XXVII—8___________________________________________________ZVONČEK STRIC PAVLE Izprehodi po Beogradu. (Dalje.) : 6. OB SAVI. \^/^^^-&^e na Kalemeigdanu nam je pogled venamer uhajal "jj^^S^JJ^ffij na živahno vrvenje ob Savi in na življenje po njej. ^m^^r^^^M Tudi semkaj stopimo! Lahko bi na Mihajlovem $$* ^EM^sščH vencu sedli na tramvaj, ki bi nas popeljal do Save a^j^^/Tv^ v zapotegnjeni krivulji tik pad kalemegdanskim ^^^^g^^_J obzidjem. A ne izplača se. Ko se spustimo nizbrdo, — prišedši iz parka, smo takoj nad stopnicami, ki nas ' privedejo naravnost v Savsko pristanišče. Savsko pristanišče Fu smo v njegovem spodnjem delu, ki služi osebnemu prometu. SemKaj prihajajo manjši osebni parniki, ki služijo pogostemu prometu z Zemunom, katerega zremo pred seboj za Dunavom, pa večji parniki, ki gredo severno v Dunav ter prevažajo v Petrovaradin, Novi Sad, Osijek, in veliki, ki vozijo po Dunavu dalje v Madjarsko, Čeho* slovaško in naprej do sainega Dunaja. Drugi zopet prihajajo dol po Savi od Šabca in Obrenovca in še drugi vozijo od tu dalje v Pančevo, Smederevo in napTej skozi Zelezna vrata prati Črnemu morju. Sirene 207 ZVONČEK XXVII—8 na parnikih naznanjajo prihod in odhod ladij in ves dan je to osebno pristanišče živo popotnikov. A tu, kjer pristajajo osebni parniki, je le manjši del tega živahnega pristanišča. Obrnimo se ob Savski obali proti vodnemu toku, kjer je kake 3 km daleč natrpano tovornih ladij, vlak, velikih čolnov; to vse gori do Čukarice, kamor izginja večina ladij in pamikov pozimi, ako prepreza Savo debela ledena skorja, ki često onemogoča vsak promet. Kje pa leži ob Savi ta Čukarica, nam pokaže železniški most, ki se v mogočnem, do \xh km dolgein loku boči preko Save ter za železniški promet veže breg z bregom; vse do tja gre blagovno Savsko prista* nišče. 1 ¦ <' "'-¦^VHe^^^^^^^HIB^B^ t U^vfailMBl i^ , I . _ .__., . , - ^ž^SBKKI&^^SS^jF—i ' ^ ii^BH Savsko pristanišče za osebni promet Na cesti tik ob obali ropotajo tovorni avtomobili, konji in voli se napenjajo, da izpeljejo težko naložene vozove, železniški vagoni sprejemajo tu iz ladij blago, da ga prevažajo na kolodvor in od tam dalje v notranjščino zemlje. Veliki železni žerjavi dvigajo iz ladij tovore, delavci jih prenašajo ter prekladajo na vozila ob obali, na uho ti udarjajo kriki nosačev, voznikov, oglušen ropot, v grlu pa te draži prah, ki na debelo leži na cesti in se v gostih oblakih dviga izpod avtoinobilov in voz. Za cesto stoje visoka skladišča, pa zopet cela vrsta koč in kolibic, neznatne »narodne kujne« (kuhinje) in »kafane«, kjer si delavci oddihujejo od napornega dela in za mal denar pojedo pečeno ribo, kos pečenja mladega prašička ali jagnj«' tine, se posladkajo s kosom »bureka« (posebne vrste pogače), zagrizejo tudi »devrek« (presto, v katero je zameseno papično seme) ter zalijejo to s čašico rakije ali črne kave. Še pogostne»je ko v mestu samem, kjer - -90 gotovo na vsakem voglu, naletimo tu na Albance »bozadžije — al« 208 ... -,-_•¦-. -.- . l XXVIl^-8___________________________________________________ZVONČEK vadžije« (slaščičarje), ki točijo hladno limonado in »bozo« (pijačo iz koruze) ter prodajajo po stojnicah slaščice od mastnega »bureka« do pusto sladkega »ratluka«, med delavci se kretajo še albanski dečki s polnimi košarami »kpkic« (pečene koruze) ali »kikerilija« (grških lešnikov). Vsi ti poslaščičarji so navadna prikazen po vsem mestu, omenjamo jih tu, ker so prav tu pogostnejši ko kje drugje. A vzlic dobrotam, ki jih razstavljajo in prenašajo razni proda* jalci, delo ves dan ne počiva. V lesna skladišča za obalo se kopičijo gore drv in lesu, premoga, celi hribi prefinega peska, kar vse so pri* peljali parniki kdo ve od kod; iz drugih Iadij iztovarjajo vreče žita in moke, s katero zalaga Beograd in Srbijo žita bogata Vojvodina, pa sode vina izpod Fruške gore in Smederevskih goric. Tu v tovornem Savskem pristanišču se izkrcava največji del prehranjevalnih potreb* ščin za Beograjčane in onih, s katerimi trguje Beograd dalje. Ko smo prehodili že približno polovico prej omenjene razdalje vsega pristanišča, se začno na levi tik ob obali goste železne tračnice. Tu je beograjsika železniška postaja. Na »Baro Venecijo«, ali kdai prej imenovano »Cigansko baro<< (barje, močvirje), ki pokriva tu nad 2 km2 savske obale, še vedno polagajo nove tračnice in razširjajo kolodvor. Močvirje zasipavajo ter narejajo visoke nasipe in globoke odtoke in ne bo dolgo, ko izgine to obsežno močvirje, ki se je raztezalo svoj čas od Save prav do znožja brežuljka, na katerem se dviga osredje Beograda. Še danes izstopa ob poplavi Sava tu čez breg ter zaliva Baro Venecijo, da se izpreminja v jezero; a človeški um in napor obrežje dviga in dviga in Sava kmalu ne bo več imela prilike, da na to stran preliva svoje valovje. Ako^ omenimo še ogromno' kolodvorsko kurilnico z vodnimi reservoarji, ki so jih v novejšem časupostavili na Baro, smo povedali najvažnejše, kar se da povedati o tem beograjskem kosu. Iz pristanišča se obrnemo v mestO1. Da bi prešli naravnost od tu, kjer baš smo, nam zapira pot kolodvor; zato se moramo vrniti skozi prah po poti, odkoder smo dospeli. Spotoma nam uhaja pogled preko Save na nizko peščeno obrežje, na »Plažo«. Kolibe in kabine, ki se vrste tamkaj, nam povedo, da je to kopališče; poleti pa nam pove to krik in vik, ki prihaja od mnogobrojnih kopalcev preko Save, vidimo jih, ki se solncijo, kopljejo, plavajo ter se vozijo po Savi v malih čolničih. To je najobljudenejše poletno kopališče Beograda, ki pa tudi/v mestu samem nudi priliko^ za kopanje v raznih parnih in hladniK kopelih za tiste, ki kopalnice že nimajo v stanovanju samem. Vrnivši se v osebno pristanišče, krenemo v Karadordevo ulico, v edino podolžno ulico mestnega okrožja »Savamale«, kjer ne naha* jamo izrazitih posebnosti. Kar tu lahko prav vidimo, je brza izpre* memba Beograda. Ko je padlo mestno obzidje, kjer je nad osebnim pristaniščem otvarjala pot v mesto »Savamalska kapija«, se je jela 209 ZVONČEK XXVII—8 otvarjati »Savska«, današnja Karadordeva ulica. V njej je še večina poslopij izza dobe, ko se je mesto začelo razvijati in šiTiti po svojem končnem osvobojenju 1. 1864., in le počasi se med hišice in kočice iz preteklega stoletja vrivajo novodobna poslopja. V prejšnji Savski ulici so imeli svoje zaloge trgovci z železnino in z lončarskimi izdelki; v sedanji Karadordevi so poslednji izginili docela, precej pa so se še Iz južnega dela Karadoriteve ulice (palača Beograjske Zadruge) .--------.—.—_-----.-----------------------------------------------1 Iz južnega dela Karadordeve ulice (Hotel Bristol) obdržali prvi, ulica sama pa je izrazito trgovska in prometna ulica in vanjo prehaja iz kratkih uličic, ki vodijo od nje proti pristanišču, velik del prometa iz tega. Kolikor bolj se oddaljujemo od pristanišča, puščamo za sabo Kalemegdan ter se bližamo mestnemu osredju, toliko bolj se Kara« dordeva ulica širi. Že balj ob južnem njenem koncu jo mahnemo v podolgovat park, preko katerega dospemo na Wilsonov trg. Vso 210 XXVII—8___________________________________________________ZVONČEK zahodno stran tega prostranega, gladko tlakovanega trga nam zapira veličastna stavba beograjskega kolodvora. Letnica nad glavnim vhodom nam pove, da so sezidali in otvorili ta kolodvor 1. 1884. Kako daleč naprej v bodočnost so pač gledali Beograjčani, ko so postavili kolodvor tu sem, kjer je bila takrat sama pušča! Močvirnato goloto samo so zasipali, da so zidali kolovor in položili prve tračnice, in sam samcat je stal kolodvor zunaj mesta. Poslopja, ki so jih začeli potem tu okrog staviti kot hotele za tujce, ki jim je bilo predaleč v mesto, in ki še danes po večini obkrožajo Wilsonov trg, so morala biti takrat čedna v svoji enonadstropnosti t. . - Wilsonov trg s kolodvorom ali pritličnosti. Danes ti ostanki pretekle dobe motijo tujca, prišed* šega iz kolodvora, ki zre preko njih visoke novodobne palače v mestu; in ne bo pač dolgo, ko se bodo morala umakniti sama ter napraviti prostor za poslopja, kakor jih terja potreba sedanjega časa. Isto se zgodi z raznimi »narodnimi kujnami« po barakah m s »pre« nočišči«, ki te z obeh strani pozdravljajo stopivšega v Nemanjmo ulico, ki se izpred kolodvorskega poslopja široka in odprta v ostrem pravem kotu spenja v mesto. Staro njeno lice, ohranjeno še v njenem početku, se izgublja, čim više zremo vanjo. Prav vidimo jo, kako ta ulica nastaja. Malo više od kolodvora grade danes na levi palačo za minittrstvo šum in rudnikov, njej nasproti palačo za ministrstvo zgradb. Za tema dvema se preko Miloševe-ulice, ki pravokotno seka Nemanjino, dvigata palači vojnega ministrstva in vojne akademije. 211 ZVONČEK_____________________________________________XXVII-8 A vse to smo gledali že od druge strani, ko smo bili v ulici Miloša. Velikega; zato danes svoje poti ne nadaljujemo po Nemanjini, temveč se obrnemo iz nje na prvem levem oglu v Balkansko ulico. Ta se strmo spenja proti mestnemu središču ter med starimi in med nje pomešanimi prav lepimi novimi stavbami dospemo po hrapavem tlaku do kavarne »Moskva« na Terazijah. Tako pa končamc svoje izprehode po Beogradu, kjer smo začeli. Tik pod »Moskvo« zidajo zdaj razgledno teraso. Od tod ti gre pogled baš na del mesta, od koder stno prišli: na kolod\or, na Baro Venecijo, na pristanišče in Savo, preko Save na Zemun in na Sremsko planjavo; od tu se ti vrne preko Save na levi v Čukarico, pa na Senjak in na Topčidersko brdo. Oj, če gledamo to polno in pestro sl&o pred sabo, vso se kopajočo v solncu, tedaj šele vidimo, kako tnalo smo si ogledali celote na teh izprehodih! A ne moremo drugače: Beograd je preobsežen, preveč ga je, da bi mogli v kratkem času prav v vsak kotiček. Kar smo mogli videti m kar smo omenili, je le najvažnejše, kar se nam zdi najznamenitejše danes. Ali ostane to najvažnejše in najznamenitejše tudi za jutri? Kdo bi to rekel? Saj Beograd raste in raste, v svoji rasti podira staro in zida novo. Ustvarja, kakor zahtevajo potrebe, in se bore malo ozira na to, kaj je komu milo in kaj zanimivo. Važno mu je v njegovi rasti le to, kar mu je potrebno... In tako se pripeti človeku, ki ga noga delj časa ni zanesla v kak del mesta, da zje ob novem njegovem posetu nanj nekaj oisto novega: kolibe in koče, ki so še do nedavna dajale temu mestnemu kosu svoje posebno lice, so izginile, iz razrvanih tal pa rasto palače, nove stavbe... In tako bo tisti, ki bo jutri gavoril o Beogradu, moral opo* zarjati na nove posebnosti, črtal pa bo iz našega opisa marsikako zanimivost iz pretekle dobe, ki smo jo sami še videli in zabeležili. Jutri se morda reče laMco samo še: Bila je ... Zakaj Beograd raste in se razširja... Dve, tri leta po svetovni vojni so pisali, da ima mesto 130—150 tisoč prebivalcev; danes govore o 240 tisočih, a kdo more reči, za koliko je to število premalo? Trgo« vina in obrt, ki se razvija bolj in bolj, vabi ljudi v prestolico; bolj in bolj postaja Beoigrad središče za vse, in vse to kliče Ijudi, ker jih rabi... Danes ga prepreza okrog 350 ulic in uličic, a po njegovem obmestju rasto nove naselbine in te križajo nove ulice. Omrežje električne cestne železnice razteza bolj in bolj svoje tračnice v ta obmestjti; otvarjajo se nove proge, ki jutro za jutrom privažajo iz obmestij v mesto ročne in duševne delavce iti jih zvečer vračajo iz mesta na počitek. In kjer danes govorimo o končevanju mesta, vidimo jutri, da je vnovič raztegnilo foko ter pritegnilo nase nov kos, da se pozida za mesto samo... 212 .._¦; '¦ •-•-•:,-,¦ ¦¦_ XXVII—8 ZVONČEK Tako je na vseh koncih in krajih, razen kjer sta Dunav in Sava začrtala mejo. Drugod pa se vsevprek razteza in razteza ter bolj in bolj raste v velemesto in bolj in bolj dobiva značaj tega tudi v zw nanjem pogledu na bogatijo v razkošnih palačah in na siromaštvo v lesenih kolibah v obmestnem blatu ... V vsem postaja Beograd velemesto. V vsakem pQgledia se razvija in raste... (Konec prih.) .