Pekre pri Mariboru. Prostovoljno gasilno društvo Pekre priredi v nedeljo, dne 17. julija 1928 popoldne ob 15. uri v prostorih gostilne Kmetič v Pekrah veliko poletno veselico. Dogoše pri Mariboru. Prostovoljno gas. dništvo' Dogoše priredi v nedeljo dne 17. junija 1928 blagoslovljenje brizgalne in gasilnega doma z začetkom ob 1. uri popoldne. Po blagoslovljenju obhod po vasi z godbo. Tudi auto vožnja iz Maribora in obratno. Sv. Lenart v Slov. gor. Tukaj se je poročila najemnica gostilne v Narodnem domu gdč. Micika Arnuš z g. Leopoldom MatjaSičem od Sv. Jurija v Slov. gor. Na gostiji, ki se je vršila dne 10. t. m., so veseli gostje darovali za dijaško semenišče v Mariboru 100 Din in za rii.jaško kuhinjo 150 Din. Bog povrni! Sv. Lenart v Slov. gor. Leta 1925 je bivši veliki župan na zahtevo dr. Gorišeka protizakonito razpustil staro požarno brambo. Premoženje požarne brambe pa je izročil novo sokolsko-orjunski. Ali star slovenski pregovor pravi: Čez sedem let vse prav pride! Ni še sicer sedem let od tega, ali venrlar je že pravica zraagala. Ministrstvo notranjih zadev je ugodilo pritožbi stare pož. brambe in mora se ,ji vrniti vso premoženje, ki ni bilo malo. Vsega ne moremo opisati, povemo samo to, da se vsi veselimo, da samastalno-demokratska drevesa ne morejo rasti do neba. Stari, pravični Bog še vedno živi. Spomnim se na lovsko pripovedko: Planinski lovci so vlovili živega kozla, ki je imel brado imenovano: špicbart. Brado so mu poštucali in kozel je od žalosti poginil. Demokratom je treba počasi rezati njih ošabnost. Božji mlini meljejo sicer počasi, pa gotovo! Zapomnite si to, »Jutrovci« pri Sv. Lenartu! — Slišimo, da so poslanci SLS vendarle izposlovali regulacijo Pesnice, ki je našim kmetom vsa leta napravila veliko škode. Dne 20. junija bo posebna komisija določila, kako se bo vršila regulacija. — Zelo smo veseli, da je SLS izposlovala jesenske šolske počitnice. To je za kmeta nekaj. — Z velikim zanimanjem čitamo Lenarčani v »Gospodarju« pripovest o hrastovškem gradu. Vsako številko si shranimo. Domača zgodovina nas zanima. Ceršak ob Muri. Žalostno je sedaj tu pri nas! Zlatega miru, ki je vladal tedaj, ko je bil še stari H&uc župan, ni več. Sam zlodej je zanesel nesrečne demokrate v našo prej tako mirno občino. Nikjer v celi Sloveniji te stranke ne marajo, samo pri nas je par užatljenih mož in fantov pristopilo k tej nič vredni družbi. Še občinski križ niso pustili v miru. Podrli so ga, a da bi novega postavili, za to nimajo denarja. Za pijačo in za šnops stotake iz občinske blagajne! Poprej smo vsa desetletja pri križu obhajali majniške pobožnosti, a sedaj bi morda morali pri Rudekovi svinjski štali našega Boga moliti! Nekateri pošteni obeani ste bili tako zaslepljeni in ste šli z demokrati; ali vas nič kaj vest ne peče? Polenšak pri Ptuju. Žareče je bil razsvetljen en del polenske župnije, ko je zadnji četrtek na Telovo zvečer pričelo goreti v Prerodu — Dolinarjeva hiša. Ker je bila hiša iz lesa, krita s slamo, je pogorela do tal. Da bi omejili požar, ni bilo niti misliti, predvsem pa tudi, ker je požar nastal po noči, ko so ljudje bili v najlepšem spanju, ter so ogenj opazili šele, ko je bil že cel objekt ogrnjen z velikanskim plamenom. Vsak pa je tudi bil primoran, paziti na svoj dom, ker je bila vsled silnega južnega vetra velika nevarnost, da ogenj obseže še druge hiše. Kosi žareče slame so vihr;i!i po zraku več sto metrov vstran in je !>ila za bližnje hiše velika nevarnost. Ni še zacelilo ognjišče, ko je pred tremi letmi pogorel takorekoč celi vrh okoli 10 hiš in kleti in že se je spet ponovilo. Kakor je tistikrat ostal prikrit požigalec, isto tako tudi sedaj. Ve se le, da je pričelo goreti pri zadnjem koncu hiše ob shrambi za steljo. Upravičen strah navdaja bližnje sosede z željo, da takega brezvestnega človeka, ki iz sovraštva in maščevanja svojega bližnjega uničuje z najgrozovitejšim delom s požigom, zadene na licu mesta zaslužena kazen. Kakor pa je vsako delo enkrat plačano, ta<o bo tudi tega človeka enkrat zadela roka pravice in plačila. Dobro bi bilo, da bi se naši ljudje zavedali koristi naših dobro poštenih zavarovalnic, se dali za visoke vsote zavarovati, predvsem oni, ki imajo lesene s slamo krite hiše in bi tako zločinci imeli raanj veselja do požiganja. LJutomer. Naša mestna godba je dobila 1. maja nova godala (pihala). Ker so stari inštrumenti višje ubrani, proda odbor od istih: 1 klarinet B, 3 krilovke, 2 trombi, 1 baskrilovka, 1 F-helikon, 1 mali boben. Oatali se rabijo za vežbanje. Cena ugodna! Pojasnila daje učitelj Fr. Zacherl v Ljutomeru. Cezanjevci pri Ljutomeru. V pondeljek v jutro takoj po polnoči je izbruhnil ogenj pri posestniku Andreju Hanžel v Cezanjevcih. V par minutah je bilo celo poslopje v plamenu. Ker je bil ogenj v sredi noči, se dolgo ni oprml. Pri reSevnnju živine se je go- spodar močno opekel po obrazu, plečih in rokah, da ga bodo morali prepeljati v bolnico. Na pomoč sta prihiteli požarni brambi iz Cezanjevec in iz mesta Ljutomer, kakor tudi iz Lukavec in Radislavec, katerima pa se ni bilo več treba udejstvovati. K sreči je vlekel jug, da niso bila sosedna poslopja v nevarnosti. Vsem požarnim brambam, kakor tudi drugim požrtvovalnim občanom se na tem mestu izreka iskrena zahvala! Vseh nesreč, posebno pa ognja, reši nas, o Gospod! Ormož. Na Telovo in predvečer je imela tukajšnja osnovna šola prav primerno predstavo, ki je obsegala Župančičeve žive slike: »Hajd izpod korenin«, Žolnirjevo vzgojno igro: »Grudica« in nekaj lepih narnodnih pesmi. Vso pohvalo zasluži učiteljstvo, ki se je veliko trudilo. Le žal, da je bil obisk precej slab, čeprav je bil čisti dobiček namenjen najrevnejšim otrokom. V nedeljo dne 17. junija po veeernicah pa bo mladina nudila v katoliškem domu lepo prireditev. Mala Nedelja. Po blagoslovitvi vaške kapele, zvona in Gašparičevega križa v Drakovcih so veseli gostje v Gašparičevi hiši zbrali med seboj 200 Din za našo novo cerkev. Posnemanja vredno! Šmartno ob Paki. Dne 17. junija 1927 bo izpolnil 90 let Janez Kerznar, po domače stari Lovrač iz ugledne Lovračeve hiše na Velikem vrhu. Vkljub visoki starosti, je še trden in pride še v cerkev, dasiravno je pot slaba in dolga. Imenovani je sedaj najstarejši župljan v naši župniji. Želimo mu, da bi mu ljubi Bog dal učakati še 10 let, da bi obhajal 100 letnico rojstva. Sv. Andraž pri Velenju. V zadnji številki »Gospodarja« smo razglasili prireditev pevskega koncerta ob priliki otvoritve novega društvenega doma za dne 24. junija. Sedaj pa naznanjamo vsem čitateljem, da smo blagoslovitev in otvoritev doma preložili na dan 1. julija in s tem seveda tudi koncert. Za tokrat vabimo vse naše sosedne kraje k najobilnejši udeležbi v novem domu, ob 3. uri popoldne blagoslovitev, nato otvoritveni govor. Ponovitev koncerta se bo vršila dne 8. julija. Ljubitelji petja, pridite, ne bode v;.m žal! Celje. Papirna trgovina in knjigarna Slomškove tiskovne zadruge, ki se nahaja nasproti magistratu si je nabavila pred kratkim poleg pisarniških potrebščin tudi zelo veliko zalogo raznovrstnih knjig, tako da bo v bodoče tudi v tem oziru lahko ustregla slavnemu občinstvu. Na to še posebno opozarjamo šole in prosvetna društva, ki si želijo izpopolniti svoje knjižnice. Trgovino, z ozirom na njen velik kulturni pomen za celjsko okrožje, prav toplo priporočamo in ji želimo najlepsega razmaha. Vrbje pri Žalcu. Čudno se nam zdi, da v Vrbju gostilna Oblak nima naročenih prav nobenih naših časopisov, čeravno jo posetijo tudi od naše stranke ljudje. Ako bi pili samo domovinarji, bi jih bilo samo celih štiri, čeravno šteje vas 80 hiš. Uvažujte! — Most čez Savinjo Žalec—Griže bode naprav ljen do meseca avgusta t. 1. Stal bo 80.000 dinarjev. Popravlja ga rudnik Zabukovca. Žalec. Nova hmeljarna vedno bolj rašte iz tal. Imela bode precejšnji obseg. Sezidana bo po najnovejšem varnostnem načinu. Gradijo jo v bližini kolodvora in sicer na Grabnu. Stavbo je prevzel zidarski mojster Vinko .Tordan iz Gotovelj, ki bo zgotovl.jena do 1. avgusta t. 1. Vojnik. Preteklo soboto, dne 9. junija, je bila tukaj pokopana žrtev materinskega poklica po kratki in rmični bolezni, Marta Pilih, posestnica na Kojnskem. Kako je bila rajna priljubljena, je pokazal njen pogreb, katerega se je udeležila ogromna množica ljudi iz vojniške in šmartinske župnije. V slednji je ra.jna imela zadnjih pet let svoj dora kot skrbna gospodinja in- zvesta žena svojemu možu. Kakor je rajna v samskem stanu rada pristopala k mizi Gospodovi na vsako nedeljo in po možnosti tudi ob delavnikih, tako je tudi v zakonskem stanu pobožno živela in Bog ji je poslal svojo dek!o smrt tudi na svoj praznik sv. Rešnjega Telesa. Naj počiva v miru! Podgorje pri Slovenjgradcn. Spoštovana rodbina rajnega gospoda nadučitelja Mat. Šmida je v spomin na umrlega darovala tukajšnjim revnim šolarjem za nabavo šolskih potrebščin 200 Din. V imenu šole in revnih šolarjev se podpisani darovalcem najtopleje zahvaljuje. Bog povrni! — Ivan Klugler, šolski upravitelj. Šmarje pri Jelšah. Dopisi iz našega kraja, ki jih je ljubi »Gospodar« v letošnjem majniku prinašal, so nam pač vsem ugajali. Saj poročajo o popravljanju župnijske cerkve,ki je dobila sedanjo križevo obliko ravno pred 50 leti, in nam vzbujajo spomine na »staro šolo« in njenega nadučitelja Brinšeka ter njegovo ubrano cerkveno petje. In kdo bi takih spominov rad ne imel! Zato se tudi jaz izza šmiklavškega hriba zglasim in nekatere nove budim. Imeli smo takrat godbo, ki je slovela daleč gor do Koroške in tje doli do Hrvatske in Kranjske. Sicer sami kmetje in kmečki sinovi so se pod vodstvom nekega Pijovčana izvežbali tako, da jih je bilo veselje poslušati pri domačih cerkvenih slovesnostih in da so jih radi vabili na največje prireditve in primicije po celi škofiji. Poleg krasnega zvonenja šesterih naših cerkev se je razlegalo po naših poljih in vinogradih veselo prepevanje, ki se pa žalibog vedno bolj umika praznini in nespodobnim ali obrekljivim marnom. Rad se tudi spominjam naše pred 40 leti ustanovljene požarne brambe, ki jo je pred 23 leti preustrojil rijeni od takrat dosedanji načelnik in poveljnik g. Miha Skaza. Vspod budno nastopa ob vsaki večji cerkveni prireditvi in pridno pomaga ob času nesreče. Naša bivJa velika okrajna drevesnica na zgornjem koncu trga nas pa je napeljevala k umni sadjereji. ki se, hvala Bogu, vedno lepše razvija ia posameznikom lepe dobičke prinaša. Spomin na našega mladinoljuba Fr. Skaza in narodnega prvobuditelja dr. .1. Vošnjaka nam ohranjata oba drevoreda na vzhodnji in znhodnji strani trga, ki obilno žlahtnega sad.ja donašata in blagajni okrajnega zastopa izdatno pomagata. Pa še en spomin, ki je posebno za nas sosede Sv. Miklavža pomenljiv: Vsi se še radi zamislimo, kako milo in veličastno se je glas njegovega velikega zvona razlegal proti Močljam in Vrhu, kako lepo je popeval po Vodenovem, Sotenskem, Orehku, Bobovem in Belem in kako prijetno je kratkočasil Dvorjane in njihove sosede! Dolg čas nam je, odkar je vtihnil in se z obema manjšima tovarišema na vojsko podal, da reši življenje vsem trem, ki še zdaj v župnijski cerkvi prepevajo. Zganimo se, da zopet dobimo vsaj enega bronastega prijatelja! Smo zmogli drugo, bomo še to z združenimi močmi! Tako iz srca želi sosed Sv. Miklavža. Zibika. V nedeljo, dne 10. t. m., smo doživeli lepo slovesnost. Vršila se je blagoslovitev temeljnega kamna nove ceste Zibika —Belo. Ob določeni 5. uri popoldne se je zbrala velika množica iz domače občine in iz sosednjih vasi. Temeljni kamen je bil z venci prav lepo okrašen, nad njim pa se je vspenjal ličen slavoloček, napolnjen z zelenjem in z venci. Tej lepi in ganljivi slovesnosti so prisostvovali gg. okrajni glavar iz Šmarja, župnik iz Šmarja, oblastna posl. dr. Ogrizek in Turk ter mnogo županov in občinskih odbornikov iz sosednih občin. Ko je bila položena pod temeljni kamen zbirka kovanega denarja in raznih svetinjic, je g. župnik Ivan Jelšnik naprosil g. sreskega poglavarja kot zastopnika civilne oblasti, da mu dovoli izvršiti blagoslovitev. Po dovoljenem privoljenju je g. župnik slovesno blagoslovil temeljni kamen in nato govoril primerno slavnosti.' Po končanem govoru g. župnika so govorili še g. sreski poglavar, poslanec Turk, ki je povdarjal, da se najdpjo v občini ljudje, kateri meato sodelovanja z vsemi faktorji, ki delujejo za čimpoprejšnjo dovršitev započetega dela, mečejo polena pod noge onim, ki se trudijo, da bi se delo kakor hitro mogoče izvršilo. Zadnji je govoril g. dr. Ogrizek, ki je v dolgem govoru pojasnil delovanje oblastne skupščine in povdarjal, da si je stekel za zgraditev te ceste in za oblastne podpore največ zaslug g. oblastni poslanec Turk, ki ni zamudil nobene prilike, da si čimveč pridobi denarnih sredstev. Po govoru gč poslanca dr. Ogrizeka je bilo vse pričujoče ljudstvo veselo razpoloženo in se je šlo porazveselit na različne kraje. Sv. Anten v Slov. gor. Po večdnevnem deževju krasno jutro binkoStnega pondeljka nam je dalo upanje, da se bo blagoslovljanje temeljnega kamena zaDruštveni dom in prosvetno zborovanje sijajno izvršilo. In res, nismo se motili! Temeljni kamen je slovesno blagoslovil vlč. g. duhovni svetov. Gomilšek s krasnim, navduševalnim cerkvenim govorom, nakar je naš sivolasi načelnik gradbenega odbora g. Jurančič otvoril prosvetno zborovanje. Prvi je ponovno govoril vlč. g. Gomilšek o programu »Vera in prosveta«. Zastopnik prosvetne zveze, vlč. g. Kovačič, gimnazijski profesor iz Celja, nam je podal v glavnem, čemu so društveni domovi in kako se naj zidajo. Dekliška govornica gospa Činžerjeva iz Gornje Radgone je pa s krasnim govorom navdušila žene in dekleta. Govorila sta še zastopnik orlovske sren.je brat Mirko Geratie od Sv. Benedikta in zastopnik prosvetnega okraja Sv. Lenart g. Franjo Kramberger. Vmes pa je še pridno prepeval domači pevski zbor. Vsem govornikom prisrčna hvala! Daj ljubi Bog, da njihove besede obrodijo obile sadove! — Sedaj se društveni dom že zida. Zaupamo na nadaljno požrtvovalnost Antonjčanov in okoličanov, in gotovo bode do letošnje jeseni dovršen. — Oblastni poslanec g. Neudauer iz Gornje Radgone je daroval za druStveni dom 100 Din. Dobitke za tombolo so darovali domači in vsi okoliški trgovci, nekateri obrtniki in posestniki, tako da se je morala izvesti s srednjelepim uspehom. Vsem tem darovalcem izreka gradbeni odbor najprisrčnejšo zahvalo! Bog živi! Sv. Benedlkt v Slov. gor. Dne 21. maja sta bila poročena pridna člana Marijine družbe Franc Berič in Lizika Senekovič in sta prevzela gospodarstvo Apoloniji Vakaj v Trsteniku. Želimo njima obilo sreče. — Dne 23. maja smo pokopali nadepolnega družbenika Janeza Dokl, posestniškega sina iz Oseka. Pri vojakih v Sarajevu se je na straži močno v zimi prehladil in nalezel jetiko. Kot neozdravljivega ga je vojaška oblast poslala na dom umirat. Bil je šele v 22. letu svoje starosti. Družbeni voditelj, č. g. kaplan Brvar, mu je ob grobu izpregovoril ganljivo slovo. Naj v miru počiva! — V petek, dne 1. junija, je prišla komisija oblastnega odbora in okrajnega zastopa pregledat našo novo cesto Sv. Benedikt—Ščavnica—Gornja Radgona. Zemeljska dela za šest metrov široko oblastno cesto sicer lepo napredujejo, vendar jih občine potom robote ne bodo popolnoma mogle dovršiti, že bodo morali priskočiti na pomoč oblaatna skupščina in oba okrajna zastopa. Krasna pa bo, kadar bo dovršena. — Naša posojilnica je na svoje stroške oskrbela zelo poirebno mostno tehtnico, ki že posluje. — V nedeljo, dne 3. junija, nam je mraz po dolinah povzročil znatno škodo na krompirju, fižolu- in na koruzi. Oškodovani so tudi travuiki. — Dne 28. rnaja smo ob obilnem spremstvu pokopali mamico č. pč Gotfrida Ploj, frančiškana pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Mnogo je pretrpela v svoji bolezni. Naj v miru počiva! Sv. Benedikt v Slov. gor. Gasilno društvo pri Sv. Benediktu priredi dne 17. juni.ja veselico s srečolovom, godbo itd v svrho ustanovitve društva. Začetek točno ob treh popoldne. Gasilna društva in drugi gosti se uljudno vabijo od blizu in daleč! — Vabi odbor. Sv. Janž na Dravskem polju. Dne 1. jun. smo položili k večnemu počitku g. Ral Ivana, vestnega in skrbnega oskrbnika tuk. graščine Ornik. Bil je blag človek, vesten v izpolnjevanju krščanskih dolžnosti in do vsakega pravičen. Bodi mu blag spomin! Težko prizadeti obitelji naše iskreno sožalje! Hajdina. Po trudapolnih dveh mesecih se je dogotovila v naši župniji nova kapela v Dražencih. V prvi vrsti gre zahvala možu, ki je zbudil to misel, kakor tudi njegovemu pomočniku, da sta se toliko trudila in pobirala po vasi prispevke od hiše do hiše ter sta nadzorovala to novo zgradbo, ki je res kras celi župniji, posebno pa prijazni vasici Dražence. Tudi zvonček smo si nabavili, ki nas vsaki dan trikrat kliče k molitvi. Izdelala ga je tovarna »Zvonoglas« v Mariboru. Vsa čast njej! V nedeljo, dne 3. junija, pa smo po opoldanski službi božji v spremstvu domačega č. g. župnika Skuhala in č. g. kaplana Verbajnšeka in mnogobrojnega števila ljudstva prenesli v piocesiji našo ljubo Gospo presv. Srca v Dražence. Največja zahvala gre č. g. župniku za ginljiv nagovor v župni cerkvi pred blagoslovitvijo tega lepega kipa, posebno pa še tedaj, ko je bil slovesno prenešen od vaških deklet v svojo novo bivališče. Prisrčna hvala tudi pevskemu društvu, ki se je sedaj v naši župniji močno razvilo pod vodstvom novega orcr.inista g. Antona Pal. Vsem, ki so pri>-i, vali bodisi z denarnimi sredstvi ali pač kiiko drugače, pa jim naj povrne naša ljuba Gospa presv. Srca! Sv. Vid pri Ptuju. Tombola, ki jo je priredilo na binkoštni pondeljek Prosvetno društvo, je uspela prav dobro. Odbor le v imenu društva zahvaljuje vsem cenjenim darovalcem dobitkov in vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli do lepega gmotiiega uspeha. Med ljudmi vlada veliko zanimanje za novo tombolo, katero bo Prosvetno društvo priredilo proti jeseni. Materinski dan je Dekliška zveza proslavila dvakrat, na binkoštni praznik in prošlo nedeljo. Za god farnega patrona pa bo društvo uprizorilo igro: Življenje sv. Vida, igra v 5 dejanjih, ki bo po svojem obsegu in lepoti prekosila vse druge, ki so se doslej pojavile na našem odru. — Za Vidovo dobimo že najbrž nov Marijin oltar, kl bo poleg že prenovljenega oltarja sv. Roka in kakor tudi poleg glavnega oltarja sv. Vida ne samo v čast in ponos g. Sojča, ampak tudi celi fari sv. Vida. — Popravila pri podružnici Sv. Janeza napredujejo in bode do patronovega godovanja popraVljena. — Marijina družba pa se pripravlja na proslavo 251etnice svojega obstoja. Kakor vidite, tudi v Sv. Vidu se je pričelo novo življenje. Šmarje pri Jelšah. V soboto, dne 2. junija, se je pri nas v trgu vršila volitev novega župana. Za novega župana je značilno, da je dobil pri izvolitvi šest glasov, čeravno je pri vplitvah dobila SLS samo pet odbornikov. Gospodom demokratom se je sedaj povrnil slučaj, ker je pred leti uskočil gospod Grad. Za župana je izvoljen dober naš somišljenik g. Lošnik, trgovec v Šmarju, podžupan pa istotako naš pristaš Ivan Lorger, posestnik in kovač v Korpolah. Novima predstojnikoma želimo dolgo vrsto let načelovati lepi, a nekdaj zagrizeni demokratski občini. Sv. Jedert nad Laškim. Poročena sta bila Govškov Jože in Bergamaševa Jerica. Oba sta vzrastla v naših organizacijah. Zato so svatje na gostiji zbrali 125 Din za sklad Slo venske ljudske stranke. Sv. Lenart nad Laškim. Dve sosedni občini Marijagradec in Jurklošter ste dobili precejšnjo količino koruze za siromake. Zakaj pa je nismo dobili mi? Saj so med nami tudi siromaki. Ali se naše županstvo za to ni pobrigalo? -— Ko smo šli od zadnjega sejma v Laškera, ki se je vršil dne 29. maja, domov, so se nam nudili žalostni prizori. Pri nekem studencu blizu gostilne Reberšak so vlivali nekemu dečku, ki je izgledal skoro na pol mrtev, po sili v usta vodo. Napil se je v neki gostilni v Laškem šmarnice, ki ga je docela omamila. Ne daleč odtod je ležal okrvavljen nek mož ob cesti. Alkohol ga je premagal. Ali ni no- bene postave zoper tako brezmejno pijančevanje? Ljudje iztreznite se! Vitanje. Po težki bolezni, katero je pi*av udano prenašala, je umrla dne 23. raaja obče znana olepševalka hiše božje, zasebnica Joz«fa Pintar v starosti 63 let. Rajna je bila rojena v Novi cerkvi. Že v rani mladosti j« bila, sirota brez staršev. Nekoč so jo odpodili od hiše, kjer je bila za rejenko, nato j« Sla jokaje naprej, nevede kam. Tu jo je dobila neka žena ter jo pripeljala v Vitanje, kjer je na par krajih služila zvesto za deklo. Enkrat jo je gospodinja vprašala, ali je kaj žalostna, ker nima matere. Ona pa odgovori: Nič nisem žalostna, saj imam že davno drugo boljšo mamico: Marijo! — Potem je bila dninarica ter čez 30 let tudi olepševalka cerkve. Njeno največje veselje je bllo, krasiti oltarje in snažiti cerkev. Poskrbela je tudi vedno za glasno molitev v ctrkvi. Bila je kakor angel varuh umirajočih. Kjer je bil kdo bolan, so jo poklicali, ker je znala tako lepo tolažiti in pripravIjati na smrt. Polno dobrih del jo je Vsetnogočni poklical iz te solzne doline v večno veselje. Njen pogreb je bil kakor zmagoslavni sprevod. Nosile so jo dekleta Marijine družbe, spremljalo pa jo je mnogo hvaležnih faranov. Bog nara daj še mnogo tako gorečih src, da bodo kot angeli varuhi nam svetili s svojim zgledom, molitvijo in požrtvovalnim življenjem, njej pa večni mir in pokoj! Oljka v Savlnjski dolini. Ob najlepšem Tr»m«nu se je vršil v pondeljek, 4. junija, valiki shod tretjerednikov iz Savinjske in Šaleškt doline na lepi Oljki. Vse se je lepo vrstilo po določenem sporedu, samo da sta oba gospoda dekana-govornika udeležbo od povedala ter sta ju zastopala č. g. župnik iz Noveštifte in č. g. škalski kaplan. Najbolj j« bila zastopana Gornja Savinjska dolina, vsa čast! Velezanimivo je bilo zborovanje ki se je vrišlo zunaj ob cerkvi, kjer so nastopali možje, žene in mladenke s samoraslimi navduš&nimi govori. Govorilo se je o pomenu in potrebi tega reda za posamezn» stanove, o pravem viteštvu napram ženi ln mladenki. Vmes so se vrstile zanimive deklamacije o sv. Frančišku, med katerimi j« omeniti »Solnčno pesem«, kojo je deklaraatorka v dovršeni obliki podala. Med temi govorniki bi Imel tudi nastopiti goreč tretjerednik Ivan Dvornik iz Paške vasi, ki se je e vso vnemo in veseljem pripravljal na svoj govor, pa so ga poprej pokopali. Po kratki, pardnevni bolezni je naglo umrl na oslabelosti srca. Z navdušenjem se je sprejel ob koncu zborovanja predlog, da 99 odslej vsako leto snidemo. Prav tako! Pokažimo tudi tretjeredniki, da živimo in ne životarimo samo, stopajmo na plan! Iskrena zahvala vizitatorju p. Kerubinu iz Nazarja in neutrudljivemu g. župniku Franu Hierscheju! Polzela. Telovadna prireditev tukajšnje orlovske organizacije je uspela nad vse pričakovanje. Že sprevod sam na sebi je vzbudil začudenje, pa tudi zavist, zakaj nikdo ni pričakoval takšnega števila obiskovalcev. Nad sto članov in članic ter naraščaja (in to izključno samo polzelskega odseka) z dvema konjenikoma na čelu ter rudarsko godbo iz Velenja se je v pestrem sprevodu pomikalo po vasi v cerkev k slovesnim večernicam. Po večernicah je članstvo v tristopih odkorakalo na telovadišče, za njimi pa množica par sto ljudi. Nad okusno pripravljenim in okrašenim telovadiščem (dekleta so spletla nad 250 metrov vencev) je širil na osem metrov visokem stebru velik orel svoje peruti. Kolikor se je ugotovilo, je orlovsko prireditev posetilo nad 600 Ijudi, ki so vsak nastop naše mladine sprejeli z burnim aplavzom. Najbolje pa je odrezala orodna vrsta, sedem članov, s težkimi, prav spretno in z eleganco izvedenimi vajami. Ljudje, kateri so gledali razne veletoče, premete in stoje, skoro niso mogli verjeti, da so to domači kmetski in delavski fantje. Po telovadbi se je razvila precej živahna in prijateljska zabava, katera pa se je z nočjo zaključila, kar je posebno hvalevredno in kar kaže razliko med Orli in drugimi organizacijami, katerih veselice se končajo največkrat zgodaj zjutraj. Naše orlovstvo pa si je s to prireditvijo pridobilo novih simpatij in novih prijateljev. Pokazalo je svoje lastno delo, pri vseh točkah in v sprevodu so nastopali samo domačini, pokazalo pa tudi odločno voljo za napredek. Imamo obljubo za enak nastop že za drugo leto. Upamo in pričakujemo ter se veselimo že v naprej. Bog živi! Smartno ob Paki. Smrt vrlega moža. Prvo nedeljo v juniju smo pokopali pri podružnici v Gorenjem moža, ki po svojem kremenitem značaju zasluži, da se ga spominja Slovenski Gospodar. Bil je to Ivan Dvornik, po domače Rebrčnik, ugleden posestnik tukaj v Paški vasi in v Lokovici, župnije Šoštanj. Dičilo ga je nenavadno katoliško prepričanje, bil je vnet častilec presvetega Srca Jezusovega za svojo osebo in za svojo hišo, vnet tretjerednik, dober gospodar, požrtvovalen javen delavec v občinskem in šolskem odboru, pri Posojilnici in domači Zadrugi, več let cerkveni ključar v Goranjem, dober mož in oče svcjih otrok. Nikdar ni manjkal pri raznih. volitvah, njegov voz je bil vedno na razpolago, da so se vozili stari in bolani volilci k oddaji glasov, f&vho tako tudi v sili in slabem potu i& previdenje bolnikov, bodisl po dtievu ali po noči. Bil je stalen vožttik veliko let za vsakoletno zbirco frančiškanov v Nazarju in celjske kapucine, katerim je zvozil žito na dom žR »božji lon«. Ko se je odločilo, da se na Oljki vrši shod tretjerednikov, je z vessljem sprejel nalogo prevzeti 2a tuk. skupščino pozdravni govor, rad je kaj modroval in povedal, imel je zraven pobožnega srca tudi zdravi kmečki ponos. Par dni poprej pa zboli, prvi petek umrl je na oslabelosti srca kolnaj 52 letni mož v največjo žalost svoji ženi in mnogoštevilnih otrok, a v žalost tudi celi župniji in daljši okolici. Gasilno društvo iz Paške vasi ga je preneslo na kraj odpočitka v spremstvu nenavandno mnogobrojnih vernikov ie več župnij, dveh fratičiškanov, treh kapucinov, šoštanjskega in domačega župnika. Tako lep pogreb se malokdaj vidi. Poslovilne besede ob grobu mu je govoril domači župnik. Nikdar ni inanjkal prvo nedeljo v mesecu pri sv. zakramentih in prvo nedeljo v mesecu Srca Jezusovega smo ga ižročili materi zemlji, da gre po večno plačilo. Njegovi otroci naj posnemajo svojega očeta, kateremu naj vedno ostan« časten spomin. Šmartno ob Paki. Dva konja po nesrafi poginila. Ko so prihajali romarji tretjeredniki iz Gornje Savinjske doline na Oljko, sta pustila dva spoštovana posestnika it Luč in Noveštifte vozove in konje v gostilni pri »Pošti«, sama sta si pa poiskala stanovanje v privatni hiši. Ko gre eden v potideljek ob treh vjutro pogledat v hlev, najde oba konja mrtva, zadušena. Nekdo je moral priti ponoči v hlev, pa je vrgel ogorek cigare ali cigarete v mokro slamo, ki je začela vedno bolj tleti, dim ni imel dovolj izhoda, pa je zadušil oba konja. Kaka nesreča, kaka zadrega za oba gospodarja, ki sta vozila družbo, sedaj pa tako daleč od doma z vozom brez konj. Dobro bi bilo, da sodnijska preiskava zadevo razčisti. Desternlk. Dne 21. maja se je poročil vrl naš mladenič Radoslav Bela iz Strmca b pridno mladenko Aniko Toplak iz Grajenšaka. Na prijazni gostiji so se gostje prav dobro veselili. Mladima novoporočencema želimo obilo sreče na njuni novi življenjski poti!