v nedeljo, 1.12., pri sv. maši ob 10. uri kraj: v farni cerkvi v Št. Jakobu Nastopajo: Mešani pevski zbor „Danica" iz St. Primoža, člani orkestra Slovenske filharmonije in solisti z graške glasbene visoke šole
Prireditelj: Katoliška prosveta Št. Jakob
ŠMIHEL
Mozartova „KRÖNUNGSMESSE“	in
Moteti
Čas: v nedeljo, 1. 12., ob 19. uri kraj: farna cerkev v Šmihelu Nastopajo: Mešani pevski zbor „Danica" iz St. Primoža, člani orkestra Slovenske filharmonije in solisti z graške glasbene visoke šole
Dirigent: Stanko Polzer
Prireditelj: KPD Šmihel in občina Bistrica
had Pliberkom
BILČOVS
Posojilnica-Bank Bilčovs — Hodiše — Škofiče, registrirana zadruga z omejenim jamstvom, vabi na
REDNI OBČNI ZBOR,
ki bo v ponedeljek, 2. dec., s pričetkom ob 18.30 v društveni sobi nad Posojilnico-Bank v Bilčovsu.
Vsi člani Posojilnice-Bank so prisrčno vabljeni.	Upravni in nadzorni odbor
RADIŠE
OBČNI ZBOR
Slovenskega prosvetnega društva „Radiše"
Čas: v soboto, 7. 12., ob 19. uri
Kraj: v klubski sobi kulturnega doma na
Radišah
Po občnem zboru bo dia-predavanje Tomaža Ogrisa:
„PRI SORODNIKIH V UKRAJINI“
vrednote, svoje predstave o morali in svojo tradicijo. Ker je zame vse to zelo pomembno, se mi zdi čisto prav, da k temu tudi sama prispevam. Za stvarmi, ki mi kaj pomenijo, namreč tudi stojim!“
Kakor veste, ima vsaka vrednota svojo ceno. Razen verskih in socialnih nalog mora katoliška Cerkev financirati tudi vzdrževanje in obnavljanje kulturnih znamenj. Vaš cerkveni prispevek nam pomaga, da moremo delati naprej.
Za viden uspeh.
To je vendar „fair", ali ne?
* ^
V
CERKVENI
D fi V E K
pomenilo
Šport
KRATKE
ŠPORTNE NOVICE
•	ŠAH
Šahisti Slovenske športne zveze so proti pričakovanju s 3,5:4,5 podlegli ekipi iz Kčtschach/ Mauthna I. Novinec v spodnji ligi-zahod se je izkazal kot presenetljivo močan nasprotnik, kar pa ni opravičilo slabega nastopa slovenskih šahistov. Opaziti je bilo, da je kmet Lojze Gallob odigral na četrti deski izredno zbrano ter hitro premagal svojega nasprotnika. Menda se mu je mudilo domov, kajti njegova „partija" je bila končana kot prva. Druga ekipa SŠZ Carimpex II pa je presenetljivo remizirala z ekipo ASK-Celovec IV.
•	SMUČANJE
Sredi decembra se začne tekmovalna sezona tudi za naše mlade smučarje. Mladi Šentjan-žani se pod vodstvom Ericha Užnika pripravljajo že od poletja naprej. To pomeni, da so vadili tudi na ledenikih. Kadrski tekmovalci (Danijel Užnik, Dunja Jamnik in Tatjana Zablatnik) pa so se imeli priložnost nekajkrat pripravljati na tekmovalno sezono skupno s koroškim kadrom. Na vsak način že vsi hrepenijo po prvih smučarskih tekmah.
•	NAMIZNI TENIS
Na deželnem prvenstvu DSG/ UNION v Borovljah je imel sicer Mirko Oraže smolo pri žrebu. Kljub temu je zasedel 3-krat peto mesto (v skupini Koroške lige, v 1. razredu in v dvojici).
Prvenstvo 1. razredu: presenetljiva zmaga Selanov, kajti Ce-lovčani so se okrepili z novim igralcem. Selani zasedajo trenutno 3. mesto.
KAC — Sele 4:6
Bec 3, Oraže 2, Bec/Oraže
Nad 30 članov se je v nedeljo dopoldan odzvalo povabilu DSG Sele-Zell in se udeležilo občnega zbora; med njimi je bil tudi de-želnošportni sekretar Genser.
Predsednik mag. Ivan Olip je v svojem poročilu najprej omenil in pohvalil nogometaše, ki so v letošnjem jesenskem delu prvenstva osvojili zadovoljivo 2. mesto ter si tako zgradili lepo priložnost za povzdig v 1. razred. V tej zvezi pa je pohvalil tudi delo Nantija Travnika, ki vzorno in uspešno vodi mlado nogometno ekipo Selanov. Izpostavil pa je tudi Milana Oražeja, katerega uspešno nogometno pot vsi zasledujejo s ponosom in posebnim zanimanjem.
Iz poročil blagajnika Nandeja Pristovnika, kulturnega odseka mag. Paula Olipa ter voditeljev raznih sekcij (smučarske — Ando Oraže, namiznoteniške — mag. Mirko Oraže, nordijske — Friedl Mak) je bilo jasno razbrati trud in požrtvovalnost posameznih voditeljev ter odbornikov, ki so tako posredno naredili korake za uspešno delovanje raznih sekcij. Da je sodelovanje nekaterih sekcij povsem odvisno od vremenskih pogojev, je bilo razvidno iz poročil sekcijskega vodja smučarjev, ki je opozoril na „tri zime brez snega“. Tako so po treh letih zopet mogli izvesti društveno prvenstvo . . .
Ob koncu rednega občnega zbora pa je bil soglasno potrjen
Pred začetkom sezone so si Dobljani zastavili samo en cilj — namreč obstoj v regionalni ligi. Po 11 tekmah pa je skoraj gotovo, da bodo zaključili prvo tekmovalno sezono v regionalni ligi kot prvak. Pretekli teden so na domačih tleh premagali neposrednega nasprotnika DTJ z Dunaja s 3:0, WAT-Aspern prav tako z Dunaja pa s 3:1.
Proti DTJ so Dobljani igrali najboljšo tekmo v letošnji sezoni; prav tako tudi dan navrh proti WÄT-Aspern niso imeli težav, čeprav se je ta nasprotnik izkazal kot zelo močan. Vrhu tega so številni navijači domačo ekipo krepko podpirali, kar je nasprotnika še dodatno slabilo. Dunajčani namreč niso navajeni tekmovati pred številno in živahno
publiko. V soboto, ob 18. uri, v Velikovcu tekmuje Dob proti Vor-alpen iz NA, v nedeljo, ob 11. uri, prav tako v Velikovcu, pa je nasprotnik SVS-Möma/2 z Dunaja. Predvsem nedeljska tekma bo zanimiva, kajti dunajska ekipa je edina, kateri je doslej uspelo premagati Dob.
TABELA:
1.	Aich/Dob	11	10	1	31:7	20
2.	SVS Möma	11	9	2	28:12	18
3.	WAT Aspern	11	8	3	28:17	16
4.	DTJ Wien	11	6	5	20:19	12
5.	UVC Voralpen	11	3	8	15:28	6
6.	UVC Graz	11	3	8	13:28	6
7.	Union Südstadt	11	3	8	17:24	6
8.	Mürzzuschlag	11	2	9	12:29	4
KOROŠKA LIGA: Ženske: SK Zadruga Dob Beljak 3:0 (15/3, 15/12, 15/2).
Tudi ženski ekipi letos noben nasprotnik ni kos. Cilju, povzdig v regionalno ligo, se iz tekme v tekmo bližajo.
Moški: SK Zadruga Dob — Beljak 3:1 (15/9, 3/15, 15/12, 15/5).
Redni občni zbor DSG Sele-Zell
Šport — skupnost in fair play
Veliko slavje Petra Wrolicha! Preteklo soboto je bil Peter v znamenitem kolesarskem stadionu Ferry Dušika na Dunaju za izredno tekmovalno sezono med juniorji odlikovan kar dvakrat.
1.	Za 3. mesto v avstrijskem pokalu (skupno 10 dirk, Peter jih je vozil le 7)
2.	Za 1. mesto v skupnem seštevku avstr, prvenstev (na cesti, v gorski vožnji, na kronometer in v dvojici).
Izrednemu športniku na tem mestu iskreno čestitamo!
Stari in novi predsednik DSG Sele-Zell — mag Ivan Olip.
„stari odbor“ še za naslednje obdobje. Dodatno je bil vključen v odbor še dr. Maks Zdouc, ki je
prevzel nalogo zdravstvenega svetovalca vseh sekcij.
Novemu staremu odboru pa je deželnošportni sekretar Genser obljubil vso podporo s strani Dežele.
Predsednik mag. Ivan Olip je v enem samem stavku zajel namen delovanja športnega društva: „Šport naj bo pot in učitelj za skupnost ter fair play!“
Martina Ottowitz — biljard ji je strast
24-letna študentka se je
v avstrijski biljardni vrh. Iz
Martina Ottowitz, rojena na Rutah v Podgorjah in absolventka Slovenske gimnazije, se je popolnoma predala športu s palico in kroglo — biljardu.
Pred tremi leti je Martina na Dunaju spoznala ta šport, s katerim se sedaj ukvarja „profesionalno“. 24-letna športa in biologije, ki se je pred kratkim tudi poročila, je za svojo strast kratkomalo ukinila študij, da se lahko popolnoma posveti biljardu. Kako talentirana in perspektivna je za ta šport, kaže tretje mesto na lestivici avstrijskega ženskega biljardnega športa. Martina se je brezdvom-no v rekordnem času povzpela čisto v avstrijski vrh.
Martina
študentka
v rekordnem času povzpela strasti je postal šport.
Vsa njena zbranost velja kraljevi disciplini v biljardu — karambolu (trčenje z obema kroglama). Začetnikom pa Martina priporoča poolbiljard, kjer je način igre bistveno enostavnejši.
Da biljard ni le moška športna pa-Ottowitz noga, kot se večkrat sliši, je Martina vse poučila: „Ta športna panoga je za ženske idealna, ker ni potrebno surove moči, temveč bistveno več občutka. Vrhu tega se igralec biljarda ves čas giblje — na tekmi, ki traja približno uro in pol, naredi okrog 400 počepov . . . !“
Njen recept uspešne športne poti pa je zbranost, mnogo treninga in še več nadarjenosti.
Dobljani so že skoraj prvak
Milan Oraže je na Tivoliju branil izredno zanesljivo in je vseh 90 minut skušal od zadaj dirigirati svojo obrambo. Zaradi tega mu trener Happel tudi zaupa. Na žalost je FC Tirol izgubil 0:2. Foto: Fera/innsbruck
Še pred leti je bil Milan Oraže „samo“ eden izmed številnih perspektivnih vratarjev na Koroškem, ki je v enem samem prvenstvu (1988/89) v 1. razredu D s selsko ekipo prejel kar 47 (!) golov (njegove ocene v našem listu so se takrat gibale med 2 in 3, torej med slabo in povprečno. Le redkokdaj so ga naši časnikarji ocenili višje . . .).
Njegova športna pot se ni pričela nič drugače, kot pri vseh drugih povprečnih nogometaših. Bil je dijak Slovenske gimnazije in gojenec Marijanišča; njegovo zanimanje (poleg šole) je bilo usmerjeno samo v nogomet. Njegov „talent“ so spoznali tudi odgovorni za nogomet v Selah, kjer se je Milan vključil v tamkajšnjo šolarsko ekipo. Leto pozneje je že branil v mladinski ekipi, nato v moštvu pod 21, dokler ga niso vključili v standardno ekipo. Tam je prvič branil z 18 leti. Po maturi se je njegovo zanimanje za nogomet šele prav vnelo. Delovni posel pri Posojil-nici-Bank Borovlje mu je dovolil redne treninge, ki jih je že leta 1988 obiskal pri SAK. Tam je takratni vratar SAK Ljubiša Dalanovič spoznal njegovo nadpovprečno vratarsko nadarjenost, tako da se je z njim še posebno trudil. Jeseni 1989 pa se je Milan priključil SAK kot rezervni vratar. Že kar kmalu je takratni trener SAK Jagodič dal Milanu priložnost za igranje.
18. avgusta 1989 je na tekmi SAK — Irschen (2:1) prvič branil za SAK (ravno proti moštvu iz tiste vasi, iz katere prihaja vratar Hassler; le-tega je Milan pri FC Tiral izpodrinil iz prve ekipe). Naslednjo prvenstveno tekmo je sicer zopet branil Dalanovič, nato pa Milan majice s številko 1 pri SAK ni dal več iz svojih rok. Sam se še večkrat spomni lepih športnih trenutkov pri SAK. V globokem spominu mu je ostala prvenstvena tekma na tujem proti Trgu, ko je nekaj minut pred koncem v hipu ubranil silovito 11-metrovko ter naslednja močna strela. Rad pripoveduje tudi o napetih „derbijih" proti Pliberku . . .
Nato je nekajkrat branil za koroško amatersko reprezentanco, ki je imela prav tako pomen odskočne deske v „profesionalizem“.
Z začetkom leta 1991 pa so se Milanu uresničile otroške sanje. Ker je takratni vratar FC Tirol, znameniti Lindenberger, zapustil klub, so Tirolci zaprosili pri SAK za Milana. Kluba sta se domenila; tako je Milan le nekaj dni pozneje zapustil SAK in Koroško. Sledila je športna pot, ki se ne more lepše odvijati. Najprej je branil v drugi ekipi, nato po slabem
razpoloženju standardnega vratarja Hasslerja, pa je počil ovratnik trenerju Happlu, ki je naposled dal Milanu priložnost v prvi ekipi. Najprej na prvenstvu, nato celo na tekmi za EP. Milan se je Happlu zahvalil v povsem posebni obliki:	ubranil je 11-
metrovko . . . Kot smo poročali, si je po tekmi zaželel veleklub. Prav proti takemu je v sredo zvečer branil.
Milan se zaveda, da so mu mnogi pripomogli do teh vrhunskih uspehov. Tako je hvaležen Selanom, ki so ga tedaj — sicer s precejšnjimi težavami — le pustili k SAK. Prav tako je hvaležen SAK, kjer je prvič začutil hrapav veter nogometa. Posebno pa je hvaležen Dalanoviču, pri katerem se je naučil pravzaprav vse, kar danes zna.
Iz Sel preko SAK do Liverpoola 99
Bralci Našega tednika, med njimi številni igralci SAK, so bili v Innsbrucku na tekmi FC Tirol — Liverpool. Po tekmi so se srečali z Milanom Oražejem, ki je bil navdušen nad obiskom. Pred tekmo je že vedel, da bodo navijači iz Koroške na zahodni tribuni, in se je seveda šel v ta gol ogrevat. Na igrišče je prišel kot prvi igralec in že od daleč pozdravljal med 13 tisoči gledalci svoje navijače. In kako se je počutil na tekmi? FC Liverpool, ki sam o sebi trdi, da je najboljša ekipa na svetu, je tudi v Innsbrucku dokazal, da je vrhunska ekipa. Imeli so dve priložnosti in Angleži so obe izkoristili za gol. Milan pri obeh ni imel možnosti, da bi ju ubranil, sicer pa je zapustil izredno zanesljiv vtis.
In kaj je Happel dejal po tekmi? „Ničesar,“ pravi Milan, „analiza čaka v soboto.“ Tudi v polčasu menda Happel ni spregovoril niti stavka; stari mojster ima pač svoj stil. 5. decembra bo igral FC Tiral povratno tekmo v Londonu. Milan upa, da bo tudi na tej tekmi številka ena, v golu.
Od 14. do 16. decembra bo Milan na Koroškem, med božičnimi prazniki pa bo sodeloval na slavnosti ob razglasitvi nogometaša NT leta 1991.
Veseli me, da je prišlo toliko bralcev NT in mojih bivših soigralcev SAK. To mi da še več samozavesti!
MILAN ORAŽE pred tekmo proti FC Liverpoolu
rt
Na stadionu Tivoli je po tekmi proti Liverpoolu Milan z bralci NT in igralci SAK napravil zgodovinsko sliko. Foto: Fera
Servis Našega tednika za naše smučarje, II. del
SMUČARSKE REGIJE VABIJO
V prejšnji številki Našega tednika smo predstavili smučarsko regijo Beljak. V različnih javnih občilih je bilo v zadnjih dneh razbrati, da so se cene za vlečnice za letošnjo sezono v nekaterih krajih znatno zvišale. Ponekod odslej tudi ni več mogoče dobiti družinskih kart. Prav zato bodo postale domače smučarske regije na južnokoroškem območju, kjer imajo še razmeroma ugodne cene, spet bolj pomembne. Za naše bralce smo zato zbrali informacije, koliko stanejo karte za vlečnice v smučarskih regijah južne Koroške.
Pripravila Heidi Stingler
Gostišče
JUENNA
ČEPIČE
Od četrtka, 5. decembra, naprej Vas vse vabimo na izbrana jedila, pijače in kegljanje.
Odprto je vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo ter ob praznikih.
Poleg tega Vas vabimo do božičnih praznikov na
dneve lovskih specialitet
Priporočamo se za Vaše božičnice! Rezervacije zaželene! Vašega obiska se veseli
družina Gregorič
3 vlečnice
primerno smučišče za celo družino celodnevna karta za vlečnice stane šil. 150,— za odrasle; šil. 130,— za otroke
do 13. ure šil. 90,— (šil. 70,— za otroke), od 11. ure šil. 120,— (šil. 100,— za otroke), od 13. ure šil. 100,— (šil. 80,— za otroke). Sezonska karta stane šil. 1600,— za odrasle, šil. 1200,— za otroke Posebnosti: proga za tek na smučeh — 10 km. Ob torkih in petkih si od 19. do 21. ure lahko privoščite nočno smuko (smučišče osvetljeno), veččlanske družine plačajo za vlečnice le 3 karte, vlečnica za najmlajše brezplačna.
Nadaljnje informacije: gostilna Se-reinig ali po telefonu (0 42 27) 63 00
PECA:
vlečnice bodo do božičnih počitnic predvidoma odprte le ob koncih tedna; skupno 6 vlečnic Posebnost:	primerno in poceni
smučišče za celo družino Celodnevna karta za vlečnice stane šil. 165,— za odrasle šil. 115,— za otroke od 11. ure naprej šil. 145,— (šil. 105,— za otroke), od 12. ure naprej šil. 130,— (šil. 95,— za otroke), od 13. ure naprej šil. 120,— (šil. 85,— za otroke)
Sezonska karta za odrasle stane šil. 2100,— (šil. 1350,— za otroke), sezonska karta za tričlansko družino stane šil. 4790,—.
Celodnevna karta za vlečnice stane za tričlansko družino šil. 415,—, za družine z dvema otrokoma šil. 495,—, za družine s tremi otroki šil. 580,-
SENTJANSKE RUTE:
ena vlečnica
Posebnosti: ugodne cene za skupine, možnost sankanja
Celodnevna karta za vlečnico stane šil. 120,— šil. (90,— za otroke), poldnevna karta stane šil. 100,— (šil. 70,— za otroke)
Za šolarje stane poldnevna karta šil. 20,—, celodnevnekarte za šolarje stanejo za en teden šil. 260,—, poldnevne karte za en teden šil. 165,— Pri tečajih plačajo člani za poldnevno karto šil. 40,—; sezonska karta stane šil. 1800,— (za otroke šil. 1200,-).
Celodnevna karta za družine s tremi člani stane šil. 280,—, za vsakega nadaljnjega otroka šil. 60,—. Poldnevna karta za tričlansko družino stane šil. 220,— za vsakega nadaljnjega otroka šil. 50,—.
GOLICA/KORALPE:
1550—2050 m 11 vlečnic
smučarska šola Koralpe, Wilfried Hipfl, tel. (0 43 52) 42 24 Posebnosti: FIS-proga ugodna predprodaja kart za vlečnice, popust za upokojence, možnost teka na smučeh
Celodnevna karta za vlečnice stane šil. 210,— (šil. 145,— za otroke), v predprodaji pri bankah šil. 185,— oz. 'šil. 140,— za otroke.
Poldnevna karta stane šil. 165,— za
odrasle, šil. 115,— za otroke, v predprodaji šil. 140,— oz. 105,— za otroke.
Sezonska karta šil. 2500,— za upokojence, šil. 3150,— za odrasle (v predprodaji šil. 2800,—), šil. 2520,— za otroke (v predprodaji šil. 2240,-).
Sezonska karta za družine z dvema otrokoma šil. 7595,—.
Nadaljnje informacije: tel. 0 43 52 / 22 77
1460-1820 m 6 vlečnic
Posebnosti: FIS-proga zvečer smučišče osvetljeno Smučarska šola Christine Loike, tel. (0 43 50) 28 88
Celodnevne karte za vlečnice stanejo šil. 300,— (šil. 225,— za otroke). Karte za vlečnice stanejo za eno uro šil. 95,— (šil. 70,— za otroke), za tri ure šil. 145,— (šil. 100,— za otroke), za pet ur šil. 180,— (šil. 125,— za otroke).
Za dvodnevno karto plačajo odrasli šil. 370,— (otroci šil. 280,—) Sezonska karta stane šil. 3150,— (šil. 2520,— za otroke)
Nadaljnje informacije:	tel.
0 43 50 / 81 66
Nagradni kviz Našega tednika
KOLIKO GLASOV BO DOBILA SJK PRI KMECKOZBORSKIH VOLITVAH 1. DECEMBRA
Pri zadnjih volitvah je SJK dobila 1945 glasov.
1 gams iz lovišča Janka Zwittra z Zahomca
(lovci gamsa lahko sami ustrelijo)
2.	NAGRADA
1/2 prašiča
3.	NAGRADA
zadnje stegno prašiča
4.	NAGRADA
sprednje stegno prašiča
5.	NAGRADA
1 puran
6.	—10. NAGRADA
glinast vrč + 3 litri domačeva vina
Zadnji rok: petek, 30. novembra 1991
(velja poštni žig)
r
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
SJK bo dobila pri kmečkozborskih volitvah 1. decembra
glasov
Ime:
Naslov:
I_____________________________
I
I Odgovore pošljite na:
uredništvo Našega tednika I Viktringer Ring 26 |	9020 Celovec
n
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
Skupnost južnokoroških kmetov Gemeinschaft der Südkärntner Bauern
•	Sodoben servis za vse iskalce podpor
•	Privlačno pospeševalno svetovanje v bližini kmeta
•	Hitra pomoč pri investiciji v nove, v prihodnost usmerjene dejavnosti, namesto neskončnih papirnatih vojn
•	Intenzivno pospeševanje gozdarstva na vseh področjih
•	Gozd in divjačina: lov mora ostati v rokah domačih kmetov
•	Pomoč pri iskanju novih tržnih možnosti
•	Rizični sklad za tiste, ki „prestopijo“; okrepljeno pospeševanje investicij v tveganih strokah
•	Svetovanje kmetom, ki se želijo preusmeriti
•	Okrepljeno pospeševanje ekološkega poljedelstva
•	Preoblikovanje obrtnega zakona; zaustaviti zapostavljanje kmeta
•	Brez sodelovanja kmeta naj ne bo krajevnih in pokrajinskih razvojnih načrtov
Slika levo: Franci Roblek, pd. Pušic v Selah, dobro pozna položaj polkmetov, saj je dolga leta kmetoval in hodil na delo. Janko Zwitter je pri njem dobil pobude za Kmetijsko zbornico, kjer so imeli za te kmete vse premalo posluha. Slika spodaj: Država mora poskrbeti, da bodo tudi manjši kmetje dobili toliko podpor, da bodo lahko preživeli, ne da bi morali dodatno na delo. Pri Fideju v Vogrčah se je Štefan Domej seznanit s položajem manjših kmetov, za katere se želi zavzeti v Zbornici.
Kandidati« kandidatke SIK prosimo za
VAŠE ZAUPANJE
1. JANKO ZWITTER kmet z Zahomca, pd. Abujč, letnik 1946
6. MARIJAN OLIP kmet iz Sel, pd, Užnik, letnik 1954
2. Dipl. inž. ŠTEFAN DOMEJ, kmet iz Rinkol, pd. Zgonc, letnik 1958
7. JOZEJ HASCHEJ kmet iz Kokij, pd. Zunder, letnik 1961
3. KATI KERT kmetica iz Konovec, letnik 1961
8. KRISTA JANEŽIČ kmetica iz Leš, letnik 1964
4. ANTON HÖBERL gorski kmet z Djekš, pd. Veruč, letnik 1932
9. FRANC WUTTE kmet iz Male vasi, pd. Kunc, letnik 1959
5. FOLTI KAROL kmet iz Bač, pd. Jerut, letnik 1953
10. MICHAEL MISCHKULNIG, kmet iz Branče vasi, pd. Kržej, letnik 1963
11. TRAMPUSCH Marko, 1963, Letina; 12. PASTERK Danijel, 1966, Bela;
13.	MOCHAR Milan, 1967, Nagelče;
14.	LAUSEGGER Wilhelm, 1967, Poden; 15. PETEK Tomaž, 1930, Zagorje; 16. dipl. inž. DRAGASCHNIG Ernst, 1957, Koren; 17. URANK Jožef, 1963, Encelna vas; 18. PER-DACHER Jožef, 1940, Holbiče; 19. mag. MÜLLER Lovrenc, 1957, Šentjanž; 20. HRIBERNIG Milan, 1965, Tuce; 21. TRUPPE Krista, 1959, Ločilo; 22. STURM Anton, 1946, Svinča vas; 23. DRUG Mihael, 1964, Sveto mesto; 24. BUCH Pavel, 1944, Klopče; 25. OGRIS Hubert, 1931, Trebije; 26. ADLASSNIG Stanislav, 1954, Novo selo; 27. mag. POPOTNIC Urban, 1954, Bistrica n. Z.; 28. WUTTI Franc, 1928, Dole; 29. PITSCHEK Gregor, 1960, Semislavče; 30. ZIDEJ Hubert, 1948, Vogrče; 31. KRAUT Igor, 1956, Bistrica; 32. ZWANDER Ludvik, 1938, Dvorec; 33. STICKER Jožef, 1938, Št. Peter; 34. OŠINA Andrej, 1955, Lepena; 35. BOŽIČ Hubert, 1957, Večna vas; 36. VALEŠKO Franc, 1955, Pliberk; 37. MALLE Bosti, 1958, Rute; 38. ROBLEK Valentin, 1934, Sele-Borovnica;
39.	TRIESSNIG Šimej, 1970, Loče;
40.	KRUŠIC Franc, 1964, Velinjavas;
41.	WASTL Martin, 1945, Lovanke;
42.	WUTTE Franc, 1956, Breška vas;
43.	KERNJAK Marjan, 1957, Trebi-nja; 44. HREN Karl, 1944, Goriče; 45. WALDHAUSER Valentin, 1950, Poden; 46. DOLINŠEK Jožef, 1955, Plaznica; 47. SCHNABL Jožef, 1936, Drašče; 48. ROBLEK Janez, 1933, Sele Šajda; 49. PITSCHEK Ernst,
1936,	Holbiče; 50. TUSCH Anton,
1929,	Plešerka; 51. BRICMAN Peter.
1956,	Strpna vas; 52. POLESNIK Rozalija, 1945, Vogrče; 53. BOSCHITZ Franc, 1952, Metlova; 54. KAP Miha. 1934, Zg. Žamanje; 55. JUG Katarina. 1947, Sele Cerkev; 56. WAUT-SCHE Marija, 1945, Letina; 57. GAL-LOB Alojz, 1937, Žužalče; 58. SMOLNIK Janez, 1957, Stara vas; 59. KORDEŽ Hubert, 1960, Podjuna; 60. MAK Franc, 1958, Sele Borovnica; 61. MÜLLER Jožef, 1948, Vogrče; 62. MARKO Marko, 1936, Horce; 63. TSCHERTOU Lovrenc, 1937, Slov. Plajberk; 64. TOLMAJER Valentin, 1949, Sp. Rute; 65. WIEGELE Franc.
1937,	Zahomc; 66. HAFNER Franc,
1930,	Zg. Krčanje; 67. REICHMANN Ana, 1962, Želuče; 68. JANEŽIČ Franc, 1956, Lese; 69. PERČ Marija.
1957,	Šteben; 70. SLUGOUTZ-STER-NAD Gregor, 1963, Lancova; 71. j SMRTNIK Franc Jožef, 1964, Korte; 72. ekon. sv. KUMER Fric, 1937, Blato.