Leto vn., štev. 10 (»Jutro" xiv., št. 55 a) Ljubljana, ponedeljek 6. marca 1933_ "ewa t Pi» Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Kocenova ulica 8. Tel. 5t. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja ¥ Nemčiji žre vsak glas Do 11, zvečer je predavali, cenfnim Berlin, 5. marca. d. Dane-s se je bila v Nemčiji odoo&taa bitka za zmago Hitlerjeve narocinosociaiistične stranke proti levičarski opoziciji. Trctjač v teku devetih mesecev so se danes vršile volitve v državni zbor, obenem pa tudi v pruski deželni zbor. Položaj je bil to pot popolnoma drugačen, kakor pri prejšnjih volitvah, ker so se v zacLnv.h tednih pripetili pomembni politični dogodki, ki so dosegli svoj višek po požaru v berlinskem dirža.vnem zbo-ra z zasilno odredlbo »za zaščito nemškega na_ roda in države«, s katero je bila volilna propaganda komunistov in socialnih demokratov popo-lnoma onemogočena in znatno omejena tudi agitacija vseh ostalih opozicijskih strank. Zato je bilo težiko že v naprej prorokovati. kakšen bo izid današnja volitev. Pri zadnjih državnoziborsksh volitvah 6. novembra lani se je v nemški javnosti splošno opasala volilna utrujenost, ki je bila tem večja, ker so se v teku enega leta poleg državnoziborsSiih volitev vršile dva. krat volitve državnega predsednika in 31. julija tudi volitve deželnih zborov. Volilna udeležba, ki je znašala pri državno-zborSkih volitvah meseca septembra 1930 82 odstotkov, je narasia 31. julija 1931 na 84 odstotkov ter je lani novembra padla na 79 odstotkov. Za današnje volitve so narodni socialisti socialni demokrati komunisti centrum nemški nacionalci bavarska ljudska stranka nemška ljudska stranka nemška državna stranka socialisti 33.1% (37.4, 18.3% pri prejšnjih dveh državnozborskih volitvah), socialni demokrati 20.5 (21.6, 24.5), komunisti 16.8 (14.5 13.1), nemški nacionalci S.6 (5.9, 7), centrum 11.8 (12.5), bavarska manjkalo 0,3 odst. Je ohranil svoje do večine — Hitler jevci in socialisti so na-komunisti in vsi drugi so nazadovali sipiošrK) računali na večjo udeležbo onih voliicev, ki naj bi oddali svoje glasove za vladne stranke. Po ustavi odpade na vsakih 60.000 vodilcev po 1 mandat zaradi česar je tudi od volilne udeležbe odvisno končno število državnozboiskih mandatov. Zadnja državni zbor je štel 562 poslancev, dočim jih je prejšnji, izvoljen meseca ju_ lija, štel 608. V zadnjem državnem zboru so bili narodni socialisti, kakor tudi v prejšnjem, najmočnejša stranka in so imeli 195 mandatov, dočim so jih imeii v prejšnjem državnem zboru 230 leta 1930 pa 107 Naslednja najmočnejša stranka so bili socialni demokrati s 121 mandati (133 oziroma 143 v prejšnjih dveh državnih zborih) komunisti 100 (89, 77), centrum 70 (75. 68), nemški nacionalci 51 (37, 41), bavarska ljudska s.ranka 18 (22. 19), nemška ljudska stranka 11 (7, 30), nemška državna stranka 2 (4. 14) Ostanek mandatov so dobile manjše stranke, kakor krščanski socialci. nemški hannoverci. turinška kmetska zveza. gospodarska stranka nemška kmetska stranka, kmet ska in vinogradniška zveza, od katerih en del pri današnjih volitvah ni več kandidiral. Razmerje glasov in mandatov pri prej_ šnjih državnozborskih volitvah je bilo naslednje: septembra 1930 julija 1932 novembra 1932 glasov mand. glasov mand. glasov mand. 6.406.379 107 13,745.780 230 11,705.256 195 8,575.244 143 7.959.712 133 7.231.404 121 4.590.160 77 5,082.626 89 5,970 833 100 4,127.000 68 4.458 051 75 4.228.322 70 2.457.686 41 2.177.414 37 3,061 626 51 1,058.637 19 1.323.969 22 1,081.595 18 1,577.365 30 659.703 11 436.014 7 1,322.034 24 371.799 4 337.871 2 dobili narodni ljudska stranka 3.1 (3.2) odstotka. Zadnji septembra leta 1930 vezani kandidatni listi, zaradi če«"* se točno razmerje ne more ugotoviti. Volilna agitacija V splošnem je bila zunanja sivka v zadnjih dneh pre J volitvami povsem drugačna kakor pri prejšnjih državnozborskih volitvah. Pozornost so ziasti zbujali obširni varnostni ukrepi policije, ki je bida zadnje duri neprestano v strogi pripravljenosti. \ čeraj in ves današnji dan so po vseh ulicah v Berlinu, kakor tudi v drugih mestih patru 1'jirali močni policijski oddelki peš, na kolesih in tovornih avtomobilih. K služoi .ie bila pritegnjena tudi pomožna policija, ki je bila v petek zaprisežena. Posebno so bila zastražena vsa iavna poslopja. Zadnje dni pred volitvami so vladne stranke, namreč narodni socialisti in črno-belc-rdeča bojna fronta, zasegle vse reklamne deske in kioske, kakor tudi vse zborovalne dvorane, tako da ie bil propagandni aparat skoro izključno samo v njihovih rokah. Po požaru v državnem zboru ni bila samo komunistom, temveč trudi socialnim demokratom v večjem delu države onemogočena skoro vsaka zunar;;a agitacija- Njihove volilne lepake m letake so zaplenili pri mnogoštevilnih policijskih preiskavah v strankarskih lokalih, zaradi česar so bili videti razen volilnih proglasov m pozivov vladsiih strank samo tu pa tam kaki lepaki cen,truma. Brezžične postaje so bile že nekaj tednov na razpolago sanvo vladnim strankam in s noč i so bile popolnoma v službi narodno-socialistične propagande, ko so razširjale iz Koniigrsber-ga Hitlerjev govor in pa Gobbolsovo propagando za tako zvani »dan probirjaio- čega se naroda«. Vzdolž Rena in na gorah ob češkoslovaški meji so snoči kurili kresove. razen tega pa so se vršile tudi po vseh nemških mestih velike baklade. pri katerih so sodelovali vsi narodino-sociali-stični napadalni oddelki. Hitlerjevska baklada V Berlinu so se včeraj že v zgodnjih večernih urah pričeli zbirati po vseh mestnih okrajih narodni socialisti ter uniformirani člani napadalnih oddelkov, da bi odkorakali v strnjenih vrstah v notranjost mesta ali pa se zbrali na 24 velikih trgih, kjer so zvočniki razširjali govor državnega kancelarja Hitlerja iz Komgsberga. Posebno živahno je bilo na cesti Unter deri Linden, po kateri je korakalo na tisoče in tisoče uniformiranih narodnih socialistov z baklami ob neprestanem vzklikanju Hitlerju. Ves promet v notranjem mestu je ob tej priliki zastal Pri sprevodih je sodelovala tudi policija, ki je korakala pod zastavami s kljukastim križem. Po večini so manifestacije potekle mirno- Ob pol 10. zvečer so se zbrali vsi narodno socialistični manifestanti na določenih 24 zbirališčih. da bi poslušali govor državnega kancelarja. Ob tej priliki je valovilo po cestah na stotisoče ljudi. Po mestu so se videle samo narodno-sooialistične in nem-šiko-nac;onalne čmo-belo-rdeče zastave, dočim so zastave ostalih strai>k. zlasti pa komunistična in . republikanska črno-rdeče-rumena, popolnoma izginile. Hitlerjevski teror pri volitvah Berlin, 5. marca. č. Zanimanje vse javnosti je bilo danes, kakor je povsem razumljivo, posvečeno izključno volitvam. Z največjo napetostjo je vsa javnost pričakovala prvih izidov ter spremljala vesti o poteku glasovanja. Vse nemške radijske postaje so vsake pol ure poročale o volitvah. Po teh vesten so volitve potekle razmeroma mirno in tudi v Berlinu ni prišlo do večera do nobenega večjega izgreda. Radijske postaje so bile seveda povsem v službi vladne agitacije in so delale veliko propagando za čim večjo udeležbo pri volitvah. Glasovanje se je pričelo ob 8. zjutra.,. Med prvimi je glasoval ob 9. dopoldne predsednik republike Hindenburg in sicer v volilnem lokalu, ki je bil določen za ministre. Ko se je pojavil pred volilnim lokalom, ga je množica hitlerjevcev, ki ga je tam pričakovala, navdušeno pozdravljala. Med radiotelefonskimi poročili, ki so bila več ali manj propagandnega značaja, je vzbudila pozornost vest, da je bivši pruski ministrski predsednik dr. BrauD ob *5.45 pri Friedrichshafnu s pravilnim potnim listom prekoračil nemško mejo in odpotoval v Švico, že snoči so nc_aške brezžične postaje javile, da je dr. Braun pobegnil v Švico, kakor pa zatrjujejo, je dr. Braun šel le obiskat svojo ženo, ki leži na smrt bolna v nekem švicarskem sanatoriju in se je danes popoldne pripeljal volit v Frif>drichshafen, nakar se je zopet vrnil v Švico. Naravno je, da so vladni krogi to okoliščino izkoristili za. svojo volilno propagando in da je bila vest o Braunovem begu samo volilni mane- ver, proti kateremu so bili socialisti brez vsake moči. Ob 13. je bilo javljeno, da so v Braun-schvveigu aretirali 32 oseb, pri katerih so našli mnogo municije in zalogo ilegalnih letakov. Prav tako so radijske postaje širile vesti, da beže komunisti v množicah preko nemške meje. Ob 14. je berlinska postaja javila, da je policija odkrila v Vra-tislavi tajno oddajno postajo na kratke valove in jo zaplenila. Značilno je, na kak način so brezžične postaje agitirale za čim večjo volilno udeležbo, ker se je vlada očividno bala, da bo spričo terorja narodnih socialistov velik del voliicev ostal doma. Tako so vse brezžične postaje opoidne izdale poziv: »Ce želite, da zavlada v Nemčiji boljševizem, potem ne pojdite volit, če pa tega nočete, pojdite vsi na volišče in glasujte za Hitlerja!« Pri naslednjem oddajanju vesti so vse postaje dodale, da je bilo p; volitvah število onih, ki niso glasovali, tako veliko, da jih je smatrati za drugo najmočnejšo stranko v Nemčiji. Ob 15. so vse brezžične postaje javile, da je bil izvršen atentat na voditelja hitlerjevcev v Frank-furtu na Odri, Fascheja, ki pa je ostal nepoškodovan, dočim je bil njegov šofer hudo ranjen. Vlada je tudi sicer ukrenila vse, da onemogoči vsako propagando nasprotnikov. Poleg tega, da je vlada že več tednov prej okupirala zase vse brezžične postaje in okupirala zase vse brezžične postaje in za-branila ves levičarski in ostali več aii manj opozicijski tisk, je snoči prepovedala tudi socialistično tiskovno agencijo, ki je oskrbovala s »vojnii vestmi strankarski tisk in ki je zlasti v volilni propagundi vršila važno vlogo. Poleg tejr-t so preteklo noč aretirali v Berlinu 180 l judi, ki so bili na glasu kot socialistični agitatorji. ffiUerjevci so se tudi danes obnašali tako, kakor da razen njih ni nikogar več v Nemčiji. Kljub volitvam so bile ulice skoro prazne, ker se je vse skrilo pred terorjem narodnih socialistov. Po ulicah so ves dan korakali hitlerjevski napadalni oddelki, ki so dodeljeni policiji in ki lahko na ta način pod njeno zaščito izvajajo svoja nasilja. Do mučnega incidenta je prišlo v Luxemburgu Oddelek uniformiranih hitlerjevcev je prekoračil obmejni most čez reko Moselle. Na zahtevo luxemburškega orožništva so se seveda hit-lerjevci, ki so hoteli samo izzivati, takoj vrnili. Zelo neprijetno kontrolo predstavljajo za Hitlerja in njegove volilne metode inozemski dopisniki. Posebno so oblasti vzele na piko francoske poročevalce, ki so jih že par rini pred volitvami uradno posvarili, češ, naj ne črpajo svojih informacij v krogih opozicije. Videč, da si francoski novinarji ne puste diktirati, jih je vlada snoči krat-komalo izgnala in s policijskim spremstvom odpravila preko meje- Med drugimi je bil izgnan tudi sloviti francoski novinar Jules Sauerwein, ki je prispel v Berlin kot posebni poročevalec »Petit Parisien«. Na posredovanje francoskega poslanika je bil njegov izgon odgoden in zatrjujejo, da bo viada šele vtorek o tem definitivno sklepala. Včeraj so bili aretirani tuili vsi novinarji, ki dopisujejo komunističnim listom, zlasti sovjetskim. Pri dopisniku moskovske s>Pravde<:, Gartmanu, je izvršila poli^ja hišno preiskavo, posebnega poročevalca Carniaka pa je aretirala. Prva prognoza Berlin, 5. marca. d. Po prvih neuradnih podatkih, ki slone na privatnem štetju, je znašala volilna udeležba pri današnjih volitvah baje okrog 85 odstotkov. Ugotovljeno pa je, da je bila udeležba v nekaterih krajih celo še večja ii. je 8 95 odstotki v Niirenbergu bržkone dosegla rekord. Spričo metod in sredstev, ki so se jih posluževali hitlerjevci kot absolutni gospodarji, se temu ni čuditi. Nobena tajnost ni, da so Hitlerjevi agenti glasovali za vse odsotne \ olilce in so v opozicijskih krogih tudi ugotovili, da so glasovali celo za mrtve. Kolikor se je mogel pregledati položaj ob 9. zvečer, se more sklepati, da Hitler ni dosegel zaželjenega cilja in da sam nima pričakovane absolutne večine. Narodni socialisti so spričo silnega terorja, ki so ga razvijali, sicer pridobili, vendar pa ne toliko, da bi se mogli predstavljati za absolutne gospodarje Nemčije. Hugenbergov-Papenov blok prav tako ni uspel, kakor so pričakovali. Socialni demokrati, lil so bili oropani vseh svojih svoboščin in ki zlasti zadnje dni niso imeli skoro nohnega propagandnega sredstva več., so se ne samo ohranili na dosedanji višini, marveč so celo še pridobili. Tudi komunisti niso tako hudo nazadovali, kakor so napovedovali hitlerjevct Centrum, Id je užival še največjo naklonjenost Hitlerja, je v glavnem, v kolikor se da presoditi po prvih neuradnih rezultatih ohranil svojo številčno moč, pač pa so izginile manjše skupine, Ivi pa v ostalem itak ne igrajo nobene vloge. Razmerje glasov ob 9. zvečer Berlin, 5 marca. d. (Ob 21.) Po privatnem štetju v Hitlerjevem taboru so doslej prešteli 4 milijone glasov. Od tega so dobili Hitler 1.730.000, Hugenberg-Papen 240.000, socialni demokratje 5SO.OOO, komunisti 560.000 centrum 400.0iX) in bavarska ljudska stranka 400000. V splosnem sodijo, da bo razmerje glasov med oosa-meznimi skupinami ostalo približno tako, kakor kažejo ti rezultati ter da bo imel po tem takem Hitler skupno s Papen-Hu-genbergovim blokom neznatno večino. Ob 21.30 Berlin, 5. marca ob 21.30: Napetost, ki je zavladala v pričakovanju rezultatov vO-litev, narašča od minute do minute. Na ulicah, kj©r so nameščeni zvočniki -m j>red redakcijami listov se zbirajo ogromne množice, ki čakajo p°drObmh poročil, fia. diopostaje oddajajo v«akjh deset minut najnovejše vesti. Napetost se stopnjuje od minute do minute še pr»v posebno zaradi tega, ker se situacija neprestano spreminja in .ie še popolnima nejasno, ali bo vlada dosegla večino ali ne. Po rezultatih ob 21.30 je zelo dvomljivo, a»i bodo Hitler, Papen in Hugenberg skupno dosegli večino. Do tega časa je bilo preštetih 9.5 milijo, na glasov. Od tega so dobili v odstotkih: Hitler 43.2, socialni demokrati 17.1, kon»u_ nisti H.l, centrum 9.3, bavarska ljudska stranka 7.3, Papen-Hugenberg 6.5, nemška ljudska stranka 1.1, državna stranka 1, Voiskdienst 1 in nemška kmečka stran, ka 1 odstotek. Hitler, Papen in Hugenberg Imajo potemtakem skUpno šele 49.7 od. stotkov. Kakor vse kaže, jim bo manjkajo do absolutne večine nekaj tisoč glasov. Ob 22.30 Berlin, 5. marca. Po rezultatih, ki so bili znani ob 22.30, so dobili narodni socialisti 5.3, socalni demokrati 2.2, komunisti 1.5, centrum 1.2, bavarska ljudska stranka 0.7, Papen-Hugemberg 0.82, nemška Ijudgka ostale stranke 0.4 milijona stranka 0.1, glasov. Podrobni rezultati 25. volilno okrožje Spodnja Bavarska: Začasni vodilni rezultati: Volilna udeležba 88 odstotkov, narodni socialisti 281.000 (pri zadnjih volitvah 110.000). socialni de_ mokrati 67.000 ( 63.000), komunisti 37.000 (55.000) bavarska ljudska stranka 270.000 (281.000), Papen-Hugenberg 14.200 (13 tisoč ) glasov. 27. volilno okrožje Pfalz: Oddanih glasov 5S7.01K), pri prejšnjih volitvah 536.000. Dobili so: narodni socialisti 274.000 (228.000), socialni demokrati 98.000 (87.000), komunisti 53.(XX) (69.000), centrum 133.000 (121.(XX)), Papen-Hugenberg 15.000 (10.000), nemška ljudska stranka 7000 (11000) krščanski socialci, evangebčani 4000 (3400), nemška državna stranka 30j0 (3000). 29. volilno okrožje Leipzig: Dobili so narodni socialisti 354.000 (263.000), socialni demokrati 272.000 (273.000), komunisti 185.000 (176.000), centrum 9000 (9000), Papen 55.000 ( 61.000), nemška ljudska stranka 17.000 (28.000). krščanski socialci evangeličani 7000 (7000), nemška državna stranka 18.000 (11.000) glasov. 33. volilno okrožje Hessen-Durmstadt (oficiielni izidi): narodni socialisti 421.000 (330.000), socialni demokrati 192.000 (191.0C0). komunisti 96.000 (112.000), centrum 120.00 (114.000), Papen-Hugenberg 25.000 (35.000), nemška ljudska stranka lo.OOi) (24.0O0), krščanski socia'ci 9000 (10.000), nemška državna stranka 7000 (6000) glasov. 32. volilno okrožje Beden: Oddanih glasov 640.0iX> (405.000), od tega so dobili narodni socialisti 164.000 (154.000). komunisti 134 (KM) (169.000), centrum 350.000 (330.000), Hugenberg-Papen 50.000 (47.000). ljudska stranka 14.000 (24.000), krščanski socialci 18.), državna stranka 20.000 (27.000) glasov. Freiburg: narodni socialisti 22.000 (13 t-soč), socialisti 9000 (9000). komunisti 5000 (7000), centrum 18 000 (IS.000), Pa. pen_Hugetnberg 5000 ( 5000). Kassel: Oddanih 115.000 (105.000) glasov in so dobili: narodni socialisti 55.000 (43.000). soc. demokrati 29.000 ( 27.000), komunisti 11.000 (15.000), centrum 4600 (4400), Papen-Hugenberg S200 (9500). Najvišje volišče Miinchen, 5. marca. g. V najvišjem volilnem lokalu Nemčije v Sehneefernerhausu na Zugspitze je bilo oddanih za narodne socialiste 22S, za socialne demokrate 29, za Papen-Hugenbergovo črno-rdeče-belo listo 165. za bavarsko ljudsko stranko 32, za nemško stranko 14, za krščanske soci-alce 4 in za državno stranko 14 glasov. Izvoljeni poslanci Berlin, 5. marca. Po dosedanjih rezultatih so izvoljeni socialni demokrati Schei-demann, Hilferding in Vogel, nadalje od centruma Briining in Scholtz, oi bavar. ske ljudske stranke Leicht. dalje komunist Thalmann ter narodna socialista Goring ;n Frick. Krvavi izgredi v več mestih Berlin, 5. marca. Dočim so v dopoldanskih urah voli-tve skoraj povsod pot okle mirno, je prišlo popoldne marsikje do krvavih spopadov. Tako so v Vrati sla vi streljali komunisti iz hiš. k.ier stanujejo, na narodne socialiste in pri tem ubili enega jzmed njih, drugega pa hudo ranili. Policija je poslala na ceste 500 mož ojačenja, nakar se je razvila po ulicah prava bitka, v kateri ie bilo več oseb ubitih in ranjenih. Policija je pripeljala na ulice oklopne avtomobile s strojnicami ter spravila več strojnic tudi na hišne strehe. Vse moške prebivalce v okraju, kjer so padli streli, je policija spravila iz hiš in jih z dvignjenimi rokami odvedla na policijo. V mestu io bilo treba ustaviti ves cestni promet, ker so streli i z strojnic razdejali električne vode. V Offenbachu Je prišlo v bližini glavnega kolodvora do krvavega spopada med »Reichsbannerjem« in narodnimi socialisti-Pri tem so narodni socialisti ustrelili enega člana »Reidisbannerja« ter jih več ra-rvii. V' Diisseidorfu je policija našla veliko skladišče orožja in tajno tiskarno komunistične stranke. Aretiranih je bilo 40 ljudi. V Koln-Ehremeldu je prišlo do divjega streljanja. Narodni socialisti so iz zasede streljali na večjo skupino narodno-sociali-stične pomožne policije, ker so mislili, da so komunisti. Več oseb je bilo ranjenih. V Leipzigu so narodni socialisti izvajali hud teror ter so skušali vplivati na volilce. ki so pristaši drugih strank. Pri tem so enega komunista ustrelili. V Goslarju so prav tako streljali narodni socialisti in levičarski radikali. Bilo je ranjenih več ljudi. Policija se je postavila na stran narodnih socialistov in ie razorožila njihove nasprotnike .deč-im so narodni socialisti obdržali orožje. Narodna skupščina še ne bo sklicana Soglasje med vlado in večino finančnega odbora - Zaradi obsežnega gradiva finančni odbor ie ni mogel dokončati svojega dela Beograd, 5. marca. v. Kfcr finančni odbor snoči še ni mogel dovršiti svojih priprav za proračunsko debato v ple-numu Narodne skupščine, se prvotno za torek nameravana plenarna se.ia Narodne skupščine še ne bo vršila. Na snočnji konferenci, ki se je vršila^ v pred s edin i šivu vlade med vlado in člani večine finančnega odbora, je prišlo do pc-olmega soglasja v vseh važnejših točkah. Ker pa je letos gradivo za finančni zakon izredno obsežno, bo trajalo še nekoliko dni. preden bo vse pripravljeno za plenarno sejo Narodne skupščine. Večina narodnih poslancev se je preko nedelje odpeljala domov, ker so imeh že pre.i napovedane shode in konference in se bodo zaradi tega sestali člani finančnega odbora šeJe v prihodrujMi dneh. Treba je računati s tem. da ne bo mogoče dokončati proračunske razprave v obeh zbornicah do konca meseca marca. Bržkone bo proračunska razprava končana dotlej šele v Narodni skupščini in se bo morala vršiti v senatu šele v začetku aprila. V tem primeru bo treba za mesec april sprejeti dvanajsti.no, kar se bo zgodilo s posebnim zakon-om (ne pa s kraljevim ukazom, kakor je včeraj bilo pomotoma javljeno). Dvanajstina bo odmerjena v tem primeru že na podlagi novega proračunskega osnutka, tako da v rednem državnem gospodarstvu 1. aprila ne bo nastal prav nikak zasto-j. Neposredno po proračunski debati se bo pričela v Narodni skupščini razprava o agrarnem zakonu, ki je bil — kakor znano — nedavno v skupščiniskein odboru že sprejet. Krvav sprejem emigrantov v Sofiji Drugo skupino emigrantov so nacionalisti ob prihodu v Sofiji napatfii in šest oseb hudo ranili — Ogorčenje v vsej javnosti Sofija, 5. marca. M. Danes se je vrnila na Bolgarsko druga skupina bolgarskih emigrantov z bivšima ministroma Obo-vom in Todorovom na čelu. Nacionalistični krogi so že pop-rej napovedovali, da jih bodo sprejeli z demonstracijami. Zaradi tega je policija izdala stroge varnostne ukrepe. Že na meji, kjer so jih pričakovali le nekateri politični somišljeniki, jih ! je vzela policija v svoje varstvo ter jih spremljala vse do Sofije Tudi sofijski kolodvor je bil zastražen. Na peron so pustili samo sorodnike vračajočih se emigrantov in nekatere predstavnike zornijo-rfdniške stranke Navzoča je bila tudi 90 let stara mati bivšega nvnKtra Todo-rova. Ko pa so emigranti odšli :» kolodvora v mesto, jih je v bližnji ulici napadla skupina nacionalistov Razvil se je krvav pretep s katerega je nasta'a pravcata ulična bitka. Nacionalisti so streljali na emigrante ter so j »h šest precej nevarno ranili Smrtno ranjen je odvetnik Stevan Tončev PoPcija je morala nastopiti z orožjem in je šele po daljšem prizadevanju napravila red. Emigranti so se nato podali v zemljoradniški dom. kjer jim je vodstvo zemljoradniške stranke priredilo svečan sprejem. Napad na emigrante je izzval v vsej bolgarski javnosti veliko oiiprčenje ter splošno ob i>dbo. Zemljo-radniki bodo zaradi tega dogodka vložili interpelacijo na notranjega ministra m zahtevali, naj se krivci, ki so znani, najstrožje kaznujejo. Masarykova proslava v Beogradu Beograd, 5. marca. p. V okrilju Jugo-slovensko - češkoslovaške lige se je vršila danes zelo lepo uspela proslava 83. rojstnega dne prezidenta češkoslov. republike dr. Masaryka. Na proslavi je sodelovalo tudi akademsko pevsko društvo »Obilic«, udeležili so se pa je najodličnejši predstavniki vsega našega javnega življenja. Proslavo je otvoril z lepim nagovorom predsednik Narodne skupščine g. dr. Kosta Ku manudi. Ljubljana od sobote do ponedeljka Ljubljana, 5. marca. V pj-imcri s prejšnjo lepo zimsko nedeljo je bila današnja prav neprijetna. Popoldne je močno deževalo in jug j« pobiral zadnji sneg. Spričo blatnih cest in ulic so se Ljubljančani rajši bolj držali doma in napolnili kinematografe, gledališči in kavarne. Policijska kronika je bila brez posebnih dogodkov. Dopoldne je bila pozvana na pomoč reševalna postaja, ker je v Mostah ▼ samomorilnem namenu pila 23-letna Ana P. oetovo kislino. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico. Njeno stanje ni nevarno. Proslava Masarykovega rojstnega dne V soboto zvečer je Ljubljana dostojno praznovala rojstni dan prezidenta bratske češkoslovaške republike T. G. Masaryka. V opernem gledališču so se zbrali pred-stavitelji oblasti, raznih društev, številni člani Jugoslov. - češkoslovaške lige s po-slevodečim podpredsednikom dr. Egonom Staretom na čelu, prav tako številni člani tukajšnje Češke obce in drugo občinstvo. Po sviranju državnih himen obeh prijateljskih držav in počastitvi Masaryka se je zopet razvijala pred občinstvom divna pesem čeških logov in travnikov, Dvofa-kova opera »Ru^alka«, v kateri posebno triumfira umetnost ge. Zlate Gjungjenac v naslovni vlogi. Po lepo uspeli predstavi so se prijatelji jugoslov. - češkoslovaške vzajemnosti zbrali v restavraciji »Zvezda« in ostali v prijateljski družabnosti pozno v noč Jugoslov. - češkoslovaška Liga, ki je obenem z gledališko upravo in Češko občino priredila to tiho, vendar pa prisrčno proslavo sivolasega prezidenta, je poslala prezidentu Masarvku in kralju Aleksandru vdanostmi brzojavki. Staroslovenska služba božja v šentpetrski cerkvi Po lepem uspehu sobotnega koncerta Čirilo-Metodovega kota iz Zagreba se je pokazalo še večje zanimanje za petje tega staroslovanskega cerkvenega zbora v še-ntpeterski cerkvi. Tu se je ob pol enajstih pričela maša po vzhodnem obredu in v staroslovanskem jeziku, ki so jo oele-brirali grškokatoliški duhovniki iz Zagreba. Občinstvu se je nudila pri nas tako redka prilika, da vidi v katoliški cerkvi bogoslužje, kakršno je v navadi pri vzhodnih kristjanih in sliši od oltarja častitljivo besedo, v kateri sta pisala svoje svete knjige slovanska blagovestnika iz Soluna. Umljivo je, da je ta izredna maša v lepi šemtpeterski cerkvi privabila mnogo občinstva, ki je zbrano prisostvovalo svečani liturgiji. Na koru je pel »Čirilo Metodov kor« pod vodstvom svojega dirigenta g. Borisa Komarevskega. Krasno petje je napravilo na vse najboljši vtisk. Po evangeliju je bil od oltarja kratek srbsko-hrvaški nagovor, v katerem je celebrant pojasnil občinstvu značaj maše po vzhodnem obredu (prav tega dne so morali peti mašo, ki jo je sestavil sveti Vasilij Veliki), obenem pa je poveličeval ljubezen, slogo in edinstvo med vsemi slovanskimi kristjani. — Za lažje razumevanje staro-slovanske maše je izšla knjižica z besedilom v staroslovanskem, v latinico trans-krib'ranem izvirniku in v slovenskem prevodu. Koncert so med drugimi poeetili tudi predstavniki banovinske šolske uprave, tako prosvetni šef g. Josip Mazi, banovin-ski nadzornik Andrej Rape, nadalje prvi podstarosta SKJ Gangl, zastopniki TPD in Delavske zbornice ter mnogi glasbeniki in pevci Bila je vsesplošna sodba, da so trboveljski slavčki v svojim izvajanjem dosegli že izredno umetniško višino in da jim je uspeh na turneji med severnimi brati zagotovljen. Omenjamo še, da so mladi pevci po kosilu prisostovali predstavi j,Cicibana< v Delavski zbornica. Zvečer ob 18.10 so se vrnili v Trbovlje. Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev Snoči se je v nabito polni dvorani pri Mraku vršil letni občni zbor Podpornega društva državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine. Zbor je otvoril predsednik g Dolžan, ki je po kratkem predsedniškem nagovoru podal besedo tajniku društva g. Markiču. Iz tajniškega poročila posnemamo, da se društvo živahno razvija in da število rednega članstva stalno rase. Tako ima društvo v pogrebnem skladu 1160 rednih članov in članic, v bolniškem pa 939 oseb. Društvo vzdržuje z raznimi zdravstvenimi zavodi stakne poslovne zveze, tako da njega člani uživajo ugodnosti tudi pri drugih bolniških blagajnah. Pri banski upravi je predsednik društva v posameznih primerih dosegel za člane društva znatno znižanje oskrbnin v zdravilišču na Golniku. Tudi Higienski zavod nudi društvu popust kakor drugim bolniškim blagajnam. Iz poročila blagajnika g. Bi^chofa posnemamo, da znaša društvena imovina 224.000 Din. V preteklem letu je društvo izplačalo za zdravila in zdravnike 123.0!)0 Din, za posmrtnine 16.000 Din, za razne podpore 10.500 Din. Imovina je narasla za 72.000 Din. — V imenu nadzorstvenega odbora je g. Česnik predlagal razrešuico z zahvalo, ki jo je občni zbor sprejel Pri volitvah je šlo za novo zasedbo dveh mest v upravnem in dveh mest v nadzorstvenem odboru. Na vsa štiri mosta so bili izvoljeni dosedanji funkcio«-narji. V ostalem je bil sprejet sklep, da ?e vsem novim članom, ki pristopijo k društvu do 31. maja letos, zniža pristopnina na 40 Din (sicer znaša ta pristopnina do 150 do 350 Din). Občni zbor je potekel v najlepši slegi in je bil zaključen ob 11. uri. Zbor železniških uradnikov dotacjjo novoustanovljenega fonda poberejo enkratna prispevki vseh članov. Ustanovitev tega fonda je bila za uradništvo, lei ob sličmih prilikah navadno zaide v gmotne težave, več kot potrebna. Predsednik je nato obvestil občni zbor o predlogih odbora za centralni občni zbor, ki se večinoma nanašajo na podrobna stanovska vprašanja, med drugim na dopuste, napredovanja, pavšal za službeno obleko, računanje službe za prometne uradnike itd. Po kratkem referatu zastopnika centralne uprave o stališču U2Č nasproti ostalim železničarsikim društvom je predsednik g. Haszlakievvicz s po-zivom na delo po 13. u.ri zaključil lepo uspeli občni zbor. Zborovanje diplomiranih tehnikov Nova zmaga trboveljskih slavčkov v Ljubljani Trboveljski slavčki — naj pridejo kadarkoli v Ljubljano, vselej se znajdejo pred polno dvorano Uniona. Za današnji koncert pa je vladalo upirav izredno zanimanje, dvorana je biia že vnaprej do kraja razprodana, proti enajsti uri so romale tja kar ceiie procesije in v dvorani jc nato tičala glava pri glavi, odrasli kakor mladina, vse čudovito pomešano "in v pozornem pričakovanju. Saj so nam pa trboveljski slavčki prinesli tudi docela nov spored, o katerem že ni nobena skrivnost več, da se pojdejo z njim v maju predstavit na Češkoslovaško. Vseh S5 fantov in punčk je nastopilo v enotnih oblekah, v belili srajčkah in temnih hlačkah odnosno krilcih. To so si že vse sami prislužili. Pa še nekaj drugega je bilo prvi mah očitno: ta nežna mladina iz črnega trboveljskega revirja si je v teku zadnjega leta tudi telesno vidno opomogla, lička so že bolj rdeča, zato pa je tudi petje še pogumnej-še, vse bolj umetniško poglobljeno, osvajajoče od početka do kraja. Marljivemu pevovodji učitelju Šuligoju je vsa dvorana priredila močne ovacije, takoj nato pa se je točno ob enajstih pričel koncert z njihovo himno: »Mi smo pa od tam doma, kjer se solnce ne smehlja...c Koncert sam je bil razdeljen v tri dele. V prvem je vsa publika uživala fino izvajano Grgoševičevo >Koledo<, nato Tajče-vičeve dodolske pesmi, v katerih so presenečali pianismi Adamičev biserček »Uspavanko: so seveda morali ponoviti, saj se je v njem imenitno predstavila mala solistka Rezika Koritnikova. Vse pohvale so bili deležni tudi Kogojevi »Zvončki« ter Bravničarjevi dve o polžih, katerih drugo so zopet morali ponoviti. V drugem delu je prišel na vrsto Mate-tičev ciklus dečjih popevk iz Istre, ki so kajpak vse užgale, enak0 Poza-jieeva dva plesa iz Medjimurja. Tudi Mirkov »Medvedov plos« je vzbudil gromko odobravanje. Presenetljivo lepo so nato bile podane tri Mokranjčeve, kjer se je zopet izkazal a mala sopranistka Rezika Višek koncerta je pa bil v tretjem delu z ljubkimi Adamičevimi pesmicami ki jih je po narodnih motivih napisal nalašč za trboveljske slavčke Občinstvo je bilo z mladino vred razigrano in je pri sleherni pesmi s ploskanjem,' vzklikanjem in cepe-tanjem doseglo ponovitev. Najsilneje je užsrala zaključna pesem o vandrovčku: S čevlji brez podplata, pleše sredi blata, kapo 'ma iz gobe da je vse narobe ... Publika je bila nasmejana, ginjena in navdušena. Za slovo so slavčki zapeli še svojo himno in odobravanju ni bilo kraja. Občinstvo, ki se je valilo iz dvorane kakor mogočna reka. je še pred hotelom pričakalo to ljubko mladino in ji glasno izražalo pohvalo in ljubezen Seveda je tudi tokrat bilo poskrbljeno za dobro oskrbo trboveljske mladine, tako za kosilo v Delavski zbornici, popoldne pa so bili povabljeni na dobro kavo v kletnih prostorih Emone. Dopoldne ob 10. se je vršil v steklenem salonu kolodvorske restavracije redni letni občni zbor ljubljanske oblastne uprave Združenja železniških uradnikov. Udeležba je bila kljub istočasnim občnim zborom drugih železničarskih društev, ki so jim tudi prisostvovali društveni člani, zelo številna, tako da ie bil zbor sklepčen bre-z že tako tradicionalnega polurnega čakanda. Občni zbor je otvoril predsednik oblastne uprave g. svetnik VValdeman Haszlakie-wicz, ki je pred prehodom na dnevni red predlagal, nai se z z-bo-ra odpošljejo vda-nostna brzojavka Ni- Vel kralju, pozdravne brzojavke pa min. prometa, gen. ravnatelju dr. žel. in ministru dr. A. Kramer-ju. V svojem pozdravnem govoru je predsednik pozdravil zastopnika ljubljanske direkcije g. svetnika dr. Jegliča, nato pa vse navzoče, med niiimi posebej delegate zagrebške uprave s centralnim predsednikom g. Kušcem na čelu. Kot najpomembnejši dogodek pretekle poslovne dobe je omenil potrditev društvenih pravil in odobritev resornega ministra, da lahko društvo nadaljuje svoje delovanje. V zvezi s tem se ie s toplo zahvalo spomnil naklonjenosti g. ministra dr. Krameria, ki ie vselej ljubeznivo sprejel društvene funkcionarje v t ©i zadevi in z uspehom tolmačil njihove želje na odločilnih mestih. Društveno življenje se je po odobritvi pravil vidno poživilo, kar oe je posebno pokazalo na treh družabnih sestankih, ki so bili najbolj zgovorna prča, da se je uradništvo spet z vso ljubeznijo oklenilo svojo prave stanovske organizacije- Izčrpno tajniško poročilo je podal gosp. viš. pristav Miro Bertonceli, ki ie prav tako kot najvažnejši društveni dogodek navedel potrditev pravil m se tudi posebej zahvalil za zadevno dobrohotno posredovanje g .ministru dr. Kramerju. Z zadoščenjem ie dalje ugotovil, da ima diruštvo spet svoj udobni društveni loka i. ki; e r dobijo zunanji člani lahko vsa pojasnila, domači pa se zbirajo tamkaj na tovariške sestanke in seje. Tajnik je dalje podrobno poročal o uspehu treh družabnih sestankov in obvestil članstvo o nameravanem izletu v Južno Srbijo, ki ga namerava društvo s prijazno podporo g. šefa vojne delegacije polkovnika Nedelijlkoviča prirediti v maju t 1. H koi..u je navedel še ostale pomembnejše dogodke v teku poslovne dobe in pozval članstvo na še boli intenzivno delo. Blagajnik g. Janez Košir ie poročal o blagajniškem stanju in v zvezi s tem stavil nek a i predlogov, ki bi omogočili točne iše in lažje pobiranje članarine. Na predlog nadzornega odbora je bilo staremu odboru soglasno izglasovana razrešni-ca. V novi odbor so bili — proti enemu glasu — izvoljeni gg.: Waldemar Haszlakievvicz predsednik; Josip Jeniko in Janez Toporiš podpredsednika; Miro Be rt one olj in Marcel Gruden tajnika; Janez Košir blagajnik: Fran Pu-stoslemšek, inž. Leben, Bruno Parma, I-Zurlini, Anton Vergetj, I. Lužar in Val. Benedičič odborniki. V nadzorstvu so ostali gg.: Miroslav Gregorka, Fran Zemlja in Fran Božič. Razen teh so bili izvoljeni še vsi namestniki za upravni rn nadzorni odbor ter delegata za centralno glavno skupščino. Precej dolga i« temeljita ie Ma nato razprava o ustanovitvi dobrotvornega fonda, ki naj bi omogočil članstvu finančne podpore za primer smrti ter bolezni ali drugačne nesreče. Odborov predlog je bil končno sprejet z dodatkom, da se za prvo Danes dopoldne je polagala bilanco svojega dela organizacija diplomiranih tehnikov v Ljubljani. Občni zbor se je vršil dopoldne v restavraciji ho-tela »Metropol«. Otvoril ga je predsedu j g. Poljšak, ki je podčrtal pomembnost zborovanja, ker je bilo združeno s proslavo lOletnega obstoja organizacije. Zaradi splošne krize je bilo društvo prisiljeno desetletnico proslaviti v skromnejšem obsegu. Nato je na kratko očrtal delovanje organizacije in podal pregied o uspehih in de-hi v vsej dobi društvenega obstoja. Iz tajniškega poročila g. Mandelca posnemamo, da je organizacija sodelovala pri raznih akcijah, tako glede vstopa diplomiranih tehnikov na univerzo, proti sprejemanju in nameščencu tujcev in zapostavljanju domačinov, posredovala ie za službe svojih članov ter dosegla, da se je tudi upoštevalo njeno mnenje pri sestavi obrtnega zakona. Prav tako je bil njen uspeh, da ni bil sprejet osnu-tek pooblaščenih inženjerjev, s katerim bi bili interesi diplomiranih tehnikov znatno oškodovani. Društvo šteje 314 članov (lani 34!l)-Marljivri blagajnik g. Brili i je povedal, da je društvena imovina kljub hudim časom in manjšemu številu plačujočega članstva narastla. Gospodarsko poročilo je pa podal g. Bricelj. V imenu mariborske krajevne skupine je pozdravil zborovanje g. Mozetič ter navedel, da bo tudi mariborska organizacija v kratkem slavila svojo lOletnico. Po poročilih g. Luina o stanovski zaščiti in preglednika g. Nedeljika, ki je izjavil, da so knjige v najlepšem redu, je bil odboru podan absoht torij. Sledile so volitve. Za predsednika ie bil ponovno izvoljen g. Anton Poljšak, za podpredsednika g. Milan Mozetič, za tajnika I- g. Drago Mandeliic, za tajnika II. g. Andrej Su-šteršič, za blagajnika g. Janko Brilli, za gospodarja in arhivarja gdč. Rosana Mak-netova, v odbor pa: gg. Peter Bren, Lojze Pirkovič, Marjan V ajda in Ivan Sotelšek. za preglednika gg. Mirko Luin in Polde Bricelj, za stanovsko zaščito gg. Tone Kremžar in Nande Jurčič. Občni zbor je nato razpravljal še o raznih aktualnostih ter o stavljenih predlogih. Plesni turnir za prvenstvo dravske banovine Kakor vsako leto je tudi letos priredil plesni mojster g- Adolf Jeniko velik turnir za prvenstvo dravske banovine. Turnir se je vršil sinoči v Kazini in je imel še posebno obeležje, ker je bila z njim združena proslava lOletnega Jenkovega delovanja na poprišču Terpsihorine umetnosti. Koliko simpatij uživa g. Jenko v naši javnosti, zlasti v Ljubljani, je pokazal sinoč-rnji obisk prireditve. Prireditev so posetili tudi mnogi odlični gostje. Iz Zagreba je prispelo okrog 10 plesnih parov s predsednikom Amaterskega plesnega kluba, vele-industriicem g. Kastnerjem na čelu. Prišli so tudi gostje iz Maribora m Celja. S svojim obiskom so pa počastile turnir tudi ga. Anči, soproga ministra g. dr. Kramerja, ga. Mohoričeva, soproga ministra n. r., soproga g. podbana ga- Pirktnajerjeva in soproga g. župana ga. Pucova. Zanimanje za turnir je bilo veliko. Prijavilo se je mnogo tekmovalce-v jz Ljubljane, Maribora, Celfia in Zagreba. Gotovo ie, da je bil to po številu prijav eden največjih turnirjev v zadnjih letih. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri skupine, v prvi skupini D so tekmovali začetniki v plesu, v drugi skupini C taki, k.i so že tekmovali, pa se niiso plasirali, v tretji B oni, ki so na turnirja! že zasedli kako mesto, in v četrti A pari, ki so si priborili na turnirjih prva mesta. Zmagovalci iz vsake skupine so lahko tudi tekmovali v naslednji skupini. Vse plese sta ocenjevali dve razsodišči. V prvem so bili plesni strokovnjaki in mojstri g. Keglevič iz Zagreba ter gg. Je-ločnik. Trost in Kosiček iz Ljubljane, v drugem, vrhovnem razsodišču ie predsedoval inž. Lavrič, njegovi člani pa so bili gg. Kastner in Dure rz Zagreba, akademski slikar profesor Vavpotič, plesna mojster g. Cen e, novinar g- Frič in g. Ko« iz Ljubljane. Razsodišče plesnih strokovnjakov ie ocenjevalo eleganco, držo, harmonijo para, znanje, tehniko in estetiko, vrhovno razsodišče je pa imelo pravico do veta v primeru, če bi se mu videlo, da je plesno razsodišče nepravilno ali pristransko ocenilo kak par. Turnir se je pričel ob 22.30. V prvi skupim je tekmovalo 7 parov. Prvo nagrado si je priboril par Karel Vodišek in Mela-nija Sedeieva, drugo Pavle Rotar in Frida Urbasova, tretjo Raiko Seidfl in Danica Sedejeva. V drugi skupini je zmagal par Duško Kekič in Lidija Hongsfeldova, drugo mesto si ie priborili Korne-1 Bečič in Elizabeta Bečičeva. oba para iz Zagreba, tret.io nagrado par Ivan Golob (Karmrk) in Anica Zupančičeva (Trebnje). V odmoru so nato čestitali g. Jenku k njegovi lOletnici predstavniki raznih plesnih društev in o-rganizacij. učenci njegove ptesne šo4o ki drogi n me pokJooifi več ličnih darfl: lep kip, spominsko plaketo, lovorjev venec, krasen prstan (Društvo plesnih učiteljev). Inž. Lavrič je slavlienca nagovoril, mu čestital in izrekel željo, da bi še dolgo deloval v prospeh plesne umetnosti ter nam vzgaja! našo mladino v modernem družabnem ptlesu. Prečital je tudi vrsto pozdravnih brzojavk in čestitk iz raznih krajev. Za izkazane srrnpatrje se ie g. Jenko gnjen zahvaft!- Nato je izročil predsedniku APK g. Kastmerju srebrn lovorjev venec v zahvalo za udeležbo. Demonstriral je nato vrsto modernih povojnih plesov, od poskočnega šimija do grotesknega charle-stona in današnjih modernih decentnih angleških plesov. Občinstvo je g. Jenka in njegovo partnerico gdč. Nuči Mikekovo nagradilo s hvaležnim aplavzom. Nato se ie turnir nadaljeval. V tretje skupini ie zmagal par Jože Ahčan in Ksenija Kukčeva iz Ljubljane, drugo nagrado si je pribori)! Duško Kekič z gdč. Honigs-feldovo iz Zagreba, tretjo pa Lojze Lombar in Karmen Antičeva iz Ljubljane. Največje zanimanje je vladalo za borbo favoritov, odnosno parov, ki so si že osvojili na turnirjih prva mesta. Tekmovalo je pet parov. Po ostri konkurenci je z malenkostno razliko točk zmagal par Seunig-ga. Stojkovičeva pred parom Ahčan-Kuk-čeva, medtem ko je zagrebški par Kekič-Honigsfeldova zasedei tret.io mesto. Par Seunig-Stojkovičeva sc je s tem priboril naslov prvaka dravske banovine in krasni prehodni Jenkov pokal. Vsekakor je treba omeniti, da ie bila borba precej izenačena in da sta imela zmagovalca letos mnogo hujšo konkurenco kakor v prejšnjih letih. Plesni turnir je bi zaključen s tekmovanjem za naslov kralja valčka- Lanski zmagovalec maior g. Polianec, ki ie letos tekmoval z gdč. Antičevo (druga nagrada), ie moral letos žezio prepustiti paru Blechin-ger-gdč. Elsbacherjeva (Celje-Laško) medtem ko sta prejela tretjo nagrado par Ber-nard-Smerkoljeva. Vsi zmagovalci so prejeli lične diplome, dame tudi šopke cvetlic. Oh zvokih izvrstnega orkestra Sonnv-boy se ie nato razviia prav prijetna zabava s plesom. O jadranski obali in črni gori Ljubljana, 5. marca. Po daljšem prestanku se je snoči pri »Levu« spet vršilo redno predavanje »Soče«. Ugledni turistični pisatelj dT. I. C-O bi a k je v spremstvu skioptičnih slik govoril o svojem čudovitem popotovanju po pokrajinah južne jadranske obale in Črne gore, ki jih naš povprečni turist, izletnik in letoviščar na svojo veliko estetsko in kulturno škodo kljub vsemu svo.iemu navdušencu za krasote Dalmacije niti mak) ne pozna. Po kratki pozdravni besedi g. Sfiligoja je predavatelj z živahno besedo orisal geografski položaj Jugoslavije, ki je tipična obmorska država. Toda Jugosloveni se vse premalo zavedamo, kakšnega pomena je morje za naš nacionalni prospeh, in s tem v zvezi je tudi nerazumno dejstvo, da še danes več ko polovico svojih poljedelskih proizvodov izvažamo po Dunavu in preko Črnega morja namesto preko našega Jadrana, kar pomeni za državo trajno izgubo težkih milijonov. Pa kakor gospodarsko do danes še nismo znali izkoristiti našega morja, tako ga tudi estetsko še nismo osvojili. Jadranska obala je ena najčudovitejših morskih obal na svetu in prav gotovo lahko vzdrži primero z norveško. Ko je predavatelj s pesniškimi opisi preko ve?ebitskega pogorja, ki nudj bolj strašno lepe razglede kakor kakšna švicarska pokrajina, in ko je miano gora in mest, mi- mo otokov jn rek, ki nad njimi razen pokrajinskih lepot lebdi vse polno čarov davne, slavne zgodovine, pripeljal svoje poslušalce v prečudno Boko Kotorsko. se :e njegovo predavanje šele prav začelo. Ob sliki in nazorni besedi je poslušalec sledil iepotam Roke in neznane, našim turistom še skoraj neodkrite Špičke pokrajine, ki se onkraj Boke razteza ob obali do ustja reke Bojane. Budva, Sv. Štefan, Su-to-more, Ulčinj, Bar — to so letovišča, katerih tihe, intimne lepote so tujci že zdavnaj spoznali in jih leto za letom prihajajo občudovat. Odtod se je film popotovanja nadaljeval čez Sutomore v Črno go-ro ia pred očmi poslušalcev so se druga za drugo odpirala čudovita starinska mesta ki gorske pokrajine, ki iim ni primere v Evropi. Virpazar, Skader. Reka Crnojeviča, Podgorica, mesta polna krasot in nedo-umne zgodovine, visoka gorovja in vrtoglavo globoki kanjoni črnogorskih rečic in rek, ki so ob njih speljane moderne avtomobilsko ceste — neskončna panorama teh lepo-t se ie odpirala pozornim poslušalcem- Do Peči, do tega starega patrrja'-škega mesta, je predavatelj privede! So-čane to pot. Odtod se bo njegovo popotovanje eno prihodnjih sobot nadaljevalo do Kosovega polja. Za predavanje se ie g. dr. Oblaku v imenu »Soče« toplo zahvali! prof. Bačič. Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčlce, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seci, pokre-pi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Knjižna akcija Razveseljivo je gledati požrtvovalne Preporodovce in 2arovce, katerim je dober uspeh najtooJjše plačilo. Na rokah in vozičkih prihajajo v Beethovnovo ulico, kjer je v lokalih CMD centrala naše knjižne akcije, vedno nove množine. Lepo zložena grmada knjig v veliki sobi bo kmalu dosegla strop. Nabdralci četrtega dne so mo_ rali zaradi teže pustiti množine pripravljenih knjig še pri strankah. Vrhunec smo dosegli pri župniku g. Janku Barletu, ki nam je stavil 13 zabojev na razpolago, da jih pregledoma in primerno izberemo. Najsrčnejša hvala njemu in drugim darovalcem! Danes popoldne pridejo na vrsto naslerL nje uMce: Aškerčeva, Bleiweisova (od Erjavčeve do Tržašike), Bogišičeva, Borštnikov trg. Dobrilova, Grahorjeva, Gregorčičeva, Gorupova, Gradišče, Glinška, IgrL šika, Idrijska, Hajdrihova, Langusova, Lepi pot, Levstikova, Muroakova, Mirje, Mar-montova, Oražnova, Oslavijaka. Rimska, Rimske legije, Tržaška, Volaričeva, Tobačna, Verstovšlkova, Vrtača, Zagata, Ziij_ ska. — Akcijski odibor. Narodno gledališče DRAMA. Začetek ob 20. Ponedeljek, 6.: Dopust na Francoskem. Torek, Sreda, 8.: Ponedc! v Torek, 7.; Zaprto. Gospa ministrica. C. OPERA. Začete k o D 20. , G.: Zaprto. Koštana. B. Z rednim uživanjem JaSia pomaranč si ohranimo mladostno svežost in prožnost! Objave Razburjenje rudarjev zaradi redukcij Laško, 5. marca. Dne 1. t m. je bilo odpuščenih pri tukajšnjem rudniku 130 rudarjev. Organizacija JRKD ie zastavila ves svoj vpliv za omi-Ijenje teh redukcij. Obenem je posredovala, da bi se upošteval pri redukcijah, ako so že neizogibne, vsaj socialni položaj posameznikov, vendar žal ni mogla vedno prodreti s svojimi intenvenci.iami, ker ni našla pravega razumevanja pri gotovih skup-imaJi, kar je bilo le v škodo prizadetih. Očšviidno je bila od gotove strani in-spirirana tudi kratka stavka vsega delavstva pri tem rudniku. Celotno delavstvo ie namreč zapustilo v petek popoldne delo in zastražik) vhode v rove. Skupina delavcev se je napotila pred ravnateljsko pisarno in zahtevala preklic redukcij. Ker se ie pokazalo, da bi zavzela akcija večji obseg, so oblastva v soboto aretirala načelnika krajevne druge rudarske skuipine Lešnika Alojizija. Danes po prvi maši je prišla pred okrajno sodišče več sto ljudi bro.ieča množica in zahtevala izpust Lešnika. OrožnšTtvo je množico razgnalo. Pripomnimo, da sta na posredovanje tukajšnje sreske organizacije im banovnskega tainištva JRKD tako tukajšnje kakor tudi centralno ravnateljstvo TPD zagotovili, da se bo upoštevaj v bodoče pri redukcijah zgolj socialni položaj in da se delavci po možnosti sploh ne bodo več reducirali, temveč kvečjemu de-lavtni dnevi. Češki najboljši komik Vlasta Burian d*- stopi danes ob 14.15 u-ri zadnji krat v Elitnem kinu Matici v grotefk-ni komediji »Revizor liaselhuhn^. Pri-tem filmu pride humor slovitega komi'ia do polne veljave, tako da se bodo gledalci tega sporeda nasmejali od vsega srca. Film, ki nudi mnogo užitka in vesele z ar bave, vsakomur najtopleje priporočamo. Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V i >-rek, sredo in četrtek obvezne vaje vsega zbora za nastop na koncertu Hubado-ve župe JPS dne 12. t m popoldne ob -3. v »Unionu«. Vendar enkrat nekaj zastonj! Nocoj ib 20 se v dvora:ii Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta, začne Zimski večer, zabavno propagandna prireditev ljubljanskega Rdečega križa z govorom, z ura. dinskim dramskim prizorom, s koncertnimi pevskimi nastopi in z alegorično živo sliko, torej s pestrim in mikavnim sporedom. Vstop je prost, vabijen je vsakeo. Vojni dobrovoljci prati punktašem Sarajevo, 5. marca. č. Danes se je vr.-"»-la letna skupščina sreskega saveza vojnih dobrovoljoev. Ob koncu je bila sprejeta resolucija, v kateri ostro obsojajo š-kcio*-sko poslanico proti Sokolstvu in akcijo ta-kozvamh punktašev. V posebni resoluciji tudi zahtevajo, nai se Koroščeva ulica v Sarajevu preimenuje v Tyrše-vo ulico. Občni zbor Narodne banke Beograd, 5. marca p. V prostorih Narodne banke se je v.ršila dane« 13. re^na letna skupščina delničarjev Narodne banke. Navzočih je bilo 100 delničarjev f skupno 2£35 delnicami. V imenu ministra trgovine je prisostvoval obč-remu zboru komisar g Dostanič. občni zbur je otvoril guverner Narodne banke g. Ba-jloni. Ker je bi,lo poročilo upravnega in nadzornega odbora natisnjeno in že poprej razdeljene med delničarje, se je takoj pričela debata V debati so posamezni govorniki deloma ostro kritizirali poslovanje hanke in zahtevali tudi važnejše izpremembe v pogledu njene kreditne politike Na kritiko je odgovoril guverner g. Batjloni. ki je pojasni, težkoče, s katerimi se je morala v dob splošne finančne krize in gospodarske dee organizacije boriti tudi Narodna banka Poročilo upravnega in nadzornega odbor? je bilo po njegovih pojasnilih soglasne odobreno Pri nadomestnih volitvah so bHi izvoljeni trije novi člani upravnega in i člana nadzornega odbora, s čim<*r ie bite skupščina končana. Ljubljanski trgovci so zborovali Denarni trg In trgovina - Minister dr. Kramer za trgovce — Težave trgovskega stanu zaradi hude gospodarske stiske — Zahteva po gospodarskem svetu Ljubljana, 5. marca. Danes dopoldne se je v dvorani Trgovskega doma vršil redni občna zbor ljubljanskega Združenja trgovcev, ki se ga je udeležilo lepo število trgovcev in predstav, nikov ostale gospodarske javnosti. Predsednik veletrgovec g. Gregorc je ob pOl-»najstih pred polno dvorano otvoril zbor in mimo ostalih formalnosti imenoma pozdravil g. dr. Plessa in g. Kavčiča kot zastopnika Zbornice za TOI, g. Fabdanija za Zvezo trgovskih združenj, g. Kneza za Društvo industrijeev in veletrgovcev, g. dr. VVindischerja za trgovsko društvo Merkur«, zastopnika pomočniškega zbora gg. Melicerja. in Lamplča. g. Kreka za Društvo trgovskih potnikov, g. Kregarja za trgovsko dobrodelno društvo »Poanoč« ter ravnatelja trgovske nadaljevalne šole g. Grama. Posebej je g. predsednik izreked toplo zahvalo tajniku Zbornice za TOI g. dr Plessu, ki je deset let urejeval stanovsko glasilo »Trgovski list«, obenem pa tudi novemu uredniku g. železnikarju ter - rodniku »Trgovskega tovariša« g. Kav- • Nato je zbor slovesno počastil spomin pokojnega tovariša — slovenskega mecena Roberta Koilmanna, nakar je predsednik prešel na predsedniško poročilo samo, iz katerega povzemamo: Predsednikova beseda Leto težkih preizkušenj je za nami. Po_ trehno je, da se ozremo v to leto in si pokličemo v spomin vsa ona pereča vprašaja, ki so nam povzročila današnje težko -.anje. Najvažnejše vprašanje je vprašaje razmer na našem denarnem trgu. Sko. •aj popolna ukinitev kreditov od strani de- • •i mih zavodov, ki se je pričela v začetku preteklega leta, je povzročila v našem na- uclnem gospodarstvu nedogledne posledi-e, ki se bodo čutile še mnogo let. Od mar. a meseca 1932 je zamrl vsak kredit in minilo bo še mnogo časa, preden bodo naši ienarm zavodi v stanju izplačevati v taki zmeri, kakor pred nastopom krize. Prišlo je do znanih ukrepov v zaščito >namih zavodov, ki niso prav blagodejno plivalS na. javno mnenje. Vlagateljev se - poiastila skrb, ki se niti do danes še ni ; blažila. želimo, da bi zaupanje do denar- h zavodov in hranilnic v vseh slojih na_ pa naroda našlo čimprej in čdm več raz-: mevanja, ker bi se s tem ojačilo naše na. ■Kino gospodarstvo, ki komaj čaka poslovnega življenja in razmaha. Ne trdim, da so prišli samo pri nas deri irni zavodi v take neprijetne položaje, če se ozremo po svetu, vidimo povsod krizo denarnih zavodov, doživeli smo bančne krahe, ki so imeli globok vpliv tudi na naše denarne zavode. Vendar so vlade v drugih državah po svojih državnih barakah priskočile z vsemi sredstvi, da so očuvale gospodarsko moč lastne države. Če hi-naša Narodna banka v letu 1931 priskočila ob pravem času ter z izdatno vsoto našim denarnim zavodom na pomoč, bi ne bali danes v tem težkem položaju, v katerem e nahajamo. V splošnem moramo ugoto. "iti, da vodstvo Narodne banke nima do-■ij razumevanja za prečanske kraje. Na podlagi podaljšanega zakona o za- • '.i kmeta smo dobili uredbo o regulirajo izplačevanja vleg pri posameznih de. a:-nih zavodih. To pomeni novo fazo depo- "tnega moratorija, v katerem se stvarno '.ahajamo. Ker pa je vprašanje kmečkih !gov in denarstva v najožji zvezi s trgovino in obrtjo, je moral nujno priti še odlok za te ustanove: ta važna uredba je uredba o posredovalnem postopanju. Po tej je vsakomur dana prilika, da zaprosi za uvedbo posredovalnega postopanja, da se izogne preteči prisilni poravnavi ali ste. a ju Ob razglasitvi te uredbe .so se pojavil: razni zakotni in verzi rani posredovalci, katerih namen je vse prej, kakor pra-v vPno pojmovanje posredovalnega postopanja. Uprava je vse storila, da tem za •.....'oval sto korakov in ugledal lepu jl:, oo. K .ie sedela na strmem obrežju in 'ovila ribe. Zadržal ie sapo in oka-menel v navalu različnih čuvstev: otroški spomini so se mu vzbujali, hrepenenje po minilih stvareh, hkrati pa tudi probujaioča se fjubezen ... O Bog. in pri tem je še nedavno mislil, da bi mu ne bilo mogoče Se enkrat ljubiti! Od tistega časa. ko je zgubil vero v človeštvo (njegova srčno ljubljena žena je bila z njegovim prijateHtm fagotom Sobakmom prežgana) se je nased- lo v njegovo srce ouvstvo praznote mi je naredite iz njega ljudomrznika. »Kaj je življenje?« Kako pogosto si je zastavil to vprašanje, »čemu sploh živim? Življenje je mit, sen, nič drugega kakor trboglaštvo...« Toda ker je tedaj sta! pred spečo kra-sotico (ni bilo težko opaziti, da spi), je nenadoma začutil, da se mu je v duši proti njegovi volni nekaj zgenilo, kar bi bilo skoro podobno ljubezni. Dolgo je stal tako pred njo in jo je naravnost požiral z očmi »Dovolj...« si je mislil m vzdih«il. »Zdravstvuj. čudežna prikazen! Skrajen čas je zame, da grem na bal k Njegovi Svetlosti...« Še enkrat >e pogleda! krasotico in ie že mislil zaplavati nazaj, ko mn je mahcutia prišla neka misel. »Pustil ji bom spornim nase!« si je mis-tit Privezal ji bom kaj na trnek. Naj bo to neka pozornost »neznančeva«. S-mičko je mirno splava! na obal, utrgal tamkaj velik šop poljskih m povodnih ove-tic, zvezal njihova stebelca in pritrdi! vse skupaj na trnek. Šop se je potopil in potegnil sa seboj tudi brhkega piavača. Tako spodobnost kakor prirodSri zakon "m socialni stalež mojega junaka zahtevajo prav za prav, da se romaa tukaj konča — ali joi! — usoda piščeva je neicaprosna: iz vzrokov, ki so piscu neznani, se ta roman ne konča s cvetličnim šopkom. Proti vsakršna pameti in proti naravi stvari je bilo ubogemu in nepomembnemu goslaču usojeno, da je igra! v življenj« bogate in ugledne krasotice važno vlogo. Ko je Smičko zopet priplaval nazaj na svoje mesto, je zapazil nekaj, kar ga je sikrajno presenetilo, kajti našel ni več svoje obleke. Ukradli so mu jo . . . Neznani ztekovci so mu vse odnesti, ko je motri! krasotioo jrust/ili pa so mu le godalo in cilinder. »Preklicano«, je kliknil. »Oj, ljudje, hudičevo seme! Nisem ogorčen tako zelo zaradi okolnosti, da so mi vzeli obleko (zakaj vsaka obleka je minljiva), ampak zaradi misfri, da bom moral hoditi nag in se bom tako pregreši! nad družabno nravnostjo.« Sedel je na obodek svojih basovskih gosli in iskal izhoda iz svojega strašnega ipoložaja. »Nikakor vendar »e morem nag iti h knezu Bibulovu!« je premišljeval. »Tamikaj bodo dame! In pole% tega so tatje z mojmri hlačami odnesli tudt kolofonijo, ki je b;la v žepu!« Dotgo in mukotrpno je pretnišHevat tafco, da ga je navsezadnje začela glava boleti, »Ah, kaj!« se je stedmjič domisHJ. »J>le- daleč od obrežja je v gorovju skrit most ... Dokler ne napoči noč, se lahko skrivam pod mostom zvečer pa se bom v temi priplazil k prvi koči...« Smičko v se je pomiril ob tei misla, si posadlil cilinder na glavo, si zadel gosti na ramo in se splazi! v grmovje. S svojo •nagoto in z glasbenim instrumentom na ramenu je spominjal na kakega mitičnega polboga iz starih časov. Ko je naš junak sedel pod mostom in se mučil v svoji bolesti, se je krasotica zbudila in ko ni piavača videla več na vodi, se je podvizala, da bi izvlekia trnek. Vrvica se ie napela, ali ne plavač ne trnek nista hotela priti iz vode. Smičkovijev šopek se je očividno v vodi napel in je bil tako težji. »Ali je vgirizsnila kaka velika riba?« si je mislila deklica; »al! pa se ie tirnek s>po-dai za kavči!.« Potegnite ie še malo z vrvico in ie slednjič presodila, da se je trnek res zakavčiL »Kolika škoda!« je pomislila. »In vendar grizejo zvečer vedno tako debro! Ka-j naj sedaj človek stori?« Toda ekscentrična deJdica »i doigo premišljevala, stekla je svojo eterično obleko in se ie s sivoj^m lepim telesom potopila do marmornatih ramen v vodo. Ni bilo lahko ločiti trnek od šopka, ki se je že ves raz- pustil. Toda marljivost in potrpežljivost sta slednjič verdarle zmagali, čez četrt ure je stopi-la naša krasotica vsa blesteča srečno iz vode in je držala trnek v roki. Preganjala pa jo je zla usoda. Lopovi, ki so Smičkov« ukradli obleko, so se spravili tudi nad n?eno in ji niso pustili ničesar razen šfoatie s črvi. »Kaj naj vendar počnem?« je zajokala deklica. »Ali si je moči misliti, da bi šla v tej obleki k ijsudem, Ne, nikdar in nikoli! Rajši smrt! Počakala bom, da se stemni, v temi lahko grem k teti A.gafii in jo po-šlieu. k nam domov, da mi prinese obleke. Med tem pa se bom skrila pod mostičem.« In takoj je stekla naša junakinja sklonne-na k mostu in se pri tem posluževala visoke rastoče trave. SmuknHa je pod most,— adi tam je zagledala nagega moža z tmizi-kalično grivo in kosmatimi prsi, — kri krnila je in se onesvestila... Ampak tudi Smickov se je zelo ustrašil. Spočetka je imel deklico za kakšno Najado. »Naposled kakšna rečna Sirena, ki je ■prisila, da me odvede,« si je mislil in ta domneva mu je laskala, ker je že odzdav-naj ime* visoke pojme o svoji zunanjosti, »v^e pa ni Sirena, ampak človek .kako si naj potem razložim rrjen čudni položaj, Zakaj je tukaij in zakaj pod tem mostom, In kaj se >e zeodfco z njo?« / DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Nemška policija pod sekirastim križem Narodno socialistične organizacije v Berlinu so priredile v Berlinu demonstracijo katere so se morali udeležiti stražniki pod njih zastavami rekor« 3 to vrti avtomobilski dirkač Maleol-m Campbell je dosegel nov svetovni rekord ■— 440 km na uro. V Davton Beaehu. kjer jc dirkač dosegel to n-a pravljičnost meječe hitrost, se oblasti izprva niso upale zagovarjati tveganega poskus« in so protestirale pri floridski vladi proti vratolomni »dinki s smrtjo«. Kajt; resnica je, da je pri sličnih por-k us i h končalo že mnogo dragocenih življenj. Poglavitni protest je izzvala kakovost terena, ki je bil še 24 ur pred dirko po-krit z drobcenimi morskimi polži in algami. Par uni poprej je namreč morje strašno besnelo in butalo ob bregove ter metalo na dirkališko cesto vsakovrstni drobiž. Vse čiščenje ni zaleglo nič. Noč pred dirko pa so se valovi pomirili, izprali nabrežje in dirkalna cesta se je zasvetila gladka in bela kakor jajce. Tako je vreme samo izbilo oblast Vn orožje iz rok. Dirki je prisostvovala večtisočg'a-va množica. Potegnili so dirkačev avto »Sinja pti= c-a« jz lope. Na tisoče oči se je uprlo v kolesa vozila, ki razvija 2600 k. s. Campbell je sedel v avtomobil, pozdravil množico s 6cdeža in zdrknil naprej. Gledalo? so mu sledili z očmi. Vsakdo jc gledal, kakšen bo konec tega poskusa, kajti stvar je bila enn izmed najbolj tveganih tekem v zgodovini modernega 6por-fn. V nekaj minutah je Campbell potolkel dosedanji svetovni rekord, ki je znašal 40S km, in dosegel 437 km povprečne vožnje. Potem je brzino še pospešil in dosegel 440.2 km. Kaj pomeni :a brzina, razumemo šele tedaj, če povemo, da jo dosežejo tudi najhitrejša letala samo izjemoma. Doslej so jo ugotovili samo pri tekmah zi Schneiderjev pnfcal. Seveda je bil dirkač, ko je stopil iz avtomobila, izmučen in izčrpan. Dejal je kratko: »Topot sem še zmagal«. Pozneje je pojasnil, da je računal s tem, da bo vsak trenutek zdrknil v morje ali pa obležal na dunah. Tako je namreč sklenil svoje življenje njegov predhodnik Keve Don. Le neznanski žilavosti njegovih živcev, motorja in pnevmatike se je posrečilo izogniti 66 vsem težavam in odnesti palmo zmage Campbell je ves čas krmaril z levo roko, kor si je desnico pred časom poškodoval in se mu še ni zacelite. Kljub temu napoveduje Campbell v kratkem nov naskok na svoj zadnji rekord. Seveda, če ne bo imel vsaj tako železnih živcev kakor to pot, ne bo nič z novim rekordom. Ampak spričo dosedanjih izkušenj lahko upamo, da bo dosegel tudi to zmago. Švica m inozemski delavci Švica, ki je pc svetovni gospodarski krizi prav tako hudo prizadeta kakor mncge druge evropske države, je bila spričo današnjih razmer primorana ukreniti nekaj v zaščito dcmačtih delovnih moči. Kakor znano, je Švica v veliki meri pribežališče političnih in drugih emigran. tov iz vseh mogočih dežel. Vsak takšen inozemec dobi v Švici delo pod istimi pogoji kakor domačin in ga smatrajo temu enakovrednega v vsakem pogledu. Velika brezposelnost med švicarskimi državljani pa je prisilila švicarsko vlado, da je vendar storila neke ukrepe za zaščito domačega delavstva. Sklenila je. da bo vse nadgtevilne inozemske delavce v bodo-če zavračala. Tiste, ki so že v Švici in imajo kakršnakoli delo. pa bo pustila na miru in bo tudi v bodoče ravnala z njimi tako, kakor z lastnim; državljani. Benetke v sneg« Redkokdaj sneži v mestu sv. Marka, letos pa se lahko pohvalijo Benečani tudi s to posebnostjo Pariški muzej medicinskih redkosti V pariškem samostanu FUles-Saiute. Genevičve ima svoje prostore eden najbolj bogatih muzejev človeškega trpljenja in sredstev, ki jih je uporabljal človek proti trpljenju vsake vrste. Zbirka obsega vse mogoče pripomočke medicinske znanosti od najstarejših časov kirurške inštrumente, farmacevtske predmete, receptarije, redke medicinske knjige. Za strokovnjaka, zlasti dijaka medicin-ca, je ta muzej prava atrakcija, ki bo pa postala še bolj vabljiva in zanimiva, kajti pravkar proučuje mestna uprava načrt, po katerem se bo zbirka tudi s prispevki raznih bolnišnic zelo razširila. Črtalo za ustnice v novi rabi Na vseučilišče v Ohiu je prispela te dni pošiljka črtalnikov za ustnice in vodje te odlične šole so se zelo začudili, ko so iz navedb doznali, da jih je btl naročil uči. telj za lahko atletiko. Pozvali so ga k sebi in so se še bolj začudili, ko jim je potrdil, da je črtalnike res naročil za svoje gojence. a nikakor ne za to, da bi jih poklanjali svojim damam, temveč da bi se z njih pomočjo še bolje razvijali v — sab-ljaštvu. Stvar je bila preprosta: Konce sa_ belj so pri vajah mazali z rdečilom za ustnice, da se je na krajih natančno poznal vsak siunek, ki je »zadel«. Navzlic tej razlagi pa je vodstvo ohijskega vseučilL šča vendarle zavrnilo idejo takšne upora, be črtalnikov, češ, da so še drugi pripomočki, s katerimi bi se dali doseči isti učinki in ki bi se jim sledovi na krojih dali pred vsem lažje izprati nego maščob-no rdečilo za ustnice. Častitljiva starim Francoz Francois Mareschal iz Breteuila je obhajal te dni svojo 101. obletnico rojstva Nova krvna snov Prof. Richard Seyderhailm iz Frankfurta ob Meni je odkril v krvi novo snov, ki se po obsevanju z ultravioličnimi žarki iz neučinkovite praoblilte spremeni v učinkovito. V tej obliki pospešuje nastajanje rde. čih krvnih telesc in njih prehod v krvni obtok. Snov, ki jo Seydexhelm imenuje >citagenin«, bo imela mogoče še precejšnjo ulogo v zdravilstvu, kajti z njeno pomočjo je že uspelo ozdraviti določene oblike malokrvnosti itd. Brilantna ogrlica kot otroška igrača Pred tremi leti je angleška vojvodinja Rutlatidova na povratku z nekega plesa v svoj grad Oakham izgubila svojo dragoceno briljantno oarlieo. Vse iskanje je bilo zaman in ker je bila ogrben zavarovana, je vojvodinja čez nekaj časa dobila dogovorjeno zavarovalnino. Te dni pa je prišla k draguljarju v nekem sosednem mestu na pol odrasia deklica in ga vprašala po ceni krasne ogrlice, ki jo je bila prinesla s seboj. Draguljar je takoj ugotovil izredno vrednost tega lišpa in je bil tako previden, da je opozoril policijo. Tu je deklica povedala, da je hči netkega oakhamskega hlevarja m da ^ ogrlico nekega dne našli njeni mlajši bratje in sestre na cesti. Dolgo časa so se otroc igrali s to stvarjo in dekle jo je uekoč imela celo okrog vratu na neki plesni zabavi. Tu so ji šele povedali, da je ogrlica izredno dragocena in na podlag- tega je prišla k draguljarju. da ji pove pravo vrednost Policija je ugotovila, da so ojene izpovedi resnične in je ogrlico vrnila vojvodnji. Pri vsem tem je čudno, da ni nikoli nobena odrasla oseba opaziia. s čim se otroc igrajo. Amerika potolkla Kanado v Evropi Skupina, moštva ^Masachusetts-Rangers«, ki je na praških mednarodnih tekmah v hockeyu na ledu potolkla kanadsko moštvo in si priborila svetovno prvenstvo Dveurna železničarska stavka v Avstriji železničarska stavka, ki so jo bili napovedali avstrijski železničarji v protest proti izplačevanju prejemkov v treh mesečnih obrokih, se je začela v sredo ob 9. dopoldne in je trajala dve uri. Vlaki, ki so bili v tem času na poti, so se ustavili na prvi postaji. S tem je seveda nastala v prometu precejšnja zmeda in vlaki so imeli pri. bližno dve uri zamude Avstrijska vlada kani postopati proti vsem stavkujočim in bo odpustila predvsem delavce-dninarje, ki so se udeležili stavke, druge bo pa kaznovala deloma z odpustom, deloma jim bo odtrgala nekaj pri plači Socialno-demo-kratska stranka zahteva zaradi tega ta. kojšnje sklicanje parlamenta. Gospodarsko barbarstvo V neki nemški gospodarski reviji govori Artur Salz o programu svetovne gospodarske konference .kakor ga je postavila konferenca strokovnjakov. »Spomenica«, pravi Sate, »označuje s polno upraviče. nostjo kot pravi program konference svetovno gospodarsko razorožitev. Lokarnska konferenca, ki je prinesla neko določeno ureditev velikega čini tel ja motenj v meddržavnih odnošdjih, je bila premirje, londonska svetovna gospodarska konferenca pa naj prinese končni mir. Alternativa je jasna: obnova svetovnega gospodarstva ali pa hermetska zapora gospodarskega sveta v popolni narodno gospodarski avtarkiji, začetek razdobja gospodarske, in ne samo gospodarske rebarbarizacije. Te. daj se bo zrušil zadnji steber tiste zapad-ne ljudske in državne skupnosti, ki izvira iz najzgodnejšega srednjega veka in ki je slonela na skupnosti materialnih koristi.« »Mlada dama« — z 80 leti V Nevvorku je umrla pred kratkm igralka Kathrine \Vilson in je ostavila oporoko. iz katere je svet sploh prvič zvedel, da jc bila poročena Svojim prijateljem je pripovedovala, da je še samska, da šteje 65 let in da se čuti dosti mlajšo. V resnici pa je dama štela že SO let. njeno pravo ime po možu je bilo mistres Edvard Mar-ble in je imela hčer. ki je istotako že dav* no poročena. To hčer je v oporoki imenovala le kot svojo »prijateljico« in ji je ostavila vse svoje imetje. Z motociklom okoli sveta Primadona Komične opere v Parizu Odeta Darthvs se je te dni vrnila s potovanja, ki ga "je podvzela s svojim možem Rogerjem Lacorjem na motornem kolesu okoli sveta Potovala sta dve leti in sta pre« vozila 41.000 km. _ Ko se začno cevi poapn.jevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice za redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pris tarostnih pojavih različne vrste »Franz Josefove« grenčice, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavi jen je ter omili dražijivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. | Neznani brezposelni Originalna misel je šinila v glavo brezposelnim v New Vonku. Sklenili so postaviti spomenik »neznanemu brezposelnemu«, ki so ga našli mrtvega na ulici. Ko so ga hoteli pokopati na pokopališču, se je zbrala truma brezposelnih, začela protestir.iti proti pokopu in jela nabirati prispevke za spomenik ne/nanemu brezposelne muki so ga te dni odkrili v Bronxu. Smrtno zastrupljenje 731etne zobne zdravnice Te dni so našli na Dunaju mrtvo 73 let" zobno zdravnico dr. Franoiško Lovenfe Schrotterjevo Poleg pokojniee so bile I praznjene ampule morfija, s katerim se zastrupila. Baie m mogla samomor: Ika r zabiti svojega moža, ki je bil tudi zdr niik, in je nedavno umrl. Injicirala si namenom, da bi pomirila ž vee, dozo m1 --fi ja, ki pa ie bila rako močna, da je po in jekeiji izdihnila. Nevesta v plamenih V Ledniokem Rovnu ria Slovaškem bila pred dnev- poroka, pri kateri je bruhnila med cerkvenim obred* m panika Nevesta je namreč drža'a v rokah vei -gorečo svečo m se je tako zamaknila duhovnika, da je pritisnila svečo k se Pr: tem se j' je vnel pajčolan in nevesto v trenutku objej ogenj. Nesli so jo sk hitro iz cerkve. tvxia kljub temu .je dob hude opekline po gornjem životu. Nan-stu v zakonsko postelj je morala v b nišnico. Shaw na Kitajskem Pisatelj B. Sha\v se pr.pravila na pr c. čez Kitajski zid. Za svojega bivanja na tajskem ozemlju ni bii nič kaj dobre vo V Hongkongu je govoril na c.ekem d škem zborovanju, kjer je priporočal nn kalizem, pozneje pa je svoje nusli ubla/ Sestal se je tudi z vdovo velikega kitajske ga revolucionarja dr. Smrotsena. Kom-jc izjavil, da je Kitajska dežela brez ka ture. Danski parnik žrtev kitajskih gusarjev Te dni so kitajski gusarji 2 uri od Hcr-: korga napadli danski parnik .-Diederic. sen?.. Gusarji so naperili na častnike ? mokrese ter so prisilili kapitana, da je r vil v pristanišče Bias. Tam so razbojg' ©plenili ladjo, odvedli s seboj tri potni prvega razreda ter izginili. Prvi častnik ladji je bil med gusarskim napadom mi no ranjen. Kri kot zdraviin-! serum Prof. Fiore iz Pise poročal te dni na nekem medicinskem kongresu, da je odkril uspešen način zo pobijanje otroške p<-raPze. Gre za injekcije seruma, ki ga pr • dobiva iz krvi staršev obolelih otrok. Spomenik eksekutorju V Gjorgjorosu na Madžarskem so ©e krili kmetje spomenik izvršilnemu orgu davčne uprave, k i slač-i mršavemu kmet u zadnjo srajco. Oblastvo pa je ta spomenik smatralo za izzivanje ter je dalo spomen pokriti, proti kiparju, ki ga je napravil, pa je uvedlo preiskavo. Ko je premislileal o tem vprašanju se je krasotica zapet osvestila. »Ne ubijte me!« je zaiecljala. »Jaz sem princesinja Bibulova. Lepo vas prosim! Dali vam bodo \eliko denarja! Pravkar sem iztrgala -z vode svoj trnek in ko sem to delala, so mi tatovi ukradli novo obleko, čevlje in vse.« »Premilostljiva.« je dejal Smičkov s p-ro-sečitm glasom. »Tudi meni so ukradli obleko. Pa ne samo to. ampak tudi mo;e hlače s kolo ion i jo vred ki je bila notri!« Vsi tisti, ki :graj.o gosli in trombone niso poveein ne kai posebno iznajdljivi, ali Smičkov ie bil častna izjema. »Milostljiva!« je deial po kratkem času. »Opažam, da vam je moj pogled mučen. Toda pritrdili mi boste, da iz istih razlogov. kakor vi. ne morem od tod. Zato vam predlagam tole: Ležite v obodek mojih gosli. če vam ie drago in pokrite se s pokrovom. Tedai bodo vaše oči rešene mojega pogleda...« Ko je Smičkov to izrekel, je tudi že vzel gosli iz obodka. Zazdelo se mu je kajpak za hip. la profanora svojo umetnost, če zametava obodek, vendar pa ni dolgo omahoval Krasotica je legla v obodek in se kakor svitek skrivila, on pa je zavezal jermene in se je oveselil, da ga je priroda obdarila s tolikšnim umom. »Zdaj, milostiva, me ne vidite,« je dodal. »Ležite tukaj in se pomirite. Kakor hitro se stemni, vas ponesem v hišo vaših staršev. Po gosli lahko pridem tudi pozneje.« Ko se je dosti zmračilo, si je Smičkov naprtii obodek s svojo krasotico na rame in je romal proti vidi kneza Bibulova. Iz-misMl si ie tale načrt: Nameraval je iti do prve koče, tam ie hote'! dobiti obleke in nato nadaljevati svojo pot... »Ni ga zla. kateremu ne bi sledilo dobro. « si ie mislil, ko ie s svojimi bosimi nogam; vzdigoval prah deželne ceste in se priipogibal pod bremenom. »Za toplo sočutje do princesi ne usode me bo Bibulov gotovo bogato nagradil.« »Milostlniva. ali ležite kaj udobno?« je vprašal z glasom galantnega kavaiirja, ki poziva svojo damo k četvorki. »Bodite tako dobri, ne dejte si nič kratiti in počutite se v mojem obodu, kakor doma.« Alj nenadno se je galantnemu Smičkovu zazdelo, da vidi pred sabo v temi dve človeški postavi. Pogleda pa-zno tjakaj in se prepriča, da ni bila optična prevara: zares, tamkaj sta se pomikala postavi in nosili v rokah svežnje... »Pa ne, da bi bili nazadnje to tatovi?« mu je šinilo v glavo. »Nekaj nosijo! Najbrž naiino obleko.« Smičkov je potožil ofcodek na omejek poleg ceste in se pognal za postavama. »Stoj!« je kliknil. »Stoj! Drži jih!« Postavi sta se ozrii in se spustili v beg. ko sta opazili, da jih preganja... Iti še dolgo je slišal princesa nagle korake in krike: »Drži jih!« A slednjič je tudi to utihnilo. Smičkov jih je začel na vso moč preganjati in naša krasotica bi bila morala bržkone še dolgo ležati na polju zraven I ceste, ko bi ji ne bila prišla na pomoč ] srečna igra naključja. Ob istem času so ! namreč romali Smičkovi tovariši po isti | poti k Bibuilovi vili, flavta Sučkov in k!a-j rinet R a zrn a hajk in. Spotefcnili so se ob obodek. začudeno so ogledovati in sklepali j roke. »Basovske gosli!« je deial SuScov. »He, to so gosli našega prijatelja Smickova. A kako so prišle semkaj?« »Bržkone se je Smičkovu kaj pripetilo.« je odločil Razmahajkin. »Ali se je opil, aH pa so ga oropali... V obeh primerih nima zmisla, da bi puščali gosli tukaj... Rajši jih vzamemo s seboj.« Sučkov si je nalovil obodek na ramena, nakar so jo nruzikantje mahnili dalie. »Vrag vedi, kaj ie to tako težko!«, ie renčala flavta vso pot »Za nič na svetu bi ne hotel igrati na tako kita do... Un, dvorni svetnik Lakeič, krasen in simpatičen uradnik v prometnem ministrstvu je stal z rokama v žepu sredi dvorane tn kramljal z grofom Škalikovljem. Govorila sta o glasbi. »V Neaplju,« je pripovedoval Lakeič, sem poznal umetnika na gosli, grof, ki je res delal čudeže. Ne boste verjeli! Na basovskih goslih, na navadnih basovskih goslih ie igral hudičeve trilerje, bilo je naravnost grozno! Celo Straussov valček je lahko igra! nanje!« »Toda, prosim vas, to je vendar izključeno...« je dvomil grof. »Bodite u veri eni! Igral je celo Lisztovo rapsodijo nanrie! Ker sem nekaj časa bil njegov sostanovalec, sem se naučil, ker n-isem imel nekakega drugega dela, od te umetnosti, igrati Lisztovo rapsodijo na basovske gosli.« »Lisztovo rapsodijo... Hm!... Saht« se...« »Pač ne verjamete?« se je smejal Lakeič. »Koj vam pokažem! Pojdite k orkestru!« Zemn m grof sta stopila k orkestru. Približala sta se k basovskim goslim, oth'eza!a turno jermene... in — oi» strahota! Ampak med tem, ko si čitatelj, v s---bujni domišljiji slika izid glasbenega p:e-pira. se bomo vrnili k Smičkovu... Ubogi muzikant, k- ni mogel dohiteti tatov, se ie vrnil na kraj, kjer je bil pustil obodek. pa ni mogel nikjer najti svojega dragocenega bremena. Zatopil se je v premišlja a, nekajkrati je tekel po cesti gor in dol e bil preverjen, ker ni mogel najti oboo da ie zašel na napačno pot... »To je strašno!« sn je mislil in si nr lase, pri čemer ga je ledenomrazno spre e-tavalo po hrbtu. Zadušila se bo v obodi In jaz bom nje rti morilec!« Do polnoči je taval Smičkov po deželnih vestah gor in dol m iskal in iskal obodek, nazadnje pa se je ves onemogel zatekel zopet nazaj pod most. ».Jutri zarana bom iskal dalje.« je skfetiil. Ve-ndar je žal tudi iskanje ob jutranjem svHu imelo isti rezultat in zato je Smičkov sklenil, da počaka pod mostom druge noči... »Našel jo bom!« je momftal snel cifmder in si znova začel puliti lase. »Pa naj bi jo moral iskati cclo leto, našel jo bom!« * Še dandanašnji pripovedujejo seljaki, ki žive v opisanem krain, da človek lahko ponoči opazi bliz« mosta nagega moža z lasmi in nosi diirder. In zdaj pa zdao se oglasi rapod mosta hropetvje basovskih gosli. Pričetek tekem za nacionalno ligo Včeraj je bilo odigranih prvih pet tekem za naslov državnega prvaka po novem sistemu — Presenečenja so bila v Beogradu, Novem Sadu in Sarajevu Ljubljana, 5. marca. Lepi načrti raznih smučarskih klubov •o se danes razblinili v megli in dežju. Prve dni v preteklem tednu je še vse kazalo na lepo zimsko nedeljo in zato so kajpa povsod hiteli, da bi napravili prijateljem belega športa s privlačnimi prireditvami še več veselja za obisk naših zimskosportnih krajev. Bled, Celje, Vrhnika, T rttA, Jesenice, Kranjska gora in drugi so obiavili bogate sporede, toda žal so jih morali spričo vedno močnejšega juga že v petek odpovedati Danes so se Po dolgem ^kisanju« odprle nebeške za-tvornice na stežaj in do kraja zabrisale vsako sled o lepi snežni odeji, ki je še pred nekaj dnevi vabila v svoje naročje. Smučarjev pa 9e je lotil prvi strah, da letos v povprečnih legah ne bodo mogli več uživati svojega veselja. »Izjemo so imeli v tej splošni poplavi na Pohorju, kjer jim je sijalo sonce in so vendar lahko — vsaj za silo izvedli nameravane tekme. Športni program današnje nedelje se je po vsem tem skrčil samo na nogometno prireditev, ki je — dasi se je vršila v Zagrebu — vendar vzbujala v športnih krogih mnogo ugibanja in komentarjev. Slovenski zastopnik v nacionalni nogometni ligi — ASK Primorje — je danes startal na igrišču Gradjanskega v tej hudi konkurenci, ki naj nam izmed 11 najboljših enaj-storic v državi prinese državnega prvaka. >Purgerji« so šli v ta boj kot dvcujni favoriti, deloma zaradi boljše forme in deloma zaradi domačega terena in so dejansko tudi spravili prvi dve točki. Njihova tesna zmaga na lastnih tleh pa opravičuje zaključek, da se je enajstorica Primorja z vsem ela-nom lotila težke naloge, ki jo je v prvem nastopu tudi opravila nadvse zadovoljivo, če pomislimo, da so se naša moštva — in tudi naš zastopnik v nacionalni ligi — često vračala iz Zagreba s poraznimi razlikami, današnji poraz ne daje povoda za malodušj«. Prvi start ima enastorica častno za seboj in treba je pač ohraniti hladno kri in mirne živce za nedelje, ki jo še čakajo! Gradjanski : Primorje 3:2 (2:0) Pred 2000 gledalci je Primorje v Zagrebu odigralo prvo tekmo za nacionalno ligo in izgubilo z golom razlike. — Oba gola je zabil Er-man; odličen je bil Stare v vratih. — Gradjanski je zaradi blezure Mihelčiča igral skoraj vso drugo polovico z 10 igralci. in Milkovič, za P. pa oba Erman. Tla so bila prav dobra in se je na tekmi zbtalo okoli 2000 gledalcev. BASK: Concordija 2:1 (1:1) Beograd, 5. marca. V obojestransko lepa igri je BASK uspelo, da je po odmoru z golom razlike odpravil dosedanjega državnega prvaka in si zaslužil drve dragoceni točki. Ker je bilo vreme prav poletno, je bil tudi ohisk tekme odličen. Hajduk : Slavija (0.) 2:0 (0:0) Split, 5. marca. Pred 2500 gledalci je danes Hajduk na izredno slabem in spolzkem terenu dosegel svojo prvo zmago v tekmah za nacionalno ligo nad osiješko Slavijo. Tekmo je sodil g. Rakič iz Sarajeva. BSK : Slavija (S.) 1:1 Sarajevo, 5. marca. Drugo presenečenje današnjih tekem za nacionalno ligo je do_ živel BSK v Sarajevu, kjer je tamošnji Slaviji uspelo, da je obdržala neodločen rezultat in važno točiko. Na tekmi je bilo 2000 gledalcev. Vojvodina : Jugoslavija Zagreb, 5. marca. Prva ligaška tekma v Zagrebu se je končala za Gradjanskega nesrečno, ne toliko zaradi točk. za katere je bil manj ali več siguren že po nasprotniku, temveč mnogo bolj zaradi tega, ker je že v prvi tekmi najbrže za precej časa Izgubil svojega reprezentativnega vratarja Mihelčiča. V 8. min. drugega polčasa je tako nesrečno lovil žogo na tleh. da je istočasno trčil z igralcem Primorja, pri čemer si je zlomil desno roko in so ga morali takoj prepeljati v bolnico. V golu ga je zamenjal Hiigel, Gradjanski pa je moral do konca igiati samo z 10 igralci Igra bila ti-pn.no prvenstvena in z obeh strani pre-cei ostra, dasi se ne more reči, ia bi moštvi igrali surovo. V celoti je imel Gra-dianski. dokler je bil komp'e'en, več od igre. pozneje pa je Primorje znižalo razlik-« od 3:0 na 3:2 in proti koncu ne bi bilo čudno, če bi bilo tudi izravnalo. Primorje se je pokazalo kot izredno po-žr.vovalno moštvo. Napad ni kombiniral mnrgc temveč si je z drznimi potezami pomaga, pred gol h* takoj -streljal Udarci sicer niso bili vsi precizni, toda oba gola sta padla iz krasnih strelov, izmed katerih je bil vsaj enega izpustil tudi Mihel-čič. V krilski vrsti so bili vsi igralci enako dobri, najboljši pa je bil srednji krilec. posebno v igri z glavo. V napadu je bi' najnevarnejši Erman. Uršič je igial jii.anj uspešno in je tudi naskakoval oa-sprot-ika. Kratek potek. Igra se je pričela z napadi P. In prvih 10 minut so se menjavale napadaine akcije zdaj na tej, zdaj na oni strani Nevaren strel Gumhalterja je odlično ubranil Starec. G. je stalno silil pred gol, toda obramba P. je dobro čistila. Po 15. min. je G. že v formi in doseže 1. kot, ki »a reši Stare. Tudi 2. kot proti P. ne prinese G. nobenega uspeha. P. se vse bolj zbira v obrambi Kmalu nato strelja Kokotovfc prosti strel iz 16 m v sredino pied gol, kjer dobi žogo Pikic in iz gneče pošlje v rn-ežo. 1:0 za G. V nadaljevanju gre se zopet odlikuje srednji krilec nad vsemi pa bril j i ra vratar Starec, ki enako sigurno lovi visoke in nizke žoge in je v vsej igri ubranil najmanj 30 aevirnih udarcev. Kljub temu pa uspe po približno 5 min. Gumhalterju, da presen st i iznenadencg:t čuvarja Starca in poviša rezultat na 2:0. G ie v premoči. Proti koncu prvega polčasa izsili G. še več koto j, toda spričo odi čne igre Starca ne more z žogo v mrežo V drugem polčasu se je »lika na igrišču po biezuri Mihelčiča precej spremenila. P ima sem in tja mnogo več od igre in strelja cvakrat v mrežo, toda rud; G. je še vedni nevaren Enajstmetrovko p.oti P strelja Kokotovič v roke Starcu Proti koncu igre vlada na igrišču precejšnja neiveznost, ker se naglo menjavajo situacije iz katerih bi P. igro iahko izenačit o. Goie za G. so zabili Pikic. Gumhalter 2:1 (2:1) Novi Sad, 5 marca. Tudi drugi zastopnik Beograda, ki je moral igrati na tujih tleh, se je vrnil v prestolnico s porazom. Vojvodina je postavila rezultat že v prvem polčasu in kljub vsemu napora si Jugoslavija po odmoru ni mogla več poma_ gati. Edini gol zanjo je zabil Zečevič. Ostale nogometne tekme DUNAJ: V soboto: VVacker : Admdra 4:3 (4:1), Haitcai : FAC 1:0 (1:0). V nedeljo: BAC ; FC Wien 1:1 (0:1), Vran. na : Austna 2:1 (2:1), WAC : Rapid 3:1 (0:0). BUDIMPEŠTA: Feremczvasros : Bocsfeay 3:1. AMSTERDAM: Madžarska : H©landska 2:1 (1:1). Nezasl/užeua zmaga Madža. rov. Holandci so bili od začetka in na koncu v premoči; igra je bila sicer odprta. Madžarstka napad je odpovedal; neodločen rezaiLtat bi bil pravičnejši. 30.000 gledalcev; sodnik Belgijec Lam-genus. PRAGA: Sparta : SK Plzan 8:0, Kladno : Viktor; a žižkov 2:1, Bohemians : Li-ben 8:1, Teplitzer FC : Kladno 2:1. BERLIN: Temniš Borussia : BJau-Weiss 4:2, Hertha : Preussen 7:0. LUDWIGSHAFEN: L FC Niimberg : Phonix 0:0. MILAN: Arrubrosiama : Ptro VerceJM 4:2, Juventus : Napold 3:0, Smučarske tekme mariborske sokolske zitpe Maribor, 5. marca. Mariborska sokolska župa je priredila danes popoldne na Glažuti pri Ruški koči svoje tekme v smuku in smuških likih Zaradi neugodnega vremena in zelo slabih ,ežnih razmer je bila udeležba mnogo man sa kot se je pričakovalo. Izmed 103 pri .vijenih tekmovalcev jih je prišlo na start samo 47. Tekma v smuku za člane, članice in naraščaj se je pričela ob 9 Proga za člaDe je bila dolga 5 km z višinsko razliko 600 m Rezultati članov so bili naslednji: 1. Miloš Konečr.ik (Guštanj) 8:16 3/5, 2. Karel Fanedl (Maribor III) 8:19 3/5, 3. HaT-man Stropnik (Slovenjgradec) 8:48, 4. Franjo Vilec (Studenci) 9:29 4/5, 5. iran Tre bel (Slovenjgradec) 10:27 2/6. Naraščaj se je plasiral naslednje: 1. Boris Škapin (Maribor-matica) 7:35 2/5 (najboljši čas dneva). 2. Marjan Kožuh (Maribor-matica) 8:02, 3. Lado lešnik (Maren-berg) 8:50, 4. Milan Perne (Maribor-matica) 8:53 1/5, 5 Leo Kranjčič (Maribor I) 9:30 članice so tekmovale na 2 km dolgi progi z višinsko razliko 300 m in so se uvrstile na cilju po tem le vrstnem re.iu: 1. Ljubiea Smerdu (Maribor-matica) 10:33 4/5, 2. Mela Prinz (Pobrežije) 10:51 3/5, 3 Hilda Kralj (Slovenjgradec) Popoldne so se vršile tekme članov in naraščaja v smuških likih. Proga je bila dolga 800 m z višinsko razliko 150 n. Na startu se je javilo 24 tekmovalcev. Rezultati članov 90 bili naslednji: Miloš Konečnik (Guštanj) 1:43 2/5. 2. Karel Fanedl (Maribor III) 1:46 2,'5, 8. Otmar Arnoš (Maribor-matica) 1:55 3/5. Naraščaj je na isti progi dosegel naslednja mesta: 1. Slavko Podkubovšek 1:23 4/5 (najboljši čas dneva), 2. Boris Škapin 1:28, 3. Miran Cize.j 1:33 4/5, 1 Milan Perne 1:34 3/5, 5. Marjan Kožuh vseh pet (M iri t>or- tr. .i ".iea> 1.L4 4 5 Za sestavljene teK-ne .'e bil vrstni red naslednji: 1. M;" onečnik (župni prvak) 200 točk il Fanedl 196, 3. Frai.jo Vilec nar Arnoš 160 04, 5. Lojze Ferš < 149 točk. Naraščaj se j. stavljene tekme pla- siral takole: 1. Bo. a škapin (župni prvak) 195.2 točke, 2. Marjan Kožuh 183.3, 3. Milan Perne 174, 4. l^eo Kranjčič 149.5 točke. Klubska tekma Železničarjev v Mariboru Maribor, 5. marca. Zdmskosporfcni odsek SK železničarja je priredil danes dopoldne svojo klubsko tekmo na severnih obronkih Pohorja. Tekmovalo je 26 tekmovalcev, in sicer 14 senior-jev in 12 jundorjev. Proga je bila dolga 16 km za setuorje in 8 km za juniorje ter precej težka, ker je vodila skoraj do treh četrtin v vzponu Višinska raalifca je zna. šala 300 m. Sneg je bil moker, ponekod trda voden Doseženi rezultati so bili na-sflednji: Seniorji: 1. Ptoter 1:14.30, S. Slaček 1:23.44, 3. PocHiparik 1:23.46, 4. Nerlek 1:26.12. Janiorji: 1. Herič 38:53, 2 Mravs 39.44, 3. žižek 42:30. 4. Zej 46:10. laven komflouirence je prevoza to progo Laznička v času 41:15. Razglasitev rezultatov je bila v gostilni Anderle. Darila za zmagovalce so poklonile razne mariborske tvrdke, ki se jim prireditelji zahvaljujejo zanje. Tekme v smuku na Zelenici Tržič, 5. marca. Danes popoldne se je vršila na Zelenici tradicionalna tekma v smuku za pokal SK Tržiča, ki je bila obenem tekma za prvenstvo v smuku jugoslovanskih univerz. Najboljši čas moštva je bil čas akademikov, ki so vozili 17:10. Pokal SK Tržiča si je drugič priborila jeseniška Skala v času 18:18. Najboljši poedinec je bil Ljuban Mušič (JASO) s časom 5:55. Tekmovalo je 50 tekmovalcev, ki so bili razen članov JASO še člani 9 klubov. Doseženi rezultati posameznikov so bili naslednji: 1. Mušič Ljuban, SPD Maribor 5.35 2. Praček Ciril. TK Skala, Jes., 5 40; 3. Car-man Frenk, SK Tržič 5.25; 4. Babič Ivan, SK Tržič 5-53; 5. Katnik, HK Skala, Jes. 6.09; 6 Jelen Fric, SmK Celje 6.13. Akademiji: 1. Mušič Ljuban 5.35; 2. Dečman Tone 5.43; 3. Baebler Leo 5-52; 4. Bleivveis Jana 7-30; 5, Primožič 8.02; 6. Lapa j ne 8.46. K tekmi se bomo še vrnili. Z~AZ. AšK Primorje (nogometna sekcija). Dre-vi ob 20. izredni občni zbor nogometne sekcije v gostilni Činkole. Ilirija (hazenska sekcija). Drevi ob 18.30 važen sestanek na vede sejmu, paviljon G. Vse in točno! Kolesarska sekcija ŽSK Hermes, Drevi ob 20. odborova seja pri Beliču. V dolgočasju kdor zdihuje ter ne ve kaf bi začel, Slamiča naj obiskuje pa bo brž postal vesel! 2785 Iz akvaristove torbe O ribicah, ki zapuščajo vodo, in še kaj Dandanes ae ne moremo na nikogar zanašati ;celo sv. Matija nam je poslal namesto toplote sneg. Bržkone so ga an-geljčki prosili, naj jim ne pokvari smuke, ne meneč se za one mnogoštevilne Zemljane, ki željno pričakujejo pomladi, da bi uživali lepoto prebujajoče se prirode. Preteklo sončno nedeljo sem bil na Barju in pogledal v potoke, kjer sem videl nekaj večjih rib, v jarkih sem pa moral razbiti led, sicer ne bi mogel akvarirati. Tako v pri rodi. Doma v akvarijih je pa že pomlad. Štiri sončni topli dnevi so izvabili iz korenin lokvanjev mnogo brstičev, ki so se na koncih že razvili v lepe okrogle ploščate liste. Tudi mladoletnice so me prijetno iznenadile. V članku z dne 19. decembra so omenjene ličinke, ki sem jih vjel v jarku na Rakovi jelši. Tiče v tulcih, zgrajenih iz koščkov rastlin, lubja, z majhnimi polžki in z drugim gradivom. Vjete ličinke sem spustil doma v gosto zarasel akvarij, ki bi ga moral razredčiti. Pa sem mislil, da mi bodo ličinke že izvršile to neprijetno delo — in nisem se motil, kajti že drugega dne je piavalo mnogo koščkov odščipljenih listov valisnerij in sit« pod gladino. Tulček, v katerem so tičale, ko sem jih prinesel domov, so podaljšale ali s koščki valisnerij ali pa site, zaradi česar se je dobro poznala meja med gradivom, ki so ga uporabljale v jartcu, in onhn v akvariju. Medtem ko so bili začetki tulcev temini, so postali nastavki zeleni. Samo ena ličinka si je namesto rastlin izbrala majcene polžke in jih vpredla v tulec. To razredčevanja akvarija j« trajalo mesec dni, potem so pa ličinke zaprle odprtine tukev. Nekatere so še danes zaprte, dve sta »e pa že prelevili m se pretvorili v dva mična metuljčka, ki sta imela belkasta krila, po dva gornja in dolnja. Gornja sta se pa kasneje pobarvala rjavo in dobila po dve temni pegi v obliki polmeseca. V prirodi odlagajo mladoletnice (triebo-ptera) svoja jajčka na vodne rastline nad gladino ali pa pod njo. Jajčka se kroahi izležejo. Ličinke si napravijo tulec in prežim uj ejo v vodah, pomladi pe zlezejo iz tulca na rastlin«, od vržejo svoj plašč in frče kot metuljčki ob vodah, zlasti ko sonce zahaja. Oni torej, ki žele brez truda razredčiti rastline, naj si vjamejo 5 do 10 takih ličink in delo bo temeljito opravljeno. Sedaj o ribicah. Prav tako zanimive, kakor so ribioe, ki rod« žive mlade, so tudi ribice, ki zapuščajo za krajši čas vodo. Med te ribioe 9pada vrata riv-ulusov (rivu-lua) iz rodu cLrstečih se zobčastih krapov-cev. Domovina jim jje Brazilija. Kakor že i ime pove, žive t- ribic, v potočkih, a tudi v rekah in v mrtvicah, jamicah in jarkih, ki jih napolnijo poplave. Sicer pa ljubijo čisto vodo siKa;natih "oto kov Rivulusi o majbne ribice, ka ne morejo, plavajoč« z naletom, premagati slaipčkov, kakor na primer naši almonidi (postrv šarenka -n druge), ki se silno aag'» uvignejo v navp: finih slapih v višje ležeča rečna ali pa po- i •Srčrn korita. Pri potavaiihi proti fcvmra splezajo rivulusi na skale, ki štrie iz vode in skačejo, opirajoči se z repi, navzgor ter dosežejo na ta način višje korito. Na vl-iž n_m kame-ju z algam'' z i jajo llje časa na zraku, ker se jim ne posuše škrge. Rivulusi so podolgovate, spredaj .aljaste ribice, rep je pa stisnjen in bolj širok. Oči so velike. Hrbtna plavut je .zaj pom k-njena, repna plavut je velika in okrogla. Tudi prsni plavuti sta precej veliki, pod-repna pa dolga. Skupina rivulusov je že davno udomačena v evropskih akvarijih. Poedine ribic« te skup'ne so raznobarvne, rdečkaste, rumenkaste, riave, modrikaste, «4enka®te, z raznimi pi*'cami. pegami m progami V ribogojnici drste med rastlinami Jajčka je treba idstrani:i takoj po drsti. sicer jih požro Rivulu-*j nap-avimo umeten otok, ali pa mu denemo visok, čez gladino štrleč kamen v posodo, da se lahko povpne nanj, če je željan zraka. Naše akvariste opozarjam na krtovine na Ljubljanskem barju pri Rakovi jelši in drugod To je črna zemlja iz rastlinskih snovi, ki ne skali vode. Krtovine so bile izpostavljene snegu in mrazu in ne vsebujejo bolezenskih kali, rastline pa uspevajo t krtovim najbolje. O. 5. Žena v sodobnem svetu Ženska politična pravica V političnem oziru je Ločiti žensko delovanje v divoje vrst. Na eni strani z možmi soustvarjajoče delo žene v političnem aparatu, na drugi strani pa prizadevanje za včlanitev v sodelovanje pri tem ajparatu. Moremo torej grupirati ženstvo v političnem smislu v one, ki so si priborile vse politične pravice, kakor so jih Imeli prej moški, in so s tem postale tudi z javnim dokumentom enakopravne članice svoje države, in v one, ki se moračo še boriti za to, v nekaterih državah še predpravioo moškega. Premnogokrat je delo one skupine žen, •ki uživajo dokumentirano etn akotp rajv n os t z moškimi na političnem polju, razdvojeno zaradi trošenja energije v obrambo meja •tega polja Brez dvoma bi njih prizadevanje, ki bi bilo osredotočeno na podlagi neke gotovosti, pokazalo mnogo več koristnih rezultatov Gola potrata energije za obrambo pozicij ima neizpodbiten vpliv pri pregled« bilance ženskega dela in je skupnemu delu za državno zajednico brez dvoma v kvar. Mnogo, zelo mnogo dela Je bilo treba žrtvovaiti na račun prepričanja, ki ga je bilo treba iapremeniti glede na upravičenost žene pri političnem sodelovanju, in podoba je, da bo treba takih žrtev še zelo mnogo. Saj vidimo, da je poteklo dolgo razdobje od leta 1869., ko je ameriška dTžava Wyoming prva na svetu odprla ženam dohod na politični teritorij in je ista d rž a/v a po preteku kratke dobe priznala ugodne posledice ženskega sodelovanja za napredek državne zajednice ter to dokumentirala v adresi na vse parlamente sveta s pozivom, da »vsaka civilizirana država na svetu brez odloga zagotovi ženam vodilno pravico«. Ta, za žensko sodelovanje na političnem podju vsekakor zelo navdušena adresa predstavnikov države Wyominga je našla mnogo hvale vrednih držav — posne-maLk. Ni pa težko opaziti, da je šel ta proces pač težje svojo pot k realizaciji ciljev ženske borbe v evropskih državah. Le v dveh evropskih državah Finski (t 1906.) in Norveški (delno L 1907., popolno L 1913), je bila dana ženam politična enakopravnost že pred svetovno vojno.. Povsod pa opazimo dejetvo, da so do uspeha ženske borbe dovedli politični dogodki, v katerih so se žene izkazale kot marljive in neuklonljive sobojevnice na strani moškega V vseh ostaJih evropskih držaivah pa, kjer je ženam dano, da soodločajo o usodi svoje države, so žene odnesle to pravico šele kot Močno pa se je izpremenila vloga žene v nagrado in priznanje za svoje požrtvovalno delo, ki so ga doprinesle v času velikih meddržavnih in notranjedr ž a v n i h perturba-cia v teku sivetovne vojne. Pred tem pa so bila tla dobro pripravljena po prizadevanju ženskega gibanja in organizacij za žensko volilno pravico Zelo čudno pa je dejstvo ženske politične neenakopravnosti v Franciji, kjer je prvič močno odjeknili gftas po svobodi, bralstvu in enakosti. To je toifl gjla« zmagovite francoske revolucije, ki pa ni prinesla svobode, bratstva in enakosti ženi, temveč le možu. Konventove »človeške pravice« (le droit de 1* homme) iz L 1793. so izavenele r pravici moža (1' homime) brez ozira na pravice žene kot človeka Drastično je utemeljena trditev tedanjih francoskih žen: »če ima žena pravico stopiti na šaft, mora torej imeti tudi pravico stopiti na tribuno!« (Utemeljitev 17 členov ^Ženskih prartrice, ki so jih starviile 01ympe de Ganges, Louise Lacombe in druge pred pariško komuno). Od tedaj, ko je pred skoro stopetdesetimi leti francoska žena tesno stala ob moževi strani in brez ozira na to, da pripada tako zvanemu »šibkejšemu spolu«, delila z njim vse grozote francoske notranje revolucije in da je svojo požrtvovalnost ponovno dokazovala v teku svetovne vajine, ji vendar ni dano to, kar ji po vseh človeških pravicah gre. V principu je sicer tudi tam rešeno vprašanje volilne pravice v prid ženi, toda parlament in senat se nikakor ne moreta zedinitii. Senat sitaino zavrača predloge parlamenta. Kje tiči vzrok v nasprotju priznatvaiLne teorije in odklanjajoče prakse? Brez drvoma mora založiti francoska žena svojo odlično enakopravnost potrebam posameznih strank. In da so zastopniki teh posameznih strank orni, toi hočejo na tak način vzdržati svoj vpliv na politični aparat ter dosledno odklanjaj jo tovrstne predloge. Toda ta primer, da mora ženstvo žrtvovati svoje lastne interese in pravice interesom vladoželjnega elementa, ni podan le v Francijii, ampak še marsikje drugod. Verjetno je mnogo krivde za to omejitev v pravicah tudi na strani ženstva, ki nima ali pa ne zna uveljaiviti svojega vpliva v odločujočih političnih strankah. Na drugi strani pa tiči vzrok tudi v dejstvu, da se ženstvo le prepogosto ni zmožno združiti v skupni radikalni fronti spričo dejstva, da gre za vitailne interese celotnega ženstva. Še žalostmejša pa je mlačnost baš onega organiziranega ženstva, ki si je zastaivilo priboritev ženskih političnih pravic pol svojo glavno nalogo. Akcije v tej smeri s strani tovrstnih organizacij ponekod sploh ni opažati. Da se ta akcija iz malenkostnih vzrokov, dozdevno slabih konjunktur morda samo odlaga, ni opravičilo. Na primer pri nas že skoro niti ni slišati, da hoče imeti one politične pravice, kakor jih imajo moški. Važno je vedeti tu/di to, da ra pomanjkanja poldtičnih pravic sledi tod i okraj c-vanje že pridobljenih prarvic. Nepravilno je pričakovati od moških prizadevanja za pravice ženstva, saj smo že dovolj dolgo umerjeni o njih hladnem ali celo sovražnem stališču do naših teženj. Zato vsa naša razočaranja! Dokler ne bomo imele lastnega zastopstva v političnem aparatu, ne bomo slišale tam novih predlogov v našo korist, kivečjemu predloge za okrajevanje pravic, ki jih danes že uživamo. Naša najnovejša msfajva, proglašena 2. septembra 1. 1931., določa v členu 55., da se •bo vprašanje ženske volilne pravice rešilo z zakonom. S to ustaivno določbo nama je že za polovico olajšano delovanje za dosego volilne pravice. Zakaj se torej oni, ki so v tem oziru najod.ločilnejši in imajo najtveč vpliva, ne zganejo? Nina Koren*. ariborski do Maribor, 5. marca. Prijetna in prav topla je bila današnj; nedelja. Solnce je vzelo skoro ves sneg. Pri >Orlu< so se v soboto zvečer v častnem številu zbrali ju gos loven ski dobrovoijci k družabnem« , večeru, ki je potekel v najlepšem razpoloženju in pokazal, da sta v njih še vedno stara to-vari&ka zavest in prava zvestoba. Zbrane dobrovoljce je v vznešenih besedah pozdravil njih tovariš narodni poslanec g. dr. Pivko, ki se je ob tej priliki spominjal tistih hudih časov iz nedavne prošlosti in borb, ki »o nam prinesle tako zaželjeno svobodo. Ves dobrovoljski pokret pa je očrtal navzočnim g. Viktor Grč ar. Na večeru je izpregovoril tudi g. dr. B r e n č i č, tenorist g. Faganeli je pa ob spremljevanjn Klavirja zapel več dobro-voljskih in narodnih pesmi, ki so vse spravile v dobro voljo. Danes dopoldne pa se je vršil t Narodnem domu občni zbor dobrovoljcev, ki ga je otvoril in vodil predsednik krajevne organizacije narodni poslanec g. ,Solnce St. Moritza«. Nad sto zakonov ameriških filmskih zvezdnikov ločenih v letu 1932. Po statistiki, ki jo je zbral urednik lista »Varietv«, sta bila v preteklem letu ločena 102 zakona filmskih prominentov, in to v 18 primerih po željah mož, v vseh ostalih primerih pa po željah žen. Filmski drobiž Brigita Helmova zopet pri Ufi. Angažirana je za daljšo dobo let in bo nastopila prihodnjo sezono v nekaj Ufinih filmih. »O čem išanjujo ženske« je začasni naslov najnovejšega iilma, ki ga je izdeloval znani režiser Geza Bolvary z Gustavom Frohlichom, Noro Gregorjevo in Petrom Lorrejem Maria Jeritza znamenita dunajska pn-madona, bo pela v newyorškein Palastkinu in po prejemala za 4-dnevne kratke nastope teuensko piačr 5000 dolarjev. Marlene 'Metrichova in Ramoii Novarro sta baje sprejeia laskavo ponudbo velikega londonskega gledališča, kjer bosta pomladi gostovala. Število zvočnih kinematografov po vscnr svetu se je od lam zelo znižalo in jih je p najnovejši statistiki 34.000. »Pevec naroda« se Do imenoval film, K ga dela Richard Oswald z znamenitim tenorjem Josefom Schmidtooi. ki ga pozna ves svet iz radia. 0 zajtrku Ni priporočljivo začen:ati vsakoanevno delo s praznim želodcem, kajti sčasoma izgubi telo zaradi takšnega nedostatnega do vajanja kuriva predpolane mnogo svojih sil in ne zmore več svojega dela Obilnejši zajtrk je zato v prid zdravju vsakomur priporočati, zlasti pa šibkejšim osebam Danski zdravniki nagiašajo važnost pr vega zajtrka Ko zjutraj vstanemo, pravi jo ti zdravniki, nam j" telo spočito, tu i> čc se prve pol ure počutimo še nekako utrujeni A ko smo premagali to stanje, se čutimo teiesno in duševno bol; zmogljive nego kdaj tekom poznejšega dne Najboljše dolo opravimo lahko zjutraj in pred poldne Želodec je zjutraj istotako spočit in izpraznjen, njegove žleze so imele dovolj časa, da so nabrale novih sokov, ki so pripravljeni za predelavo novih snovi Zato bi moral biti prvi obilni obed takoj zjutraj Večina ljudi pa se zadovolji s koščkom kruha, malo masla ali čašic-o kave oz čaja in s tem nezadostnim zajtrkom se spravijo na delo. So celo ljudje, zlasti številne ženske in mlada dekleta, ki zjutraj sploh ničesar ne jedo in potem kvečjemu srodi predpol-dneva. Kaj pa naj stori želodec ta čas s svojimi nabranimi soki in mišičnimi silami. ki čakajo samo na to, da jih izkoristimo? Zato bi si moral postaviti vsakdo, bodisi telesni ali duševni delavce, za pravilo zadosten zajtrk iz več žomelj ali kosov kruha z maslom in po možnosti iz jajc, sira, mrzlega mesa in primerne pijače (ka o, čaja. mleka itd.). Slabokrvnim osebam pa lahko brez nadaljnjega zadovoljimo poželenje po pikantnih stvareh, kakor konser-viranih ribah, majonezi, sardclnem maslu in podobnem. M IR •o.-r-K mm Umrla je naša ljubljena mama, dobra stara mama in tašča, v starosti 86 let, gospa Jakobina Lukež vdova mornarskega in okrožnega zdravnika Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 7. marca 1933 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Florijana ulica 40. Ljubljana, dne 5. marca 1933. ŽALUJOČI OSTALI. fl Preteklo noč je preminul naš dolgoletni, zaslužni član načelstva, gospod Eržen Gabrijel posestnik in trgovec v Zapužah Pogreb se bo vršil 6. t. m. ob 16. Ohranimo vestnega in značajnega moža ▼ trajnem snominu. Radovljica, dne 5. marca 1933. Posojilnica v Radovljici. t Potrti v globoki žalosti javljamo pre-žalostno vest, da nam je umrl naš iskreno ljubljeni oče, gospod Gabrijel Eržen posestnik in trgovec Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v ponedeljek 6. t. m. ob 16. iz hiše žalosti na pokopališče v Begunjah. Zapuže pri Lescah, 5. marca 1P33. Žalujoča rodbina Erženova Vsaka beei-da 50 po.r: j r-a dajanje o&sleva tli j ta š:fiv> pa 3 Din (11 j Šofer s kavc'jo. dobi naraešče-n Event. prodani avto i? koncesijo aii pa dam 7 n-i jeni. Pismene ponudbe ni ocria=ai oddelek Jutra [»' '-i šifro -J < 67(37-1 Brivski pomočnik m ad. iobnr delavec 'd perfekten babi štucer, d'>b: s 15. marcem stalno tiiesro s stanovanjem. hrano. pranjem perila in pia č<> do djg"voru. Ponudbe p sliko na naslov: Josip Kl.ra v. frizer m dame Id gospode. Morska Sobota. 6701-1 Prodajalka M>eCer stroke z let- B—nji spričevali, zimožn-o slovenskega :n nemškega jezika sprejmem Do-pise |yid »Offerte« na podruž. »Jutra« Maribor. 69:j3-l Hlapca V " vajen mesnrrp n« d "-želi, sprejmem PiiSmpTie jvinudhe na 02'afii ndije I-ek »Jutra« pod »Hlarn-cc. 6»-9-1 I>ek!e za otroško sobo b o 1 j š ve55e nemSfime. s n-ejm-o rod h na k ivi-ma o--ro.kn.ma Ssf'w Karaboata. Zcmun Kara malina ull-ca 17. G."i>8-1 Frizerko --firnem s t. apri 1-oro v graino si ii 5=Tx> a'i samo ia sezoji-o Ponudbe por'ati na nailov: Drapu Eernard. frizer. -IG Gospodinjo »a hišne in druffe posle, sroro (h1 30—io let. ittrm. Piafa po dogovoru. Krizo noe-Reiser. Ro gatec. CS99-1 Samostoj. kuharico star<'rM. poštrn« m marljiva. k"l u: 1 Jobra ■'prejm*' rakjj ' -"aiiw> 4:užbu l>oijSa 4ravrac:ja v t>"7.: ?r jr' e 0» L* prv»7r>i-,ni- »iie naj .►oSlj-ejo o-bštme pocudbe t taht-evo r>'ače !>» ojriasnt • Heiek »Ju.tra« pod štfro ► J j* v. ca«. S'272-1 2 elektromenteria iamottojne. m.ajša. i^eeni za inštalac!';« na velikih «tavbah. Pismene ponudbe na Mirko Brezin5čak. Ro 2-atec. 6041-1 Všaka beseda 50 par; '•a d a| en i p na»!n-ra aH rx Šifro p» S Din. (2) Gospodična s sedemletno prakso v vodstvu veleprodaje toba ka in t -veoj-o kaveijo. želi s 1. aprilom kjerkoli v Ju^nsTa v i ji namešrenje Ceni. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« [«v1 šifro »Vestna in marljiva*. Plačilna natakarica ^rednj-lh let. j^lo stmpatli n-3. zm.cž03 kavcije, želi premen'B s u-žbo Zmožno je prevzeti) tudi večje pod jetjt. Ponudbe na ogla*rai oddelek »J»tra« pod šifro »Plačilna«. 6C,22-2 Vrtnar '.•■zkuŠCTI «0 moftojen. i večletnimi spričevali. >aim-ski, ii^-e st-alrw> službo v graščini, tovarni, vili aH kaj »'ičnesra. Ponudbe na naslov: Ridi Vo-kal. K«r 'ovac. Riječka ee«ta 4d. 6580-2 Prodajalka mešane stroke i večletno prakso, imožna slovenskega in nemikega j«zi.ka iiče »luržbo s 1. aprilom v mestu al' na deželi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutro« 6&S2-2 Šiviljska pomočnica vajena v-seh del. išče me nojra.jši na Gorenjskem a Ii kjerkoli. Naslov v oglasnem oddelkn »Ju tra«. eOt^-ž Kolarski pomočnik za.neslijiiv. samskii, vojaščine prost, želi st.alue namestitve. — Zmožen je si«>rt.-n'h dei. Naslov v oglasnero oddelku »Jutra« 6918-2 Prodajalka zanesljiva, verzira na me. Šane stroke, žela služ.bo. Dopisi na podr. »Jutra« Maribor pod št. »127A,. 603: 2 (iospodična pr>dna. poltena, simpatična. želi mesto natakarice v boljši gostil™ za '«koj Ponudbe n«: Pepea S'ru pek, Mokronog. 6000-2 Vdova vajena trgovine šn gostilne, gre za malo plačo v bo'i?o h ;šo. Ponudbp no upravo »Ju-tra.« Morib-.r iH)d »Skroimna«. 60^0-2 Šiv3ja išče s'nžl»> v Ceiju. Gre tudi šivat, no dom. Na S'lov pove podruž. »Jutra« v Celju. 6775 2 Služkinja vasema nekoliko kuhe ra š:va.nja. pridno ter č''di:a išče službo s 1f>. marcem. X m ov v oglasnem oddelku »Jutra«! 6602-2 Mladenka vešč^ šlva.nja iti vsakega d"lo, išče m«sto sobarice ali karkoli. — Dopise na naslov Da-nica Trost. Kapla. p^šta Sv Jnrij ob Taboru. Savi.niska doi»ns. 6563-2 Strokiik klju^avTuicar, stnuir to elektrik ar. ieč« službo. — Poaudbe na oddel-ek »Jutra« pod »Mojster«. 6741-2 ANI Kdor plača išče taslužka. za vsako besedo za naslov aH Vi par; Šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, p« ta »sako 1 Din, ta d-njan}« naslova ali za Šifro p« S Din. (31 šivilja iz.urj.e.na perila m oblek, kuk^r tudj fantkom, gre ■.'a 20 Diu šivat na dom. Ponudbe pod šifro »Izurjena« na oglae-ni oddelek »Jutra«. 6JM3-3 Vaše pohištvo tn klavir bo izgledalo po-po'n.»ma novo — za mal denar ga Vam pridem pre-politlra na dom Pišite im oglas, oddelek »Jutra« |»o-d »Strokovnjak 222«. 70U0-3 ; Ogla«i ug. to»ča>a (»i t l Dia beseda; to J janje naslov* ali 1 šifre 8 Din. — Oglas i -km'tal nega značaja v« I ka beseda 50 par; sa | dajanj« oaMova *Jd ta šifV® p« 3 Dia. f6) Otroški voziček (K o-rbivagni') ze).o dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglas-nem oddelku Jutra 6723 6 Modistinje, pozor! Redka prilika! — VsJed preselitve ugodno prodam nfljbolj vpelja.no modiete rijo e predtkka-rijo v Pt-n-jn. Pojasnil« daje fttefl Kraen-er. ptoij, Krekova 1. 5720-6 Voziček za dvojčke prav poceni prodam. Po-Iizto s« v oglasnem oddel. »Jutra«. 6979-6 Otroški vozičk« najnovejši, po xelo mlzklh cenah. Trgovina M Tom šič. Sv Petra c. 32. 6978-6 Prikolico skoraj novo. prodam. Naslov pove oglasi« »ddttlek »Jutra«. 6S6S 6 Otroški voziček lep. globok, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Gei27 6 Otomane v veliki razprodaji pri Delničarju v St. Vidu. nasproti cerkv«. 6070-6 Železen štedilnik (Tisehherd) prodam za 200 Di>n. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6OT1 6 Otroški voziček globok, močan. »<»1 mizo poceni proda Pobeška. Cankarjeva nabrežje št. 7/1. 7026-6 Otroški voziček ponlklan, dobro ohranjen. poceni prodam. — Poizve se Društvena ul. 24. Moste. 7024-6 Radi opustitve gostilne P'014 6 Prvovrstno mleko vsakemu dostavimo na dom, 1. 2 Din. Bukova drva m 85 Din. Naslove poelat! ogl. odd. »Jutra« pod »Na dom«. T160-8 Pisalni stroj mroo • predalčki, gosli, 107 let stare, man-dolimo. rt1 "ktričwi motor, veliko ogledalo in razjie druge predmete v dobrem stanju prodam. Po-nndbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šiifro »Pisalni stroj«. 6910-6 Povečevalni aparat n ni®ki ceni. Gregorčičeva 16/L 6924-6 Oblačila Trg. oglasi po 1 Din beseda: za dajanje na *lova adi xa šifro 5 Di1 Ojlssi socialnega tna Aaja vsak« beseda 50 par; t« dajanje nadova ali 7* šifro 5 Din. flS"> Lepo nov kostim črn pla&č, par ob!« k za m'ade dame prodam. — Gregorčičeva 15;'I. 0923-13 V »m*.* (mH* i Dwi ta lajanje naslova ali u šifro tm 5 fW 1000 Din posojila Išče obrtnlca za trgovsko obrt od dobrosrčnega gospoda. — Ponudbe prosi na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Poštena vrnitev«. 7064-16 V dosmrtno oskrbo sprejme po*e-stimca vdova žensko s kapita -om Pojasnila daje Marija Kola rič. Celje. Aškerčeva ul. št. 7. 6774-16 V najem Vsak* neseva ali F te iifrn pa R Din flT Trgo im i metoma) blagom, s Ma- aovanjem oa Jeseaie-ah ■Kidam s 1 a^injom v na jem. Pojasnila daje Jože Sablataik. Jesenice Fužine. Cankarjeva ceeia štev J>. 6790 17 Pekarno na prometsvem kra/u odda m v najem. Naelov pri oodriH^i« »Jutra« v Celju 6863-17 Stanovanja Vsaka boseda 50 par. m dajanj« naslov« ali u Šifro S Din. (21-ai Enosob. stanovanje iščem i aprilom Ponudbe na ojrlasni oddelek Jutra po »Točen plaonik 6759-21/a Stanovanje ene večje sobe ev. s kabinetom aH dveh sob išče boljša rog'osni oddelek »Jutra«. 0051 31a Enosob. stanovanje prostorno, z vsemi prlti-klioami, iščem z ma ji m. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šKrn »Sil Stanovanje 2 do 3 »ob. okoilš Miria, cnsta v Rožno dolino m na Rofeilk. iščem takoj. Pomidbe na og asmi oddelek »Jutra« pod »;) odra-«Ji<. 6062-ila Enosob. stanovanie z vrtom išč»m v Tvohli.a ni za takoj. Ponndihe pod šifro »Točen plačol.k« na Ojfa«« oddelek ».Tnt.ra«. 6912-21 a Stanovanje 5—3 sob im pritikli«. iščem s 1. majem. Ponudbe na osrlas. ohno. g funit.iklinami. išče mirna srtrairka. Pn nudbe na og^ami o-ldelek »Jutru« pod šifro ».Vpril«. 7iS» 23/o Enosob. stanovanje Iščem za a.pril ali maj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tričlanska«. 'l^l-21/a Dvosob. stanovanie s kuhinjo te kojiolnic^ išče zakonski par brez otrok. Ponudbe i navedbo cene d« 10. t. m. pod »Nnjmo do 10. t m.« na oglasni oddelek »Jutra«. 6f*il-21a Sobo odda Vsaka beseda 60 par, ta dajuij« naaiova ail za šifro S Di-n. (23) Dve lepi sobi vezani, v l. oa-dstr.. t se I ■ari rani m vhodom. odda Inogerija »Hermes« M-'klo šlčeva cesta 3(1. 6o77 2S Opremljeno sobo z elektriko Im souporabo kopalnice oddam. R'S!je-va 131. levo. Otrledat-i med 9. i-n 12. »ro. 6956-23 Gospo ali gdčno kot sostanovalko sprejmem na stanovanje iai hrano. Naslov pod »Takoj 193^>« na oglasni od delek »Jutra«. 6011-23 Gospoda ali gdčno sprejmem v lepo sončno sobo s posebn m vhodom [Kid zelo u god® »mi pogoji. Miklošičeva c. 1.V1V. desno. 6014-23 Lepo prazno sobo s f«)«ebn"m v-hodom oddam. Stožice 54. 6920-23 Sobo v Tovča.rievi oddam 2 F"s podoma Naslov v og asnem oddelku »Jutra« 6921-23 Dve sobici ,, posebnim vbodom te iMjrketom, posamezno — oddam v bližini kolodvora in Tabora — Friškovec 4. 6804-23 Lepo, zračno sobo s posebnim vhodo-m, z ali brez hra.ne. v sredini meet« (Micejvi odda F-av tvihar. Gregorčičeva 5/1. divvrišče 6558-23 Prazno sobo s posebnim vhodom. v ITI. nadstropju oddam v Tavčarjevi uliei. Nas-ov v oclasn-em oddelku »Jutra« 6754-23 Opremljeno sobo lepo. s posebnim viiodom in električno razsvetljavo oddom takoj ali s 15. mar ce«n ua Taboru šter. 6. 7012-23 Sobo s Irano in vso osk-bo oddam tm Sv. Jakoba trgu it 5. 7059-2^ Lepo, solnčno sobo na iiMrnvm kra.Hi oiidam sta'nomu — Gru- berjevo nabrMjo šti-v. ;<; Dve gospodični sr»rej!m'-7n na stanovanje v le;>o. toplo Iti so'tičoo so-b« na liregu štev. 11 II. Sobo lepo r*'-.'tTl- . s ;,iw't> tlim vhodom takoj oddam v Florijansici »lici '21 — levo. t>t=-'J*>-2XJ Vsaka b^seOa 1 D«i ia dajanje oaslova aH ta »ifro rw» 5 Din. (331 Sladkega sena *n o t a v e vrč tisoč kg proda S*»ttegoee*ii p-o-tia Dobrajc. Maribor, Tat-teribachov^ 21. 677a v r e i, Ljubljena. Dunajska e. 36. 68- J7 Šivalni stroj Pfaff za 000 Din naprodaj v Sp. Šiški, Zeleznlkarjc-fa št. 6 i pri šoli). 70t4-29 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.