List 44. Gozdno postavo, kako jo natanko spolnovati, gozdne preiskave izpeljavati in napraviti gozdni kataster. Ukaz mintsterstva za poljedelstvo dogovorno z min iste r-stvom notranjih zadev od 3. julija 1873. veljaven za vse kraljevine in dežele, zastopane v drž. zboru. Da se odvrnejo od več strani dohajajoče pritožbe, da se gozdna postava od 30. decembra 1852. leta ne spolnuje primerno, ali nepopolnem, in da vsled tega v posameznih krajih dežel vidno propada gozdno gospodarstvo , kakor tudi, da se temu tako važnemu oddelku deželnega obdelovanja nakloni tista marljiva in zdatna skrb političnih gosposk, katera jim je naložena kakor posebna dolžnost po določbah gozdne postave, in katera mora tako v privatne, kakor vzlasti v javne bistveno segajoče interese za energično in krepko varstvo vlastnine in gojenja gozdov s pridom braniti: — ukazuje ministerstvo za poljedelstvo dogovorno z minister -stvom notranjih uprav, zvrševaje navedeno postavo in dodatno k podukom danim gozdnim nadzornikom, tako-le : i. Čuvanje nad gozdnim gospodarstvom sploh. §. 1. Politične gosposke, katerim je naloženo izvrševanje določb gozdne postave od 3. decembra leta 1852., vzlasti so dolžne po §. 23. te postave, nad gospodarstvom vseh gozdov v njihovih okrajih sploh čuvati, in če jim kdor koli po §. 22 gozdne postave naznani, da se gozdno zemljišče samovoljno rabi za druge namene, da se spodreja zanemarja, da se gozd pokon-čuje, ali ž njim neprimerno ravnd, morajo precej preiskati, in tak sklep storiti, da se interesi gozdnega obdevanja varujejo. Po določbah §§. 68. in 69. gozdne postave morajo dalje politične gosposke poškodbe varnosti gozdne vla-stine, če po občni kazenski postavi ne spadajo pod sodnjo obravnavo, vvesti postavno zapovedano obravnavo ter jo izvršiti, da le kakor koli si bodi izvedo za gozdni kvar. V §. 23. gozdne postave zapopadena nanašba na §. 22. že kaže, da imajo politične gosposke iskati bistveno pomoč pri spolno vanju zgoraj omenjenih dolžnosti v tem, da primerno izvršujejo tiste določbe §. 22. in oziroma §. 52. gozdne postave, po katerih se imajo v ta namen, da se glede gospodarstva z gozdi zapovedana postavna vodila vsestransko na tanko spolnujejo, vlast-niki primorati, da postavijo gozdom, ki so dosti veliki in ktero velikost po posebnih razmerah določa deželna vlada, izvedene in od vlade za zmožne pripo-znane gospodarske vodje (gozdarje) in da jim primerno varuhov in čuvajev pridade. Ker so taki gozdarji in gozdni varuhi, vzlasti če so vsled §. 52. gozdne postave zapriseženi, po prisegi zavezani, vsako poškodbo gozdne vlastnine brez vsacega osobnega ozira naznaniti in pomoč na postavni poti zahtevati , tedaj je potreba za primerno varstvo gozdov, kakor tudi koristno političnim, za izvrševanje gozdne postave poklicanim gosposkam, da se prav zdaj omenjeni zaukazi gozdne postave glede postavljenja potrebnih gozdarjev in gozdnih varuhov, kolikor se to doslej še ni zgodilo, brez odloga izvrše. II. Gozdno-tekniČni organi. §. 2. Da politične gosposke pri izvrševanji postavnega svojega področja v gozdnih zadevah niso brez stanovitnih izvedenih svetovalcev, postavljeni so v ta namen, in vzlasti za izdatnejše izvrševanje omenjenim gosposkam naloženega gozdnega Čuvanja, gozdni tehniki (izvedenci) na državne stroške in se je njihovo področje v posebnih podukih določilo. Kakor zavolj tega postavljenja politične gosposke niso odvezane postavno njim naloženim dolžnostim, tudi po drugih, njim podložnih političnih organih čuvati, da se zaukazi gozdne postave na tanko spolnujejo, in če je treba, postavna uredska opravila izvrševati, enako ni dosti, da njim prideti gozdni tehniki dajo le poročila in mnenja svoja v posamesnih primerljejih na spodbado političnih go-sposk, temveč oni so vsled svojega poduka posebno zavezani , v prid zdatnega izvrševanja gozdne postave sami delati, tedaj si imajo pridobiti na tanko poznanje gozdnih zadev v svojih okrajih, in kedar je treba, v prid gozdnega obdelovanja potrebne navode dajati, oziroma obrniti se na zadevajočo politično gosposko s primernimi poročili in dobrimi nasveti, da ona reč v roko vzame. (Dal. prih.) -----352 ---- ----- 360 ----- Gozdno postavo, kako jo natanko spolnovati, gozdne preiskave izpeljavati in napraviti gozdni kataster. Ukaz ministerstva za poljedelstvo dogovorno z minister-stvom notranjih zadev od 3. julija 1873, veljaven za vse kraljevine in dežele, zastopane v drž. zboru. (Dalje.) Uh Čuvanje nad važnejšimi gozdnimi razmerami sosebno. Gozdni lazi (novine). §. 3. Gosposke so dolžne čuvati nad tem, da se brez posebne dovolitve noben gozd ne odtegne gozdni gojitvi, in glede take dovolitve se je trdno držati tega, da se ona da samo takrat, kedar so spolnjeni pogoji, zaukazani v §. 1 gozdne postave. Ce se najdejo gozdna zemljišča, na katerih se je Jes brez dovolitve posekal, tedaj se ima brez odloga vpeljati uredska obravnava po omenjenem paragrafu gozdne postave in pri tem se ima na trdno postaviti vse, kar se je pri tem delalo in storilo, vzlasti, ali se sme dati poznejša dovolitev iz javnih vzrokov za sekanje, ali ne, in v zadnjem primerljeju, kako se ima gola zemlja zopet pogozditi. Potem kar se je našlo, mora politična okrajna gosposka izreči kazen zoper tiste, kateri so krivi nedovoljenega posekanja gozdov, in h krati storiti, kar treba, da se gola tla zopet pogozdž. Sicer se o tem oziru zavrača na povelje ministerstva za poljedelstvo od 2. avgusta 1872. leta, št. 7281. O danih dovolitvah za posekovanje gozdov mora imeti vsaka politična okrajna gosposka zaznamek po posebnem obrazcu, v katerega se imajo vpisati zadevajoča data glede že poprej dovoljenih pa se vršečih se izsekovanj na podlogi zadevajočih spisov v dveh letih, glede prihodnjih pa precej, ko zadobf pravno moč gosposkini odlok. Ta zaznamek se ima zaporedoma natanko in zanesljivo nadaljevati. Spodreja. §. 4. Ce je politična gosposka po §. 2 gozdne postave zaukazala spodrejo, tedaj se imajo v dotičnem odloku, kolikor se vidi potrebno za ugodni vspeh po tem, kar se je pri preiskavi našlo in po nasvetih, katere je morebiti podal gozdni tehnik, v kateri dobi in kako se ima zvršiti spodreja, dati primerni zaukazi, in če je potreba zavolj vodstva in nadzorstva pri izvrše-vanjiv posebnih del, tudi v tej zadevi storiti, kar treba. Ce se je po obravnavah pri posamesnem brez dovolitve storjenem posekanju že poprej zaukazala spodreja, ali so se drugi ukazi dali, tedaj se ima politična okrajna gosposka prepričati, ali so se ti ukazi izvršili, in po okolinostih storiti, kar je treba, da se izvrse. Politična okrajna gosposka ima dalje v obče nad tem čuvati, da se na novo posekani gozdni deli in stari lazi v dobi, katero predpisuje §. 3 gozdne postave, zopet pogozde, pri tem je na to gledati, da samo enkratna setev ali zasaditev ne zadostuje popolnoma, temveč, da se morate ponavljati, če je potreba, v omenjenem Času, potem , da se mladih drevesec ne sme pred časom izpuliti toliko, da bi s tem trpela končna popolnoma po-gozditev. Če je v §. 3. gozdne postave podpisana doba že pretekla, pa se spodreja še ni pričela, ali da se k temu še niso začele potrebne priprave, in se je bati, da ubrani naravno pogozdovanje gozdni vlastnik ali drugi vdeleženci s tem, da ne napravijo zagraj ali omejitev drugih potrebnih vžitkov, ima se opuščena spodreja natanko kakor predpisuje §. 2. gozdne postave po sili izpeljati. Pri tem pa ima v obče veljati za pravilo to, da se imajo za spodrejo po gosposkinih ukazih le taki prostori odbrati, kateri so se po svojem namenu že poprej rabili kakor gozd, pa se zanemarili, in kateri se previ-doma dad6 vspešno pogozditi. Ako gre za goljave velicega obsežka, katere se imajo v prid kulture ali zavolj drugih javnih ozirov pogozditi, imajo se vdeiežencem, če je potreba, v ta namen , da se pridob6 drevesca, seme, ali zavolj drugih gozdnih kultur potrebni nasveti dati, ko bi treba bilo, imajo se pridobiti drevesca, seme itd. in praznota pogozditi s posredovanjem gozdnega tehnika. Politična gosposka ima v dosego tega namena s primernim vplivom vzlasti si prizadevati, da se v tistih krajih njihovih okrajev, kjer za pogozdovanje ni sposobnih drevesc, napravijo setvine in drevesnice v primerni velikosti na občinske troške ali večih gozdnih posestnikov, iz katerih bi lahko dobivali tudi manjši gozdni posestniki potrebna drevesca za primerno plačilo, in da se dalje, kolikor dopuščajo razmere, napravijo izgledna pogozdovanja, po katerih se spodbujajo manjši gozdni posestniki za dobro obdelovanje gozdov. Po okolnostih se sme v posebno ozira vrednih pri-merljejih nasvetovati ministerstvu za poljedelstvo denarna pomoč za take naprave. O spodrejah, zaukazanih po gosposkah, ima vsaka politična okrajna gosposka napraviti zaznamek po posebnem obrazcu in vpisavati se ima va-nj, kakor se je zaukazalo v §. 3. (Dal. prih.) Gozdno postavo, kako jo natanko spolnovati, gozdne preiskave izpeljavaii in napraviti gozdni kataster. Ukaz ininisterstva za poljedelstvo dogovorno z minister-stvoni notranjih zadev od 3. julija 1873, veljaven za vse kraljevine in dežele, zastopane v drž zboru, (Dalje.) v III. Čuvanje nad važnejšimi gozdnimi razmerami sosebno. Gozdno pokončavanje. §. 5. S posebno ostrostjo je političnim okrajnim gosposkam ovirati gozdno pokončavanje. Ker pa gozdno pokončavanje redkokrat nastane prav naglo, ali z samo enim dejanjem, ki je gozdu škodljivo, ampak večidel počasi z nepretrgano in preobilo rabo lesa in delanjem lazov, s tem, da se stelja preveč in ne o pravem času pridobiva, trava kosi, živina pase, smola nabira itd.} mora se nad gozdnim posestnikom tudi o tem čuvati, da z gozdom ne ravna tako in ga tudi ne rabi tako, da bi to nasprotovalo vodilom dobrega gozdnega gospodarstva in ukazom gozdne postave. O tej zadevi se ima porazumeti pred druzimi cesarski gozdni tehnik z gozdnim vlastnikom ali njegovimi gozdnimi osobami, kakor tudi z vdeleženci, ki imajo služno pravico, da se take napake, kolikor mogoče, odpravijo. Politične gosposke so za to odgovorne r da se pri zapaženih ali o vaj enih priraerljejih gozdnega pokonča-vanja, v §. 4 gozdne postave predpisana uredsfca ravnava z vso ostrostjo zvrši in h krati, da se vse brez odloga stori, kar je za gozdno varstvo potreba, in da se čuje nad spolnovaojem danih zaukazov. Varstvene naredbe, katere so storile gosposke za-volj tega, ker so se gozdi pokončavali, imajo se v razvidu imeti v zaznamku, kateri je predpisan v §. 4 za spo drejo. Bran i v ni gozdi. §. 6. Posebno je gledati na to, da se pri vsaki primerni službeni priliki pozvedajo tisti gozdi, katere je smatrati po §§. 6. in 7. gozdne postave za stanovitne hranivne gozde, in gospodariti ž njimi, kakor je predpisano v teh paragrafih. Ce se opazi v takih gozdih gospodarstvo, ki je v nasprotji z določbami postave, precej je storiti, kar veleva §. 23 gozdne postave. Pri zadevajočih pozvedbah je na tanko preiskati in vtrditi okolinosti, zavoljo katerih se imajo izreči taki gozdi za branivne gozde. V odlokih, v katerih se gozdi ali gozdni deli za branivne gozde izrekujejo , imajo se omejiti glede njih mej in gozdnega gospodarstva in storiti je, kar je treba, da se na tanko čuje nad spolnovanjem danih zaukazov, v katerem primerljeju se ima dati tistim osebam, katerim se je izročilo čuvanje, prepis pravoveljavnega odloka. Pri enakem spolnovanju določb §. 19 gozdne postave o v prepoved detih gozdih smejo se take osobe zapriseči. Ce vdeleženci prosijo, naj se gozdi ali gozdni deli, kateri so se na podlogi prejšnjega odloka izrekli za branivne gozde, z ozirom na premenjene razmere iz te vrste izločijo, sme se to zgoditi le na podlogi po §. 20. gozdne postave izvršene pozvedbe in le takrat, če se trdno dokaže, da se izločitev sme dopustiti. Branivne gozde je pri vsaki politični okrajni gosposki imeti razvidne v pregledu po priloženem obrazcu, kakor to veleva §. 3. Gozdi v prepovedi. §. 7. V §. 6. glede pozvedbe in izločitve branivnih gozdov dani predpisi veljajo tudi pri pozvedbi in izločitvi tistih gozdov , za katere se ima zaukazati po §. 19. gozdne postave posebno gospodarstvo (prepoved). Politična gosposka ima posebno paziti na trganje skal, vsipanje , plaze, udore itd. in skrbeti, da se z gozdi, ki branijo gozdom škodljive vplive takih prigod-kov, primerno gospodari, in da se, če treba, po §. 19. gozdne postave uredoma v prepoved denejo. Glede tacih gozdov se ima po natančni pozvedbi okolinosti, ki prepoved zahtevajo (lega in kakovost gozdov in reči, katere so v nevarnosti, dozdanje ravnanje pri poškodbah ali nevarnostih) in po zaslišanji vdele-žencev zaukazati posebno gozdno gospodarstvo in čuvanje, da se izvršuje, bodi-si po gozdnem vlastniku ali njegovem gospodarskem osebju, bodi-si da se prenese gospodarstvo osobam, posebno v ta namen postavljenim. Enako je ravnati, če se sproži prepoved katerega gozda na podlogi določb §. 20 gozdne postave. Pri tem se imajo vpeljati vse naredbe, katere zahteva popolnoma varnost in se imajo skleniti s posebnim gozdnim gospodarstvom, kakor so: spodreja, če treba , začasno ustavljenje ali zmanjšanje gozdne služnosti, po- 368 ----- stavljenje hranilnih zidov, ^kopanje hranilnih grabnov, urejanje vod itd. Pri obstoječih starejih v prepoved detih gozdih je pozvedeti, ali so prepovedani predpisi primerni sedanjim razmeram, in zaukazati ee imajo premembe, če so take potrebne, po zaslišanji vdeležencev. Gozdi v prepovedi se imajo, če je mogoče, zaznamovati s primernimi napisi in tablami in vpisati se imajo v zaznamek , katerega ima spisavati vsaka politična okrajna gosposka po priloženem obrazcu, kakor to veleva '§. 3. (Dal. prih.) 369 ---- 376 ---- Gozdno postavo, kako jo natanko spolnovati, gozdne preiskave izpeljavati in napraviti gozdni kataster. Ukaz uiinisterstva za poljedelstvo dogovorno z minister-stvom notranjih zadev od 3. jdllja 1873, veljaven za vse kraljevine in dežele, zastopane v drž zboru. (Dalje.) v III. Čuvanje nad važnejšimi gozdnimi razmerami sosebno. Služnosti. §. 8. Politične gosposke in tem prideti gozdni gozdni tehniki imajo nad tem čuvati, da se gozdi, na katerih so služnosti (lesni, pašni, steljni vžitki itd.), ne ohranjajo samo, temveč, da se ž njimi primerno in dobro gospodari, in da se ravna ž njimi po §. 9. do 17. gozdne postave. Če se zapazijo razmere, ki kažejo tako gozdno ravnanje glede služnosti, katero je tem določbam nasprotno , tedaj se ima precej odpraviti in zvršiti kazenska določba §. 18 gozdne postave. Ce so pri tacih gozdih za varnost v §. 9 gozdne postave predpisanega gospodarstva potrebni gospodarski načrti, tedaj se je prizadevati, da se načrti napravijo, kjer jih ni, ali prenarede ali popravijo, če je dokazano, da so pomanjkljivi. Posebno je skrbeti za to, da se v §. 14. gozdne postave predpisani nakazi služnostih pristojbin redno opravljajo. ¦v Ce se najdejo gozdom škodljive gozdne enklave ali enako razkosana posestva, in se tej nadlogi more pomoči s primerno pogodbo (zamenjavo posestva itd.), naj se vdeležniki na to opazijo, in ee je potreba, naj se jim nasvetuje primerna uredba. Gozdi pod javnim oskrbstvom, ali posebna javno skrbjo. §. 9. Posebno je gledati na tiste gozde, ki so pod javnim oskrbstvom ali posebno javno skrbjo, tedaj vzlasti na državne gozde, pod javnim oskrbstvom stoječe volilne gozde, na gozde, ki so lastnina družin družeb ali ustanov, potem na občinske gozde, in gozde občinskih oddelkov (sosesek), nadalje v gozdopolicijskem oziru na gozde, kateri se imajo smatrati kakor občinski in so vlastnina družeb ali skupin vdeležencev in jih rabijo posamesni udje po vsem ali le po nekoliko za splošno drvarjenje, za pašo ali da jemljo steljo iz njih, potem na gozde delničnih društev, vlastnikov iidejkomisa , ali tacih osob, ki so pod varstvom ali skrbstvom. Pri zgoraj omenjenih gozdih se ne sme gledati samo na vžitke, izvirajoče iz gozdne postave, temveč tudi na take vžitke, ki so se podali iz posebnih postav ali ukazov, ali posebnih od državne oblasti določenih ali dovoljenih pravil po odlokih ali druzih zaukazih, kolikor je s temi za te gozde gotovo, vzlasti zdatno gospodarstvo posebe zaukazano ali vtrjeno. Ce se v gospodarstvu s tacimi gozdi kažejo jako očividne napake, katere so nasprotne obstoječim postavam, ukazom, pravilom, odlokom ali naredbam, vzlasti če se ne dela po primernih gospodarskih načrtih, ali če se obstoječi gospodarski načrti ne strinjajo z gozdno-policijskimi oziri, ali če s i ni postavilo gospodarsko in varstveno osebje, katero je neogibno potrebno za gospodarstvo in varstvo tacih gozdov , kakor tudi, ce se ima s takimi gozdi po posebnih zaukazih posebno dobro gospodariti, pa se ž njimi tako dela, da se gospodarstvo zel6 zanemarja; tedaj se imajo na to pred druzimi opomniti tiste 03obe, v katerih neposrednje področje spada , da odpravijo napake in vzlasti, da si priskrbe gospodarsko in varstveno osebje, ia če je potreba, tudi visi oskrbstveni in ogledni organi in h krati je storiti, kar veleva postava. Ce pri družbinih gozdih ni postavljeno redno oskrb-stvo, ono pa je potrebno, da se varuje gozdni pravni red in izvrši gozdna postava, vzlasti v ta namen, da se po §. 4. gozdne postave dajo nakazi za vžitke, ali za druge naredbe, da se povzdigne gozdno gospodarstvo; tedaj se je prizadevati, da se postavi redno oskrbstvo. Ce vzlasti v občinskih, soseskinih ali družbinih gozdih pristujejo vsem ali gotovim občinarjem, so3ešČa-nom ali družabnikom vžitki lesa, paše, ali stelje, pa ti vžitki niso vrejeni po reči in meri, tedaj se je prizadevati, da se to vredi tako, kakor najbolj prav kaže ia je za gospodarstvo najboljše. Pri občinskih gozdih se je prizadevati, da se to vredi gozdno gospodarstvo po občinskih sklepih na podlogi občinske postave, pri družabnih gozdih pa na podlogi posebne uredbe ali družabnih pravil, v katerem oziru se ima politična gosposka prizadevati po svojih organih in vzlasti s porabo cesarskega gozdnega tehnika, da se ustanove pravilne razmere. Pri teh gozdih, ako niso varni, naj se tudi z postavljanjem mejnikov prizadeva za njihovo varnost. Občinske gozde, ki so se razdelili brez postavne dovolitve, naj politična gosposka dene v poprejšnji stan, če se ni dobila poznejša dovolitev za razdelitev po §. 21. gozdne postave. Taka dovolitev pa se sme sploh dati le takrat, če 90 se dobro dokazali pogoji, kateri se zahtevajc> v omenjenem paragrafu gozdne postave. (Dalje prihodnjič«) ____377 ___ -----384----- Gozdno postavo, kako jo natanko spolnovati, gozdne preiskave izpeljavati in napraviti gozdni kataster. Ukaz ministerstva za poljedelstvo dogovorno z minister-stvoui notranjih zadev od 8. julija 1873, veljaven za vse kraljevine in dežele, zastopane v drž. zboru (Dalje.) v III. Čuvanje nad važnejšimi gozdnimi razmerami sosebno. Osebje za gozdno gospodarstvo in gozdno varstvo. §. 10. Že v §. 1. je bilo omenjeno, da je ena izmed prvih nalog političnih gosp6sk, za to skrbeti, da ukaze gozdne postave §§. 22 in 52 glede postavljenja osebja za gozdno gospodarstvo in gozdno varstvo zavezani gozdni posestniki naglo izvrše. Ce se tedaj za dosti velike gozde doslej ni postavilo osebje, potrebno za gozdno gospodarstvo in gozdno varstvo, mora politična okrajna gosposka vlastnika opomniti na ta pogrešek, in na škode, ki izvirajo iz tega ter ga prjmorati, da postavi tako osebje. Ce so zadevajoči gozdi premajhni, da tedaj ni koristno, postaviti samostojnega gospodarskega in varstvenega osobja, tedaj imajo zadevajoči gozdni posestniki dolžnost, za gospodarstvo in varstvo svojih gozdov po dogovoru z sosednimi večimi gozdnimi vlastniki, ali s tem, da stopijo v družbo, priskrbeti si in porabiti skupaj gospodarsko in varstveno osebje. Politične okrajne gosposke imajo opominjati deležnike na dobroto takih dogovorov in oziroma take družbe in kakor je primerno posredovati, da se tak dogovor ali taka družba napravi, in ako bi tako posredovanje bilo zastonj, potrebno storiti, da se to po postavi doseže. Sicer se tukaj zavrača na okrožnico od 16. marca 1872. 1., št. 6266, katero je razglasilo ministerstvo za poljedelstvo o tej zadevi. Politične okrajne gosposke se h krati opominjajo, naj imajo v natankem in vednem razvidu z minister-skim ukazom od 1. julija 1857. leta drž. zak. štev. 124 §. 8 zaukazani zaznamek o vseh osebah, ki so v njihovih okrajih za gozdno čuvanje zaprisežene. Naprave za pridobivanje lesi. §. 11. Politične okrajne gosposke imajo paziti na vse, kar je važno gled6 obstoječih ali na novo napraviti se imajočih pridobitnih naprav, vzlasti pri večih gozdnih obsežkih ali skupaj držečih gozdnih okrajinah. V ta namen se imajo pri uradno dovoljenih dovolitvah o teh zadevah, posebno pri važnejših pridobitnih napravah, kakor so pota za drva na tujih zemljiščih, pri dovolitvah za plavljenje, stavbah za plavljenje in drugih tacih napravah prepričati, da se spolnujejo v dovolitvah določeni pogoji. Ce je potreba posebnih naredeb, da se ti pogoji drže, ali da se odvrnejo zapažene napake ali nevarnosti, morajo se nemudoma zaukazati. Ce se glede obstoječih pridobitnih naprav ali za-stran tega, kako se rabijo, zapazijo okoliščine, katere zbujajo vtrjeno skrb glecU nevarnosti ali poškodeb, ali katere ne dopuščajo, da se gozd s pridom rabi, morajo se vdeleženci opomniti na to, kar se je opazilo, in po okoliščinah na to , da stopijo v družbe in si priskrb6 nove, oziroma boljše naprave. Politična okrajna gosposka ima zapisavati v svojem okraju obstoječe naprave za pridobivanje gozdnih pridelkov v zaznamek , napravljen po priloženem obrazcu in pri vpisavanji ravnati se po §. 3. Gozdni požari in škode po žužkih (črvih). §. 12. Poškodbe gozdov po gozdnih požarih in žužkih se imajo po določbah gozdne postave §§ 44 do 51 na vso moč zabranjati. Ce nastanejo v katerem kraju gozdni požari, kateri utegnejo imeti enake vzroke, tedaj se morajo ti marljivo pozvedati in sploh zoper gozdne požare v gozdni postavi omenjena pravila z vso odločnostjo izvrševati. Enako je ravnati pri poškodbah po žužkih, in da se odvrnejo, imajo se vdeležniki primerno in večkrat podučevati, kako potrebno je, da se škodljivim nasledkom takih poškodeb precej v začetku s krepkim dejanjem nasproti stopi, da se tedaj vzlasti bolna drevesa, od vetrov podrta, na močvirjih stoječa drevesa in kladje o pravem času po delaj o , da se taka debla, v katerih so zakožni črvi, naglo olupijo in da se olupje s potrebno previdnostjo sežge, da se v soku posekano šilovje popolnoma ali le nekoliko olupi in naglo obdela, hosta razseka, trske z olupom navspodaj skupaj nalože in hitro iz gozda odpravijo, da se dalje odvrača lov tičev, ki črve pokončujejo, in da se ostro izvršujejo postave, dane tičem za varstvo. Prestopki zoper varnost gozdne lastnine. §. 13. Ce se v katerem kraju prestopki zoper varnost gozdne vlastnine večkrat ponove, tedaj se imajo pozvedeti vzroki teh prestopkov in storiti se ima, kar je po podatku potreba glede posameznih gozdnih objektov in gozdnih krajev za primerno uredbo gozdno-varstvene službe, za prave razmere gledč gozdnih služnosti , za družabne posestvene in porabne pravice ali druge pridobitve gozdnih pridelkov in gozdne paše, potem za primerno uredbo kazenskih ovadeb in kazenskih obravnav v ta namen, da se naglo in ostro izvršujejo kazensko-pravne določbe gozdne postave. Politične deželne gosposke se vzlasti zavezujejo, nad uredskimi opravili okrajnih gosposk pri obravnavah prestopkov gozdne postave in vzlasti gozdnih kvarov ostro čuti, da se z odlašavanjem gosposkine in zastaranja zavolj tega ne škoduje gozdnemu gospodarstvu in gozdnim posestnikom ne daje prilika za pravične pritožbe o pomanjkljivosti varstva njihove vlastnine zoper nepostavne poškodbe. V ta namen imajo deželne oblasti občasne izkaze okrajnih gosposk o tožbah in kazenskih obravnavah na tanko pregledati, in če zapazijo nerednosti, precej jih odpraviti. (Dal. prih.) 392 Gozdno postavo, kako jo natanko spolnovati, gozdne preiskave izpeljavati in napraviti gozdni kataster. Ukaz miiiisterstva za poljedelstvo dogovorno z uiinister-stvom notranjih zadev od 3. julija 1873, veljaven za vse kraljevine in dežele, zastopane v drž. zbora IV. Gozdne preiskave. (Dalje.) §. 14. Da politične okrajne gosposke dolžnostim, naloženim jim po §. 23. gozdne postave o čuvanja in gospodarstva vseh gozdov svojih okrajev zadostž, ni dosti, da le takrat delajo po določbah gozdne postave, kedar dobe ovadbe ali čujejo pritožbe strank. Omenjene gosposke imajo marveč dolžnost, pri vsaki priliki, katera se podi, tedaj vzlasti tudi pri dra- gih komisij nih opravkih v okraju pozvedati po razposlanih organih gozdne razmere glede postavno predpisanega gospodarstva. Posebno nalogo pa imajo cesarski gozdni tehniki, te razmere na svojem popotovanju prav dobro preiska-Tati in to v vednem razvidu imeti«. Da se ta razvid, ki je nepogojno potreben za vspešni razvoj opravilstva političnih gosposk, kakor tudi deželnega gozdnega tehnika pri zvrševanji gozdne postave na najzanesljivši način doseže in v prid gozdnega gospodarstva stalno koristi, je ena izmed najbistvenejših nalog gosdnega tehnika, da izvrši gozdno preiskavo po-samesnih v njegovem uredskem okrogu ležečih gozdnih obsežkov; to je, da zaporedoma prehodi in popiše gozde in pozve tiste stvari, ki so z ozirom na gozdno postavo in zavolj vpliva na gozdno gospodarstvo in gozdno deželno statistiko posebno važne. Za take, pozvedeti se imajoče gozdne važne stvari, vzlasti glede večih gozdov in skupaj držečih se gozdnih obsežkov, imajo veljati vse tiste dejanske razmere, ki imajo velik vpliv pri izvrševanju ukazov gozdne postave glede gozdnega posekavanja , spodreje, pokonča« vanja, hranilnih gozdov, v prepoved detih gozdov, gospodarskih načrtov, potem glede gozdnega gospodarskega in gozdnega varstvenega osebja, lesnih pridobitnih naprav, gozdnih požarov in poškodeb po žužkih, kakor tudi sploh glede* drugih naredeb za povzdigo gozdnega gospodarstva. Pozvedeti je tedaj vzlasti: lega in kakovost tdl, z ozirom na orografične, bidrografične in geognostične razmere, kolikor imajo vpliva na gozdno gospodarstvo; velikost posamesnih posestev po katastralni meri; v katastru vpisana in najdena vrsta lesd; obstoječe in razvijajoče se razmere, katere vrste je gospodarstvo, vzlasti, ali traja neprenehoma ali pretrgoma, kaka je gospodarska vravnava (koliko nese dobička, kaki so gospodarski načrti, razvršitve); kako se mladje zareja, vzlasti pri umetnih kulturah, kako se drevesa goje; potem koliko se glavnega pridelka in postranskih rabnin po vrsti v primerni množici zdaj dobiva, in bi se dobivalo pri red nem gospodarstvu; koliko časa preteče, predno se z nova na istem kraju seka, kako se gozdni pridelki dobivajo, zdelujejo in prodajajo, kakor tudi, kake posebno važne naprave so za te namene in za namene gozdnega obrtstva, in kakove so te; kako se z lesom dela in kako se rabi, vzlasti glede napak, ki se imajo odpraviti in zapravljivost pri d r varjenj i, razprodaji, pri lesni rabi za ogenj, za oglje, za stavbe, za ograje, pri pasi itd.; potem ktero srednjo ceno imajo gozdni pridelki, gozdna gojitev na poljih (drevesnopoljsko gospodarstvo), ali so morebiti nadomestna sredstva za les in kako se rabijo, važnejše vzajemne dotike med poljedelstvom in gozdarstvom; potem posestne razmere, obremenitev z služnostjo; kake so rabne pravice v občinskih in družabnih gozdih: postavljeno gospodarsko in varstveno osebje glede števila in razmere k velikosti gozdov in posebno zapomljive službene in plačilne razmere. §. 15. Za vspesno rabo pri gozdnem preiskovanji imajo se glede zadevajoČih gozdov dotični uredski zaznamki pri uradnijah in občinah na mestu, kjer prebiva gozdni tehnik, kakor tudi v drugih okrajih kolikor mo-zoče popolnoma nabirati, in sicer posebno iz gozdnih katastrov, če so že poprej bili napravljeni, iz katastral-nih map, iz glavnih knjig posestva, iz zapisnikov zem-ljiščinih parcel in cenitnih spisov za kataster zemljišči-nega davka; potem iz izvršenih političnih opravilnih spisov, nanašajočih se na gozdno postavo, in obravnav, odlokov in zaznamkov, glede* zapovedanih spodrej, gled6 gozdnih pokonča vanj, brani vnih gozdov, gozdovjv prepovedi, glede obstoječih služnosti in družabnih pravic, glede" pridobitnih naprav in dovoljitev o teh, gledč poskodeb po žužkih itd. in pri gozdnem preiskovanju se je tudi prepričati, ali so se zadevajoči gosposkim ukazi in odloki izvršili ali ne. Sicer se imajo dopolniti te pozvedbe, glede stvari, katere so važne za gozdni popis nekoliko po razgovorih z občinskimi prvostojniki, z udi kmetiških in gozdnih društev, gozdnimi vlastniki in njihovimi gospodarskimi osobami, nekoliko s tem, da se pogleda, koliko nes6, da se pregledajo gospodarski načrti in drugi gospodarski spisi, kolikor je to mogoče. Kolikor je to za omenjeni namen potrebno ali za-željeno, naj gozdni tedniki občinske prvostojnike, kakor tudi gozdne vlastnike ali njihove gozdne osobe povabijo, da gozde skupaj ž njimi obhodijo, ali naj se obrnejo na zadevajoče gozdne vlastnike ali više gosposke, da gozdne osebe pomagajo , da podade pripomočke in izpiske, ali dovole, da se preber6. §. 16. Gozdno preiskanje se ima opravljati od občine do občine, in sicer pred vsem glede gozdov v tistih občinah, kjer po dozdanjih pozvedbah najbolj potrebujejo gozdne razmere uredbe in ima se raztezati na vse gozde, ki so v dotični občini. Če se pri preiskovanju zavolj premalo časa ne more pozvedeti vse, kar je potreba, morajo se s pridržkom pozneje dopolnitve važnejše reči zaznamovati in preiskati se imajo vzlasti važnejši gozdi, vzlasti tisti, pri katerih se vidi, da so bistveno v dotiki z gozdno postavo, ali se pa mora pričakovati, da se gozdno gospodarstvo vsled preiskave znamenito zboljša. (Dal. prih.) -----393 — Gozdno postavo, kako jo natanko spolnovati, gozdne preiskave izpeljavati in napraviti gozdni kataster. Ukaz ministerstva za poljedelstvo dogovorno z minister-stvom notranjih zadev od 3. julija 1873, veljaven za vse kraljevine in dežele, zastopane v drž. zboru. IV. Gozdne preiskave. (Dalje.) §. 17. Kakor je bilo omenjeno že v §. 14, imajo se rabiti za gozdne preiskave pred vsemi druzimi pri političnih gosposkah postavljeni tehniki, po potrebi pa, in vzlasti v ta namen, da se preiskovanje hitreje dokonča, tudi drugi tehniki, če tudi niso s politično gosposko v nobeni službeni zavezi, ako so opravili z ministerialnim ukazom od 16. januarija 1850, drž. zak. štev. 63 predpisano državno preskušnjo za gozdne gospodarje in se namesti prisege zavežejo, da bodo vestno ravnali pri izvrševanji opravil, katera so se jim zaupala. Ce se ima zato, ker se rabijo poslednji, posebna plača zahtevati, nasvetovati je ministerstvu za poljedelstvo, naj jo dovoli. Pri gozdih, kateri so pod javnim oskrbstvom, sme se pri njih postavljeno gozdno gospodarsko osebje po dogovoru z dotiČno oskrbstveno gosposko rabiti za gozdno preiskovanje. Podatke gozdnega preiskavanja, katero je opravil gozdni tehnik, ki ni v nobeni službeni zavezi s politično gosposko, mora vendar dotični gozdni tehnik, vsaj po vrhi o tem oziru pregledati, ali se je pri tem ravnalo v vseh jozirih po danem poduku. Ce se najdejo katere pomanjkljivosti, naj se, če je mogoče, popravijo, da ne bo treba po gozdu zopet hoditi. §. 18. Ce se pri preiskavi najdejo bistveni po-greški v gospodarstvu posamesnih gozdov, kateri zahtevajo po določbah gozdne postave in vzlasti po merilih §§. 3. do 13. tega ukaza, posebnih naredeb, tedaj ima gozdni tehnik za primerno pomoč precej poskrbeti in to naznaniti politični okrajni gosposki, oziroma, če je potreba gosposkine pmoči, ima primerne nasvete dati. Ce imajo vsi gozdi v okraji ali velik njih del iste napake, o kterih se tedaj dozdeva, da iz splošnih vzrokov izvirajo, ali če gre za vpeljavo bistvenih zboljšanj ali naprav za veči gozdni obsežek, ali za več posestnikov, ima gozdni tehnik pozvedati omenjene vzroke in sredstva, da se napake odpravijo, oziroma, da se vpeljejo zboljeave in naprave. Dogovarjati se ima v ta namen z občinskimi prvo-stojniki, gozdnimi vlastniki in njihovimi gozdnimi oso-bami, če je treba, tudi z udi deželnih kmetiških družeb ali z gospodarskimi tehniki, in nasvetovati politični gosposki potrebne naredbe, ali pa po okolnosti sprožiti, naj se pri njej snidejo omenjeni organi in vdeležniki, da se najpoprej posvetujejo in sklenejo, kar je potreba. Enako je tudi ravnati, če gre za kraje, ki so goli, ako bi zel6 koristilo zemljiščini kulturi, da se pogoz-dijo, in se z ozirom na krajne razmere, na že obstoječa ali obetajoča sredstva, vzlasti tudi z ozirom na vlastninske razmere za gozdno gospodarstvo odločiti se imajočih zemljišč, lahko s pridom pogozdijo. §. 19. Da se po vspešni delavnosti gozdnih tehnikov in po zadevajočem vplivu političnih gosposk doseže zaželeni pregled o vseh važnejših gozdnih stvareh posamesnih gozdov, in pri tem doseže tudi zanesljiva podloga za natančno in vspešno ravnanje z gozdi, ima gozdni tehnik pri gozdnem preiskanji dobljene podatke zaznamovati v pregled po priloženem obrazcu; pri tem se je držati pravila, da se ima za gozde vsake krajne občine napraviti poseben pregledi. Pri zapisovanju podatkov v zadevajoče predale je posebno skrbno in natanko ravnati, in vzlasti se ima v predal 2 gozdni stan prav kratko in jedernato popisati z navajo bistvenih stvari. Pri vpisavanji v zadevajoče predale se opominja še tole: 1. Pri popisih se imajo tisti gozdni podatki (§. 14), kateri se nahajajo pri vseh gozdih zadevajočega občinskega okroga, da se ponavljanju v okom pride, pri posamesnih objektih opuščati, kolikor mogoče strniti in pred drugo opisavo posamesnih objektov postaviti. 2. Ce je za kateri okraj ali okrajni oddelek že storjen gozdni popis, ki se vjema z bistvenimi pogoji tega predpisa, tedaj se ima on porabiti za omenjeno vpisavanje. 3. Nepretrgani ali v bližnji zvezi ležeči gozdi posamesnih malih posestnikov smejo se v predalu „popis" v grupah, kakor en sam gozd skupno obravnavati, če v gozdnem oziru in vzlasti glede momentov, na katere se jevpo gozdni postavi ozirati, niso posebno različni. Ce je povedba posamesnih parcelaih številk in njihovih vla9tnikov posebno težavna, tedaj zadostuje splošna zaznamba vrste vlastnikov in njihovega bivališča (na pr. kmetovski gozdi). 4. Ce se vpisi izvrševajoČega pregleda zemljiščino dačnega katastra še ne morejo rabiti, tedaj se sme pri tacih posestvih, pri katerih so preaaredbe gozdnega zemljišča v drugo gospodarstvo vzročile bistvene in v sedaj veljavnem dačnem katastru nevpisane premembe, posamesno vpisovanje zaznamk sedanjega dačnega katastra opustiti. Sicer se ima v tem primerljeju pregled tako sestaviti, da se morejo v svojem času zaznamki pregledanega katastra va nj vpisati. Zaznamki starega dačnega katastra se imajo vendar vpisati tedaj , če se kultura ni premenila, potem pri tistih objektih, ki so važni glede gozdne postave, kakor: pri spodrejah, branivnih ali v prepoved detih gozdih itd. s porabo zaznamkov sedanjega dačnega katastra , ali pri tacih objektih, pri katerih je veliko na tem ležeče, da se pojasnijo po gozdnem katastru glede posestvenih in drugih pravnih razmer, kakor pri občinskih in družabnih gozdih. 5. Ce se je gozd v §. 16. omenjenem primerljeju le nepopolnoma preiskal, tako, da nabrane pozvedbe ne zadostujejo, da se pregled popolnoma izpolni, tedaj je pripuščeno previdnosti gozdnega tehnika, kako se imajo te pozvedbe v pregled zapisati, ali samo o nekaterih gozdnih objektih in z dopolnitvijo samo nekaterih predelov, ali pa se imajo te pozvedbe zapisati v kak drug zaznamek, da se še le pozneje pregled dopolni. Skrbeti je vendar, da pregled ne ostane predolgo nepopolen, ampak da se vsaj glede važnejih gozdnih objektov kolikor mogoče hitro in natanko dopolni in sklene. x 6. Ce zapopada gozd več parcel v sebi, navesti je sicer v pregledu, predel: 3, 4 vse parcelne številke po-sebe, če po odstavku 4 vpis parcel popolnoma ne odpade, temu nasproti je v drugih predelih, ki obsegajo velikost, zapisati samo skupna mera parcel. Predele, za katere ni natančne mere, ali drugih pozvedeb, dopolniti je po aproksimativnem prevdarku, opiraje se na tiste pozvedbe, katere se morajo dobiti v tej zadevi po poizvedbah na mestu, zaznamkih, če so taki in po sodbi s pregledom. Ce kak vpis ni gotov, mora se to v zadevajočem predelu izrecno pristaviti. Če so v katerem predelu, kakor 8, 9, 10, 11 me- ------ 402___ Sane razmere, imajo se površja po aproksimativni primeri mešani razmeri v posamesne razrede razdeliti. * Če se podade nasveti glede gozdne postave, o katerih gozdnemu tehniku razsodba še ni znana, zapisati jih je v zadnji predel. Predeli s številkami se imajo s poštetjem skleniti in se bo pozneji prirastek aH odpadek v vsakem pri-merljeju posebe pri skupnem številu popravil, ali pa pri zadevajoči parceli zapisal. Številke predala 11 in 12 (pašne planjave z nepo« menljivim lesom ali nerodovitne) ne smejo se vračuniti v številke predelov za gozde. (Dal. prih.) 403 — ------ 410 ------ Gozdno postavo, kako jo natanko spolnovati, gozdne preiskave izpeljavati in napraviti gozdni kataster. Ukaz niinisterstva za poljedelstvo dogovorno z minister* stvom notranjih zadev od 3. julija 1873, veljaven za vse kraljevine in dežele, zastopane v drž. zboru. V. Gozdni kataster. (Dalje.) §. 20. Politična deželna gosposka ima preglede posameznih krajnih občin, katere jej da gozdni tehnik, sestavljene po predpisu §. 19. poslati zadevajoči politični gosposki posebe, da jih ima v daljnem razvidu in jih Bicer primerno rabi. Politična okrajna gosposka ima te preglede po krajnih občinah svojega okraja v abecednem redu v primernem zavitku, z znamkom „gozdni kataster", hraniti, kateri poslednji se za zadevajoči okraj takrat popolnoma napravi, kedar se za vse krajne občine imenovani pregledi dovrše. Dodatki k gozdnemu katastru so v §§. 3, 4, 6, 7, 11 omenjeni zaznamki po okrajih Af B} C9 D, E, katere je priložiti gozdnemu katastru v posebnem zavitku. Vsacemu je dovoljeno pregledati gozdni kataster v navadnih uredskih urah. Uredski izpisi in prepisi se smejo izdajati proti temu, da se plača kolek in povrnejo troški za pisanje. vje je bil na zgornjem Avstrijskem gozdni kataster za posamesne občine ali okraje vsled ukaza deželnega namestnistva od 1. januarija 1853. (dež. zak. IV. del, št. 25) in po obrazcu, v tem ukazu predpisanem , že izvršen, ne dotika se njegove naprave pričujoči ukaz. Za tiste občine, oziroma okraje, kjer bi se ne bil izvršil, ima se gozdni kataster po predpisu tega ukaza, tedaj s porabo priloženega obrazca napraviti. VI. Gozdovidi. §. 21. Gozdni tehnik ima tudi dolžnost po moči napravljati gozdovide (f>rstliche Uebersichtskarten) za preiskane politične okraje. Zato se imajo od politične deželne oblasti določiti se imajoče, morebiti že napravljene natančne karte po-samesnih okrajev, kakor fotografični vtiski od vojaško-geografičnega zavoda izdanih preglednih kart zemeljnega površja, pregledne karte katastra, karte generalnega štaba tako rabiti, da se posamesne gozdne grupe zazna-movajo kolikor mogoče po razločkih, v pregledu F omenjenih gled6 kulture in vrste lesa, vzlasti pa bra-nivni in v prepoved deti gozdi primerno narisajo , ali vsaj dobro zaznamovajo. Gozdovidi so del katastra in se imajo temu priložiti. VIL Izkaz in razglasitev vspeha gozdnih preiskav. Konec vsacega leta ima politična deželna gosposka o vspehu gozdnih preiskav in napravljanju gozdnega katastra ministerstvu za poljedelstvo natančen izkaz podati in ga h krati po deželnem časniku razglasiti. (Konec prihodnjič.) List 52. Gozdno postavo, kako jo natanko spolnovati, gozdne preiskave izpeljava« fn napraviti gozdni kataster. Ckaz ministrstva za poljedelstvo dogovorno z ministrstvom notranjih zadev od 3. julija 1873, veljaven za vse kraljevine in dežele, zastopane v drž. zboru. Izkaz in razglasitev vspeha gozdnih preiskav. (Konec.) Okraj...... . Obrazec A. Izkaz o danih dovolitvah za gozdno posekavanje. S «8 Ime*: . x |v Površna mera posekovine •o _S x * . iv. Dan in številka , . r ..... w :* a) trajne občine, , . __ _ . po spodnie-avstri skih ^ fe *> iA a - i -i. *i ml gosposkme Namen posekama * ,.fF , Jc a,vo"1JOIVJ" Opazke puj> °) gozda m parcelnih Številk, dovolit e oralih (z dvema deci- ^ ^§ *° c) gozdnega vlastnika l v malkama) Okraj......# » Obrazec B. Izkaz o spodrejah od gosposk zaukazanih in drugih naredbah zoper gozdno pokončavanje. Površna mera ds Ime*: Dan in številka , , , •n * cosnoskineca za gozdnega dela, na «3 a) krajne občine, * *\ „;' spodreje kateri se nanašajo ~ , | L b) gozda in parcelnih številk, ^ kraL Trne d™& °aredbe ? L *» c) gozdnega vlastnika na . k0 ome/ njeni zapopadek spodnje-avstnjskih oralov (z dvema decimalkama) Okraj....... Obrazec C. Izkaz hranilnih gozdov. I Ji \ u . L2<: Dan in številka Površna mera P° g 5 a) kraJn© občine, sosnoskineea spodnje-avstrijskih Zaukazano gozdno 0 , SLj> 6) gozda in parcelnih številk, zaukaza oralih (z dvema gospodarstvo vpazKa l§ *° c) gozdnega vlastnika decimalkama) ——— Okraj....... Obraiec D. Izkaz gozdov v prepovedi. o « ImL: . Y Površna mera po „. A, , J S a) krajne občine, Dan m itevlka Bpodnje.avitrij,Ln Kratka omemba |.S J) gozda in parcelnih storilk, godnega oralih (z drema zakaj .e je »rekla Opazke 3* C) gozdnega rlaztnika «aukaza decimalkama) ^P0^ Obrasee B. Izkaz o danih dovolitvah za plavljenje in drugih lesnih pridobitnih napravah. m <•§ JJ Ime tistega, kateremu ~ . VA ... „ . ., ... Dolgost Koliko