list za slovenski narod.
v« ^M imJeMH Ttlja: Z* oelo leto predplačan 1& fld za pol leta 8 fld«, za četrt leta
4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. V adMlHlitrMlJl rreJeMM Telji: Za eelo leto 12 fld., za pol leta <S fld., za četrt leta I fl4., la en metec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Potamezne številke veljajo 7 kr. Martinint prejema t^ravništvo (administracija) in akipedicija, Semeniške alice št. 2, II., 28.
XaiiiaiiiU (inserati) te iprejemajo In veljik triitopna potit-vrita: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večmtnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Bokopiii le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Tredniitvo je v Semeniških alicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ari popoludne.
t^tev. ise.
v Ljubliani, v četrtek 10. julija 1890.
Letnik
Iz Hrvatske.
(Izviren dopis.)
Že večkrat se je trdilo v naših opozicijonalnih časopisih, da v gnaotnem obzira sploh nazadujemo, kar pa vladini listi neradi priznavajo. Ta nazadek pa je še mnogo veči, nego smo si ga mogli dozdaj misliti, posebno še v Slavoniji, v tej nekdaj tako plodnej in bogatej zemlji. Žalostno se glasi izvestje vladinega poverjenika, ki je moral pregledati polje-deljsko šolo v Požegi ter pri tej priliki tudi ves kraj v gospodarskem pogledu preiskal. To poročilo je tako žalostno, da si žalostnejšega ne moremo misliti. Po besedah poverjenikov so slični voli in krave teletom, konji pravim konjederskim mrcinam, svinj ni vredno niti pogledavati, sadjarstva in vino-gradarstva niti ni več, šiji«iki, ki so nekdaj kakor male šumice krasile slavonske vasi in od katerih je imel narod velik dohodek, posekani so večidel, ostali pa so silno zanemarjeni in sicer vse radi ogromnega davka na šljivovico, katere se je nekaj nažgalo za izvoz v inozemstvo ter je bila znamenit produkt v trgovini. Kmet slavonski je zdaj v teh krajih prišel na kant ter si ne more pomagati na svojej zemlji, taji naseljenec pa skoraj vsakdo napreduje. Ejo je tukaj pravi vzrok? Vladni poverjenik misli, da bi mogli potujoči učitelji kmetijstva mnogo pomoči. Pred dvema letoma je imela Hrvatska še samo dva taka učitelja, ki sta narod po domače poučevala v mogih gospodarskih strokah, in narod ju je rad poslušal ter tudi v mnogih zadevah ubogal. Ali zdaj nima vsa Hrvatska nobenega takega učitelja več in narod je sam sebi prepuščen. Bi li taki učitelji mogli res narod tešiti iz sedaajih nadlog, je kaj neverjetno, trebalo bi še mnogo drugih sredstev, a pred vsem ljubezni do naroda od duhovske in posvetne oblasti.
Tako je je izrazil sam vrednik .Narodn h Novin", ko je pisal pred nedavnim o propadanju
slavonskega kmeta v Sremu, v tem najplodnejšem kraju vse Slavonije. Vrednik se je prepričal sam o gospodarstvu v tem kraju ter opazil, da domačini nazadujejo, a tujci tudi tukaj napredujejo. Kje je vzrok temu propadanju? Domačin ni len, niti nespreten gospodar, ampak ni premeten in pa premalo varčen je, dočim je tujec, večidel Nemec oboje. On si s početka kupi mal kos grunta ter ga dobro in lepo obdeluje. Delo se mu dobro izplača. Premoženje se mu počasi množi. Denarja, ki ga je pridobil, ne nosi v hranilnico, nego ga ima doma ter gleda pri vsaki priliki, da si posestvo poveča, kar mu je mogoče pri pogostih prodajah zadolženih zemljišč. Domačin nima denarja, nego ga posojuje in sicer večidel v hranilnicah, kar ga stoji mnogo truda in denarja, kajti gosposka gleda, da se tudi v tem slučaji okoristi pri siromašnem kmetu. Da bi se osnovale kmečke posojilnice, kakor so na (Ješkem in po Slovenskem, o tem se noče beseda ziniti v zboru bogatih, kajti imeli bi manje koristi, nego zdaj pri hranilnicah; kmet pa radi tega propada. Poučiti kmeta v kakih zadevah, to pa si smatrajo celo izpod dostojanstva svojega ti moderni osrečitelji naroda. Je li tedaj čudno, da slavonski kmet čedalje bolj gine, in da se na njegovem posestvu šopiri tujec? Kaj bo s Slavonijo čez nekaj let, ako se ne bode v tem pogledu narodu pomagalo ? Zakaj se naš narod seli rajše v Ameriko, nego v Slavonijo, razvidno je iz zgoraj omenjenega. Žalostno je vsekako za naš narod, da ga tujci izpodrivajo in da se od merodavne strani v tem pogledu nič ue stori, da se zlo v početku zatre, da ne bodo kasneje tem veče. Hrvatskemu narodu v Slavoniji ne preti samo materijelni pogin, nego tudi narodnostni, in to je za nas posebno važno vprašanje, kajti so znamenja, da je nekomu ravuo to všeč, iu znano je tudi čitateljem .Slovenčevim", kako je glasoviti Pesti dokazoval, da pripada Slavonija Madjarskej in nikdar Hrvatskej — in Pesti ima na Ogerskem mnogo privržencev. Potujčevanje te lepe
zemlje pa le pospešuje Pestijeve namere. Vendar pa se nddejamo, da bodo v tem pogleda Hrvati opreznejši postali.
Za „i\aro(liii Dom''!
Menda ni samo nas Slovencev, ampak bolj ali manj sploh človeška slabost, da se marsikatere lepe ideje z velikim in občnim veseljem poprimemo ter z navdušenjem začnemo zdnjo delati, ali, ker se ne di v kratkem času uresničiti, začne navdušenost, začne zanimanje za idejo pešati, ker nam v obče nedostaje one železne vstrajnosti, ki ue odneha, dokler ni namen dosežen. Tako se godi pri nas tudi ideji ^Narodnega Doma". Ali ni vredna, da bi našla vstrajno zanimanje in podporo pri vseh Slovencih? Ali nima .Narodni Dom" naposled lastnina .Matice Slovenske", torej lastnina vseslovenskega društva postati in njega letne dohodke v pospeševanje slovenske literature izdatno pomnožiti? In vendar se je število teh, ki še za .Narodni Dom" kaj žrtvujejo, zelo, zelo skrčilo. Da bi pa to zanimanje povsem ne nehalo, ampak se od časa do časa prebujalo, za to skrbeti je glavni namen .Krajearskemu društvu", ki je takorekoč eksekutivni organ društva .Narodni Dom". Po knjižicah z znamkami je nabralo po krajcarjih in deseticah že skoro deset tisočakov. Ali zanimanje za te knjižice je skoro popolnoma nehalo. Zvesto svojemu načelu, katero je izraženo v njegovem imenu, po majhnih, pa mnogoštevilnih žrtvicah nabrati velike svote, izmislilo si je nekaj novega. Hotelo je namreč te majhne žrtvice prikleniti oa nekatere vsakdanje potrebščine olikanih zavednih Slovencev, ter tako odpreti trajen vir dohodkom z;i .Narodni Dom". Društvo je namreč tako-le sodilo: Ako daš prijatelju ali znancu vizit-nico, ako mu naznaniš kak vesel dogodek, n. pr. svojo zaroko ali poroko; ako mu pismo pišeš in se vse to zgodi na takem papirju, ki je okrašeu, ne s kakim monogramom, ali s kako rožico, ali kako jednako sličico brez pomena, ampak z znamenjem.
LISTEK.
v štirinajstem bataljonu.
Obrazek iz vojne, češki spisal Bobumil Brodsk;^. Poslovenil Trbojski. (Konee.)
Z gromovitim vpitjem so drli strelci za vstaj-niki. Ti so predrli vrste pehote in hiteli navzdol. Pok za pokom se je slišal, in hrib se je tresel.
Ko so izginili za žlebom, nehalo je zasledovanje. Dve tretjini sovražnikov je ostalo na bojišči. Vojaki so se zbrali z veselimi klici. Postavili so se v vrsto, in polkovnik je zapovedal. Orožje je zarožljalo, čake so pale z glav, in vojna je pala na kolena.
Sredi divjih, strmih hribov so zahvalili Boga za zmago. Ko so vstali, zaseli so gorski greben. Nekoliko vojakov je neslo nadporočnika. Na strani je hedil polkovnik in gledal nanj z nasmehom.
Saj je rešil ženina svoje hčere, katerega je ljubila z vso dušo. Ko je bil Barta na hribu, obkolili so ga častniki štirinajstega bataljona. Na pol ležeč je gledal na-nje z radostnim nasmehom. Vstati ni mogel, bil je smrtno utrujen. Še le sedaj se je zvedelo, kako je bil rešen. Ko je nadporočnik to slišal, stegnil je svojo roko po polkovnikovej. Ta mu je podal svojo desnico in stisnil njegovo vroče.
.Gospod polkovnik", rekel je polkovnik Zacha-rievič, gledaje ta prizor, .zavidam Vam današnji dan. Nisem imel sicer nikoli otrok, ali vendar čutim ono neizrečeno radost, ki jo čutite danes Vi, ko se niste le bili za čast bataljona, temveč tudi za srečo svojih ljubljencev. A Vam, gospod nadporočuik, zavidam tako krasno, ljubezni vredno nevesto in velikodušnega bodočega očeta."
.Ali Vas smem prositi nečesa", odgovoril je radostno nadporočnik, .ali spremite mojo nevesto o poroki k altarju?"
.Z največjo radostjo", obljubil je polkovnik.
Na večer je stopal bataljon strelcev in bataljon pehote k prejšnjemu taboru. Ostali trije bataljoni, konjiča in topničarji so se utaborili na tem mestu. Drugi dan je bil odločen počitku, in razgovarjalo se je o nadaljnem postopanji.
Radostno so se bližali strelci svojemu taboru. Izmed njih so pali samo trije možje, da ni kalilo nič njihove slave. Ko so prišli do prvih straž, za-vriskali so, da se še častniki niso mogli zdržati. Vsi so zagledali n,i najbolj vzvišenem kraji lepo žensko postavo. Bila je Elza, ki je čakala očetovega prihoda. Srce ji je bilo slutnje in strahu. Že je videla vojsko vračati se. Ali se vrne tudi oče in — Karol? Ko bi imela krila, da bi jima letela naproti. Kako gredo počasi! Zakaj ne hite? — Ali čuj, zaslišal
se je vrisk. Veseli so. Kako veselo ji bije srce. Ni se mogla več premagovati. Zapustila je svoje mesto in hitela naproti vojni, gledaje po očetu in nadpo-ročniku. Vojaki so jo pozdravljali t radostnimi klici. Že vidi očeta, in poleg njega neso — Karola. Ali je ranjen, ali mrtev? Poglej njegov obraz. Smeji so ji. Torej je živ.
.Karol!" zaklicala je in to je izražalo vse njeno srce. Sklonila se je k njemu.
.Ali si ranjen?" vprašala je, ko se je malo zavedla.
.Ne, le utrujen, skoro bodem čisto zdrav."
Še le sedaj se je obrnila k očetu in ga objela. Gledala je nanj s solzami, in te solze so jasno izražale vso hvalo, da ji je privedel ženina.
V taboru je bilo vse veselo, in stotnik Viljem je napil srečo obema zaročencema.
Polkovnik je obljubo izpolnil. V mali bosenski cerkvi je poročil vojaški duhovnik hrabrega nadporočnika in lepo Klzo.
Drugi dau sta odšla poročeuca proti avstrijski meji. Nadporočnik je bil povišan v stotnika, dobil odpust in krenil na imenje svojih roditeljev. In tam vodeč lepo ženo pripoveduje o svojej ljubezni, mino-losti in se kaže vzornega moža, ljubečega očeta, a najbolj skrbi za svojega dobrega očeta.
ki priča, da se Td«leiujei žrtev u skupne narodne namene, in ki vrha t«g» kaka Mno gobico katerega izmed tlavnih SlavMceT, ki se jih • ponoso« in hvaležnostjo spomiDjamo, potem im« gotovo takt vizitnica, tako naznanilo, tak list M Mvadnega Slo« venca že poseben pom»n in posebno vrednost, k»« tere navadni ftpir no more imeti, ker to lo potem takorekoi vidu »namenj« rodoljobj« mod umi.
Te idej«, kfttoro so na podoben način naii bratji Cehi že davno v korist .Ustredni Matice Skolske" uresničili, poprijelo se je ,Krajcarsko Društvo", ki ima po izpremenjenih sfojih pravilih zdaj tudi pravico, tiskovine v svoj namen izdavati, ter je dalo podobice štirih slavnih Slovencev: Vodnika, Prešerna, Slomška in Bleiweis8, v razhčnih okvirih in različni velikosti, v jedni ali dveh barvah natisniti na vizitnice, naznanilne kartone, liste in zavitke za pisma. Podobe so krasno izdelane, tisk in papir je od prve tvrdke v tej stroki v Avstriji, in tako smemo biti prepričani, da podamo Slovencem eleganten „narodni papir", katerega bodo gotovo prav veseli.
Bodi vsem rodoljubom priporočeno, da začnejo zdaj posnemati naših bratov na severu šego, ter med seboj si le od „Krajcarskega Društva" izdane vizitnice In naznanila in pisma pošiljati. Vizitnice pa bi se dale še o marsikateri drugi prihki rabiti, nego se zdaj navadno rabijo. Kako lepa je n. pr. na Češkem razširjena navada, da dragim in zaslužnim pokojnikom na krsto polagajo vence, lire in jednake stvari, sestavljene iz samih takih vizitnic, na katere so prijatelji, znanci in častitelji zapisali svoje ime poleg kakega primernega reka ah verza, ali pa tudi vencem med liste vtikajo take vizitnice; gotovo posnemanja vredna navada! Naznanilni kartoni pa bodo tudi narodnim društvom labko služili v njih namene, v naznanila, vabila, programe, plesne rede itd. Vsi ti papirji bodo res nekoliko dražji od navadnih, pa gotovo bodo rodoljubom tako ugajali, da bodo prav radi neznatne žrtvice polagali na žrtvenik .Narodnega Doma". V kratkem bode po časnikih se natančneje razglasilo, po kaki ceni in po katerih trgovcih se bode ta »narodni papir" prodajal.	Odbor
„Krajcarskega Društva".
Politični pregled.
V Lj ubijanj, 10. julija, ^otran)« dežele.
Volitve na Solnograikem. Včeraj so se na Solnograškem vršile volitve v mestih in trgih. Izvoljeni so: Lienbacher, eden konservativec in osem liberalcev,
Mladofieiko kmečko društvo. Kakor že naznanjeno, je imenovano društvo razpuščeno. Dne 29. junija so namreč imeli v Pragi shod, na katerem so sklenili, naj češke občine odpošljejo peticijo na cesarja, da bi razpustil sedanji deželni zbor. S tem je društvo prekoračilo svoj delokrog in cesarsko namestništvo v Pragi je društvo razpustilo. Načelnik temu društvu je bil državni in deželni poslanec Janda. Vzroki razpuščenja so, da je društvo govorilo na shodu o političnih pravicah vsega naroda, a društvo bi se moralo omejevati le ua kmečki Etan. Dalje so na shodu govorili proti češko-nemški spravi, torej proti obstoječi postavi, ker je že prejšnji dan deželni zakonik objavil postavo o razdelitvi deželnega šolskega sveta.
Tnanje driare.
Rim. Iz Rima se poroča 8. t. m.: „Sv. Oče je dovršil okrožnico o socijalnem vprašanji. Spis obseza tri dele, namreč: zgodovinski, modroslovni in praktični del. Zadnje imenovani del govori po-eebno o nabranem premoženji v nekaterih rokah in obubožanem ljudstvu."
Srbija. Iz Sandžaka prihajajo v Belgrad poročila, da se je pokazala zopet cela četa Arnavtov. Kjih voditelj je neki Pešterac. Iz Stare Srbije dohajajo neprenehoma poročila o preganjanji tamo-čnjib srbskih prebivalcev Položaj se slika kot popolno brezvladen.
Bolgarija. Bolgarsko noto je bržkone že za-' dela namenjena usoda v Carjigradu. Uradna carji-gradska poročila zatrjujejo, da bo turška vlada odločno zavrnila omenjeno noto in sicer ne da bi jo omenila in priporočila pri druzih evropskih državah. Kakcr se čuje, je vzrok tej neugodnosti vsekako uota sama, katero je Stambulova vlada toli oblastno eo>taviIa. Vrhu tega je bila poslana v Carjigrad, ne da bi vedeli kaj o njej zastopniki evropskih držav T Sofiji. Nedavno je apelovala uradna ^Svoboda", da naj evropske države same kaj stur^ za bolgarsko vprašanje ter tako zabranijo preteče zapletke v Kv-ropi iu posebno v Bolgariji. Bržkone bo tudi ta apelacija brezvspešna.
Wr<tnctja, Om«iiu«lo se jo ž« večkrat, kako 80 iMrfUi iz rdk oskrboiitvo učilgic in boliišnic fraMOali repablikanci ttnošnjim rMovnikom in ro-doTiioaa. Kako žalostno posledic« bode to imelo, llili bi lahko uvideli, Uj si bodo io tako zaslepljeni v ovojem aovradivn do sv. cerkve. Prvič so redovniki in redovnice mnogo boljši, vestnoiši, mar-ijivejii učitelji po učilnioab, oziroma oskrbniki po bolnišnicah, kekor drqfi sasebni ljudje; drugič pa stane ta preoanova bolniiaic in učilile francosko vlado lepe svote denarja, dočim so redovniki in redovnice skoro brezplačno izpolnjevali svoje dolžnosti po dotičnih zavodih. Zato se je oglasil, kakor se poroča il Pariza 8. t. m., v gonato Cbesnelong, ter je interpeloval radi imenovanih preosnov šol, katere je imenoval postavni prestopek in zatiranje svobode duha. Da je moral slišati na to mnogo ugovarjanja, razume se samo ob sebi. — Kadar bodo prišle francoske finančne razmere zopet v oni žalostni položaj, v katerem so že bile, no, onda bodo zopet dobri redovniki in redovnice za francoske šole in bolnišnice.
Španija. Program nove vlade je naslednji: „Naša javna liberalna in spravljiva načela smo pokazali pred vsem s tem, da sta vstopila v novo vlado admiral Berenger in vojvoda Tetuan. Preosnove in postave, katere so predložili liberalci, bodemo čislali ter jih uvedli. Ker pa menimo, da je prišel čas, zaznamovati podporo v napredovanji naše države, gledali bodemo pred vsem na dobro upravo. Vse svoje delovanje bodemo žrtvovah gmotnim interesom naše dežele. Pravico društev in shodov budemo le onda dovolih, kadar ne bode na škodo ustavi. Tako bodemo ravnali tudi glede časnikarstva."
Anglija. Nedavno je imel Stanley govor v zemljepisnem društvu v Londonu. Mej drugim je govoril: »Vsekdar, ko se vračam iz Afrike, najdem kaj novega. Sedaj vidim, da je vse imetje, katero imajo in bi še utegnili Angleži pridobiti si, naenkrat v nemških rokab. Ce bi bili mi še več storili, Nemci so imeli prednost. Zelo obžalujem, ker menijo tudi nekateri udje v našem društvu, da je njih dolžnost, udati se Nemcem. Povem pa Vam, da pride v teku malih let čas, ko boste bolj uvideli to, česar se jaz bojim. Zelo bi me veselilo, da bi Vam povedal najboljše o Eminu paši, ko bi bil le dovolil. Morebiti ga bolje poznate od mene; toda predno se približa to leto svojemu koncu, oglasil se bo nekdo in razložil Vam redek in zapleten Eminov značaj bolje, kakor Vam ga morem jaz razložiti."
Rumunsko. Dobro poznati ruski zastopnik v Bukreši, Hitrovo, je baje posebno nejevoljen vsled Paničevega usmrčenja, in sicer iz zasebnega vzroka. Listi rumunski trdijo namreč, da je naredil zgoraj omenjeni zastopnik veliko stavo, da Panica ne bode nsmrčen._
Iz\driii dopisi.
Iz Gorice, 7. julija. Z velikim začudenjem Čitali smo goriški Slovenci dopis iz Gorice v 151. *) nSlovenčevi" številki. Obžalovati moramo moža, ki se je predrznil zlorabiti slovenski dnevnik, da bi slepil naše občinstvo ter odprl slovenske mošnjičke v korist narodnosti naši ne posebno naklonjenemu tujcu. Zato dovolite mi, vehcenjeni gospod vrednik, da dostojno zavrnem tega dopisnika.
V našej Gorici imamo štiri knjigarne, ko niti za dve ni dosti kupčije; zato pa vse štiri le životarijo. Trgovcev s papirjem, s pisalnim blagom in s šolskimi potrebščinami pa imamo sedem, ki silno tekmujejo med seboj, tako, da se kupovalcem godi prav dobro. Naši trgovci delajo za tako skromen dobiček, kakor v nobenem drugem mestu; poleg tega si pa na vso moč prizadevajo, vsestranski zadovoljevati svojim odjemnikom. In reči moram, da so goriški trgovci dobro založeni z vsem navadnim in manj navadnim, s priprostim in dragocenim, pisarskim in šolskim blagom; a cene so vsled konkurence med trgovci jako zmerne, da ne rečem, skromne in nizke.
Tu pa se je oglasil dopisnik, kateremu vsi naši dosedanji trgovci niso mogli dostojno in dovolj po ceni postreči. Res, čuden možak mora biti ta dopisnik!
On poznii v Gorici bukvarje, tiskarje in prodajalce papirnega in pisarskega blaga, kateri so v dotičnih strokah več ali manj nespretni.
Poleg tega pa pravi: ,Znano je, da baš nekateri prileteli (!) hote kar čez noč obogateti. Gotovo je torej, da take napake mora plačati kupujoče občinstvo, ker je prisiljen takov prodajalec, da popravi saj nekoliko nedostatke, prodajati dražje in slabejše blago po isti ceni."
Ali glejte, rodil se nam je Goričanom mož, ki bode v tej stroki delal prave čudeže in ki vse do-
*) V št. 151 smo objavili dopis iz Gorico, ki so nam jo dozdeval sumljiv, zato smo že takrat opomnili, da ga objavimo „bona flde", da nismo speljani na led. Dobili smo na to iz
Gorice dva dopisa v pojasnilo, katerih jednega objavimo danes.
Op. vred.
eedanje trgovce spravi v .kozji ro|*. Oo idaj je bil ta 4adodelnik ,komlj« jri »Oopagu la Ikerta", i s 1. avgustom se poetevi na svoje noge, kar že sdaj na vse mogoče nallae bobna po »vtta. V ta namen je naprosil najbrke tudi onenjenega g. dopisnika, ki je naznanil to .presrelio* novico z imenovani« dopisom.
Imenovani dopienik je hotel p« a evojim dopisom pobiti z jednim mahom kar več muh. Njegove rezke opazke o nesposobnosti, nespretnosti in nevednosti 30 aaperjene proti jedinemu tukajšnjemu slovenskemn trgovcu s takim blagom in proti jedinemu slovenskemu tiskarju v našem mestu. Da v take podle namene zlorabi ter vara vrednika in čitateljstvo, to je neodpustljivo!
In za kdga se je ta dopisnik tako razgrel? Cujte, za nekega Mihaela Gasserja, tujca, Laha ali pa Lahona, vse, kar hočete, le Slovenca ne! In tega moža nam dopisnik razglaša kot zmernega in dostojnega v verskem in narodnem prepričanju! Zaradi teh ,lepih" lastnostij priporoča ga častiti duhovščini (ker je g. Gasser verskega prepričanja), in županom (ker je narodnega (I) prepričanja). Konečno nam še pove, da je g. Gasser izdal slovenska naznanila, in upa, da bodemo „mi goriški Slovenci" imeli odslej večjo tako prodajalnico.
To je skrajna predrznost! Goriškim Slovencem nam čisto nič mar ni g. Gasserja laško ali celo la-bonsko narodno prepričanje (o verskem ne govorimo), in ako on ustanovi prodajalnico, v kateri bi rad prodajal v prvi vrsti nščavom" na deželi in v mestu, ne bodemo imeli „mi Slovenci" te prodajalnice, ampak naši narodni nasprotniki, ki bi se v pest smejali naši lahkovernosti in lahkomišljenosti.
Mi Slovenci vedno poudarjamo zlato načelo: „Svoji k svojim'; a če si kdo naših ljudij v resnici nekoliko opomore, že marsikdga med nami tare črna zavist, da rajši tujcu privošči kos belega kruha, nego domačemu človeku. Še bolj žalostno pa je, če se v tako podle namene pošiljata v boj narodnost in vera, kakor se je zgodilo v našem slučaji. V Gorici potrebujemo zavednih in delavnih rodoljubov, te podpirajmo in vabimo celo z dežele v mesto, a ne preganjati jih iz mesta in tujcem naklanjati slovenske mošnjičke! Kdor ni z nami, je proti nam!
Iz Prage, 5. julija. (Volitve v Šleziji in na Moravskem. — Novi akademiki. — Razno.) Kaj radostno nas je presenetila minole dni Šlezija povodom deželnozborskih volitev. Sloga in edinost čeških in poljskih volilcev slavili ste veselo zmago. Izmed devetih poslancev, koje kmetske občine šle-zijske pošiljajo v opavski deželni zbor, priborili so mestu dosedanjih dveh Slovani ondi 6 ndrodnih mandatov, med njimi so trije Cehi in trije Poljaki. Kmetski ljud šlezijski, ki je bil skoro že pozabljen, vzdramil se je ter podal dokaz polne svoje življenjske moči. Vsled tega imajo Cehi in Poljaki svojega odbornika v deželnem odboru, v kojem zasedajo štirje členi. Te volitve so pa zajedno pokazale, da ste dve tretjini kmetskih okrajev šleiijskih slovanski in da Slovani tvorijo večino stanovništva v deželi, kojo 80 smatrali Nemci za svojo, Cehom in Poljakom pa odrekali pravo do šol, po uradnijah se je pa še do nedavnega občevalo s slovanskim ljudstvom nemški. Ako Bog dd, nastal bode odslej v Šleziji ves drug prevrat. Dolgo in težavno je bilo delovanje narodnih buditeljev v Šleziji, a dejanjsko se je zdaj pokazalo, da ni bilo brezvspešno. Cehi in Poljaki podali so si roke k vzajemnemu delovanju in — zmagali so sijajno! Da bi ta zavednost skoro prodrla tudi po mestih!
Manj povoljno izpale so vohtve za ndrodno stranko na Moravskem po mestih. Sicer so Cehi tu dobili skupino mest Ogerski Brod, Vjzovice in Va-lašsk^ Klobukj, koje so doslej imeli Nemci. Nekatere volitve narodnih poslancev vršile so se tudi jednoglasno, vzlic temu je narodna stranka nasproti volitvam I. 1884 zgubila tri mestne skupine: hu-stopečsko, krumiovsko iu prostjejovsko. Torej bode sedelo v prihodnjem moravskem deželnem zboru 34 Cehov (prej 36), 34 Nemcev (prej 32), 30 veleposestnikov in dva virilista. In če se pomisli, da { oba virilna glasova (olomuški nadškof in brnski škof) iu pet zgodovinskih veleposestnikov glasuje s Cehi, imvU bode češka desnica 41 glasov (prej 43) in nemška levica 59 glasov. Zoper volitev v Prostje-jovem, kjer je bil izvoljen odpadnik Zajiček, podiili so češki volilci protest, kajti samo zi agitacijo, pod-
mitenje itd. je potrosil napominani renegat — 27000 gld.!
Da 80 se pa volitve tako povoljno izvršile za narodno stranko med nbožnimi šleskimi Slovani, imajo v prvi vrsti za to zaslugo duhovniki in zavedno učiteljstvo. Duhovnik ne izdd in ne zataji domovine svoje; on živi med ljudstvom, trpi ž njim, a ž njim tudi čuti. Eer so pa na Moravskem mnogi zapustili in zapuščajo kot nepotrebno stvar: duhovščino, godi se jim tudi slaba in neprijatelj zavzema postojanke, koje si je pred šestimi leti z velikim naporom priborila ndrodna strauka.
»Vladni" in .klerikalni", te dve besedi ste pomogli moravskim husitom pri volitvi ua noge, in čim bolj so moravski Mladočehi, nakuženi od naših iz Marijanske ulice, zabavljali duhovščini in vladi, tem več jim je naraščalo privržencev. Potrpežljivost je sicer lepa čednost, toda do neke meje in na pravem mestu. Bomo videli, kam se bode dospelo po tem potu pri prihodnjih volitvah v državni zbor. V naši sesterski deželi, na družnem Moravskem, kjer je še toli posla na narodnem polji, je napredovanje možno samo z združenimi močmi!
V četrtek so zborovali tu v dvorani deželnega zbora oni akademiki, koje je cesar sam imenoval, pod predsedstvom kneza Jurija Lobkoviea. Na vsporedu je bila volitev 23 novih členov. Zbora se je vdeležilo vseh 19 akademikov. V. Brozik dospel je v ta namen celo iz Pariza le-sem. Izvoljeni so bili v pravniškem in zgodovinskem oddelku vseučiliški profesorji gg. dr. Jos. Durdik in dr. Ant. Gindely, strokovni predsednik dr. vitez Hermenegild Jireček na Dunaji, vseučiliščni profesorji dr. Jurij Pražak v Pragi, dvorni župnik dr. Fr. Laurin na Dunaji, koji je mnogo cerkvenopravnih spisov izddl na svetlo in dr. Jaromir Celakovsky v Pragi, najmarljivejši in najnadarjenejši gojitelj in pisatelj v stroki češkega prava. V oddelku za matematiko, prirodno vedo in zdravilstvo profesorji na češki tehniki Jos. Solin in dr. Ot. Feistmantel; vseuč.li^''ni profesorji dr Avg. Sejdler v Pragi, m. dr. Ed. Albert na Dunaji, odlični kirurg, dr. Eiselt in dr. Ladisl. Tomsa v Pragi. — V oddelku za filologijo: ravnatelj K. Tieftrunk, vseučiliščni prof. dr. Hattala, upokoj. prof. Fr. Rott, upokoj. svetnik nadsodišča A. Rjbička na Dunaji in prof. na akadem. gimn. A. Truh!dr. — V četrtem oddelku (krasna literatura, slikarstvo, soharstvo, sta-viteljstvo in glasba) bili so izvoljeni: Svatopluk Cech, prvi naš epiški pesnik: prof. Alojzij Jirdsek, odlični zgodovinski in pripovedni romanopisec; dr. Fr. Jtfdbek, pisatelj lepih dram in književne zgodovine; Jos. Mocker, prvi veščak in zastopnik go-tičnega sloga, graditelj novih stavb pri velebrsmu sv. Vida itd.; prof. Julij Marak, češki slikar, in E. BendI, glasbeni skladatelj, koji si je stekel mnogo zaslug za razvitek češkega speva v narodnem duhu.
Eakor č. čitateljem znano, je vlada razpustila vlani tukajšnje akadem. bralno društvo, ki je središče češkemu dijaštvu na visokih šolah, radi čestitke francoskim tovarišem v Sorbonne. Vlada je te dni zopet potrdila nova pravila tega društva in torej omogočila pristop do imetja bivšega bralnega drnštva. V to svrho je društvo imelo dnč 4. t. m. svoje občno zborovanje. Prvi čin, s kojim je akademično društvo pričelo svojo delovanje v javnosti, bila je brzojavka k Mickiewiczevi slavnosti v Krakov, pri koji so bili Cehi častno zastopani, zlasti pražka društva. Odposlanstvo z venci, med kojimi je bil najkrasnejši venec pražkega mesta, vodil je češki pisatelj g. Ed. Jelioek. Na banketu literarnega „Eola" poljskega napivalo se je zlasti češko-poljski vzajemnosti, koja je tako sijajno zmagala v Šleziji. Odposlanstvo čeških visokošolcev iz Prage je pa povabilo poljsko dijaštvo, da se vdeleži prihodnjega dijaškega shoda v Pragi. Poljski dijaki so vsprejeli to povabilo.
Dnevne novice.
(Ravnikarjeva slavnost in ljubljanska čitalnica.) Odbor »Pisateljskega podpornega društva" vabi či-talniške društvenike k tej slavnosti in se nadeja obilne vdeležbe od strani našega društva in njegovih pevcev. Da se bodo njegove nadeje uresničile, pozivljrt vse društvenike in pevce, naj se te slavnosti vdeleže,	čitalnični odbor.
(Preložitev ceste čez Rogeniiperk.) Deželni odbor kranjski je mes-eca junija razpisal natečaj za preložitev jednega dela bogenšperške deželne ceste v dolžni 1620 metrov, in sicer za 12 000 gld. Delo, katero se je te dni pričelo, je prevzel gosp. Anton
Koprivnikar iz Litije za 9799 gld. Upamo, da bode deželni zbor dovolil še potrebno svoto za preložitev primerno jednakega kosa nevarne ceste.
(Gosp. prof. dr. Fran Celestii) vrnil se je te dni iz Krakova na Dunaj, odkoder v kratkem potuje v Zagreb. Njemu na čast snide se »Slov-venski klub na Dunaji" v soboto 12. julija ob 7. uri zvečer v Kaubek-ovi restavraciji v Pratru, kamor se uljudno vabijo na Dunaji bivajoči Slovenci. Ako bi bilo vreme deževno, bode sestanek »zur goldenen Kugel L am Hof".
(Prememba posesti.) Maurerjevo hišo na Pre-širnovem trgu sta kupila tukajšnja trgovca gospoda Jeglič in Leskovic za 19.000 gld.
(Umrl) je včeraj v Idriji v 64. letu svoje starosti g. Štefan Lapajne, večletni župan, posestnik in trgovec, predsednik čitalnice itd. Pogreb bode jutri popoldne ob 5. uri. N. v m. p.!
(Sklep I. mestnega slov. otroškega vrta v Ljubljani,) bode v torek 15. julija t. I. s sv. mašo ob Vi 8. uri zjutraj pri sv. Petru, potem pa mala skušnja in razstava raznih ročnih del do 5. ure popoldni v učilnici na sv. Petra nasipu štev. 65, Vstop je vsacemu dovoljen.	Vodstvo.
(Z Blok) se nam poroča: Letina je pri nas letos vkljub obilnemu dežju prav lepo kazala. Ljudje 80 že radostno pričakovali bogate žetve in to po pravici, ker je bila lanska bolj pičla. Toda človek obrača, Bog pa obrne. To se je tudi pri nas zgodilo. Dne 3. t. m. popoldne se naenkrat stemni in med grozovitim bliskom in treskom se ulije ploha s precej debelo točo. Veliko škodo je naredila toča na hudovrškem, velikovrškem, studenskem in strmi-škem polji. Ajda, ki je bila že velika, je večinoma popolnoma končana, zelje, krompir, fižol se bodo še obrastli. Med nevihto je tudi treščilo v hišo Janeza Mazija, posestnika na Velicem Vrhu. Zgodila bi se bila lahko velika nesreča, ker so bile v istem trenotku štiri osebe v hiši. Nepoškodovani so ostali vsi, razven euega sina, katerega je puh omamil, on pa se je kmalu zopet zavedel. Ogenj, ki se je pokazal na strehi na dveh mestih, so ljudje kmalu udušili, tako da nima posestnik ravno prevelike škode. Sedaj kosč ljudje pridno mrvo, katere bode letos izvanredno veliko. Le to je hudo, da jo težko suš^, ker jim vedno dež nagaja in ker nimamo letos nobene prave gorkote. V času, ko bi morala pšenica zoreti, smo imeli 7. t. m. 13® C. in 8. t. m. pa 8" C. gorkote. Po gričih je bila slaua. Resničen je pregovor: »Na Blokah je devet mesecev zima, tri pa mraz."
(Nesreče.) Z Vrhnike se nam poroča: V soboto pred praznikom sv. Petra in Pavla je utonil eno leto star otrok v podlipški župniji v majhni vodi pred domačo hišo. Teden pozneje 5. t. m. je pa na Vrhniki neki Podlipčan povozil do smrti otroka poldrugo leto starega. Voznik je bajč nedolžen. Stariši obeh otrok se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Pri nas ni čudno, če se pripeti kaka nesreča, ker 80 otroci brez vdruhov vedno na cesti. Stariši pazite na svoje otroke! — Dalje se nam poroča z Blok: Dn^ 21. junija je vozil France Žni-daršič, posestnik na Duhovski Strmici, tramove v Martinjak. Ž njim vred je vozil na drugem vozu njegov petnajstletni pastir Janez Lah iz Gline. V Grahovskem strmecu se zlomi pri enem vozu ojč, zato mora s tem vozom ostati na mestu, da pride z nepoškodovanim nazaj. Pri prekladanju reče Janez Lah svojemu tovarišu, kakor bi slutil nesrečo: »O da bi še te srečno preložila!" Pri predzadnjem tramu pa mladeneč opeša, zvrne se na tla, tram mu pade na glavo s tako silo, da mladeneč takoj mrtev obleži. Prenesli so ga v grahovsko mrtvašnico, kjer je bil 24. pr. m. raztelešen in na on-dotnem pokopališču pokopan.
(Zakupna obravnava) zaradi zagotovljenja kruha, ovsa, .sena, slame za steljo in za postelje, mehkih in trdih drv, premoga, koaksa in šote za zakupno postajo Ljubljano in deloma tudi za Toplice na Dolenjskem se bode vršila dne 16. julija t. I. v vojaškem preskrbovalnem magacinu v Ljubljani. Pri obravnavi oziralo se bode samo na pismene ponudbe. Te se morajo zapečatene zgoraj omenjeni dan vsaj do 10. ure dopoldne v pisarni vojaškega oskrbovalnega magacina v Ljubljani oddati. Splošni pogoji in obrazci za ponudbe se tudi lahko pregledajo v pisarni trgovske in obrtnijske zbornice. Natančneji pogoji se pa vsak dau od 8.—12. ure dopoldne in od 2.—4. ure popoldne lahko ogledajo v omenjeni pisarni vojaškega magacina, kjer se tudi dobe proti plačila 4 kr. za tipkano pulo. — Omenjamo pa še, i
da bode obravnava za druge postaje, in sicer v Gradcu in Gorici 21. julija, v Mariboru in Pulji 25. julija, v Celovcu 16. julija in v Trstu 23. julija t. I.
(Za veliki koncert »Slov. pevskega društva")
bodo skupne pevske vaje pod vodstvom društvenega kapelnika gosp. Jurkoviča, in sicer: Dn6 13. julija ob Vi8. uri zvečer v Krškem, 16. julija ob 8. uri zvečer v Mariboru, 20 julija ob 3. uri popoldne t Smariji, 27. julija ob 2. uri popoldne v Ptuji, 3. avgusta ob 7. uri zvečer na Laškem. Prosijo se vse častite pevke in gg. pevci, da pridejo k tem vajam polnoštevilno in točno. Gg. poverjeniki naj blagovole skrbeti, da se vdeleži pevci vaj v tistih krajih, ki so za-nje najbližji in najprimernejši. Posebno pa se opozarjajo pevci na vajo v Mariboru, da se je vdeleže tudi vnanji kolikor mogoče mnogobrojno, ker ee bode pri isti pela pesem »Domovini" s spremljevanjem godbe.
(kmed 1000 prebivalcev) po našej državi je lani vložno knjižico poštne hranilnice imelo povprek 31 oseb, predlanskim pa 29. Na posamezne dežele pride tako-le: Gorenja-Avstrija šteje 88 vložnikov, Nižje-avstrijsko 32, Solnograjsko 43, Tirol s Pred-arelskim 31, Stajar 27, Koroška 30, Kranjska 17, Primorje 27, Dalmacija 10, Češka 31, Morava 34, Šlezija 36, Galicija 11, Bukovina 18 oseb, ki imajo poštno-hranilnično knjižico.
(Starost vložnikov pri poštni hranilnici.) Koncem minolega leta bilo je 176.739 vložnikov starih do 10 let, 262.322 od 10 do 20 let, 150.946, od 20 do 30, 74.753 od 30 do 40, 26.275 od 40 do 50, 12.580 od 50 do 60, 6404 od 60 do 70, 2208 i od 70 do 80, 252 od 80 do 90, 17 oseb pa čez , 90 let starih. Med vsemi je bilo 442.600 vložnikov I spola moškega in 270.771 ženskega, vrh tega še , 6060 društev in obče pravnih oseb. I (Vložnih knjižic v pogledu na jezik) je poštna hranilnica lani izdala 545.985 nemških, 110.507 čeških, 36.362 poljskih, 813 rusinskih, 5097 slovenskih, 1217 hrvatskih, 19.385 taljanskih, 65 ru-munskih, t. j. okoli 75'/, odstotka nemških, 2 V» odstotka taljanskih in blizo 22 odstotkov slovanskih. Med zadnjimi je 0-709 slovenskih, a bilo bi jih lahko več, ako bi slovenski varčevalci ne vlagali na j knjižice s čisto nemškim tekstom. Svoje ime podpisati je znalo 604.851 vložnikov, 104.033 oseb pa pisati ne zua. Ni treba pristavljati, da so v računu samo tiste knjižice, ki jih je urad izdal, a vložniki še istih ne vrnili.
(Ozirom nA stdn) iiDA poštoohr&Diloičoo knji-žco 265.178 dijakov in učeiicev, 90.743 otrok, 34.377 uradnikov državnih, deželskih, občinskih in zasebnih, 14.228 vojakov, 14 518 profesorjev, učiteljev, 916 odvetnikov in beležnikov, 840 zdravnikov, 4036 duhovnikov, 88.849 obrtnikov in rokodelcev, 50475 hlapcev in dekel, 3484 dninarjev, 4244 kmetovalcev, 8704 kmetijskih delavcev, 450 pisateljev, 13 445 trgovcev, 2395 fabrikantov, 13.158 trgovskih pomočnikov itd. Iz podatkov se vidi, da je največ vložnikov med otroci in učenci. Izmed biblijotek ima po državi jih 23 vložno knjižico, po slovenskih j krajih samo jedna, namreč farna knjižnica na Dobrni. Č talnice so s hranilnico v zvezi na Štajerskem 3, Kranjskem 4 in 1 na Primorskem.
(Knjig čekovnic) poštno-hranilničnih je koncem lanjskega leta bilo v prometu 14.256, od teh 191 na Koroškem, 155 na Kranjskem, 262 v Primorji, 726 na Štajarskem, od tega na slovenskem Stajam v 34 krajih, in sicer (za Gradcem z 224 knjižicami) največ v Mariboru 62, v Celji 21, potem Šoštanj 3, Laško 3 itd., na Koroškem Celovec 74, Beljak 29, Wolfsberg 12, Feldkirchen 6 itd., na Kranjskem Ljubljana 69, Tržič 8, Kočevje 7, Litija 5, Rudol-fovo 3 itd., v Primorji Trst 162, Gorica 40, Pulj 26, Koper 5 itd. Izmed oseb je 6261 trgovcev, 3059 tvornic, 393 odvetnikov, 399 uradnikov, 592 društev, 153 posojilnic, 114 hranilnic, 122 zdravnikov, 116 duhovnikov, 174 gostilničarjev itd. Na vsakega lastnika knjige-čekovnice pride povprek 381 transakcij (vlog in izplačil) s prometom za 88.798 gl.
Raznoterosti.
— t Grof Nikolaj P e j a č e v i č Ve r e ški. Bivši general konjiče v Budimpešti, grof Nikolaj Peiačevič je umrl dne 7. t. m. po kratki bolezni v Gostinu. Rojen je bil v Relfalu 27. julija 1838. leta blizo Oseka. Ze kot IHletni mladenič je vstopil kot kadet v armado in sicer v tedanji polk št. 6 , v katerem je po?tal ^e istega leta poročnik ter se je ■ vdeležil vojne na Ogerskem, Lf-ta 1849. ie postal nadporočnik v hiizarskem polku št. 1., 1. 1851. ja
Vil imenovan za konjeniškega stotnika drngega in J. 1854. prvega razreda. Leta 1857. je bil premeščen v pribočniški kor ter imenovan zaieduo za cesarjevega pribočnika. Tudi vojne na Laškem 1859. leta se je vdeležil in je bil imenovan za cesarjevega pribočnika. Leta 1861. je bil imenovan za podpolkovnika v buzarskem polku št. 11, 1. 1864. pa za polkovnika in poveljnika v buzarskem polku št. 9, s katerim se je vdeležil vojne proti Danskemu 1. 1864. Istotako je bil v vojni pri Kraljevem Gradci leta 1866., kjer je bil težko ranjen, kajti krogla iz topa mu je bila zdrobila desno roko. V znamenje hrabrosti je bil odlikovan z železno krono 3. reda. Vklubu zdrobljeni desni roki ostal je vendar še v aktivni službi. Leta 1869. je postal bngadni poveljnik, 1870. I. generalmajor in 1871. I. generalni pribočnik cesarjev; v tej službi je ostal poltretje leto. Leta 1874. je bil imenovan za generalnega nadzornika konjiče. Z ozirom na njegove velike zasluge je bil odlikovan s križcem reda sv. Štefana in I. 1875. je bil imenovan za podmaršala; leta 1883. je imel dragonski polk št. 2; dne 1. maja je bil imenovan za generala konjiče in I. 1885. je bil odlikovan z železno krono 1. reda. Leta 1886. mu je bilo izročeno povelie čez četrti kor in ob jednem je bil imenovan za zapovedujočega generala v Budimpešti. Leta 1887. je bil povzdignen v viteški red zlatega runa. — Grof Nikolaj Pejačevič ni bil oženjen. Njegov starejši brat, grof Ladislav Pejačevič, je dvorni nadhišnik vojvode Karola Ludovika. Njegova sestra, grofica Ludvina, je soproga tajnega svetnika grofa Karola Elca v Bukovaru. Grof Elc je eden izmed največjih posestnikov v Sremu. — Poročilo o njegovi smrti je bilo tako na nagloma in nepričakovano, da ni mogel skoro nikdo verjeti precej v prvem trenotku. Nedavno so videli grofa v Budimpešti in na Dunaji še prav čilega in čvrstega, vsled česar se še bolj neverojetna zdi njegova smrt. V saboto je bil prišel v Gostin Kmalu po njegovem prihodu v Gostin ga je prijel krč v želodci in postal je nekako slaboten. Četudi je prišel takoj zdravnik k njemu, vendar je umrl že ob llih po noči. Telo so pokopali v Retfaln pri Oseku.
—	Dohodki v Združenih državah. Z doe 30. junija končanim fiskalnim letom so znašali dohodki Združenih držav 402,083.979 dolarjev, troški pa 317,988.044 dolarjev, prebitek je znašal torej 84,095.935 dolarjev.
—	Zgorela družina. Iz Brna se poroča 7. t. m.: Danes po noči je zadela neko tukajšnjo družino velika nesreča. V njih stanovanji se je raz-počilo mnogo umetelnega ognja. Oče, mati in njuna otroka so bili žrtva imenovane nesreče. Oče je bil hudo poškdovan in je umrl čez nekoliko ur v bolnišnici, mati in otroka so bili pa na mestu mrtvi. Vsled razpoka se je bilo unelo dvoje stanovanj.
Telegrami.
Dunaj, 10. julija. „Wiener Ztg." pobija poročilo, (la se namerava sklicati nižeavstrijski
deželni zbor z ozirom na sklep o postavnem načrtu, da bi se združili predkraji z Dunajem.
Praga, julija. Mestni zastop je danes izvolil v deželni šolski 8v6t dva zastopnika, in sicer v češki odsek dr. Srba, v nemški pa ravnatelja dr. Heinricha. Dr. Rieger in Zeithammer nista bila navzočna.
Črnovice, julija. Ravnatelj bolnišiuce. profesor dr. Wolan, je povodom poroke nad-vojvodinje Marije Valerije daroval 14.400 gl. za popravo grško-katoliške župnijske cerkve.
Bruselj, 10. julija. Zbornica jo dovolila posojilo 25 milijonov državi Kongo in sicer v desetletnih obrokih. Po tej dobi ima Belgija pravico prisvojiti si omenjeno državo.
Valencija, julija. Na deželi je zbolelo 7 oseb za kolero, v mestu ena.
Atene, 9. julija. Močno angleško brodovje je priplulo; namenjeno je na Kreto.
Umrli ho:
7. julija. .Marija Ros, narednikova hči, 7 mesecev. Pred kosamo 4, katar v črevih. — Pilipina Majer, zlatoklepčeva hči, 15 mesecev, Vožarski pot 6, jelika. — Jožef Praxraarer, prisiljenec, 60 let, Poljanski nasip BO, marasmus V bolnišnici:
7. julija. Marija Klenosek, šivilja, 21 let, vročinska bolezen.
TremeuMko sporočilo.
o a O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	lil
opazovanja		zrftkomeni T mm	toploBtn po C«lzgii			
	7. u. zjut. 2. u. po^. 9. u. zvec.	736 1 7360	182 24-2 180	fl. vzh.	jasno n	0-00
]>iina|Hka borza.
(Telegraflčno poročilo.) 10. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 30 kr. Srebrna „ oV, „ 100 „ „16% 5% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta .... .\kc-ije avstr.-ogerske banke ....
Kreditne akcije ........
London • • • ........
Srebro ...........
Francoski napoleond.......
Cesarski cekini .........
Nemške marke ........
Stanje avstro-ogerske banke
dne 7. julija 1889.
(Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
gld.	407,347.000	(1,753.000)
Kovinski zaklad ,	243,518.000	(1,165.000)
Listnica .	153,242.000	(2,052.000)
Lombard ,	4,168.000	(1,317.000) Davka prosta bančna
rezerva gld.	38,681.000	(— 343.000)
88	n	90 „
. 109	n	20 „
. 101	t»	30 ,
		'
. 302		75 „
	n	30 ,
. 9	n n	28'/,",
	„	56 „
57	»	35 „
'ošiija naročeno blago dobro spravljeno In poštnine prosto 1
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz {isteg'a srebra, kiueSkega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot

Srednja temperatura 201° za 1-3° nad normalom
r/
Itd. Itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v ojji^Ji pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(52—28)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. 'ožilja naročeno blago dobro spravljeno In poštnin« prosto!
Tiijci.
8. julija.
Pri Slonu : Cohen, trgovec, in Šabec, zasebnik, iz Trsta. — \Vechsler, trgovec, in Pirz iz Gradca. — Pollak s Krškega. — Schanter, poštar, s Štajerskega. — Zomisc-h, trgovec, iz Pod-mokli. — Zemvich z Keke. — llaas iz Kamnika. — Czech iz Opatije. — Sostaldo iz Pulja.
Pri MftJUru : Reinhard, z Dunaja.
I
►OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^
Po krati rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob.
Nova ameriška
Lepota zob.
zobna glicerin-creme
(preskušena od zdravstvene oblastiiije)
\ T AnnWT A' Sars-OT sin in driovi, ^ IUJUUUIU	o
Dobiva se pri vseh lekarnah in parfumerljah itd. 1 komad 3-'» kr. V Ljabljani pri lekarnarjih Erazmu BIrschilzu, Vilj. Mayerju. Gabrijelu Piccoliju. Iv. Svobodi, pl. Trnl(6cryju, dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu, Petru Lasniku, M. F. Suppanu, Antonu Krisperju.	(52-50)
►OOOOOOOOOO^OOOOOOOOOOOOOOli
Stareiinstvo mestne občine v Idriji javlja tužno vest, da se je Vsemogočnemu zazdelo, blagorodnega gospoda
Štefana Lapajne-ta,
večletnega velezaslužnega župana idrijskega mesta, skrbnega predsednika slovenske čitalnice predstojnika trgovinske zadruge, posestnika in trgovca v Idriji itd.,
prejemšega sv. zakramente za umirajoče, udanega v voljo Božjo, dne 9. t. m. v 64. letu njegove dobe po dulgi mufni bolezni poklicati v večnost.
Pogreb prominolega priljubljenega gospoda župana bode v dan 11. t. m. popoldne ob 5. uri.
Priporočamo blagega pokojnika v prijazen spomin.
V IDRIJI, dne 9. julija 1890.
Fran Ks Goli, Valentin Treven, Josip Serjnn,
občinski svetovalci.	(1)
f^^ke dunajske razstave a 1 gld.
^^ Vsaka sreeka za oboje"* srečkanje veljavna. ^^
li Kazalo sreček obojega srečkanja. (is) A
W Prvo srežkanje 14. avgusta 1B90.; Drugo srežkanje 15. oktobra IB90. U
Ji 1 dobitek50.000 gl.vrednosti 1 dobitek 50.000gl. vrednosti lUl 1	sooo	*
m A
:hi
10
2000
5000 2000 1000 500 200 100 50 20 10 5
H )) )) )>
n )» H 5? I)
)) >»
razstavnih srečk
o 10 20 jO 200 2000
5000 2000 1000 500 200 100 50 20 10 5
2U0 ..	i" r«*sia»iiiii oioui. -V" „	--	,, ,,
M 2000 : 6 „ 2000 „ ' " . " LHJ
po 1 gld. C. €. Mayer-ju v Ljubljani^
fi V
fl
OIiJNATB BARVE
v
kositaritkili piifiiicali po pol In Jeden kilo
pi-iporoea najoeiieje
r^n^^ A imkTim^^
(44)
tovarna oljnatih barv, laka in lirneža
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.