ljubljanska banka nadaljnje tradicijo cjfc leto XXV. _ številka 4 ,esenlce fal RranJ, Radovljica, Sk. Loka Kranj ci~~ lzdaja Cp Gorenjski tisk *• oj "rednik Anton Miklavčlč SOvornJ urednik Albin Učakar l a s i S o C i a zvez KRANJ, sobota, 15. 1. 1972 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 194? kot tednik, Od 1. fanuarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk in sicer ob sredah tn sobotah. za GORENJSKO Za hitrejše uveljavljanje načel samoupravnih sporazumov pripravi? ' JanuarJa» Je republiški svet zveze sindikatov finskihV ItranJu posvet predsednikov občinskih in med-O^^J0 sindikalnih organizacij ter sekretarjev komitejev ^^Ikatlh °renJske ° idejnopolltlčnih nalogah komunistov v »Veta Zsj Posvetovanja se je udeležil Marjan Rožič, sekretar Na ttj zavP°fVetovanJu so se zla-kornu *c1 Za večjo aktivnost 8klepovSt0v Pri uresni^evanju Sa in hj Sarajcvskega kongresi "lre'še uveljavljanj c na-*nov frmouPravnih sporazu 9a ovnih organizaci-tem so poudarili, ** le K'l i'uuuai ni Svečene prcmal0 skrbi P° za Ur ^,stvarjanju pogojev tlih čevanJe samouprav-sveta • °razum°v. Tako probe §irgn nekatere druge služila druŽDenega pome- itdust °r tUd' §e marsikJe v riJi ne morejo zagoto- viti osebnih dohodkov kot jih predvideva samoupravni sporazum. Večkrat se pojavlja tudi vprašanje notranje delitve mase dohodka, ki jo določa sporazum. Po republiškem zakonu o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju morajo podpisnice sporazuma svoje interne delitvene akte uskladiti z določili samoupravnih sporazumov. Ob tem se pojavlja vprašanje, kaj je v nasprotju in kaj v skladu s sa- Kandidacijska konferenca v Kranju Zdravko Krvina in Roman Ogrin kandidata za predsednika republiškega rsnega sveta je bil soglasno potrjen I Stane Kavčič 'i^Uri^' 14* JanuarJa ~ °b ne m Romana Ogrina, pred-kaQr]jH Se. 'e v branju sestala sednlka Izvršnega odbora te-^^spra^t 8ka k°nferenca in mellne Izobraževalne skupnostih * * ° možnih kandi- tfenuKu!!* 4,ana predsedstva V^e skupščine. Z veta ^«^0v »o za kandida-predsedstva izvolili ZdravkWk« sk«»p5čine izvorni *k°fiel£srtrvino' Predsednika ,0*ke občinske skupšči- **°skusno obratovanje meljne izobraževalne skupnosti Trebnje. Člani kandidacijske konference so tudi soglasno potrdili za kandidata za predsednika republiškega izvršnega sveta tovariša Staneta Kavčiča, sedanjega predsednika republiškega Izvršnega sveta. A. 2. pisali dovoljeno deUek Sm° že« da Je v P°ne" *rep0Ve.rePubliški inšpektor var»je >Tai. Poskusno obrato-^Pfav oziroma žičnih na Zatrniku. V četr- tek pa se je sestala posebna tehnična komisija za pregled žičnic in dovolila obratovanje žičnic pod pogojem, da zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled odpravi nekatere pomanjkljivosti na smučiščih. Direktor zavoda tovariš Kapus nam je pred zaključkom redakcije povedal, da bodo omenjene pomanjkljivosti lahko takoj odpravili in da bodo zato smučišča že danes ali pa najkasneje jutri spet odprta. a. 2. moupravnimi sporazumi. V nasprotju bi bil prav gotovo vsak takšen akt, ki bi določal manjše osebne dohodke kot so s sporazumom določeni minimumi ali pa višje kot so maksimumi. Udeleženci posvetovanja so se zavzeli tudi za učinkovitejše reševanje stanovanjskih vprašanj. Čeprav je bilo v zadnjem času že precej storjenega, pripravlja se tudi nova zakonodaja, še vedno več kot 80 odstotkov, stanovanj gradijo zasebniki ali pa podjetja za prodajo. Le malo pa je najemniških stanovanj. Če se stanje rc bo spremenilo v korist gradnje najemniških stanovanj se bodo socialne razlike še povečale. Stanovanje pa bo dostopno le tistim z višjimi dohodki. L.B. KRANJ KOKRA — KRANJ Spalnice Clara spet na zalogi! Cenjene kupce obveščamo, da ponovno prodajamo zelo iskane petdelne spalnice Clara. Zaradi omejenih količin vam priporočamo takojšen nakup. Se priporoča prodajalna DEKOR — Kranj, Koroška 35 5. stran: Romantična stihija narave je nevarna Srebrni jubilej Konfekcije Kroj iz Škofje Loke 14. stran: Z avtobusom od Kranjske gore do Banjaluke 15. stran: Koline-prašičja smrt in hišni praznik 4 JESENICE $> V četrtek je bil na Jesenicah sestanek ravnateljev, računovodij, predsednikov svetov zavodov in predsednikov sindikalnih organizacij osnovnih šol, ki ga je pripravila Temeljno izobraževalna skupnost Jesenice. Na sestanku so se pogovarjali o izdelavi kriterijev za delitev sredstev vzgojnoizobra-žcvalnim zavodom v letu 1972 na podlagi samoupravnih sporazumov in se dogovorili o nekaterih drugih vprašanjih. 0 Pri občinski konferenci SZDL na Jesenicah deluje več odborov in komisij, ki so večinoma vse aktivne. Se posebno dobro deluje koordinacijski odbor za narodno obrambo, komisija za podeljevanje priznanj. OF in konferenca za družbeno aktivnost žensk. Konferenca za družbeno aktivnost žensk bo pripravila poseono predavanje o zdravstvenem varstvu žene, v svoje delo pa bo kmalu vključila tudi predavanje o splošnem ljudskem odporu. £ Pri jeseniški temeljno izobraževalni skupnosti se že pripravljajo, da bi po sklepu republiške temeljno izobraževalne skupnosti že v šolskem letu 1972/73 uvedli pouk latinskega jezika v 5. razredu osnovne šole. D. S. 0 Na zadnji seji predsedstva tovarniške konference ZMS železarne Jesenice so razpravljali o pripravah na letno konferenco, ki bo 22. januarja. Razpravljali so tudi o kadrovskih problemih tovarniške konference ZM Železarne Jesenice. -jr KRANJ % Na razširjeni seji se bo v ponedeljek dopoldne v Kranju sestala kmečka sekcija, ki deluje pri občinski konferenci socialistične zveze. Na seji bodo razpravljali o urbanizaciji in problematiki obdelovalnih površin. Pri občinskem sindikalnem svetu pa sta se ta teden sestala koordinacijski odbor in organizacijski odbor za pripravo zimskih športnih iger. Koordinacijski odbor je razpravljal o delovnem programu za januar, organizacijski odbor pa o pripravi športnih iger. A. 2. RADOVLJICA £ V torek^sc bodo na Bledu sestale predstavnice konferenc za družbeno aktivnost žensk z Gorenjske. Tako kot na prvem sestanku decembra lani bodo tudi v torek razpravljale o pripravah na proslavo dneva žena. Kot smo že pisali pripravljajo na Bledu letos osrednjo proslavo dneva žena na Gorenjskem. % V torek ob 13. uri se bo v Radovljici sestala kandidacijska konferenca. Na konferenci bodo razpravljali o kandidatih za člana predsedstva republiške skupščine. ' 'AlUllMf Đl 1«JH 1 TRŽIČ 0 Tržiška občinska skupščina je opozorila Komunalno podjetje Tržič, naj v prihodnje bolj redno odvaža odpadke delovnih organizacij in doslednejše izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v soglasju k cenam za pobiranje in odvažanje smeti in odpadkov. ' .jk % Turistično društvo v Tržiču je v sodelovanju z organizacijami SZDL in krajevnimi skupnostmi organiziralo po vaseh občine predavanje Turizem na vasi, ki so ga popestrili z barvnimi diapozitivi o urejenosti turističnih vasi v sosednjih deželah. Po vsakem predavanju je bil podroben razgovor o urejenosti in problemih vasi. Na teh srečanjih so vaščani izvolili tudi vaške turistične odbore. Teh predavanj in razgovorov se je udeležilo okrog 1500 občanov, ki so izražali pripravljenost, da pomagajo pri turistični graditvi svojih vasi. Ti obiski po vaseh so tudi poka/ali, da je v tržiški občini možno organizirati 12 vaških turističnih središč. -jk % Novi republiški predpisi o stanovanjskem gospodarstvu bodo bistveno vplivali na spremembe v stanovanjski politiki. Da bi bili na te spremembe čim bolj pripravljeni, so se v Tržiču dogovorili za podpis pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju na področju stanovanjske gradnje. V to pogodbo so vključeni banka, SGP Tržič, Stanovanjsko podjetje Tržič in občinska skupščina. Pogodba bo začela veljati takoj, ko jo bodo podpisali predstavniki pogodbenih strank. -jk % Včeraj, ob 17. uri je bila v Tržiču občinska kandidacijska konferenca, na kateri so potrdili možna kandidata za člana predsedstev SRS. člani konference so potrdili kandidaturo predsednika skupščine občine škofja Loka Zdravka Krvi-ne in predsednika izvršnega odbora TIS, Trebnje na Dolenjskem, Romana Ogrina. Značilnost kandidacijske konference je bila tudi obravnava problematike organizacije ZMS v občini. Uvodno besedo k tej lOčki dnevnega reda je podal predsednik občinske konference ZMS Tržič Silvo Plajbes. -jk Na nedeljskem tekmovanju Po stezah partizanske Jelovice v Dražgošah so prvič sodelo**JJ tudi patrulje partizanskih enot Slovenije. Na 14km dolgi progi je bil najboljši Kokrški odr*£ (14) v .sestavi Matevž Kordež — komandir, Janez Mohorič — bolničar, Lado NikšiČ, Al°Ji Vister, Anton Kemperle, Danilo Brtač, Albin Lotnič in Matevž Kordež. Istočasno je v cW pritekel tudi škofjeloški odred (11), ki je zase'del peto mesto, (-jg) — Foto: F. Perdan Krajevne konference SZDL renec socialistične zveze, ^ kateri bodo obravnavali °* konference in njenih org^n^ v preteklem obdobju " sprejeli akcijski program v letos. _ JU Na ponedeljkovi seji je izvršni odbor občinske konference SZDL Radovljica razpravljal o pripravah na kandidacijsko konferenco, na kateri bodo potrdili kandidaturo članov predsedstva republiške skupščine in predsednika republiškega izvršnega sveta. Seja kandidacijske konference bo v torek ob 13. uri. Izvršni odbor je sklenil, da bo predložil potrtlitev evidentiranih kandidatov Zdravka Krivine in Romana Ogrina, za predsednika izvršnega sveta pa Staneta Kavčiča. Izvršni odbor je tudi ugodno ocenil priprave na bližnje volilne konference v vseh večjih krajih v radovljiški občini. Namesto dosedanjih neustreznih in neučinkovitih organizacijskih oblik dejavnosti socialistične zveze v večjih krajevnih organizacijah bodo v Radovljici, na Bledu, v Lescah, Gorjah in v Bohinjski Bistrici izvolili krajevne konference socialistične zveze. Za novo izvoljena vodstva pa bodo prihodnji mesec pripravili Srečanje veteranov V nedeljo, 16. januarja, se bodo v prostorih društva upokojencev na Jesenicah sestali nekdanji prostovoljci za severno mejo iz leta 1918/19J9. Zdaj na Jesenicah in v okolici ter v krajih gornje savske doline živi še okoli 100 prostovoljcev. Občinska organizacija Zveze prostovoljnih borcev na Jesenicah vsa leta skrbi za svoje člane in prireja zanje izlete. Nedeljskega srečanja Se bodo udeležili tudi predstavniki republiškega odbora te organizacije. srš seminar, na katerem bodo preučili naloge in smernice delovanja krajevnih organizacij. Izvršni odbor je tudi sklenil, da bo prihodnji mesec redna seja občinske konfe- Stanovanja za borce in upokojence Skupščina občine škofja Loka je pred leti sprejela sklep, da bo vsako leto odkupila nekaj stanovanj za borce in invalide NOV, upokojence in socialne podpirance. Od leta 1966 do 1970 je bilo v nakup stanovanj vloženih 5,329.000 dinarjev. Sredstva so bila zbrana iz amor- tizacijskega dela stanafj1' obresti od poslovnega skk>c; stanovanjskega podjetja ' sklada za nakup in popravi' stanovanj borcem NOV. Lani se je v nova stanov«1' nja vselilo 15 borcev in up°j kojencev. Vrednost stanova15' znaša 1,813.000 dinarjev. -lb Posvet mladinskih klubov OZN V sredo popoldne je bil na Jesenicah posvet vodstev mladinskih klubov OZN jeseniške občine, na katerem sa ugotovili, da so bili vsi klubi vse leto aktivni, medtem ko je delo vodstva teh klubov za nekaj mesecev popolnoma zamrlo. Zato so se dogovorili za program dela klubov in centra teh klubov za leto 1972. Na vseh šolah, kjer klubi OZN dobro delujejo, so se zavzeli za ustanovitev centra klubov OZN na Jesenicah. V nadaljevanju posveta je predsednik republiške konference klubov OZN Danilo Turk spregovoril o nekaterih mednarodirh dogajanjih v preteklem letu. Pri tem je poudaril, da so dogajanja v preteklem letu ustvarila popolnoma drugačen noložaj v svetu in pri nas. Pri eHsu mednarodnih dogajanj je Danilo Turk omenil predvsem delo OZN, sprerrovoFil o rasni diskriminaciji, odnosih med Jugoslavijo in ZDA, neuvrščenosti, o novem sC* kretarju OZN. V razpravi so se nila^' predvsem zanimali za evroP* sko varnost, za razmerje *e sil v Evropi, za položaj si*" dozemskih držav in želeli ^aJ več zvedeti o samem delu ,0 nalogah generalne skupšč'°e OZN. Na posvetu so se predstav; niki klubov OZN v jesenis*j občini dogovorili, da bodo v teku 14 dni razpravljali 0 svojem programu in pred*J gali naloge, ki naj bi J!" opravljali pri občinskem cefl' tru OZN. Poudarili so pomcJ1 stalnega izobraževanja nov, srečanja s tujimi ŠU? denti itd. Izvolili so tud1 11 člansko predsedstvo, prvi ustanovni seji pa body izvolili tudi novega predse* nika občinske konferenc* klubov OZN. Dr S« Sprejet akcijski pro-9ram razvoja kmetijstva km^^ki Prograrn razvoja ieW. • e dejavnosti v škof-bil & °bči"i ^ leto 1972 je ročne v okviru srednjc- kmoV^ Programa razvoja Cemh iVa v sloveniji. Na de- taSKi1 ,Scji je ° Programu tud- Sala in & s»,reJcla u» občinska skupščina. §k^retijsko gospodarstvo Prizad si bo tudi letos kmet"6!310, da bo na sv°Jem vilo lJS Posestvu zagotovo n tak° Proizvodnjo, ki h0 Predstavljala osnovo nji- V V Predelovalni dej avnosti. L,a namen bodo predvsem tudi v° izbol>šali Pitanje V n ? kooperacijskih oblikah dm*KCr'r1, Predvsem večjih skih . h,evih izven občin sku§ i0115-'3- Zagotoviti bodo thoK3 ■ tUcli denar za obnovo '^anizacije. Tudi mešalnic krmil naj bi letos dopolnila svojo mehanizacijo. Njeno dejavnost pa bodo vključili v koope racij-sko proizvodnjo pitancev. V zasebnem kmetijstvu pa se bodo letos nadaljevale akcije, ki so bile začete lani ali že v prejšnjih letih in jih je podpiral sklad za pospeševanje kmetijstva. Še naprej bo treba regresirati nakup reprodukcijskega materiala, delno plačevati analize tal in krmil, proučila pa se bo tudi možnost financiranja zatiranja bolezni mlekaric — ina-stitisa. Še naprej bo vsa skrb posvečena izobraževanju. Izdelan je že program predavanj za kmete, za tiste, ki se ukvarjajo z gozdarstvom in kmečkim turizmom, za krneč ke gospodinje in druge. Pred- RAZPRODAJA ZIMSKE KONFEKCIJE ŽENSKE IN MOŠKE OBUTVE BLAGOVNICI BI ME Škofja Lok: do 22. januarja 1972 30—50 % ZNIŽANJE PRODAJNIH CEN EgimcHiniMi vam v razprodaji nudi izredno ugoden nakup kvalitetnih in modnih MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH PLAŠCEV TER MOŠKE IN ŽENSKE OBUTVE po zelo znižanih cenah EinMiimrMn vsem pa bo treba skrbeti za izvajanja družbenega dogovora o razvoju kmetijstva v škofjeloški občini, ki je začel veljati s 1. januarjem. Kmetijska pospeševalna služba pa naj se enotno organizira v KZ — škofja Loka, kj naj se s skupščino občine pogovori o financiranju. Akcijski program razvoja kmetijstva bodo izvajali: kmetijska zadruga Škofja Loka, kmeti jsko-gozdarska zadruga Žiri, kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka, gozdno gospodarstvo Kranj — obrat Škofja Loka, gozdno gospodarstvo Ljubljana — obrat Logatec, živnorejsko veterinarski zavod Kranj, kmetijski zavod Ljubljana, občinska turistična zveza ter ustrezne službe v upravi skupščine občine škofja Loka. Vsi, ki sodelujejo pri izvajanju akcijskega programa razvoja kmetijstva v škofjeloški občini, morajo pripraviti svoje akcijske programe ter v proračunu tudi nameniti sredstva za to dejavnost. L. Bogataj 00 ui OC >N S Z < -j O o. IS) bep ljubljanska banka nagrajuje LASTNIKE VEZANIH SREDSTEV 3999 NAGRAD V GOTOVINi V VREDNOSTI 1.149.600,00 din ROK VEZAVE DO 31.3.1972 ŽREBANJE 21.4.1972 V NOVI GORICI GOTOVINA JE NAJBOLJŠA NAGRADA | V žrebanje so vključeni tudi varčevalci z Gorenjske p— 8 Obsežen program turističnega razvoja Referent za turizem pri tr-žiški občinski skupščini Mirko Majer je na zadnji seji upravnega in nadzornega odbora Gorenjske turistične zveze razgrnil široko zasnovan program turističnega razvoja občine, ki je povezan z regionalnim programom razvoja turizma na Gorenjskem in konceptom mednarodnega regionalnega urbamstičnega programa Zgornji Jadran. Tržiška občina predstavlja izredno razgiban naravni prostor. Program turističnega razvoja je že izdelan. V njem ima vsak delček občine ustrezno mesto, kot pravijo Tržičani o svojem programu. Celotno območje občine je razdeljeno na glavna turistič-an središča kot so Podlju-belj, Ljubelj, Zelenica Kofce in šija. Samo mesto Tržič s sekundarnim razvojnim centrom v Bistrici pa predstavlja izhodišče turistične ponudbe. Po programu bo občina lahko sprejela največ 18.000 turistov. Pozimi pa Zelenica skupaj z Vrtačo, s Srednjim vrhom in Smoku-ško planino 6000 smučarjev, območje Kofc, Sije, Pungar-ta, Tegošč in Dolge njive pa še nadaljnjih 5000 smučarjev. Program turističnega razvoja tudi nravi, da bo imelo po-rlroč!" o!vv-inc v prihodnje 6000 do 6500 turističnih ležišč. Glavni namen tržiških turističnih delavcev je poživitev in razširitev vaškega in visokogorskega turizma, za kar so pogoji dani, narejene pa so tudi že vse glavne potrebne analize. jk Ljubljanska banka že obračunala obresti Ljubljanska banka je lani prešla na elektronsko obdelavo hranilnih vlog in deviznih računov ter nekaterih drugih podatkov. Zaradi moderne tehnologije so lahko že 4. januarja letos obračunali in pripisali obresti za devizne račune in hranilne vloge po stanju, kakršno je bilo 31. decembra lani. Za devizne račune so pripisali obresti v devizah in dinarjih, za hranilne vloge pa so upoštevali tudi povečane obresti z dne 1. decembra lani. Vrednost vseh lanskoletnih obresti na deviznih računih in hranilnih vlogah znaša okrog 19 milijard starih dinarjev, od tega odpade na devizne račune okrog 5 starih milijard, ostalo pa na hranilne vloge. Obračuni so bili opravljeni za vse tiste poslovne enote Ljubljanske banke, ki so vključene v elektronski center Ljubljanske banke. V prihodnjih letih pa bodo v elektronski center vključili tudi druge poslovne enote Ljubljanske banke. Pomembno pri letošnjem obračunu obresti je, da je banka že prvi delovni dan v tem letu lahko opravila tako zahtevno in obsežno delo. Tako je Ljubljanska banka edina banka v Jugoslaviji, ki ji je to uspelo. To pa dokazuje, da se je z moderno tehnologijo vključila v korak z drugimi bankami in hranilnicami v svetu. A. 2. Tomaž Ertl — kandidat za člana predsedstva S RS V sredo je bila na Jesenicah seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Jesenice, na kateri so se dogovorili o sklicu kandidacij- ske konference in izvolitvi kandidatov za člane predsedstva SRS, razpravljali o neposrednih nalogah SZDL in o njenem financiranju. Aprila začetek gradnje šole v Tržiški Bistrici Tržiški občinski odborniki so na zadnji seji sprejeli tudi poročilo o gradnji nove osnovne šole v Krizah, ki je bila delno zgrajena s samoprispevkom, za katerega so se odločili Tržičani na referendumu. Nova šola v Krizah za sosesko ne predstavlja le izobraževalnega središča, temveč tudi družbeno tclesno-vzgojno središče. Vsa pripravljalna dela za gradnjo Šole so potekala po programu, ki je bil sprejet maja leta 1969 in o katerem so razpravljali tudi občani na svojih zborih. Križani so med drugim želeli, da se v šolski kompleks vključi tudi spomenik NOS. Ta želja je bila upoštevana v projektu arhitekta Cirila Oblaka, kj je tesno sodeloval z gradbenim odborom in upošteval strokovne pripombe. Projekt je bil tako kvalitetno izdelan in je ustrezal potrebam sodobnega pouka. Gradbena dela so po opravljenem razpisu zaupali Splošnemu gradbenemu podjetju iz Tržiča. Predlog je potrdila tudi občinska skupščina. Odborniki so na seji sklenili, da se da vsem, ki so sodelovali prj gradnji, zasluženo priznanje. Temeljni kamen za osnovno šolo v Križah je bil vzidan 27. aprila 197». leta, šola pa je bila odprta 7. avgusta lani, ko je tržiška občina praznovala svoj občinski praznik. Po dokončnem obračunu je šola v Križah veljala 6,862.657,40 dinarjev. Tržičani bodo letos začeli graditi novo Šolsko poslopje v Bistrici pri Tržiču. Temeljni kamen za novo šolo bodo vzidali 27. aprila letos. Osnova za gradnjo bo načrt šole v Križah, seveda prilagojen razmeram na zemljišču. Kot osnova za predračun so bile vzete cene gradbenih del, ki so veljale 31. oktobra lani. Po teh izračunih bo nova šola v Bistrici brez opreme in zunanje ureditve stala 8,953.351,85 dinarjev. Ob tej gradnji pa moramo omeniti sklep, da se vzgojnovarstvena ustanova v Bistrici ne bo gradila vzporedno s šolo, ampak bodo z gradnjo tega objekta začeli takoj, ko bo mogoče. Enako velja tudi za popravilo osnovne šole heroja Bračiča in osnovne šote v Podljubclju. Vsekakor bodo graditelj; pohiteli, ker so cene gradbenega materiala iz leta v leto večje. Ko bodo šolske novogradnje in popravila v tržiški občini končana, bodo lahko tudi dokončno razmejili šolske okoliše. J. Košnjek Odbor za zaposlovanje in izobraževanje Industrijskega kombinata PLANIKA Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. referenta za izvoz Pogoj: višja izobrazba z nekaj prakse, znanje tujega jezika, dvomesečno poskusno delo; 2. 2 ekonomska ali administrativna tehnika lahko začetnika Pismene ponudbe z ustreznimi dokazili sprejema kadrovski oddelek kombinata 15 dni po objavi. člani izvršnega odbora so podprli predlog, da bodo čez nekaj dni sklicali splošni zbor, na katerem bi se pomenili o najvažnejših gospodarskih gibanjih v letošnjem letu, o splošni in kolektivni porabi sredstev v letu 1972 in o drugih aktualnih problemih in nalogah našega gospodarstva. Zmenili so se tudi, da bodo 21. januarja sklicali kandidacijsko konferenco in v drugi točki dnevnega reda razpravljali o zaključkih ustanovne seje konference. Člani izvršnega odbora občinske konference SZDL so bili soglasni, da za možnega kandidata za člana predsedstva predlagajo Ertl Tomaža. Tomaž Ertl je vidni družbenopolitični delavec in obenem glavni oblikovalec samoupravnega sistema Železarne Jesenice in so se za njegovo kandidaturo zavzeli že na seji občinske konference SZDL v Tržiču. Za predsednika IS pa bodo pri jeseniški občinski konferenci SZDL predlagali Vinka Hafnerja. Letos čaka občinsko konferenco SZDL na Jesenicah več važnih nalog. Pripraviti morajo kandidacijsko konferenco, politični aktiv in splošni zbor ter se posvetovati o družbenih dogovorih o kulturni akciji in o družbenem izobraževanju. V začetku februarja bodo morali imenovati vse organe konference in pripraviti seminar za vodstva krajevnih organizacij SZDL. Se poprej pa bodo morali odpraviti kadrovske probleme v vseh tistih krajevnih organizacijah SZDL, kjer ti problemi nastajajo. Krajevne organizacije ne delujejo najbolje v Kranjski gori, na Savi, na Javorni-ku in v Žirovnici. Poskrbeti bo treba tudi za evidentiranje kadrov. Pri republiški konferenci so že lani sprejeli sklep, da bo treba zbirati predloge za možne kandidate in da bi stalen organ skrbel za evidentiranje kadrov v vsej občini. Na seji so predlagali, da bi ustanovili poseben koordinacijski odbor. Financiranje občinske konference SZDL je iz leta v leto skromnejše in lani so finančno komaj podprli nekatere jubilejne prireditve v občini. Do zdaj so razpolagali s 13 milijonov S dinarjev, zdaj bi jim po predračunu morali odmerili 17 milijonov S dinarjev. Podprli so predlog, da se mora odslej sistemsko reševati financiranje občinske konference SZDL D. S. POZIV za vložitev napovedi za odmero prispevkov in davkov občanov Na podlagi 173. in 174. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, 40/69, 26/70 in 46/70) izdaja davčna uprava pri skupščini občine Kranj naslednji |avni poziv DO 31. JANUARJA 1972 morajo vložiti napoved za odmero prispevka oziroma davka: 1. vsi zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter od intelektualnih storitev, katerim se prispevki in davki odmerjajo po dejanskem dohodku po preteku leta, o dohodkih doseženih v letu 1971; 2. vsi zavezanci prispevka iz skupnega dohodka občanov, ki so imeli v letu 1971 iz vseh virov (iz rednega delovnega razmerja, iz dopolnilnega dela pri drugih izplačevalcih osebnega dohodka, od pokojnin, od nadomestil za čas bolezni, od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, od intelektualnih storitev, od kmetijske dejavnosti, od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od stavb in od premoženja in premoženjskih pravic) skupen čisti dohodek, ki je presegel 25.000 dinarjev. Zavezanci prispevka iz skupnega dohodka občanov, katerih napoved je odvisna od odmere drugih prispevkov in davkov (od odmere prispevkov in davkov od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ali od odmere prispevkov in davkov od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter drugih prispevkov in davkov), morajo vložiti napoved za odmero tega prispevka v 15 dneh po prejemu odločbe o odmeri prispevkov in davkov; 3. vsi zavezanei davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic (od dohodkov v zakup oddanih nepremičnin ali premičnin, od podnajemnin ali od drugih premoženjskih pravic, od oddajanja opremljenih sob in podobno) za dohodke, dosežene v 1. 1971; 4. občani, ki so lastniki počitniških hišic kjerkoli v Jugoslaviji in jih oddajajo v najem, morajo prijaviti dohodek, ki so ga dosegli v letu 1971 od oddaje takih prostorov v najem. Ostalim zavezancem davka od stavb ni treba vlagati davčnih prijav, razen v primeru, če se je dohodek od stavbe v letu 1971 bistveno spremenil v primerjavi z letom 1970. Zavezanci prispevka oz. davka, k! ne bodo vložili napovedi v roku, bodo plačali povišani prispevek oz. davek po določilih 176. člena zakona o prispevkih in davkih občanov. j—*a t Tiskovine — prijave — za odmero prispevka in davka se dobijo v sprejemni pisarni skupščine občine Kranj, soba št. 68. V Kranju, dne 14. januarja 1972 Davčna uprava skupščine občine Kranj Zadovoljivo reševali stanovanjske problem* prosvetnih delavcev Pri Temeljno izobraževalni skupnosti Jesenice so doslej dokaj ugodno reševali stanovanjske probleme prosvetnih delavcev, saj so v letih od 1967 do 1971 dodelili stanovanja 34 prosvetnim delavcem v jeseniški občini. Največ so dodelili dvosobnih stanovanj in manjših enosobnih stanovanj ter garsonjer. Ugodili so tudi prosilcem najem kredita za stanovanja v skup- nem znesku 225.000 dinarjjj z 2-odstotno obrestno ni^Jj in na 10-letno odplačilo.,. *fj tem so pomagali tudi P* občinski skupščini Jesenic^' -Pri temeljno izobraževal*^ skupnosti na Jesenicah so letu 1968 dobili 6,758.936 * narjev vseh Sredstev, leto * sneje 8,327.257 ■ dinarjev, W\ 1970 9,886.113 dinarjev in W* 10,511.000 diaiarjev. D, & Romantična stihija narave je nevarna Širše posvetovanje zaradi protesta ob projektu gozdne ceste s Pokljuke, ki povezuje Rudno polje—planino Praprotnico—Zajam- nike in Gorel jek Zaradi članka, objavljenega sredi decembra lani v časniku Delo pod naslovom Bo avto pasel liske, je gozdno gospodarstvo Bled v torek sklicalo širše posvetovanje o projektiranju *n gradnji gozdnih cest na pokrajinsko občutljivih območij. *"oleg strokovnjakov gozdnega gospodarstva Bled, predstavnikov sveta kmetov, kmetijsko živilskega kombinata in občin-»ke skupščine Radovljica so se ga udeležili tudi predstavniki republiških ustanov in organov, ki se ukvarjajo z urbanizmom, projektiranjem, varstvom narave in drugimi sorodnimi vprašanji na tem področju. Uvodoma je bilo pojasnjeno, da je članek v Delu le °sr.ova za širšo razpravo o Pomenu projektiranja in gradnje gozdnih cest. Po osvoboditvi je Gozdno gospodarstvo Bled na območju zgornje Gorenjske zgradilo okrog 350 kilometrov gozdnih cest. Predvidevanja in programi o načrt-ipern gospodarjenju z gozdovi, ki pa ne pomeni le izse-pavanje lesne mase, marveč ludi obnavljanje in negovanje gozdov, pa kažejo, da bo treba na območju zgornje Gorenjske, ki meri okrog 100 tisoč hektarov (od tega je okrog 50 tisoč hektarov gozda) v prihodnjih 20 letih še naprej izpopolnjevati mrežo gozdnih cest. Kako pomem- br.a je danes mreža gozdnih cest nam na primer kažejo napori v alpskih deželah srednje Evrope, kjer že sedaj precej razširjeno povezavo še vedno povečujejo. Pravilno speljana gozdna cesta je danes izredno pomembna. Cesta namreč ne odpre le pot do nedostopnih gozdnih .površin, marveč na področju kot je Gorenjska (ki pa je tudi zelo občutljivo zaradi morebitnih nepravilnih posegov v naravo) odpre pot tudi drugim gospodarskim panogam: kmetijstvu, plan-šarstvu in kmečkemu turizmu. To nam dokazuje že bližnja preteklost. Prav ceste so veliko pripomogle k razvoju različnih gospodarsih par.og. Pri nas imamo sorazmerno malo gozdnih in gorskih cest in prav zato smo bili več let priča odhajanju prebivalcev s hribovitih področij v dolino, kjer so bili življenjski in delovni pogoji veliko boljši. Tako so naše gorske kmetije počasi ostarele. Lep primer za to je prav bohinjska dolina, kjer je zemlja zelo razdrobljena, povezav s senožet-mi in pašniki v hribovitih predelih pa je premalo. Predstavniki kmetov s tega področja trdijo, da je to tudi eden od vzrokov za upadanje planšarstva ter proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov. Prav zato so bili kmetje na tem področju pobudniki za gradnjo omenjene ceste, katere ideja je pravzaprav stara že 15 let. Gozdno gospodarstvo se je zato lani odločilo, da z odstopljenimi sredstvi sveta kmetov zgradi to nekaj manj kot osem kilometrov dolgo cesto, katere gradnja bi veljala 174 milijonov starih dinarjev, cesta pa bi bila amortizirana v 18 letih. Bila bi to gozdna cesta, ki bi imela na obeh straneh pol metra bankine, široka pa bi bila tri metre. Pri gradnji gozdnih cest na pokrajinsko občutljivih področjih se je vedno treba odločati med dvema faktorjema. Ker gradnja gozdne ceste pomeni nasilen poseg v naravo in rušenje naravne skladnosti ima torej takšna cesta negativni značaj. Vendar pa pomeni prav takšna cesta po drugi strani tudi razvoj ravnotežja v družbenem dogajanju in kultivacijo nedostopnih področij. Največkrat se pri nas srečujemo z dvema vrstama stališč do varstva narave. Na eni strani so zagovorniki tako imenovane romantične stihije narave. Ti poudarjajo, da je kakršenkoli nasilen poseg v naravo nepravilen in škodljiv. Na drugi strani pa se srečujemo z nomadsko pastirskim odnosom do gozdov. Sem sodijo nekateri slovenski intelektualci, ki imajo omalovažujoč odnos do gozda ir lesa. Obe stališči pa sta z gospodarsko razvojne, družbene in tudi naravne plati nepravilni. Vedeti moramo, da ima nikakršno ali slabo poseganje v naravo lahko zelo hude posledice. Strokovnjaki trdijo in zato imamo tudi primere, da bi velike količine gozdnih površin propadle, če jih ne bi kultivirali. Pogoj za kultiviranje pa jc prav dostopnost in v tem primeru cesta. Na torkovem posvetovanju so se zato tako predstavniki republiških institucij in organov kot drugi strinjali, da projektirana cesta, ki povezuje Rudno polje—plani i o Praprotnico — Zajamnike — Gorcljek ni sporna. Nasprotno. Strinjali so se, da je ta cesta potrebna. Pa ne le zaradi dostopa v nedotaknjena obširna gozdna področja, marveč tudi za razvoj kmetijstva, živinoreje in kmečkega turizma v tem delu Gorenjske. Trditve in izračuni predstavnikov kmetov so pokazali, da bi se z dograditvijo te ceste proizvodnja mleka in mlečnih izdelkov na tem področju lahko podvojila, zaradi prometne povezave pa bi se stroški močno zmanjšali. Druga ugotovitev na tem posvetu pa je bila, da bodo v prihodnje gozdni delavci tesneje sodelovali z urbanističnimi in drugimi institucijami pri nas. Tako so se dogovorili, da bodo skupno preučili perspektivni program razvoja gozdarstva na zgornjem delu Gorenjske. A. žalar Srebrni jubilej Konfekcije Kroj Škofja Loka Kolektiv podjetja Kroj iz Okolje Loke praznuje 25-let-Kico dela. Začetki segajo v leto 1947, ko je 5 krojačev v dvoriščnih prostorih Thaler-jeve hiše v Škof ji Loki odprlo krojaško delavnico. Z kti se je njihova dejavnost ^rila. Začeli so izdelovati konfekcijo in se kmalu uveljavili na domačem in tujem trgu. O delu kolektiva, o prehodni poti, o težavah, ki so jih spremljale in načrtih, pripoveduje ustanovitelj in direktor podjetja Vinko Primožič: »Začeli smo tako rekoč iz nič. Toda rasli smo iz leta v leto. 1949. leta smo že toliko zaslužili, da smo kupili nekdanjo šolo v Klobovsovi ulici v Škof ji Loki in jo preuredili v delavnice. Kakih deset let smo še delali po naročilih občanov, potem pa smo začeli s serijsko proizvodnjo. Delali smo delovne *» v šivalnici. — Foto: F.Perdan obleke, oblačila za bolnišnice in podobno. Vsa ta dela pa so bila več ali manj le storitve, ki niso prinašale posebnega uspeha, še manj pa denarja. Zato smo se odločili za izdelavo konfekcije.« V naslednjih letih se je Kroju priključilo več manjših krojaških podjetij v občini. Osem let pa sodelujejo s Konfekcijo iz Idrije, ki je bila ustanovljena z njihovo pomočjo. 1964. leta so od Remonta kupili proizvodni obrat v Gorenji vasi in ga preuredili za serijsko proizvodnjo plaščev in kostimov. Upravo podjetja in pripravo dela ter modelirnico in ša-blonarno so imeli v Škof j i Loki, skladišča pa so bila na osmih različnih krajih. Taka razdrobljenost proizvodnje jc podražila izdelavo, onemogočala je delovno disciplino in zmanjševala konkurenčnost. »Po starem ni šlo več. Zato smo se odločili za gradnjo nove tovarne. Več kot polovico sredstev smo zbrali sami, drugo pa smo dobili s pomočjo kreditov, ki pa so skoraj v celoti že izplačani. Pred enim letom smo se vselili v nove prostore, kjer smo na enem mestu združili vso dejavnost. Z moderno tehnologijo smo organizirali proizvodnjo tet1*, da je kos zah- Direktor podjetja Kroj Vinko Primožič tevam na domačem in tujem trgu. Lani smo prvič izvozili za 110 tisoč dolarjev izdelkov v Zahodno Nemčijo, Francijo in švico. Za letos predvidevamo povečanje izvoza vsaj za enkrat. Računati moramo namreč na nekoliko manjšo konjunkturo na domačem trgu. Zato moramo več delati za izvoz, da bomo lahko zagotovili dovolj obratnih sredstev. Nova tovarna s sodobno tehnologijo proizvodnje je porok, da bomo tudi na tujem trgu uspeli.« V Kroju je zaposlenih 260 delavcev. Lan; so ustvarili za 40 milijonov dinarjev prometa. Da bi lahko delali v dveh izmenah, bi potrebovali še 40 delavcev. Ob 300 zaposlenih pa imajo možnosti za proizvodnjo v vrednosti 55 milijonov dinarjev. V treh letih računajo tudi na povečanje obratnih sredstev do take višine, da ne bodo več odvisni od bank in dobaviteljev. »Seveda pa ob nenehnj skrbi za čimvečji finančni us"o"i ne smemo pozabiti na proizvajalca — na človeka. Treba bo posvetiti še več skrbi dobremu počutju zaposlen" ^a na delovnem mestu, višjim osebnim dohodkom, kako? tudi gradnji stanovanj in ni nazadnje oddihu In rekreaciji« Loški razgledi XVIII Zanimivo in privlačno Ob koncu leta 1971 je v Skofji Loki izšel XVIII. zvezek Loških razgledov — revije, kakršnih pri nas ni veliko. Loški razgledi so letos nekoliko manj obsežni od lanskcgH zvezka, zato pa nič manj kvalitetni. Na več kot 250 straneh lahko bralec najde bogat izbor člankov in razprav z vseh področij javnega življenja in iz preteklosti. Avtorji so same znane osebnosti, razveseljivo pa je, da so se v zadnjem času začeli s svojimi prispevki pojavljati tudi mladi. Letošnji zvezek je razdeljen na pet poglavij: narodnoosvobodilna borba, razgledi, drobne zanimivosti iz loške preteklosti, leposlovje ter zapiski in poročila. Obsežnejše od nekaterih prejšnjih let je tokrat poglavje narodnoosvobodilna borba, kj je pripravljeno v počastitev 30-Ietniee poljanske vstaje in dražgoške bitke. Spomini na leto 1941 in na poljansko vstajo so izpod peresa Toneta Petcrnela-Igor ja. Avtor je spregovoril o obdobju od razpada stare Jugoslavije pa do poljanske vstaje. Ivan Jan je prispeval delo Dražgoška bitka — plameni-nica upora v podjarmljeni Evropi, kjer spregovori o zimski vstaji in decembrskih bojih, nato pa o sami borbi v Dražgošah. O Dražgošah in dražgoških dneh spregovorc še zapisi: Snomlni na dražgoške dni Marjana Krišl ja, Obkoljeni na Mošenjski planini I veta šubica, in Spominska tekmovanja Po stezah partizanske Jelovice Janeza Lušine. Zapisa o narodnem heroju Francu Ravbarju-Vitezu in narodnem heroju Danili Kumar-Andreji pa je prispeval Jože Ravbar. Poglavje razgledi je že navadno najbolj obsežno. Tudi letos prinaša dvanajst sestavkov. Težko bi vse podrobno označil, zato naj spregovorijo le naslovi. Pod naslovom VHJa rustica pri Žabnici ing. Rajko Brank predoči neki tere izkopanine v vasi Zabni-ca, dr. Pavle Blaznik razloži TOREK, 18. januarja, ob 19.30 za red PREMIERSKI — J. Anouilh: NE BUDITE GOSPE; gostuje Mestno gledališče ljubljansko. nekatere termine iz starega urbarja v prispevku Sloveni-ca v arhivalljah freisinškega loškega gospostva, Jeja Jamar Legat poda zgodovinski prikaz loškega šolstva v drugi polovici 19. stoletja, France Štukl predstavi podobarja Janeza Gosarja starejšega (1830—1887) s posebnim ozi-rom na škofjo Loko z okolico in Selško dolino, dr. Emi-lijan Ccvc osvetljuje življenje in ustvarjalno delo slikarja Gojmira Antona Kosa, Stanko Šimenc na kratko označi pol i u d nožna n s t venega pisatelja iz Brodov v Poljanski dolini dr. Simona šubica, France Planina nas popelje v svet Davče in Podporezna, študentka etnologije Marija Stnnonik poda zgodovino ži-rovskega čevljarstva, Ljubo Bradeško pa se poglobi v 25-Ietni razvoj kovinarstva v Železnikih, ing. Janez Ahačič razmišlja o možnostih za razvoj turizma v gornjem delu Selške doline, o okame-nelih koralah na loškem ozemlju spregovori dr. Anton Ramovš, nič manj pa ni zanimiv tudi zadnji prispevek tega poglavja: dr. Antona Po-lenca Pajki s Tošča. Res bogato in raznovrstno poglavje! V škof ji Loki, staremu in po tradiciji bogatemu mestu, so v vseh časih živeli izraziti tipi, originalni ljudje, ki so mestu dajali svojstven značaj in podobo. Tem ljudem je namenjeno posebno poglavje Drobne zanimivosti iz loške preteklosti. Prvi je na vrsti prispevek ing. Primoža Simoniča. Iz galerije loških originalov, zatem pa Še dva prispevka Viktorja Žužka Špitalski Miha in drugi ter Ketre snod Lučen. V poglavju Leposlovje je ob 120-letnici rojstva predstavljen pisatelj Ivan Tavčar. Tavčarjevi pisateljski začetki iz mladostnih let so le slabo poznani. Uredniški odbor Loških razgledov se- jc zato odločil, da v zvezek ponatisne nekatere znane rokopise in nr\v objave, da bi ljubitelji Tavčarjevih spisov lahko spoznali njegove prve literarne poskuse, ki so nastali v gimnazijskih letih. Vsi spisi so pregledno razvrščeni pO času nastanka. Obsežno zbirko poročil in člankov vsebuje tudi zadnje poglavje zapiski in poročila. Poglejmo. Profesor Janez Dolenc (France Planina), In me-moriam prof. dr. Maks Mi-klavčič (dr. Pavle Blaznik), Tine Kalan (France Planina), Profesor France Planina sedemdesetletnik (dr. Pavle Blaznik), Kako je Sorica dobila elektriko (France Planina), Kulturna skupnost škofja Loka (Andrej Pavlovcc), Razstave v galeriji (Andrej Pavlovcc), Muzejski izleti (France Planina), Obletnice in jubileji (France Planina), Petsto let loške župne cerkve (France Planina), Prispevek h kroniki škofje Loke od 1. 10. 1970 do 30. 9. 1971 (Janez Eržen), Stari verzi (Božo Račič), Iz starih zapiskov in Iz ga-štejskih receptov (Božo Račič), Nekaj zapisov iz loškega arhiva (France štukl) in Iz stare zdravniške knjige (France Planina). Povzetke je v nemščino prevedel dr. Val ter Bohince, v francoščino pa jc prevajala Jasna Kovic. Izdalo in založilo jc Loške razglede Muzejsko društvo v Škof j i Loki v nakladi 1400 izvodov, urednik pa je bil France Planina. Uredniškemu odboru dr. Branku Bcrčiču, dr. Pavlu Blazniku, Mariji Jamar-Legat, Jožetu Nastranu, Andreju Pavlovcu, Francetu Planini in Milanu Zaklju je torej tudi letos uspelo zbrati dovolj zanimivega gradiva in kljub skromnim denarnim možnostim pripraviti zanimiv zvezek Loških razgledov. J. Govekar Delavska univerza TOMO v Kranju vpisuje BREJC v 5., 6., 7., 8. razred osnovne šole Vpisovanje je od 20. do 25. januarja. K vpisu prinesite zadnje spričevalo, roj. list, potrdilo o zaposlitvi in akontacijo 400 din za šolnino. Začetek pouka bo 7. februarja, pouk traja do 30. junija; v nemške, francoske, italijanske in angleške tečaje Vpisovanje je od 20. do 25. januarja. Pri vpisu plačate 400 din šolnine. Začetek pouka bo 7. februarja, pouk traja do konca maja; v tečaj za skladiščnike Vpisovanje je do 31. januarja. Pri vpisu vplačate akontacijo 300 din za šolnino. Začetek pouka bo 14. februarja, tečaj traja 3 mesece; v tečaj za kurjače nizko t lačni h kotlov Vpisovanje jc do 31. januarja. Začetek tečaja bo v začetku februarja, tečaj traja 3 mesece; v pletilski tečaj Vpisovanje jc do 31. januarja. Pri vpisu plačate 400 din za stroške tečaja. Začetek tečaja bo 12. februarja, tečaj traja 55 ur; v šivalne tečaje Vpisovanje je do 24. januarja. Pri vpisu vplačate 140 din za stroške tečaja. Začetek tečaja za začetnice bo 24. januarja ob IS. uri, za ostale 25. januarja ob 15. uri v Delavskem domu, \ /tod 6. Vpišete se lahko vsak dan od 8. do 15. ure na Delavski univerzi Kranj, Staneta Žagarja 1. Informacije tudi po telefonu št. 21-243 ali 21-273. Po slavnostni seji skupščine občine Škofja Loka so Žirovci v soboto pripravili bogat kulturni spored. Sodelovali so: pihalna godba Alpine, mešani pevski zbor Alpine, moški pevski zhor podjetij Žiri, mladinski pevski zbor osnovne šole žiri in reeitatorji. Na sliki je moški pevski zbor podjetij pod vodstvom Siobodana Poljanska. — Foto: F. Perdan Janez in Ivana šmid Stol — nevaren in privlačen VV četrtek popoldne je bila nih ih družbenonolitič- Sci °rganizacij na Jesenicah NOV i 'nskcga odbora ZZB Plani? • U'di Prcds1' ° 01"^nizac:j tehni* P°tc^u pohoda in o nekai t**avah pri vzponu stov"' -St° P'anmcev, alpini-tln.j', c'a'iov organizacij in LeK« vsc Slovenije. Stoj t'1'' /imski pohod na PrinL ga bodo predvidoma j^rav.h 19. in 20. februarja. letos fe. m*< Jubilejni in ga 30-iQfnPr"x>iaio prav na dan PobuS'C^bitkc na Slo,u- Prvi na o , z>mskega pohoda odsek rJ0 bil Alpinistični JCSemr p,aninskcga društva s0 v„, ■ Pokroviteljstvo pa skemi« u Prcvzcli Pri občin- JeS^iC,h °M ZZB N0V na vzeli S ; Na sc>i so sc za-Vzei0 r.to. da bi letos prehodom I°vitclJstvo nad po-časopisno podjetje kninsko -a|pinistična Predavanja Pri i Jcscnic^'ninskem društvu na tos več !?. ^''Pravljajo za le-nnJi ninsk° - alpinistične ie k ,avanJ- prvo preda vaja JJCJ,,1° v sredo 12. januar-V2Poni;, t nasl°vom Zimski daval Z Jull,skih Alpah. Pre-Stane in,aš znani alpinist vtevilnimiah.iZ ^ubijane. S tlvi ie n!-i barvn«mi diapozi-ki so iih lk^al te*k* v/pone, ^^eSi^if1101"3"- feb*uarfnje Predavanje bo Ja- J.R. Delo iz Ljubljane. Pohod pa so Še materialno podprli pri Metalki in Zarjj Jesenice. Lani sc je pohoda udeležilo več kot 500 ljudi iz vseh krajev Slovenije. Prihajali so iz Trbovelj, Škofje Loke, Nove Gorice, Domžal, Celja, Cerknega. Prav vsem so podelili spominske značke in izkaznice. Na seji so se zmenili, da bi bila najprimernejša pot na zasneženi Stol po znanj in ustaljeni smeri: prek Valvasorja in Zirovniškc planine na Stol. Udeleženci bi se po tej poti tudi vračali, vendai organizirano, pod vodstvom izkušenih gorskih reševalcev in alpinistov, še najbolj sc boje neorganiziranih skupin ali posameznikov, ki bi nedisciplinirani ubrali drugo pot po globokem snegu, kajti nevarnosti pozimi grozijo v planinah tudi ob lepem vremenu. Še posebej so poudarili pomen primerne opreme vseh udeležencev, discipline in pazljivosti na vsakem koraku. Vsi udeleženci bodo krenili na Stol šele v nedeljo zjutraj, kajti v noči iz sobote na nedeljo bo Prešernova koča na Stolu popolnoma zasedena. V njej bodo prenočili vsi tisti planinci in alpinisti, ki bodo za udeležence pohoda napravili pot in kočo primerno pripravili za sprejem ljudi, ki se bodo povzeli na Stol. Od 10. do 15. februarja se bodo vsi, ki pripravljajo ta množičen pohod na zasneženi Stol, ponovno sestali in sc dokončno dogovorili o organizaciji. Vsi tisti pa, ki se bodo v nedeljo povzpeli na Stol, se bodo morali vso pot zavedati, da je sicer Stol pozimi zelo privlačen in da pogled z vrha Stola odtehta utrudljivo pot, da pa jc obenem vzpon zaradi nepazljivosti ali nediscipline lahko tudi smrtno nevaren. O. S. Zlata poroka v Poljčah Zaradi bolezni zakonca Ivana in Janez Šrnid iz Poljč pri Begunjah 1970. leta nista mogla praznovati zlate poroke. Zato sta ta svečan dogodek prestavila na konec minulega leta. Njuno 50-lctnico so proslavili hčerki in sin, sorodniki in številni prijatelji. Janez Šmid je bil do aprila 1915 ključavničar pri železniškem mostovnem podjetju na Dunaju. Potem je odšel k vojakom in se šele skoraj po petih letih Vrnil domov. Tako jc v Poljčah spoznal Ivano in novembra 1920 sta sc poročila. Februarja 1944 jc Janez odšel v parli/anc in sc v Voj kovi brigadi v Cerknem, v Idriji in drugje boril proti okupatorju. Pred vojno in po njej je bil 30 let odbornik občine Begunje. Danes se še vedno dobro spominja, da jc bil že včasih v Begunjah razvil turizem. Ze v prejšnjem stoletju jc bil v Poljčah hotel Sturm, ki je imel 70 ležišč. Ob bistrem potoku Blatnica pa je bil urejen tudi plavalni bazen. Tako je že takrat v Poljčah redno letovalo precej tujčev. Ivana, ki je že v mladih le--tih kot najstarejša hči delala doma na kmetiji, danes kljub 79 letom še vedno pridno dela in pomaga gospodinjiti doma poročeni hčerki. Še vedno je vedra in zdrava. Zlatoporočenccma šmid v Poljčah želi turistično društvo Begunje še mnogo srečnih, zdravih in zadovoljnih let. V sredo, 12. januarja, smo objavili sliko s podpisom, da so v Kranju med cerkvijo in samopostrežno trgovino Pri retrčku odprli »podružnico« za smeti. Komunalci so veliki smetnjak odstranili v četrtek. V petek pa smo posneli naslednje: pri Petrčku — gornja slika m »odvečno« blago s tržnice — spodnja slika. Predlagamo, da se prizadete stranke pomenijo in če ne gre drugače, pokličejo na pomoč odgovorne. Želimo le, da Kranj postane čisto mesto. Kdor pa tega ne bi spoštoval, naj se kaznuje. Nekdo mora hiti odgovoren; pa brez tako imenovanih subjektivnih in objektivnih okoliščin. A. U. — Fo-to: F. Perdan Hoja po Mohorjevem klancu v Kranju (sedanja Vodoplvčcva ulica) je v teh dneh zaradi ledu in spolzke ilovice izredno nevarna. To nazorno kaže tudi fotografija. Možakar z negotovimi koraki stopa po zaledenelem klancu in skuša doseči kovinsko ograjo ob zidu, kjer pa tudi leži neočiščen sneg. Janez Juhart z Vodopivčeve 7 nam je povedal, da je na leden in spolzek klanec že opozarjal Komunalni servis, vendar ledu In ilovice nihče ni prekril s peskom. Precej ljudi je že padlo in se poškodovalo. Ženska, ki stanuje na Sejmišču 2, si je pri padcu zlomila roko! (Jk) — Foto: F. Perdan Scene, ki so se ponavljale v ponedeljek na letališču v Daki, je skorajda nemogoče popisati: vrnitev šejka r/nd-žlburja Rahmana v domovino je pričakalo okoli milijon Bengalcev. Navdušenje je mejilo na delirij. To je bila eksplozija čustev, ki jo nihče ni mogel ne nadzorovati in ne omejiti. Heroj nove nacije, trpinčenega Bangla Deša se Je vrnil zmagoslavno domov po desetih mesecih zapora in potem, ko se je le čudni tori usode lahko zahvalil za življenje. Bivši pakistanski predsednik Jahja Kan je namreč ukazal naj Rahmana obesijo. Zgodba, ki sc je zvedela šele kasneje, pripoveduje, da so ga rešili vojaki, ki bi mu morali skopati grob in urediti grobnico. Svoje delo so namreč opravljali tako no-časi, da "Je bilo vojne nrej ko-nec, .Talno Kana na jc zamenjal Ali Buto, sedanii predsednik Pakistana. Ta je v začetku svoje vladavin« izvedel izredno modro državniško potezo, ko je ukazal, naj Rahmana izpustijo — to le namreč prvi korak na dolel poti sprave med obema državama, ki vsekakor ne bosta mogli večno živeti v sovraštvu in se brsta morali nekega dne odločiti za boli ali manj dobro sožitje. Iz pakistanskega zapora je šejk Mudžibur Rah Rahman v Daki man presenetljivo najprej od-letel v London, kjer sta ga sprejela tako premier Heath kot šef opozicije \Vilson. Šele od tam se je — z vmesnim štiriumim postankom v New Delhiju, kjer se je sestal z Indiro Gandhl vrnil v rodno Dako. Takoj po vrnitvi je na mitingu izjavil, da je zveza med obema Pakistanoma prekinjena za vse večne čase in da nikakršna sloga ni več mogoča. R-wen tega je opozoril vse tiste — predvsem pa Buta — ki računajo na razkosanje Bangla Deša, da teara BeneMcl. nikoli ne bodo dovolili. Daka se še vedno trese od navdušenja, toda to bo naposled moralo prenehati, kaiti navdušenje samo ni dovolj za obstoj nove države, ki bo vseknkor potrebovala še vse kaj drugega. Predvsem bo potrebovala sredstva, čas in državn?š!m ^e zaPust'l Postajo. Pred njo jc padel 'k 'U Naujocksovcga revolverja v človeka onseivo". Kdo je to bil in odkod so ga pripc-da bi predstavljal 'nemško žrtev', ki so jo Povzročili in ubili 'Poljaki', Naujocks mo.či. Tudi lop°vrtcr 'Ouicka' ni o tem ničesar zapisal razen * Je že v nekaj minutah prišla k radijski staji nemška policija in tam našla truplo, voj-Sa zločinca Naujocka pa 'proslavil' kot člove- ka, ki je izstrelil prvi strel in s tem strelom v 'človeka-konservo' začel drugo svetovno vojno. PRVI DAN DRUGE SVETOVNE VOJNE »'Poljaki' so napadli! Fuhrcrjevc potrpežljivosti jc konec! Sili jc odgovoril s silo! GEVVALT GEGEN GEVVALT!« Tak je bil 1. septembra 1939 ob petih zjutraj jutranji 'pozdrav' nemškega radia, ki je Nemcem in svetu oznanil, da je nemška vojska odgovorila na 'nesramni poljski napad', ki ni bil nič drugega kakor provokacija esesovcev, preoblečenih v poljske uniforme, so ga na Hitlerjev ukaz izpeljali že znani gestapovski organizatorji. Toda Hitler je potreboval 'dokaz', da so ga k skrajnemu ukrepu 'prisilili' Poljaki in da zato ni.'odgovoren' za vojno zlo, s katerim bo 1. september 1939 prešel v zgodovino kot prvi dan druge svetovne vojne. »Gcvvalt gegen Gcvvalt!« je sporočila DNB Hitlerjev apel na nemško vojsko tega dne ob petih zjutraj: »Poljska država je odbila z moje strani zaželeno mirno rešitev sosedskih odnosov. Segla je po orožju. Nad Nemci na Poljskem, pregnanimi z doma in domačij, divja krvavi teror. Vrsta, za velesilo neznosnih kršitev meja, dokazuje, da Poljska ni več voljna spoštovati nedotakljivost meja nemškega Reicha. Da bi napravil konec temu blaznemu početju, mi ni preostalo nobeno drugo sredstvo, kakor da se sili postavim po robu s silo — Gevvalt gegen Gevvalt! Nemška 'VVehrmacht' (vojska) bo vodila boj za čast in življenjsko pravico prerojenega nemškega ljudstva s trdno odločnostjo. Pričakujem, da bo sleherni vojak, v misli na veliko in večno nemško vojaško tradicijo, izpolnil vojaško dolžnost do zadnjega. Naj vas stalno in v slehernem poio/aju navdaj;- zavest, da ste predstavniki velike Nemčije! Naj živi nemško ljudstvo in nemški Reich! Berlin, 1. septembra 1939. Fuhrer Adolf Hitler.« (AdG 4201 B) Kmalu potem jc nemški radio (pa tudi radio v Gdansku) proklamacijo nacističnega gaulcitcrja v Gdansku Forsterja o 'razničenju versajskega diktata v Gdansku in proglasitvi združitve Gdan-ska z Nemčijo'. Taka je bila tudi vsebina telegrama, ki ga je Forster poslal Hitlerju. Hitler je takoj odgovoril in 'sprejel proklamacijo Svobodnega mesta Gdansk o priključitvi k Nemčiji', pa tudi vrhovni poveljnik nemške vojske general-oberst von Brauchitsch jc na prebivalstvo Gdan-ska (beri: na naciste in nemčurje v Gdansku) naslovil poseben apel, ki ni bil nič drugega kakor poziv peti koloni, naj v Gdansku opravi z nasprotniki (AdG 4201 A). Tako se je začel napad na Poljsko, kjer so po napadu na svoje ozemlje objavili v imenu prede sodnika poljske republike naslednji uradni dekret: NA PODI AGI 24. ČLENA USTAVE POLJSKE REPUBLIKI,, I.ODSTAVEK, »OLOČAM MARŠALA POLJAKE SMYGLY-RYDZA ZA NASLEDNIKA POLJSKE REPUBLIKE ZA PRIMER, čE TO MESTO DOLETI NESREČA PRED SKLENITVIJO MIRU. Nadalje so uradno sporočili, da je poljski predsednik Masciehi imenoval sedanjega generalnega inšpektorja poljske vojske Smiglv-Rvd/.a za vrhovnega poveljnika poljskih oboroženih sil (AdG 4202 F). Mimo tega je poljska poročevalska agencija PAT sporočila, da jc PREDSEDNIK POUSKE REPUBLIKE MOSCICKI naslovil na poljske državljane naslednjo poslanico: »V MINULI NOČI JE NAS DEDNI SOVRAŽNIK NAPADEL POLJSKO DRŽAVO. TO UGOTAVLJAM PRED BOGOM IN ZGODOVINO. V TEM ZGODOVINSKEM TRENUTKU SE OBRAČAM NA VSE DRŽAVLJANE POUSKE REPUBLIKE, GLOBOKO PREPRIČAN, DA SE BO VSE POLJSKO LJUDSTVO PRI OBRAMBI SVOJE SVOBODE, SVOJE NEODVISNOSTI IN SVOJE ČASTI ZGRNILO OKROG VRHOVNEGA SEFA DRŽAVE IN SVOJE VOJSKE IN DALO NAPADALCU ZASLUZEN ODGOVOR, KAKOR SE JE TO V ZGODOVINI POLJSKO-NEMSKIH ODNOSOV ZE VEČKRAT ZGODILO. Z BLAGOSLOVOM VSEMOGOČNEGA VLADARJA NA NEBU IN ZEMLJI V BOJU ZA SVETO IN PRAVIČNO STVAR, ZDRUŽENI Z ARMADO, SE BOMO BORILI Z RAMO OB RAMI DO KONČNE ZMAGE (AdG 4203 A).« Poljska je bila pravično obrambno vojno. Njeno vojaško poveljstvo je bilo prepričano, da bo poljska vojska odbila prvi napad in prešla nato v ofenzivo, ker je precenjevalo oborožitev in bojno sposobnost svoje vojske proti najmo-derneje oboroženemu in mnogokrat premočnemu sovražniku in ker jc menilo, da bo Hitler poslal pretežno večino svojih armad na zahod v boj proti Franciji in Angliji. V svoji strategiji oziroma strateških pripravah in obrambnih načrtih v času krize je napačno predvidevalo, da sc bo zgodilo tako kakor avgusta 1914, ko jc Nemčija vrgla svoje najmočnejše in najbolj oborožene enote na fronto proti Franciji, medtem ko ji je na takraL-ni fronti z Rusijo primanjkovalo sil, tako da je carska ruska armada že s prvim naletom vdrla in prodrla globoko v Prusijo in je klonila pred HindenbuiRom šele, ker se je izčrpala zaradi počasnega in pomanjkljivega prateža, ki ni mogel biti tako nagel, kakor je lahko v časih, ko ima vojska poleg starega konjskega prateža tudi motorizirani tovorni pratež. Poljski generali niso računali, da jc njihova motorizaciju proti nemški neznatna. Sklenili so samo tO, da napake ruske carske vojske leta 1914 ne bodo ponovili. Ta napaka je namreč bila tudi v tem, ker carska Rusija ni izvedla do kraja mobilizacije na svojem obsežnem ozemlju. To pa je Poljska že storila pred dvema dnevoma. Vseeno pa se je pokazalo že v prvih urah nemškega napada, da so se poljski generali uračunali. Zavezniški deželi Francija in Anglija še vedno nista stopili v vojno proti Hitlerju, pa tudi Hitlerjevi generali so se izognili jnapake iz leta 1914 in z vso silo napadli ne na Zahodu, marveč na Vzhodu. V teh petnajstih urah 1. septembra 1939 je o vojni med Nemčijo in Poljsko vedel že ves svet, a je še vedno upal, da bo kaka .neznana, višja sila' ustavila spopad. Mnogi so celo upali, da bo to rešitev nakazal celo sam HITLER in so zato s toliko trepetom in pričakovanjem čakali na njegov govor, ki je bil napovedan za deseto uro dopoldan pred nemškim Reichsta-gom. Toda Hitler je samo ponavljal že znane stvari, ki so .pripeljale do vojne'. Poljska je .vendar odklonila vse njegove predloge': »Nc samo z besedami, marveč tudi z mobilizacijo, s povečanim nasiljem, s stopnjujočim pritiskom na .folksdojčerje'...« Tako je Hitler s tevtonsko hrupnim glasom tulil pred svojimi zvestimi, nacističnimi poslanci v Rcichstagu, krivil Poljake za nemire v Gdansku, čeprav je ves svet vedel, da so bili netilci nemirov v tem mestu Forsterjevi nacisti, tulil nad krivicami, ki so jih Nemcem prizadejali Poljaki: »Poizkušali so, da bi te postopke proti folks-dojčerjem opravičevali, češ da so. bili izzvani s provokacijami.. .« Toda on se je trudil ,kljub vsemu do zadnjega, da bi ohranil mir', še .včeraj zvečer' je sporočil britanski vladi, da v takih okoliščinah .poljska vlada ne pokaže nobene naklonjenosti za resne pogovore'. Odgovori na njegove predloge so bili .najprej poljska generalna mobilizacija in drugič nova strahotna grozodejstva'. Niti malo si nista mogla mislili, da je bila to le njuna obsodba. Morda bi vse skupaj šlo počasneje in drugače, pa ic k temu veliko pripomogel Filip. Ko je posmehljivo ponovil, kako sta mu hotela pomagati, jc vprašal: — Sta ga iskala kakor lovska psa? Sta ga sledila za vasjo.' Kaj nisi vedel, da sem mu pomagal že ja/. Nisi pozabil, ko sent ti rekel, da bom že jaz poskrbel zanj? Si se bal, da ne bi kdo kaj povedal, kaj? Zelo hitro si sporočil Nemcem, kje ga bodo dobili! Ravnikovec pa je ponavljal: — Kaj čenčaš o Nemcih. Rešiti sva ga hotela! Filip ni popustil: — Ne laži! Izdal si ga! In ne samo njega! Koliko si zaslužil? Ravnikovec je skočil pokonci in udaril Filipa tako nepričakovano, da kaj takega mirnemu možakarju nc bi prisodil. Filip ga je odrinil, eden izmed partizanov pa mu je vrnil udarec, da je kar zastokal. — Zvežite ga! Bo kar pravi! je ukazal. — In fanta tudi, da ne uide! Potem jc Filip zagrizeno pripovedoval, da se zdaj stari, zdaj sin večkrat vozita v trg, da doslej o sodelovanju z njimi ni hotel nič slišati, da se je sploh vedel sumljivo. Očetu in sinu je zapiralo sapo. Janko bi zajokal, pa je bil preponosen, preveč užaljen in zmeden ob taki krivici. Oče pa je Med partizani je bil tudi brat padlega Mikija. V to skupino, čeprav je bilo nevarno, se je prostovoljno javil prav zato, ker je hotel maščevati svojega mlajšega brata. Že med zasliševanjem je bil zelo razburjen in jc največkrat silil v Ravni-kovca. Zdaj ju ni spustil z oči. Zbal sc je, da bosta ušla, da ju ne bo doletelo tisto, kar zaslužita. Velel jima je, naj tečeta naprej. Nenadoma pa se mu je zdelo, da sta zavila preveč navzdol. — Ne bosta! je siknil med splošnim streljanjem in žvižganjem krogel. Dvakrat je počilo vmes, in oče jc obležal ob sinu. Zvalila sla se v majhno, z bukovim listjem nastlano kotanjo. Ravnikovcev ni bilo več mogoče zasliševati. Nikoli več se nista vrnila domov. Živa ne. Mrtva so pripeljali Nemci! Filipovo zadnje hudodelstvo je bilo izbrisano z novim. Pomisleki o tem pa niso čisto izginili. Ostala jc resnica, da so Medveda dobili na njegovem skednju in da je tobačno akcijo pripravil in vodil on. Kako naj za vse, kar ju je dolžil, vesta Ravnikovca? To vprašanje se je zajedlo v obveščevalca Jesena, in nanj ni pozabil. Filipa so zdaj hvalili na obeh straneh. Partizani v bataljonu in še VVerner. Ljudje pa so bili še bolj zmedeni, nekateri potolaženi, drugi še bolj sami zase. Smrt Ravnikovca in njegovega sina je vsepovsod razmajala zaupanje, kati Nemci so ju pokopali s svojimi častmi. I ,, .mrtvi ne lažejoj 36 | čutil, da je vsega kriv Filip. Zato nekaj časa ni hotel odgovarjati na njegove obtožbe, temveč je rotd partizane; — Ne verjemite mu. Filip je slepar! Bolje bi bilo, če kaj takega ne bi bil rekel, kajti zdaj se ga je s pestmi lotil Filip sam, potem pa naštel vrsto stvari, ki jih je bil opravil za partizane. Tega mu ni mogel oporekati nihče. Zdaj so iz očeta in sina hoteli iztisniti priznanje o vseh izdajstvih. Tudi tepli so ju. Ravnikovca pa sta bila trmasta. Saj ni bilo kaj priznali. Venomer sta ponavljala, da sta nedolžna, da jima delajo krivico ... Ce so dobili tako zakrknjenega izdajalca, ne sme biti nič zamujenega. Če je za razčiščevali je tega potrebna trdota, se tudi tega ne bodo ogibali. Čas je priganjal! Že danes lahko padejo novi. Odmikala pa se je tudi noč in morali bodo nekaj storiti. Vsi so bili že utrujeni, zasliševanje pa se ni premaknilo nikamor. — Trda sta. Dobro so ju naučili. Mi smo svoje storili, zdaj naj ju dobe obveščevalci! je proti jutru, ko se jc že zdanilo, odločil komandir. Odrinili so v gozdove, da bi osumljenca izročili Jesenu. Filip se je odpravil proti domu, ko je bilo še temno. Zdaj je opustil misel, da bi Nemcem prijavil gostilničarja. Če ga aretirajo, se bo Ravnikovec laže zagovarjal. Ostane naj doma. Bo že prišel prav, samo da vem zanj, je sklenil. Skupina z Ravnikovcem jc pohitela, kajti doslej so se zadrževali le malo nad dolino. Prečkali so novo pot in zavili v levo. Tedaj so med drevjem zagledali dolgo vrsto zelencev, ki je že šla proti njim. Naključje ali navadna hajka? Opazili so se oboji hkrati. Zaropotalo je in partizani so polegli za debla. Imeli so težko delo, kajti dva -4a morala paziti na Ravnikovca, drugi pa so nekajkrat užgali nazaj. Nemci so čutili, da je partizanov malo, zato so kar naprej silili za njimi. — Moramo se umakniti! Pazite na Ravnikovca! je odredil komandir. Začel se je težaven umik in vse je kazalo, da očeta in sina, ki sta raji bežala Z njimi kakor bi poskušala uiti, ne bodo prignali daleč. Iz najhujšega so verjetno le prišli, le aretiranca sta med Streljanjem zadajala preveč skrbi. Zdaj je Filip nekaj časa miroval... in mislil na sledove, če jih jc kod kaj ostalo? Z večjo vnemo se je lotil hiše, iskal zdaj zidarje, zdaj spet mizarje, drugič pesek ali apno, okovje in okna. Partizani, ki so bili potisnjeni v obrambo, so nekajkrat poskušali, da bi storil zanje to ali ono, on pa jc odmajeval z glavo in jim dopovedoval, naj malo potrpe, da je prenevarno. — Kaj si sc tudi ti podelal? so mu očitali. — Mar hočete, da jih pade še več. Še za vse bo dosti priložnosti! jih je skušal učiti. — Potem pa raje pojdi z nami! so mu predlagali. Filip pa se je tega ustrašil. S tem bi se podrli vsi njegovi in VVernci jevi računi. — No, zakaj pa nc. Ampak tu bom lahko storil še marsikaj koristnega? Nič nimam proti, a Gorski pravi, da moram ostati v dolini, da je prava sreča, ker sem še ostal. In Filip je ostal. Nekaj dni potem, ko so pokopali Ravnikovca, se je iz zaporov nepričakovano vrnil Golob! Spustili so jih tudi nekaj iz sosednjih vasi. Filipu ni bilo prav. Naj bi Golob ostal, kjer je bil! X Mir, ki je zadnje čase zajel dolino, je bil le navidezen. Res, že dolgo ni pokalo in tudi o aretacijah ni bilo slišati, vendar se je vse le potuhnilo. Filip se je še vedno zadrževal največ doma, postajal pa jc siten in živčen. Golobova vrnitev ga je vznemirila. Roze mu ni hotel prepustiti, v teh razmerah pa tudi ni hotel hoditi okoli nje. Golob se mu jc še vedno zdel nevaren, nevarnejši, čeravno je pred izpustitvijo iz zaporov najbrž moral podpisati, da bo delal proti partizanom. Toda VVerner je hotel od njega pripravljeno Martino, zaradi tega je bil Aleš še vedno med živimi. Sestrina razklanost mu je pomagala, da ji nc bo težko priti do živega. Zadnji dogodki so iz nekdanjega živahnega dekleta napravili napol zmedenega človeka. Filip res ni imel težkega dela. In nekega dne se je spet znašla pred ober-stui mliihrerjem VVernerjem. Zdaj je šlo hitreje in pot do njega, ki jo je sprejel v hotelski pisarni ob lepem jezeru, je bila žc pripravljena. Približno je vedela, kaj bo hotel od nje. VVerner za kak suhoparen uvod ni hotel izgubljati časa. Šlo je še vedno predvsem za to, da bi zldmil in pridobil Aleša za njihovo stran. K temu ga ni priganjala le njegova nacistična prepričanost« femveč tudi trmasta želja, da bi dosegel cilj« ki si ga je bil zastavil. Po prijaznem pozdravu, ki Martine vseeno nI spravil v dobro voljo, je rekel zelo jasno: -M — Lahko mu obljubite vse in besedo boVoA tudi izpolnili. Ne pozabite tudi, da mu bom? prisili oficirske zvezde, če bo delal po pamet« Imel bo lepo življenje. Ob njem bosle zrasfl tudi vi! Tako govorjenje jo jc spravljalo v še večjfl zadrego. Žc v naprej se je bala srečanja /. Ale* šem, a si ga je obenem tudi želela. Morda se bO v zadnjem trenutku- pokazala kakšna reši lev. VVerner je zlahka spoznal, kaj se dogaja f dekletom, sicer nc bi prišla sama. Zato je bij potrpežljiv, ljubezniv in odprtih rok. Postregl* so ji z močnim čajem, vmes pa sta govorila Ž* toliko časa, da sc jc tolmač, ki ga jc bilo koniaJ opaziti, že pošteno utrudil. VVerner je storil vse« da bi se Martina otresla tesnobe, zato je skušal govoriti z njo kakor z dobrim znancem. — Poslali bi ga v šole. In ne samo njega! vaju oba. Mlada sta še in veliko bi lahko dosegla. Zato ga le zaradi vaju pripravile do tega* Saj morda misli dobro, a tam na drugi stran' ga čaka samo prezgodnja smrt. Kaj bi poten« silila tja! Vsi pametni ljudje zdaj že vedo, da je konec partizanstva samo še vprašanje kakcf?3 tedna ali meseca. To mu je treba razložiti in ga prepričati. Nazadnje, ko je že mislila, da bo dolgega P0" učevanja konec, jo je VVerner presenetil z nen* vadno zahtevo: — Vaš zaročenec mora videti in vedeli, da ste se spametovali tudi vi. Upam, da mu boste znali dopovedati, kako in zakaj sle bili zape* ljani. Da bo šlo lepše, smo vam pripravili nekaj posebnega. To mora učinkovati. Pritisnil je na zvonec in vstopila je resna uradnica. Brez besed ji je v roke potisnila nOVP» lepo obleko. Nekaj takega je bilo videti da J®' Ker Martina ni takoj razumela, kaj hočejo od nje, jo je VVerner spodbudil: — Le oglejte si! Obleka je. Nova. IzvoHte v sosednjo sobo in se, prosim, preoblecite kar zdaj! Ogledovala in obračala je lepo zlikano blu*0 in krilo ter druge malenkosti. To ni bila navadna ženska obleka. V takih uniformah je že videla nekaj mladih deklet, ki so v pozdrav vednO dvigale roke. Bluza je bila pravzaprav srajca svetlo rjave barve. Zdaj je uganila, kaj so ji dali. Začudeno )c pogledala VVernerja pa spet obleko v naročju, i*1 ker ni vedela, kaj bi z njo, je VVerner še enkrat ponovil: — Nič sc ne čudite: dali smo vam uniformo »Hitlerjugcnda«! No, pojdite in preoblecite sc! Ko je zajela sapo, je vendarle vprašala: — Zakaj? O tem še nisva govorila? — Nisva, zato pa jaz mislim namesto vas« Oblekli jo boste samo zaradi obiska! Nemo je vstala, vesela pa tega ni bila. Zahtevala bo, da jc v tem ne bo videl nihče drug-Če bo to kaj pomagalo, se bo pač preobleki*' V sobi je veliko zrcalo. Nehote se je postavil8 preden in takoj opazila, da ji ne pristaja slabo-če ne bi bilo tega pasu in križa, niti ne bi bd8 napak! Popravila jc lase iti stopila nazaj k obersturPJ' fuhrer ju. . Počasnih korakov se je ustavila tik pred njim. Bila je čedna Hitlerjeva mladinka, ki J1 je ljubki obraz oblivala rdečica. Videti je bi'a še mlajša kakor v svoji obleki. VVerner jo je ogledoval z vidnim ugodjem« Sicer je bila med njeno otožnostjo in uniformo občutna neskladnost, a še vedno jc njena dr** izražala žensko ljubkost. — Poslej se morate vedno oblačiti podobno« Vedeli morate, da vam pristajajo le tesna obla* čila. Tudi Alešu mora to ugajati. Računajte P3' da sprva ne bo pripravljen na to. Zapomnit'' si: nikoli ne bom prelomil besede. Če pa se vam ne DO posrečilo, bo seveda drugače! Kmalu nato je VVernci jev avto zdrvel prof kaznilnici. Martino je to pot spremljal sam VVerner. Nihče ju ni videl, za to je bila gestapovcu hvaležna. In ne da bi sc prav zave lel*' ji je bila tudi vožnja z avtom všeč. Predvsem to, da ju ni nihče straz.il iir nadlegoval. Med vožnjo nista govorila, Kaj jima je storiti v z3' porih sta že vedela, zato sta toliko bolj ra*" mišljala Radio ob'ft Poslušajte vsak dan K 22 2»» 10" U" 13" 15' dljtk, • **• in 24. uri ter ra- »edduu evnik ob 1930. Ob Ur|t2.an pa <*'«j05., 7. in 24. 13 r^dli*kl dnevnik ob 9., °' 17., 22., 23. in 19.30. 15. JANUARJA G^tLD9bro jutr° - 810 ^nirsk* ™atineJa - 905 haln m 1 tednik ~ 9-35 S pi-ljana n_°rkeStrom RTV Ljub-Sava r~A 9'*^* Zavarovalnica "^lO?riDjskim Poslušalcem P. j lu .yl vas doma — 12.10 lija' ajk°vski: Romeo in Ju- --... lil J 1.1- 12 -ap. lantastična uvertura 12.40 p KmctiJ-ski nasveti -Pevci Z. Cl°^a^c I godci ir- vam 13.30 Priporočajo dne ^7 -1° Sobotno popol- Pojo ?,adi svet — 15.40 l6-00 °Pcmi pevci — v ritrnij _,a.k ~ 1640 klavil" 16.45 S knjižnega tr6a n,«''"----j--»- "17 50 V Gremo v kino štingj^ ansamblom Silva sveta ^15 lz operetnega slušalp"T 0 pogovor s po-otroci ~~ 1900 Lahko noč' Sambw i9-15 Miriute z an-20.00 ,B°nsa Kovačiča — "21 S vski rad'iski kUlb likimi ,t,le melodije z ve-b*vrn 0rkestri _ 21.30 Za-Oddai, ad,-iska ''gfa - 22.20 23-05 £ a naSe izseljer.ee — Hovi tedc°Sni^0 in plcsom v ffUgi Program l4-00 i *,anorama zvokov — Glasbeni a glasba ~ 1435 na ii variete — 15.40 Jazz dala v l'0gramu — 16-05 Go-^ozaiv111"1" — 16-40 Sobotni ob Z j 17.35 Dobi mo se iz stUrt;Ur,'.~- 18-40 Popevke *ut h»S - 1900 Pet mU P*PewT°.2a - 19.05 Vedri Mojsf,.: sni zvoki — 20.05 20.30 n,Vokalr,c polifonije -°Pcrni i v svel ~ 20.45 m° kar ccrt — 21 40 fera-sl°venst zbrali - 23.55 Iz e Poezije 16. JANUARJA rS^iS!0 JUtro ~ 8-05 Ra-&£u8J Za olrok^ - 8.45 jS ^'nV^adbe za mla- krajev-0! fert iz Jf 1U.U5 Se pomni- te, ;;aJ' VbcVfrriš! 10.25 "pesmi L°S,uSaJci Ciaf.- 1120 Naši ldravljaii Če ltaJ° ^ Po- * 13-50 Z domači- mi ansambli — 14.05 Z velikimi zabavnimi orkestri — 14.30 Humoreska tega tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 V svetu opernih melodij — 17.30 Radijska igra: Kdo govori? — 18.10 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.2 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Z orkestrom Frank Pourcel — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski cocktaii — 13.35 Glasbeni va-riete — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Majhen koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 S popevkami po svetu — 18.35 Z orkestrom Rias Berlin — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.40 Igramo za vas — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Operni opus Giuseppa Verdija — 21.00 Nedeljski divertimento — 21.40 Praška pomlad 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije 17. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Igra zabavni orkester RTV Ljubljana — 10.20 Pri vas doma — 12.10 L. M. Skerjanc: Koncert za fagot in godalni orkester s harfo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalna godba milice r.a koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Med zbori Jo-sepha Havdna in VVolfganga Amadeusa Mozarta — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Lepe melodije - 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Percy Faith — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Ob lahki glasbi — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Predstavljavamo vam opero Madeja in njenega skladatelja Luigija Cherubi-r.ija (stereo) — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Ponedeljkov križemkraž — 14.20 Z ansamblom Alija Sossa — 14.35 Glasbeni vari-ele — 15.40 Z orkestrom Percv Faith — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Klavir v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Pota našega gospodarstva — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Naš intervju — 19.10 Glasbena skrinja — 20.05 Botique lahke glasbe — 20.30 Literarni večer — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 21.40 Sonate VVolf-ganga Amadeusa Mozarta — 22.40 Dva sodobna koncerta 23.55 Iz slovenske poezije 0 18. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne bodo izvajali ansambel Borisa Franka s pevci, ansambel Jožeta Kampiča s pevci in kvartet Zvonček — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Hačaturjanov cocktaii . — 12.30 Kmetijski r.asveti — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Moj mira Šepeta — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital basista Jožeta Stabeja — 15.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Kurt Edel-hagen — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka Skoberr.e-ta — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Koncert lahke glasbe — 22.15 Janačkov večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni va-riete — 15.40 Jazz na II. programu — 16.05 Lahka glasba za razvedrilo — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Ljudje med seboj — 17.45 Torkov omnibus — 18.40 Zvoki z orkestrom VVerner Miiller — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Srečanje ob lahki glasbi 20.25 V korak s časom — 20.35 Glasbene konture — 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Marij Kogoj — 23.20 Francoska orgelska glasba — 23.55 Iz slovenske poezije 19. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Melodije iz filmov — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Odlomki iz Pergolesijevc opere Zaljubljeni bratec — 12.40 Od vasi do vasi z domačimi vižami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Zamejski zbori pojo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Zoltan Kodalv: odlomki iz suite Harry Janos — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Alfonso M'Artcga — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Popevke iz slovenskih festivalov — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana (stereo) — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Ob lahki glasbi — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Na mednarodnih križpoljih — 17.45 Glasbeni vsakdan — 18.40 Radi ste jih poslušali — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Lahka glasba ob kaminu — 20.45 žive misli — 21.05 Koncertni jazz — 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije m 20. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Prizor ob katafalku iz Kogojevih Črnih mask — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem i/ mladih grl — 14.30 Z ljubljanskim jazz ansamblom — 14.45 Med šolo, družino in delom — 15.40 Iz. klavirskih zvezkov Igorja Stravinskega — 16.00 Vrtiljak - 16.40 Z orkestrom češkoslovaškega radia — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Godala v ritmu — 18.30 Iz. kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s kvintetom Silva Stingla — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Mi . hom Rezancem — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz sodobne srbske, simfonične literature —• 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke na tekočem traku Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Mehurčki — 14.10 Majhni ansambli — slovenski avtorji — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Orgle v r t-mu — 16.40 Sestanek ob • i-ke-boxu — 17.35 S knjižne police — 17.45 Iz naših javni! prireditev in radijskih oddal — 18.40 Z orkestrom Hu; i Strasser — 19.00 Filmski vr.i-Ijak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Pet minut cez osmo — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.40 Glasbeni soiree — 21.40 Trije prizori iz Papandupulove opere Rena — 22.00 Festival v-Maraisu 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije 21. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 Od melodije do melodije — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Tri klavirske improvizacije Frederika Chopina — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi godci in ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Zvoki iz musicalov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Geoff Love — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Maksa Sušnika — 20.00 Slovenski skladatelji zborov z evropskimi sodobniki — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Za šolarje — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Operetna glasba — 17.35 Svet in mi — 17.45 Rad imam glasbo — 18.15 Z orkestrom Arturo — 18.40 Popevke slovenskih avtorjev — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Od melodije do melodije — 20.05 Radijska igra: Anamneza — 20.48 Vrtiljak lahkih not — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.00 Iz jugoslovanske komorne glasbe Izdaja in tiska ČP »Go renjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade - Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri sdk v Kranju 515-1-135 - Te iefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-Iooglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo 15. JANUARJA 12.55 Kitzbuhel: smuk za moške — barvni prenos do pribl. 14.00 (EVR-Ljubljana), 16.28 Napoved sporeda, 16.30 Košarka Beograd : Jugopla-stika — prenos, 18.00 Obzornik, 18.15 Igračke na cestah —- mladinska igra, 19.15 Mozaik, 19.20 TV kažipot, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Goteborg: evropsko drsalno prvenstvo — barvni prenos tekmovanja. žensk (EVR-Ljubljana), pribl. ob 22.30 Oddelek S — serijski barvni film, 23,20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb), 18.15 Mali šlager (RTV Sarajevo), 19.15 Igralec (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 16. JANUARJA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Slovenski oktet na ptujskem festivalu (RTV Ljubljana, 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Smučarska šola — 2. del, 11.55 Mestece Peyton — serijski film, 14.30 Slalom za moške — barvni posnetek iz Kitz-buhla, 16.00 Goteborg: drsalna revija najboljših — barvni prenos, 18.00 Kile gor, kile dol — kanadski barvni film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 D. Roksandič: Poroka — TV komedija, 21.40 Britanske impresije, 22,05 Kratek film, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana), 22.20 športni pregled (JRT), 22.50 Boks Frarizer : Daniels — barvni posnetek (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 17. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Trije rokomavhi — 2. del, 18.10 Obzornik, 1825 Z avtobusom — serijski barvni film, 18.55 Mo- zaik (RTV Ljubljana) 19.00 Mladi za mlade (RTV Sara-jevo),19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 J. Mortimer: Potovanje okoli mojega očeta — angleška TV drama, 21.50 Diagonale, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Lutke, 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30.Studio 071, 19.00 Oddaja za otroke (RTV Sarajevo), 19.45 Risanke, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 18. JANUARJA 16.30 Smuk za ženske —-posnetek iz Grindelvvalda, 17.45 M. šušnel: Poštarska kapa, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Popevke z dveh festivalov, 19.00 Mozaik, 19.05 Računalniki: Sklepi in pentlje, 19.30 Mikroekonomika: Izvozni boom(erang), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Fortunat — francoski film, 22.15 Poročila (RTV Ljubi iana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Mali svet, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost, 19.15 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd), 19.45 Risan ke, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Novinarski klub (RTV Zagreb), 21.15 Serijski film (RTV Beograd). 22.05 Včeraj, danes, jutri, 22.25 Dubrovni-ške poletne prireditve (RTV Zagreb) 19. JANUARJA 16.15 Slalom za ženske —• barvni posnetek iz Grindelvvalda, 17.50 Doktor Dolittle — serijski barvni film, 18.15 Obzornik, 18.30 Narodna glasba, 19.00 Mozaik, 19.05 Od filma do filma, 19.20 S kamero po svetu: Megleni Lofoti, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 A. šenoa: Diogenes — 3. del, 21.20 TV konferenca, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Risanke, 17.50 Serijski film, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Risani film (RTV Beograd), 19.15 Zabavna glasba (RTV Sarajevo), 19.45 Risanke, 20.00 TV dnevnik (RTV Za-r'-b), 21 00 Spored italijanske TV 20. JANUARJA 16.35 Evropsko prvenstvo v štirisedežnem bobu — posnetek iz St. Moritza (RTV Zagreb), 17.55 Strašni lovec Bum-Bum — glasbena pravljica, 18.15 Obzornik, 18.50 Boj za obstanek — film, 18.55 Mozaik, ,19.00 L. Bern-stein predstavlja, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 Aktualne naloge ZKS — s 25. seje CK ZKS, 21.05 3-2-1, 21.10 G. Boccaccio: O študentu in gospe, 21.15 S Kraigherjevimi nagrajenci, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Oddaja za otroke (RTV Skopje), 18.15 Kronika, 18.30 Narodna glasba (RTV Zagreb), 19.00 Mozaik (RTV Sarajevo), 19.45 Risanke, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 21. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Naoč-nik in Očalnik: Veseli robot, 18.15 Obzornik, 18.30 Obisk iz Italije — 3. del, 18.45 Vzgojni problemi: Nenavadno napadalen otrok, 18.55 šola smučanja, 19.00 Mestece Peyton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 29.25 3-2-1, 20.30 Le dva lahko igrata — angleški film, 22.20 Jazz na ekranu, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Rastimo (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Svet, v katerem živimo (RTV Beograd), 19.00 V petek ob 19. uri, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Kviz, 21.40 Serijski film, 22.35 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) Kranj CENTER 15. januarja amer. barvni film RIO LOBO ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma DOBER VEČER, Ga SPA CAMPBELL 16. januarja amer. barvni film JEZDEC BREZ MILOSTI ob 10. uri, amer. barvni film DOBER VEČER, GOSPA CAMPBELL ob 13. uri, amer. barv. film RIO LOBO ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma DOLINA RADOSTI ob 21. uri 17. januarja premiera jugo-slov. barv. filma 19 DEKLET IN MORNAR ob 16., 18. in 20. uri 18. januarja amer. barvni film JEZDEC BREZ MILOSTI ob 15.30, amer barv. film DOLINA RADOSTI ob 17.30 in 20. uri Kranj STORžIč 15. januarja amer. barv. CS film DVOJICA BREZ ŽENE ob 16. in 20. uri 16. januarja franc. barvni film STOP ZA MORILCA ob 14. in 20. uri, amer. barv. CS film DVOJICA BREZ ŽENE ob 16. in 18. uri . 17. januarja amer. barvni, film RIO LOBO ob 16., 18. in 20. uri 18. januarja jugoslov. barv. film 19 DEKLET IN MORNAR ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DOM 15. januarja amer. barv. CS film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU ob 16., 18. in 20. uri 16. januarja amer. barvni film BOB CAROL-TED ALICE ob 15. in 19. uri, amer. barv. CS film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU ob 17. uri Tržič 16. januarja amer. barvni film JEZDEC BREZ MILOSTI ob 15. uri, premiera jugoslov. barv. filma 19 DEKLET IN MORNAR ob 17. in 19. uri Krvavec 15. januarja franc. barvni film DIABOLIK ob 19.30 16. januarja franc. barvni film DIABOLTK ob 16. in 19. uri Jesenice RADIO 15. januarja amer. barvni film ČRNI PANTERJI V HARLEMU 16. januarja amer. barvni film ČRNI PANTERJI V HARLEMU i 17. januarja amer. barvni film DIM REVOLVERJA 18. januarja amer. angleški barv. CS film ODISEJA V VESOLJU Jesenice PLAVŽ 15. januarja amer.-angleški barv. CS film ODISEJA V VESOLJU 16. januarja amer.-anglešk; barv. CS film ODISEJA V VESOLJU 17. januarja amer. barvni film ČRNI PANTERJI V HARLEMU 18. januarja amer. barvni film ČRNI PANTERJI V HARLEMU Dovje Mojstrana 15. januarja amer.-angleški barv. film PREKLETA SREČA 16. januarja amer.-angleški barv. film ROP IN PREVARA Kranjska gora 15. januarja nemški barvni film ZAKLAD AZTEKOV 16. januarja angl. barv. film DOBRO DELO V ITALIJI 18. januarja amer. barvni film DIM REVOLVERJA Javornik DELAVSKI DOM 15. januarja amer.-angleški barv. film ROP IN PREVARA 16. januarja nemški barvni film ZAKLAD AZTEKOV, amer. barv. film DIM REVOLVERJA škofja Loka SORA 15. januarja franc. ban ni film DRUŽBA ZA UMORE ob 18. in 20. uri 16. januarja franc. barvni film DRUŽBA ZA UMORE ob 15. uri, amer. barv. film PEKEL PACIFIKA ob 17. in 20. uri 17. januarja amer. barvni film PEKEL PACIFIKA ob 19. uri 18. januarja italij. barv1" film SONČNICA ob 20. uri Železniki OBZORJE jj 15. januarja amer. £>arV> film PEKEL PACIFIKA 00 20. uri 16. januarja italij.-španS barv. film PRIHAJA SABAl" ob 17. in 20. uri Radovljica j 15. januarja franc. bar^r film NOČ VLOMILCEV jj 18. uri, amer. barv. film 0^ VADIŠ? ob 20. uri ^ 16. januarja amer. barVs film QUO VADIŠ? ob 15. «jg amer. barvnj film NASlLV IN STRAST ob 18. uri, fr^ barv. film NOČ VLOMILCA ob 20. uri Radovljica 17. januarja film SINBAD ob 20. uri 18. januarja franc -i POMORSKA* i.mu.n i.i bafVjj film VZORNA DEKLETA °v 20. uri loterija NEURADNO POROČILO o žrebanju srečk 2. kola dne 13. januarja 1972 srečke s končnicami so za«!P din 750 50 14480 500 , 87350 500 311690 10.000 71 10 2291 300 23241 1.000 260681 10.000 725201 20.000 22 20 62 20 94022 520 186702 10.000 33 10 93 10 6913 300 75953 1.000 280213 10.000 4 6 06214 506 63664 1.006 85564 2.006 555 100 73785 1.000 95135 500 055205 10.000 56 10 96 30 7966 200 43466 2.000 53526 500 475246 10.000 7 6 02247 506 18117 506 577307 150.000 78 10 8618 200 10788 2.000 044898 10.000 9 6 21419 506 40889 1.006 66269 506 269289 10.006 640519 10.006 t TRŽNI PREGLED REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 16 ?n j*1' 7- OBRAST, 13. SAMOPRISPEVEK, 15. ANIL, 24. Ve \17" SOKI> M- TRAJEKTI, 21. NVV, 22. BO, 23. RE, 37. aStu EO' 27- OMO' ^ DANDANES, 34. RIMA, 36. MIA, 39. ŠMARJETNA GORA, 42. TARPAN, 43. APATIN JEBANI REŠEVALCI Žrebaj,!11 sm« 112 rešitev. Iz-<30 dKJv So bili: 1. nagrado Jan » Preime Marija Hab- 13« j KadOVliifa Ponlrorlo,^ °vljica, Cankarjeva rado (20 din) Marija Cerklje, Zg. Brnik 52; Mate18arad(l dO din) pa dobi °Pre£n, škrianec, Kranj, bom„ikova 50. Nagrade vam 11,0 Poslali po pošti. NAGRADNA KRIŽANKA 13. dr^an?^^^^: P°ravnava» pobotanje, 7. moško ime, 13. j^. sko delo; ki ima žalostno in obenem smešno vsebino, Po ijat Plsatelja Ukane, 16. glas trobente, 17. biblijski očak, kov j«rrem se imenuje onanija, 18. avtorjev delež od dohodka itenie a11 skladbe, 21. očanec, 22. tuj dvoglasnik, 23. znak Soboto 2*° prvJno tlta". 24- avtomobilska oznaka za Mursko *kk>n 29 2nak za kemično prvino erbij, 27. kratica za sklad, •j« rnaščenje, 34. hitro hlapljiva tekočina, ki se uoorab- Potop ,"ark°zi, 36. biblijska oseba, ki Je preživela vesoljni fcttedn l:nadiežna žuželka, brencelj, 39. kraj pri Bledu (dve Poifc,. 2- reka v Avstralski Papuri (Nova Gvineja), 43. vrsta ^Vetn'i/: nekdanja kratica za Svobodni tržaški teritorij, *■ Posredi «i!'arun' Pokrovitelj, 3. poškodba, posledica ranitve, 6. s • ' tr8ovski potnik; plačanec, 5. rimska številka o°v> Pred*?'' V300* dokumenti, 7. verski poglavar musllma-^dna !i*nJk lmamata» 8- avtomobilska oznaka za Zenico, lln8kega ^CZik' kl se nl uve,lavl,» 10- ime italijanskega J)ie, 12 producenta de Laurenrisa, 11. priprave za ojačeva-V^gon jrnocel'nik> padar, 14. kratica za ameriško državo H*!? (team\ ameriško moško ime, tudi angleško športno dru-l ° »nest 2°' Tomosovo vozilo, 22. subjekt, persona, 25. an-h nHve »n °b lzlivu Crne reke v Vardar, 28. greda, ogon, ?ar°dni i,«1 dvema razoroma, 30. rusko žensko ime, 31. med - terih na^POmoč rSavp nur snulsV 32. okratSav« nrl nc 35 pomoč (Save our souls), 32. okrajšave pri ne- " W'vo"J°črni hrast, -V« tekstilnTh"^, ». troP«Jto^ znak ^ kemič-fto «avno mesto Italije, 38. Pf1^ prvino aluminij-*° Prvino nikelj, 41. znak za kemično p J **itev pošljite do četrtka, ^° ^oznako Na- • sl«v: Glas, Trg revolucije 1, Kra"3dln> 2.: 20 din, J »»dna križanka. Nagrade: l» * • 10 din. umrli so V KRANJU Sitar Zvonko in Hajduko-vič Verena, Sternad Bruno in Obrulk Ljudmila V TRŽIČU Kolenc Ludvik in Habinc Ema V KRANJU Božič Zvonko, roj. Hausmajster Dominik, 1905, Rotajec Ana, roj. Kaštrun Ana, roj. 1895, grašck Andrej, roj. 1909 V TRŽIČU Teran Angela, roj. 1898 1910, roj. 1885, No- Kam na zabavo ? V dancing hotela Creina v Kranju Plesna glasba vsak dan razen nedelje in ponedeljka od 22. do 03. ure. CREinR turistično prometno pod je t je K R A N J Želite ohraniti zdravje, vitkost in mladostno svežino? Obiščite bazen in savno v hotelu Creina v Kranju Cenjene stranke obveščamo, da obratuje savna z naslednjim delovnim časom: ponedeljek, sreda in petek od 12.30 do 20.30 torek, četrtek in sobota od 7. do 12. ure. CREinfi turistično prometno pod j«- i je KRANJ Nočna smuka na Krvavcu V turističnem prometnem podjetju Creina v Kranju so nam povedali, da je na Krvavcu že mogoča nočna smuka po razsvetljeni in urejeni progi. Smučanje po razsvetljeni in urejeni progi se bo začelo danes. V prihodnje pa bo nočna smuka vsak dan od torka do sobote. Od danes naprej bo tudi žičnica obratovala vsako uro od 8. do 18. ure, od torka do sobote pa tudi ob 19.30. Turistično prometno podjetje Creina Kranj vabi smučarje in druge, da obiščejo Krvavec. A. ž. Sindikalno prvenstvo v sankanju Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Radovljica bo TVD Partizan Plamen iz Krope jutri (nedelja) pripravil v Kropi občinsko sindikalno prvenstvo v Mladinska konferenca v Trbojah red kratk .Nadine >5 >oJahM re«no tla • Na ni*- J? b>lo ;ele kožo?« »Bolj redko. Prašiča derem raje deset minut dlje, kmet pa ima zdravo in nepoškodovano kožo. Prašiča ponavadi oderem v 20 ali 30 minutah, kar Je seveda počasneje kot v klavnici, kjer je prašič 'nag' v desetih minutah. Seveda so pri taivi hitrici poškodbe kože pogostejše. Raje derem prašiča, ki je hranjen z domačo hrano kot pa takega, ki je bil Zre jen z umetno hrano. Prvi so bolj suhi. Sploh skrbim, da je koža zdrava in da ni opraskana. Dobro bi bilo, če bi takim klavcem dal Kotekih Tobus za nagrado vsaj kak dober nož, ker poškodujemo tako malo kož. Zase sem prinese! nekaj nožev iz Avstrije, nekaj pa jih Imam še od takrat, ko sem sc še učil.« »Se vam ob takem delu prileze kozarček ali dva?« »Med delom nerad kaj popijem. Posebno žganja ne. Ko pa je delo končano in je prašič pod streho, pa rad zvrnem nekaj dobre rebule ...« J. Košnjek Pomenki o Mengšu in njegovih ljudeh Pogumno dekle Leta 1250 jc imel Mengeš imenitna gosta. Tu sta se mudila oglejski očak Bertold in koroški vojvoda Ulrik Span-hcimški. Poslej so bili Mengeški gospodje vazali koroških vojvod; Andeški grofje so se lastništvu Mengša namreč odpovedali. Po koroških Spanhcimih so postali lastniki Mengša goriško-tirolski grofje, leta 1335 pa Habsbur-žani. Tudi zakupniki, so se menjavali, za Dictrichovimj potomci so prišli Lambergi, ki so gospodarili v bližnji graščini Crnelo. Ob koncu 15. stoletja je bjl Stari grad pod Gobavico porušen. Po tradiciji je grad propadel zaradi turškega naskoka. Drugo sporočilo pa pravi, da je grajska hči v kleti zažgala sod smodnika ter sebe in Turke pognala v zrak. IZ ROK V ROKE Brezčutno, fevdalno pravo je dovoljevalo odpro-dajati posest »na drobno«, seveda r lindmi — rta-čani vred . . . Zdaj so fevdalni gospodje odprodali gozd, zdaj spet cel zaselek, lahko pa tudi le nekatere služnosti. Pa tudi »pravica prve noči« (ius primae noetis) se jc dala odkupiti, če je le bil ženin dovolj premožen. Sicer pa je morala nevesta prespali prvo poročno noč pri fevdnem gospodu, njegovem sinu ali ka kem drugem grajskem moškem, ki ga |e gospodar določil. Sicer jc znano, da so fevdalej to svojo zakonito pravico raje vnovčili in sprejeli denar; pač pod vplivom grajskih kaplanov ali čedno-stnih soprog. le za Celjske grofe vemo, da sc »pravici prve noči« niso nikoli odrekli in so jo morale njihove tlačanske neveste pošteno odslužiti . . . Mengeška posest je šla iz rok v roke. Prav tako so se po izumrtju Dictrichovega rodu menjavali tudi najemniki oziroma ministeriali. Po ženski liniji ie posest prešla najprej na G^lenberžane, potem pa Schnitzpaumerje, Lamberge in druge. Seveda novi upravljavci mengeške posesti niso več bivali na Starem gradu, ki je bil v 15. stoletju že v razvalinah, naČ pa so živeli na svojih matičnih rodbinskih gradovih (Ro-žek, Sovnek, Crnelo, Volčji potok idr.). ' N NOVI GRAD - vi srrarf, ki ]ta je v svojem delu »Sla^i -ojvo-dinc Kranjske« upodo- bil že Valvasor, jc sezidal ob Pšati — v podnožju nekdanjega starega gradu — Leopold Raumschiissel, katerega oče Daniel se je priženil v Mengeš s svojega gradu Bel-neka pri Moravčah. Gradili so novo graščino kar pet let (1625—1630). Cas je bil že tako varen, da se ni bilo treba umikati v strmine, pač pa si jc grajska gospoda poslej urejevala domovališča raje v zložnih ravninah. Valvasorju se je zdelo potrebno, da je prav posebej pohvalil lepo urejen vrt okrog mengeškega gradu. A prav tako kot pri starem, so se tudi pri novem gradu fevdalni posestniki kar urno vrstili. Ali so jim rodovi ne izumrle, ali pa so se odseljevali. Zato naštejemo le nekatere, katerim so stari Monešani morali tlačaniti: Sevfrid, Lovvcnbcrg, Lichten-tluirn, Scharlicbi, Turjačani, Zittcnek, Blažič, Apfaltrcrn, Elsncr in Gasperini. Od leta 1837 pa vse do leta 1935 je bil mengeški Novi ali Soodnii grad v lasti slovenske rodbine Stare. GRB S PANTROMA Kar očitno nam je, da je bila mengeška ravan tudi za rast graščin močno rodovitna. Se s tretjim, Ravbarjevim ali Zgornjim gradom so fevdalci »osrečili« tlačansko rajo. Novo poslopje jc leta 1567 sezidal Jurij Haller, in sicer na prostoru nekdanje grajske pristave. Nad portalom Zgornjega gradu je še sedaj ohranjen umetelno oblikovan renesančni grb rodbine Haller. Pozornost vzbudita kiparsko odlično oblikovana pokončno stoječa pantra na ro-bch ščita z grbom. Mikaven je tudi skoro miniaturno modeliran rastlinski ornament na tej hcraldični umetnini. No, da bo pravilo brez izjeme: tudi posestniki tega gradu so sc hitro vrstili: pivi je bil seve Haller, sledil mu je Sicgcrsdorf, Hohenvvart, baron Janežič, brata Ravbar-ja (po njiju Se graščina še danes imenuje), Jožef Rudež In kot zadnji (od leta 1839 dalje) Mihael Stare. Kot vidimo, sta oba ohranjena mengeška gradova prešla v začetku prejšnjega stoletja v slovenske roke. Fevdalnih pravic seve ni bilo več, tlačanstvo jc bilo končno le odpravljeno. GOSPODAR STARfe Zato je razumljivo, da se je novi posest-t nik gradov usmeril v sodobno gospodarstvo, v industrijo. Obe grajski poslopji jc napredni lastnik temeljito obnovil in popravil. Že prej, leta 1818, pa je bil prav Mihael Starč ustanovitelj prve velike pivovarne na tem gorenjskem področju. Leta 1834, ko je kot župan vodil mengeško gospodarstvo, jc zgradil tudi pomembno opekarno s kar veliko dnevno proizvodnjo. Umno gospodarjenje starega slovenskega graščaka — ki jc bil narodno zaveden mož — sega s svojimi sadovi celo v današnji čas. Stare je namreč na obeh svojih graščinskih posestvih posadil obilo najžlahtncjšega sadnega drevja ter kot eden prvih na Kranjskem, uvedel vzorne zelenjadarske in cvetličarske nasade. • Zato je bilo zdaj, po osvoboditvi, skoro samoposebi umevno, da je nekdanjo Sta-retovo posest prevzelo podjetje »Semcsadike«, ki ima v nekdanjem Ravbarjevem gradu tudi svoje upravne prostore. (Sc bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska BO nostnozgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je "^f etnografska razstava Materialna kultura 19. in 20. stole1' dolini Besnice. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul.43 je odprta stalna P° ^t: jinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem 1,1 Mr publiška zbirka Slovenska žena v revoluciji. 'hI V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski v galeriji v isti stavbi pa literarno-zgodovinska razstava J' ^ Jalen. ^ Galerijske zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. ,n Jep 17.—19. ure. Muzejske zbirke pa si lahko ogledate vsak da pSj 10.—12. ure, v sobotah in nedeljah pa tudi od 17.—19. ure- » KULTURNE VESTI * V galeriji na loškem gradu bo v torek zvečer ob-1*- otvoritev razstave ilustracij akademskega slikarja Iveta Pod pokroviteljstvom Partizanske knjige iz Ljubljane J pripravil Loški muzej iz. škofje Loke ob 30-letnici avtoiJ ilustratorskega dela in v počastitev občinskega prazni 1 Su1** N 0 Pionirska knjižnica v Kranju jc izdala 1. številk" „ na Med knjigami. List je izobraževalno informativnega čaja in obsega 20 strani. Likovne priloge so delo pred' otrok iz vrtca Tugo Vidmar v Kranju. Q V torek in sredo zvečer je v galeriji na loškem v škof j i Loki gostoval akademski dramski studio Ak^jjlfl za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane. Iz Matjaž Arsen jak je pripravil izbor proznih tekstov . /ieri Gruma pod naslovom »Včasih bi nekaj rad, tako ra ^ ob Režiral je Marjan Bevk. Premalo učiteljev na Gorenjskem Skupščina temeljne izobraževalne, skupnosti v Kranju je že na svoji zadnji seji v lanskem letu razpravljala o pomanjkanju učiteljev razrednega pouka v kranjski občini. Ker pa manjka učiteljev tudi v ostalih gorenjskih občinah, bi bilo prav, vsaj tako je bil predlog najprej sestavljen, da bi v okviru kranjske gimnazije odprli še oddelek pedagoške gimnazije in pa oddelek za vzgojiteljice. Na ta način bi se morda tudi več gimnazijcev odločalo za ne najbolj privlačen prosvetni Mengeški Novi grad v Valvasorjevem času E E En poklic. Na Gorenjske"1 ^ < v nekaj letih z gradnj° ^i&k šolskih prostorov in Pa JJ? no-varstvenih ustanov A povečala potreba po U* Po predvidevanjih hi za šolsko leto 1976/77 i ti v gorenjskih šolah učiteljev razrednega. m'?* samo v občini Kra« y]e. do leta 1975 potrebova^A^ učiteljev razrednega ^wb:e Večje število "č»te,iJ^4 potrebovali tudi v škO"^ L °bČin!* ^jJ**- Zaradi vse bolj Pre^T čega mišljenja, da t0tflS*** ti učitelj razredne^S/ zaradi zahtevnega višjo izobrazbo, pa *° $ nju misel na pedagoškoj nazijo opustili. Pat P* j} prosili svet Pedagoške J mije v Ljubljani, °aJ£'! možnost, da bi v K**1^ prli dislociran oddelek i redni pouk. OddelekTV začel delati že v šolskej^ M72/7J. Financiranje bi prevzele temelj«*!, f ževalne skupnosti renjskih občin. f CIani izvršnega odbf*V v Kranju so menili, *f J ko na kar najhitreje* sf dobili kadre za šolst**' j/ Pedagoška akademij* f-ljani nima možnosti širjeuo dejavnost, **Jr> verjetno sprejela tak0 ^ t skrbi za nove kadre f stvu predvsem na ti9.Jt ročjih, ki kažejo O™ nimanja za to. ,V L. Me«* hwB,&alo , Croci sn Je novo leto-!?raza in hSC, vescli,i dedka *vSi*?'ki jih bo pu' "^ekaj n°^.Si jc n<*aj želel Hotel je pravega kužka je ves vesel pripovedo- 16 želel pa si Pisal- nček- Ma ; »M; ek. Na listek je -Uragi dedek Mraz Prosim, Pravega prinesi mi živega kuž- P?vCf 't dodek Mraz mi 8°tovo prinesel kuž- Snežinke A./* le. C1 Pokr se Sne e^inke tiho no-ftSEF0 cesto, travni. J'F^omaPfJe &z travnik. Ne->'"! v ne«0e ustavim- Zazrem si* Finkam ' da sam ]etim Ni« n .naProti. »Letim jL^enkJ!;;Slim sa™ Pri se-l >^ zIJ-vSc ustavim. Za 1 l * hihit, -0ko,i se»e zašli-'iSi. 0,TJC- Priha'a z vseh ''P 'e Ilravm se- toda videl "S ^eni nnCZV,kc' ki lebd'i° i?no- Ten"3- man° in P°d dS^;'« mi posveti: *la* Rekle so mi: »Kaj f h Ror"kor°tegnn° me je ' [!!s fen v mas-net potegne f c*>. kat Sf'bi!<< ,)K:>i le to t ^zlL-^et,. Zc ii «r',a»«, kako aenem P:i zp^i'.- *aKo ie tam e^t1a Wiio"' ^dale so »"2.Snf>ink.P°^asi- Nenadoma 4W- >,p0jal PrCd mano vklik-A JU,mo se lovit! Ti Io lega »strašil. Toda ka!« val. »Toda le kje naj dobi dedek Mraz psa?« je vprašala mamica. »Tudi stanovanje imamo premajhno.« »Kje pa dobj igračke?« se je zanimal sinek. Mamica se je zasmejala. Sedaj je Tonček še bolj nestrpno čakal novega leta. »Mi bo dedek Mraz princ- o z mano viš!« ter me udarila po nosu. Zamahnil sem. Toda snežinka se mi je spretno izmaknila. Ostale snežinke so se mj ro-galc: »Ti loviš! Hihihihi!« Divje sem se pognal za njimi. Toda ker nisem imel opore, sem ostal tam, kjer sem bil, pa čeprav sem tekel na vso moč. Tedaj sem zamahnil. Toda snežinke so se mi izmikale. Nekatere so se tiho prikradle k nosu in me ščegetale. Ko pa sem zamahnil, so bile že daleč. Dolgo časa sem se tako zabaval. Nenadoma pa se je pod mano odprl prepad. »Bum!« je naredilo in prekril me je sneg. Zavedel sem se. Preveč sem se zasanjal in sem nenadoma izgubil ravnotežje. Ugotovil sem, da sc ni sem premaknil nitj za ped od kraja, kjer sem sc zagledal v nebo.. Jure Franko, 6. a r. os. š. heroja Bračiča, Tržič sel psička ali nc?« sc jc spraševal. Na novo leto zjutraj se jc prebudil že zelo zgodaj. Kar vrglo ga je iz postelje. Stekel je k jelki. Kako se jc prvi hip razveselil,, ko jc videl psička. Bil je čisto majhen. Toda kako je bil razočaran, ko jc videl, da ni živ. »Ta kuža niti ne laja, niti ne hodi!« je pomislil. To je povedal tudi očku, ki je tedaj stopil v sobo. »Kako, da nc!« jc rekel očka. Zavrtel je ključek na psič-kovem hrbtu, in ta jc zalajal in stekel po sobi. In Tonček je bil vesel, skoraj tako vesel kot bi imel živega psa. Jože Kern, 6. a r. os. š. Simona Jenka Kranj Sreča Biti srečen pomeni veliko. Mnogo ljudi na svetu je srečnih, ker uspejo prj športu, delu, učenju in mladi ljudje v ljubezni. Tudi ljudje, ki živijo skromno, velikokrat pravijo, da so srečni. Zame pomeni sreča neskončno veliko. Mogoče se mj je kdaj nasmehnila, vendar le od daleč. 2e v rani mladosti mj je umrla mati. V šoli sem morala prenašati opazke zaradi svoje postave, zato nimam lepega m mirnega življenja. Kadar sem žalostna, primiš-Ijujem, zakaj moram ravno laz imeti takšno življenje, zakaj meni ni na- klonjeno vsaj drobec sreče. Mnogokrat se spomnim matere, ki mi je pravila, tla ni vse, če sj bogat, lepega obraza in po stave, temveč le to, da si med ljudmi priljubljen. Zato je težko biti srečen. Res je, da so na svetu ljudje, ki pravijo, da so srečni, vendar ni sreča za vsakogar enaka. Ce bi imela mamo, bi bilo zame sreče dovolj, tako pa jo bom morala poiskati drugje. Morda je tudi zame kje! Ne, morda, mora biti! Ivanka šenk, 8. r. osnovne šole Preddvor Sinico sem spustil v sončni zimski dan aJ?al(0 sem P°sta'' tabornik oC0r£no nedeljo je bi-Bil\™°,e2a doma vse g- 1 Videl !!m radoveden, kaj v, k, sem veliko tabonr sem tekmovali. Pod b'li šotori. Pozne- »zvedel j uaip le da je bil ta Postni vfklamo. Kmalu ' voda Tigri. Sedaj sem tabornik že eno leto in mj je zelo všeč. Na sestankih sc učimo taborniških veščin. Sedaj delamo ročna dela. Za novo leto nas je obiskal dedek Mraz. Za pusta bomo naredili maske. Robert Cvirn, škofja I-oka vod Tigri, Snežilo je. Šel sem iz šole, žalosten in ves snežen. Ob poti v globokem snegu sem zagledal malo sinico, ki sc jc trudila, da bi vzletela. To me je močno ganilo in začutil sem, da ji moram pomagati. Gledal sem jo. Z mrzlo roko sem jo prijel za trebušček. Z eno roko sem prijel torbo, v drugi pa sem držal sinico. Prinesel sem jo domov. Na podstrešju sem poiskal staro kletko. Vanjo sem dal sinico. Natrosil sem ji nekoliko hrane in ji nalil v kozarec vode. Vsako jutro, ko sem se prebudil, sem tekel najprej k rije j, jo božal in občudoval. Tudi nahranil sem jo. Toda vsakokrat me je žalostno pogledala. Meni pa se je vseeno zdelo, da je sinici bolje v kletki na toplem kakor pa zunaj v vetru in snegu. Sinica je postala še bolj žalostna in povešala je glavo. Zavedel sem se, da sem ji vzel svobodo. Raje bi videla, da bi bila v vetru in mrazu, kakor pa da ji je ukradena svoboda. Sklenil sem, da jo spustim. Takrat sem bil žalosten in vesel hkrati. Stopil sem na prag, počasi odprl kletko in jo pogledal. Stopila je na zadnjo paličico in vzletela. Nepremično sem gledal za njo. Ni mi bilo žal, da sem jo spustil, ker sem vedel, da bi v premajhni kletki poginila. Iztok Dacar, 6. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Pet minut pred polnočjo J?e*inke ,J* a temna »n hladna. Debele t!!?*1* okmhPadale na zem,Jo, na zamrz-°*e. ■» pa so se m^ r|sa|i ,edenc noG,!f^a ,em skozi priprto okno EPov*dke i?11*' sPomnila W* v . ' *" govori, da dedek Mraz pre-v/ebrn» Jami nad Triglavskimi Polsliš-sem se stare lUt"V *o nad Triglavskimi ,eta' nan^: ar'u obrncmo zadnji poči njegov čas. Zapreže srebr- \ D«dek Mraz in darilo k°*>io Uj\drn in LifSUmi S1*nami in se odpelje trn v mesta in va 11 in tisočih o JoJ» kako lepe , «n tisočih otrok. Postalo da, Uo vae t«, kako ,eDO bi bi,°. ko »k se h Sem "kliknila. Zave- Ijeifterin»i mam? S° to ,e prazne besede, babice «CC kratko*asijo svoje ijub-truane 0^0vednc vnufke PMa Zazdelo se Za-mi je, da me je nekdo prijel za roko. Tisti, ki ima dolgo belo brado, tisti, ki nosi dolg rdeč kožuh, tisti, ki izpolni želje otrok širom po svetu. »Dedek! Izpolni še meni željo, ki jo mesece in leta gojim v sebi!« sem ga zaprosila. »Povej,« je odgovoril z mehkih glasom, polnim razumevanja. »Vem, da je moja zelja velika in zahtevna. Ne želim si igrač, ne bonbonov, ampak, DA ... narodom, kateri nimajo svobode, prineseš to »darilo«. Bratstvo in svobodo.« »Tvoja želja je res zahtevna in velika. Toda njej tudi jaz nisem kos,« je žalostno odgovoril. »Zeli si kaj drugega, to, kar si želijo ostali otroci,« je dodal. »To jc bila moja edina želja,« sem odgovorila. Srne so potegnile srebrne sani z dedkom Mrazom in voz je oddrdral naprej. Sama sem ostala sredi noči. Toda nisem bila sama. Z menoj je ostala tudi neizpolnjena želja. Rahel vetrič je zapihal in me prebudil. Vesela sem bila, da so bile to le sanje. Mirjana Trobec, 7. b r. osn. šole Simona Jenka, Kranj Še nekaj minut in končalo se bo staro leto in začelo se bo novo. Ura bo odbila polnoč in takrat bodo vsi ljudje na svetu zaželeli drug drugemu srečo in veselje v novem letu. Mnogi sedijo ob mizi s polnim kozarcem dobre kapljice v rokah in čakajo, da bodo nazdravili prijatelju, družini ali Moje želje ob novem letu Tik-tak ura teče, v novo leto smo stopili, Željo radost, prostost, svobodo, mir in srečo, z veseljem bomo si voščili. Želja vsak kup ima, smešne in vesele, vsakdor jih pozna, žalostne, pa nihče, rad ne ima. Mir v Vietnamu, to si vsak rad želi, saj narod tam trpi, toda novo leto pričakujejo radi. V novem letu pridno bomo se učili, spričevala lepa domov prinesli, hvalo : vseh strani bomo poslušali radost srečo si s tem kovali. Pridno bomo varčevali, na Hranilno knjižico bomn vlagali denar, da vsota bo čim večja. $i izlet na koncu šolski., 'eta zagotovili. Branko Vidmar, 6. a r. osn. šole Cvetko Golar, Škofja Loka komu drugemu. Otroci mislijo predvsem na igrače, ki so si jih zaželeli in nestrpno čakajo na dedka Mraza, ki naj bi jim uresničil želje. Seveda pa nj povsod tako veselo. V kakšni revni hiši gotovo sedijo ob mizi, na kateri je majhna potica, ki jo imajo le enkrat na leto. Prav tako ni veselo v Vietnamu, kjer marsikateri otrok sp[oh ne ve, kaj je potica, saj jim še preproste hrane manjka. Tudi pri nas doma sedimo ob mizi v dnevni sobi, gledamo televizijo, se veselimo po svoje in čakamo polnoči — začetek novega leta. Premišljujemo pa o delu v preteklem letu, ki se bo čez nekaj minut končalo. Kazalci na uri se vedno bolj bližajo številki dvanajst. Samo še ena sekunda in ura bo odbila polnoč. Izrekla sem sj željo, ki naj bi se mj uresničila v novem letu. Segli smo sj v roke, si nazdravili, se objeli in si zaželeli srečo, veselje, predvsem pa zdravje v novem letu. Angelca Dolžan, 8. b r. os. š. Franceta Prešerna, Kranj Ste vedeli 9 Star kruh ni dober samo za drobtine, pač pa lahko iz nekaj kosov starega posušenega kruha pripravimo kosilo. Morda bo v teh posilvestrskih dneh komu prišlo prav. — V vrelo vodo denemo na koščke narezan star kruh in ga kuhamo tako dolgo, da bo začel razpadati. Juhi nato dodamo nekaj popra in vegete in še nekaj minut kuhamo. Potem raztepimo en rumenjak, sesekljamo hre- -novko in oboje počasi dodajmo juhi. Okus juhe bo še boljši, če na koncu dodamo še malo kisle smetane. £ Če zmanjka elektri ke, je sveča takoj pni roki. Morda pa si jih v teh zimskih večerih prižgete nekaj ur tudi kar tako, ker lepo svetijo in je tako bolj romantično. Kakor koli že, svečo boste prižgali z večjim veseljem, če ne bo od nje kapljalo. Potopite jih v osoljeno vodo in osušite na zraku. Ce je sveča preširoka in ne gre v svečnik, potem spodnji konec vtaknite v vrelo vodo in ko je vosek mehak, ga ustrezno oblikujte. PIŠE: IN?.. ANKA BERNARD Kot i če R za ljubitelje cvetja Ureditev cvetlic v sobi Sobne rastline vedno lepše učinkujejo, če jih lepo aranžiramo v cvetličnem oknu ali kako drugače, nc pa da jih samo postavimo v lončkih na okno ali na tla. Včasih nimamo možnosti za ureditev cvetličnega okna, zato uporabimo razne podstavke, stojala ali pa klopi za rože. Posebno prestavi j ivi podstavki so zelo primerni za razdelitev večjega prostora v manjše niše. Vendar pa tudi za rastline v takih podstavkih velja, da moramo ublažiti zanje suho stanovanjsko klimo in jo vsaj v bližini rastlin izboljšati. Da bo zračna vlaga večja, napolnimo eternitne posode, v katere postavimo lončnice, z vlažno šoto, podstavek pa lahko deloma zapolnimo s prodniki in nanje nalijemo malo vode. Seveda pa mora biti podstavek obložen z nepropustnim materialom — folijo. Tako bo voda vlažila zrak okoli rastlin. Za, rastline je važna tudi svetloba, če rastline ne morejo biti tik ob oknu, moramo poskrbeti za dodatno osvetlitev, če so rastline oddaljene od okna nad dva metra. Svetloba v stanovanju namreč pada s kvadratom razdalje. To pomeni, da prejme rastlina oddaljena dva metra od okna že štirikrat manj svetlobe kot ob oknu. V temnem prostoru zato izbiraj-mo take rastline, ki so glede svetlobe manj zahtevne. Sonja M. iz Selc — Stara sem 20 let, visoka 164 cm in tehtam 55 kg. V januarju se bom poročila. Prosim, če mi svetujete, kakšno obleko naj imam za to priložnost, kakšen plašč, barve, dolžino ter kakšne čevlje in torbico. baterije Marta — Vase pismo sem sprejela precej pozno, zato je pozen tudi moj - odgovor, upam pa, da vam bo moj nasvet še koristil. Glede izbire barv vam nc bi mogla dosti svetovati, saj niste o barvi las in oči ničesar napisali. Poskusite izbirati med temi barvami in barvnimi kombinacijami: rjavo roza, temno modra, temno rjava, siva, violet, lila, tirkiz itd. Plašč za vas sem narisala v princes kroju. Rokavi so dolgi in ozki, ovratnik je majhen, zapenjanje je enovrstno. Od ramen do prsne višine tečejo na vsaki strani po trije šivi. Šivi krasijo tudi ovratnik in pa zobčasti rob plašča ob zapenjanju. Obleka je v cbanel dolžini in je oprijeta. Ramena so nabrana, rokavi so ozki in segajo do komolcev. Zapenjanje je zadaj. Tudi obleko krase šivi na zaključku roka vov, ob vratnem Lzrezu in na straneh ob pasu. Čevlji in torbica naj bi bili v črni barvi, seveda pa po barvi plašča in obleke presodite, če naj bi bili v rjavi barvi. Bronhi-ektazije(2) Te infekcije nem«*^ pripeljejo do plju&»*' že tako težavno fl bolnika se zakol Izpljunek Je aH V tf aH vleči j iv, pri t&Jk predovani bolezni P* tJf no zaudarja, ker st\T DO ponovna dražba 19'2 ob 10. uri na istem mestu. SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci! Zamenjujemo ajdo, pšenico in vse vrste žitaric za moko Prodajamo naj kvalitet nejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 7.30 do 16. ure vsak dan tudi v soboto mam mm nua "" * NAGRAJUJE- sk0deleltlMO emailirane posode: ABC, Ideal ali jedilne °d 8 nI , vsaki EMO peči na olje vas čaka nagrada * novembra 1971 do 31. januarja 1972 NAŠ VRT bo letos: - lepše in bogatejše opremljen - vsebinsko zanimivejši - pristopen vsakomur s koristnimi članki in nasveti Na leto izide 12 številk. Letna naročnina znaša 45 din Naročila sprejema DRŽ AV*J a ZALOŽBA SLOVENIJE 61000 Ljubljana Mestni trg ?6 Alpska modna industrija ALMIRA Radovljica razpisuje za odprodajo osnovnih sredstev LICITACIJO, ki bo v prostorih podjetja 20. januarja 1972 ob 10. uri za uporabnike družbenih sredstev in 22. januarja ob 8. uri za civilno pravne osebe. Predmet prodaje so: MOTORNI PLETILNI STROJI znamke HAZU; ROČNI PLETILNI STROJI znamke Standard; ŠIVALNI STROJI znamke Singer, Fortuna, Jolius Kohler; PARNI IN ELEKTRIČNI LIKALNIKI znamke št robci j; LIKALNE MIZE VISOKOTLAČNI PARNI KOTEL 16 m-proizvajalec Tvornica parnih kotlova Zagreb, 6 atmosfer, kurjenje na premog s kompletno avtomatiko, dvema električnima Črpalkama in toplovodnim napajalnim kotlom; OPREMA BARVARNE LITOŽELEZNA PEČ za centralno kurjavo na premog zmogljivosti ca. 100.000 Keal, z dvema obtočnima črpalkama; LESENI STOLI MIZE In POLICE ELEKTROMOTORJI PEČI TEHTNICE Licitacijski pogoji so običajni. HOTEL KRIM BLED objavlja zaradi dozidave novega hotela B kategorije naslednja prosta delovna mesta: 1. kontrolorja v računovodstvu Pogoj: ESš, zaželena nekajletna praksa; 2. inventaristke — tajnice Pogoj: ESš ali administrativna šola s prakso na podobnih delov, mestih; 3. 2 receptorjev Pogoj: KV gostinski delavec s 5-letno prakso na podobnih delov, mestih; 4. nočnega vratarja Pogoj: K V ali priučeni hotelski vratar z 2-letno prakso; 5. sobarice — gospodinje Pogoj: KV gostinska delavka ali PK sobarica s 5-letno prakso na podobnih delovnih mestih; 6. 4 sobaric Pogoj: PK sobarica z 2-letno (1 delovno mesto stalno, 3 sezonska); 7. šefa kuhinje Pogoj: Hš, VK ali KV kuhar s 5-letno prakso na delovnem mestu šefa • kuhinje; 8. kuharja-ice Pogoj: KV kuhar s 3-lctno prakso; 9. slaščičarja Pogoj: KV slaščičar ali kuhar s prakso na podobnih delovnih mestih; 10. kuhinjske blagajničarke Pogoj: Sš, KV gostinski delavec ali nepopolna Sš s 3-letno prakso; 11. mesarja Pogoj: K V mesar s prakso na podobnih delovnih mestih (sezonsko delovno mesto); 12. 4 pomivalk Pogoj: NK delavke (3 delovna mesta stalna, 1 sezonsko); 13. šefa strežbe Pogoj: Hš, VK ali KV natakar s 5-lctno prakso na delovnem mestu šefa strežbe; 14. 4 natakarjev-ic Pogoj: KV natakar-ica s 3-letno prakso; 15. točaja Pogoj: K V ali PK natakar; 16. 2 čistilk Pogoj: NK delavke (1 stalno delovno mesto, 1 sezonsko); 17. skladiščnika Pogoj: KV trgovski ali gostinski delavec s 5-letno prakso na delovnem mestu skladiščnika; 18. šoferja — nabavljača Pogoj: KV gostinski ali trgovski delavec, imeti mora vozniško dovoljenje AB kategorije; 19. vzdrževalca — električarja Pogoj: KV električar; 20. vodje pralnice Pogoj: Sš ali KV delavka s prakso na podobnih delovnih mestih; 21. šivilje Pogoj: KV šivilja s prakso; 72. perice Pogoj: PK ali NK delavka s prakso (sezonsko delovno mesto); 23. likarice Pogoj: PK ali NK delavka s prakso (sezonsko delovno mesto). Vsa delovna mesta so za nedoločen čas, razen pod točko 6, 11, 12, 16, 22, 23. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o razdeljevanju osebnega dohodka. Poskusno delo je določeno s sistematizacijo delovnih mest. Prijave z dokazili pošljite do 31. januarja 1972. Pocenj prodam dva dobro ohranjena ŠTEDILNIKA, električnega in levega na drva. Ogled vsak dan. Gali-čič. Stara Loka 48, Škofja Loka 105 Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO hoehner, 120 basov. Praprotnik Metod, Ljubno 86 a, Podnart 108 Prodam VOLA in TELICO. Visoče 5, Brezje 77 Prodam več krojaških ŠIVALNIH STROJEV (singer, adler, veritas). Ogled pri Rehbergerju, Mandeljčeva 8, Kranj 34 Poceni prodam rabljeno SPALNICO. Urh Janez, Zasip 109, Bled 121 Prodam MAGNETOFON, 2 kanala, 2 hitrosti, 220 V in BATERIJE za 12 ur trakov. Radovljica, Ljubljanska 12 122 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK gorenje Velenje (2 plin, 4 elektrika) še v garanciji. Korošec, Lesce, Kokrški odred 12 123 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 45, Cerklje 124 Prodam KRAVO s teletom. Srednja vas 13, Šenčur 125 Prodam KRAVO po četrtem teletu, dobro mlekarico. Podbrezje 31, Duplje 126 Prodam KONJA za vsa dela in več kmečkega orodja. Pogačnik, Kropa 78 127 Prodam nov električni VARILNI APARAT. Britof 120, Kranj 128 Prodam KRAVO bohinjko po izbiri in 300 kg težkega BIKA. Šinkovec, Hotavlje 16, Gorenja vas 129 Prodam PRAŠIČA za zakol. Janša Marija, Ribno 27, Bled 130 Prodam PRAŠIČA za zakol. Bobovek 6, Kranj 131 Prodam SMUČI z okovjem, dolge 2 metra. Žcmva Franc, Kranj, Begunjska 6 132 Prodam suhe ^ PLOHE in DESK& oglasnem oddelku Prodam trajno KAMIN EMO 5 t*Q in rabljeno SPALN'! steljnimi vložki. ček. Strajnšak, K-r*\ cesta 14 v- Prodam dobro PEČ na olje ign»s' št. 27 , Prodam PRAšlCJ^, Kokalj Stanko, r' Kranj $ Prodam suhe v$ PLOHE, rabljen«^ dobro ohranjen .. ( Poizve se v trarl Prodam dobro bo v začetku febjTf tič teletila. Lom *" , , . te* KRAVI simcntaU" Selo 32, Žirovnica # j Prodam ŠTED^' ' i nje na trdo %oX}j SMETNJAK, ele* J j HALNIK na tri P"-)' PREPROGO (iz vfy()! f krojaški šivalni t brem staniu in <^H' ske KREDENCE ^ bec, šorlijeva 1 *'. _ji1 Prodam kombi*Uf ŠKT VOZIČEK. 501 J Kranj ' d- *' Prodam šest let^ > BILO. Prebačevo ' h Prodam dva f CARJA, stara dV P Krmelj, Gorje 5 % Prodam po 1*7 j > PRAŠIČE. Strah«*" S klo C C Prodam mwV, la emajlirano PE^^J Go Podhom 28, Zg; ^ Prodam globoK vv ■ VOZIČEK. Mark* ' J; ijavčeva 9, KranJ tf -Prodam dva s : ^ CARJA, stara °*J Mati odlično of il melj, Zg. Gorje 5 j) Prodam PRASK* j 30 Cirče 31, Kranj ; 6c kr OPEKO J, kupite najugodneje pri K**1* 1 ski zadrugi Bled r>r Sprejemamo naročila za dobaVj, i pomladnih mesecih po doseu^ Ti pogojih in cenah. . ] Pri plačilu z deviznimi sredstv* i čajen popust ^rt^H PRIPOROČAM^ Kc °PRAV0 .rablJen° SOBNO kuhinjsko trdega lesa iD Ineti- OciedZ, ?znimi Pred-«n. iS 1VSak„ dan. Gašpc- En0^onOVa 8' Kranj 149 I £°si ?tare rJave ko- Pivka 11 m3Jam Po 20 din. n> Naklo, telef. 72-541 f Je^cc^^A - ^akoL •Prodam a49'Kra"i 151 f GAJB1C v.u"1,311^ levilo mca • ^bukovje 13, Bcs- I ^v^mk^t mcsecev M'ha, Možjanca 6 ^"^13 MR2,VE PL0" 4 . Prodam Naklo 154 J SJ^ICofe hranjeno it s^Uo uin ,°trosko Pa ( 3nj' Stane?Ied, P°Poldne. *ta Žagarja 21 j ?!LO. let staro Ka ^CUr. Gasilska 29 '1 i Pr°dam t « 187 1 8^2g BErS u2a ^trešje i Jro^m ,lk61 188 M n,k 39, r O s tresali. Po-RbASl^EŠcS! *** stare cerk]je rapr°tna Polica ■■•^"^ s"' Cl* ^ Sk=> vas 10, Cerklje "( ^los ? rPR«ICA za /J^if/in 6 m S^e I c Prodam ^ , 199 pbr^6žeIOVnega vola. ^t^^^a^ * \ raJnova i? ^lac,cga PSA. i VALH kTt anj 201 Pol Ja Po 7r.i NAK-LO raz- tfj Pl0mc ali za zakol kitkam « 203 (r ^ ^ Preddvor lK ' Nak<<> 52V2S LIC0 SeVnr°bi^o PRI-^nično 15, Tržič Kupim dobro ohranjeno diatonično HARMONIKO. Pustovrh Viktor, Ješetova 7, Kranj 110 Kupim rabljen betonski MEŠALEC, lahko brez motorja. Papirnica 10, Škofja Loka 155 Kupim 80-basno HARMONIKO. Naslov v oglasnem oddelku 156 Kupim rabljen ali nov SKOBELJNIK (mizarska del. miza — ponk). Ovin Marjan, Hafnarjeva 2 a, Kranj 157 Kupim dobro ohranjeno TEHTNICO nosilnosti 500 kg. Kristane Janko, Srednja vas 13, Šenčur 158 Kupim manjšo SLAMO-REZNICO. Zalog 67, Cerklje 206 Kupim suha bukova DRVA. Cerklje 10 207 i Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Šifrar, Češnjica 21, Železniki 159 Prodam VVV, letnik 1962, registriran za leto 1972. Gorice 55, Golnik 160 Prodam karamboliran FIAT 750/64. Cena 2800 din. Poizve se v Britofu 271, ogled v Ol-ševku 49 161 Prodam FIAT 750 po delih, čater Milan, Cesta Kokrškc-ga odreda 26, Kranj 162 Ugodno prodam 4 kompletna KOLESA z zimskimi gumami za VW. Zg. Brnik 81, Cerklje 163 Oddam GARAŽO triplex — Vodovodno naselje II, Kranj. Informacije na telefon 22-928 od 17. do 18. ure 164 Mladoporočenca nujno potrebujeta neopremljeno manjše STANOVANJE ali večjo sobo. Vzameta tudi v najem manjšo hišo z vsem pritikli-nami v Kranju, Škof ji Loki, Poljanski ali Selški dolini. Ponudbe poslati pod »dobra plačnika« 165 Iščem opremljeno ali neopremljeno SOBO po možnosti s kuhinjo v škof j i Loki ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »plačam naprej« 166 Kupim 2 do 3 sobno novejše STANOVANJE ali manjšo hišo v Kranju ali bližnji okolici oziroma zamenjam er.o-sobno stanovanje za večjega v centru Kranja v privatni lastnim. Nudim visoko nagrado. Ponudbe poslati pod »Ugodna prilika« 167 Iščem STANOVANJE v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 168 Iščem SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici. Tuta Makedonka, Ulica 31. divizije 46, Kranj 169 študentski par išče SOBO ali garsonjero v Kranju. Ponudbe poslati pod »možnost instrukcije« 170 Fant išče SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »do 40.000« 171 Oddam opremljeno SOBO. Nizka cena. Por, Podhom 28, Zg. Gorje 172 Oddam dvosobno centralno ogrevano STANOVANJE s pogodbo v Kranju. Možna tudi zamenjava za majhno hišo izven mesta. Naslov v oglasnem oddelku 173 V najem oddam več prostorov okrog 150 m3, primerni za pisarne ali mirno obrt, s kletmi in vrtom. Ponudbe poslati pod »centcr-Krar.j« 71 Prodam NJIVO v izmeri 6000 m2 ob cesti Škofja Loka—Jeperca, k. o. Godešič. Naslov v podružnici Glasa v Škof j i Loki 174 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ALI ZAČETO GRADNJO. Ponudbe poslati pod »Plačam v devizah ali dinarjih« 175 Prodam novo HIŠO z vrtom in garažo v okolici Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku 176 ....... Sprejmem ŠIVILJO za strojno pletenje na domu. Ponudbe poslati pod »honorarno« 177 Mlajšo UPOKOJENKO aH žensko, sposobno — samostojno v pletilstvu sprejmem takoj za 7 ali nekaj ur dnevno. Ponudbe poslati pod »po dogovoru« 178 Sprejmem UPOKOJENKO ali starejšo žensko mirno in pošteno za kuhanje in pranje. Planina 6, Kranj 179 Mlajši UPOKOJENKI za pomoč v gospodinjstvu nekaj ur dnevno nudim hrano in plačilo po dogovoru. Knilic, Oprešnikova 29, Kranj 180 Iščem KNJIGOVODKINJO za enkrat mesečno honorarno vodenje gradbene knjige. Obrtnik Stoiljkovič Tomislav, Smledniška 35, Čirče, Kranj 181 Sprejmem kakršnokoli honorarno PISARNIŠKO DELO do 3 ure dnevno. Lahko tudi začasno. Ponudbe poslati pod »delo doma« 113 Sprejmem kvalificiranega MESARJA. Plača po dogovoru. Mesarija Kunej, Šenčur, Pipanova 13 114 Za pet in pol leta starega otroka potrebujem mesečno 10 dni VARSTVA. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku 268 Od Pševa do Stražišča izgubljeno ročno moško URO dobite na Pševski cesti 2 h, Kranj, telefon 21-203 115 Zatekel se je lovski PES rjave barve. Poženik 14, Cerklje 209 Mladinke in mladinci! Ori-or. diseo klub ŠENČUR odprt vsako soboto od 18. ure dalje. Vljudno vabljeni! 116 MAM MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo ob 17. uri MLADINSKI PLES. Zabaval vas bo ansambel TURISTI. Vabljeni! 184 SD VOKLO vas vabi na PLES vsako soboto ob 19. uri. Igrajo TEKTITI 185 Zahvala Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata in starega očeta Franca Mesca Lopatovcovega ata iz Selc se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku dr. Resku, domačemu župniku g. Lamovšku in dobrim sosedom. žalujoča rodbina Mesec Selca, 12. januarja 1972 Zahvala Ob izgubi naše ljube mame, babice in prababice Marije Rozman roj. Mršol Vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in z nami sočustvovali, posebno zdravniku dr. Zdravku Černetu za skrb in nego, sostanovalcem za dolgoletno pomoč, pevcem iz Zabreznice, kolektivom in vsem, ki so darovali cvetje, iskrena hvala. žalujoči: otroci z družinami v imenu vsega sorodstva Zahvala Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete Terezije Odar roj. Gole sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Prav lepa hvala vsem za poklonjeno cvetje in vence ter za izrečena ustna in pismena sožalja. Posebna zahvala dr. Jani Kreč-Simoničevi za vso pozornost in skrb v njeni hudi bolezni. Zahvaljujemo se ZB, društvu upokojencev, vodstvu vrtca Tatjane Odrove za ganljivo slovo, ravnateljstvu osemletke Stane Žagar za pozornost, tov. Mariji Strajnerjevi in tov. Brczarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, še enkrat iskrena hvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v tem težkem trenutku. žalujoče družine Debelak — Odar Kranj, 6. januarja 1972 Zahvala Sodeč po številnih zahvalah, ki vsak dan prihajajo v uredništvo in upravo našega časopisa, sifio z izdajo barvnega stenskega koledarja za leto 1972 zelo ustregli našim naročnikom. Izkoriščamo to priložnost in sc vsem, ki so omogočili izdajo koledarja, iskreno zahvaljujemo. Tako Veleželeznini MERKUR Kranj, Trgovskemu podjetju MURKA Lesce, Tovarni obutve PEKO Tržič, Veletrgovini SPEČE RIJ A Bled, Veletrgov-skemu podjetju KOKRA Kranj, veletrgovini ŽIVILA Kranj, Združenemu podjetju ISKRA Kranj, Lesni industriji JELOVICA Škofja Loka, MODNI Hiši VubVana, IBI — IndustriU bombažnih izdelkov Kranj. ELEKTRU Kranj, Turističnemu prometnemu podjetju CREINA Kranj in ZAVAROVALNICI SAVA — PE Kranj, ki so s svojimi prispevki omogočili izdajo koledarja. Nadalje velja naša zahvala fotoama-terskim klubom na Jesenicah, v Kranju in.v Ra dovliici za diapozitive, enoti tiskarna ČP Gorenjski tisk ?a dobro opravljeno delo pri tiskanju koledarja in ne nazadni e tudi PODJETJU ZA PTT PROMET v Kranju za dostavo koledarja vsem naročnikom. Veseli smo, da nam jc akcija za izdajo koledarja uspela v zadovoljstvo naših naročnikov in prepričani smo, da nam bo ob enakem razumevanju delovnih organizacij Gorenjske uspelo kaj podobnega ali še boljšega pripraviti za naše naročnike tudi za prihodnje leto. Uredništvo in uprava Glasa RSNZ SRS Uprava javne varnosti v Kranju Cesta JLA št. 7 sprejme na delo za nedoločen čas: strojepisko z dokončano dvoletno administrativno šolo polkvalificiranega delavca čistilca motornih vozil. Osebni dohodek po pravilniku. Pismene prijave sprejemajo do 31. januarja 1972. OBVESTILO Zaradi spremembe in dopolnitve odloka o razporeditvi delovnega časa v okviru petdnevnega delovnega tedna (Uradni list SRS, št. 51-306/71) imajo od vključno 19. 1. 1972 dalje upravni organi skupščine občine Kranj spremenjen delovni čas tako, da OB SREDAH POSLUJEJO NEPREKINJENO OD 7. DO 17. URE. Ves navedeni čas je tudi določen za sprejemanje strank. Delovni čas in čas 7a sprejemanje strank drugih delovnih dni sta ostala nespremenjena. Kranj, 13. januarja 1972 Upravni organi Skupščine občine Kranj UNIVERZAL trgovsko podjetje na veliko in malo Jesenice razpisuje prosta delovna mesta: 1. kalkulanta v maloprodaji Pogoji: dokončana srednja ekonomska ali trgovska šola z dveletno prakso; 2. 2 skladiščila delavca Nastop službe je možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Stanovanje ni na razpolago. Poskusni rok 2 meseca. Prijave je treba poslati najkasneje do 25. januarja 1972 na naslov »Univerzal« Jesenice, M. Tita 1. Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame Marije Jeglič roj. Dobrave se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, SP in članom kolektiva SGP Tehnik Škofja Loka ter vsem ostalim, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Ziliču za njegov trud pri zdravljenju, č. g. župniku Tomanu za spremstvo in ganljive poslovalne besede, Bolkovim in Goljevim za nesebično pomoč, organizaciji ZB Podnart ter vsem, ki so nam izrekli sožalje ali nam pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoči: otroci z družinami Ovsiše, Cešnjica, Podkoren, Potoki, Ljubno, Praproše, Kovor, 11. januarja 1972 PREHITEVAL V MEGLI V torek, 11. januarja, okoli devete ure dopoldne cesti prvega reda na Drulovki pripetila prometna ^J zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avto ^ nemške registracije Ismail Dautovski iz Debra je v $ prehiteval neki tovorni avtomobil. Iz nasprotne s & tedaj pripeljal v kombiju Vladimir Horvatck iz And1"3^ V čelnem trčenju sta bila voznika težje ranjena 10^ t prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Lažje ranjeni P3 trije sopotniki v avtomobilu Dautovskega. škode na a bilih je za 15.000 din. IZSILJEVANJE PREDNOSTI Na cesti tretjega reda med Jeprco in škofjo V^Lfi torek, 11. januarja, popoldne voznik tovornega aV*fL fi1 Jože Brelih z Godešiča vlekel z vlečnim drogom PraZfv0d bus, v katerem je bil voznik Mavrici j Košir iz Med škofjeloške smeri je pripeljal voznik osebnega avin v tekmovanju patmlj. *keSa na i*6"1 usPeha in osvojenega četrtega republl-tekltiOvan- a'" Je dejal Pavel Kobilica P° končanem «em start U' *žeprav mi na P^gi ni šJo najbolje. Imel fazredai p Stevi,ko ena, ker Iz lanskega leta nimam na nekat ^tCe^ težav mi ^e P°vzroci,a proga, ki Je bila sem solid mestlh suha in na drugih mokra. Streljal sem dru^n° kot vsa leta doslej. Tudi s tekom — imel ^ & najboljši čas — moram biti kar zadovoljen.« kar tri ° Prvcm krogu ste imeli za vodečim Lotričem UsPel0 2 'nutc za°stanka. Kako vam je v nadaljevanju kund? aostanck zmanjšati na vsega triindvajset se- *Na okvare strelišču sem se preveč zamudil zaradi klI°metrih PUŠki m to mi *e Prinesl° na Prvih desetlh Pestiti c taks«n zaostanek. Vse to mi je uspelo nado- tudl najbolja* bl Imel okvare' bi prav za8°tovo imcl % K ' *" e°slovanVPričakl'Jcte od naslednjih tekmovanj za ju-ns*i smučarski memorialni pokal? tekmovanfn ŠC' Če se *ih bom udeležiI- Eno Pokalno prvenstva H ^C prav na termin našega republiškega a, drugo pa na Beštrov memorial.« nOsti?P°Svcčamo Z(Jaj pri nas biatlonu že dovolj pozor-»prav dru«i stren°tOV° vcliko premalo. Sam osebno in tudi *trelianju t?10 le enkrat letno> ko le tekmovanje. Prav ^ornoati » veIike8a pomena, posvečamo premalo kako p°tem pa še pravega orožja nimamo. ^ Kak n tekjnovanje bo treba pripraviti.« o bo na državnem prvenstvu v biatlonu? uPam ~- .... . J. Govekar In Smučarski skoki Tečaji za nove skakalce v Kranju in okolici b0S?,Uiarskl Wub Triglav jave bo sprejemal organi- niu 1 letos v sodclova- zator še prihodnji četrtek, solo ^ planlško skakalno 20. januarja, ob 19. uri v nov* ^anlziral te*aJe za avli skupščine občine cah umiade skakalce. Te- Kranj, lahko pa se posa- dalie Z , °d 22' J^uarja mezniki prijavijo tudi pri del o 80boto in ne- vaditeljih tečajev v posa- «asleH»fiu8, do 10- ure v meznih krajih. Med šolskl- renu k kraJlh: na Go" ml zimskimi počitnicami (NakiJ*a.Vi' nad Bistrico bo tečaj vsak dan. K1o) ln v Besnici. Pri- Pionirski košarkarski festival 1072 Da bi popularizirali košarko med mladimi na osnovnih šolah v občini Kranj, je komisija za košarko pri ObZTK Kranj tudi v letošnjem letu organizirala prvenstvo v sklopu košarkarskega festivala 72 za osnovne šole iz vseh krajev v Sloveniji. Za letošnje občinsko prvenstvo Kranja v košarki so osnovne šole prijavile 10 ekip dečkov ter 5 ekip deklic, katere se bodo pomerile med seboj na petih turnirjih. Rezultati na osnovni šoli LUCIJAN SELJAK — Kranj — PIONIRJI: 1. Lucijan Seljak II. — Simon Jenko I. 12:21 2. Lucijan Seljak I. — Stanko Mlakar II. 47:7 3. Simon Jenko I. — Davorin Jenko 16:13 4. Lucijan Seliak II. — Stan ko Mlakar II. 18:20 5. Lucijan Seljak T. — Davorin Jenko 49:15 Rezultati na osnovni šoli FRANCE PREŠEREN — Kranj — PIONIRJI: 1. Stanko Mlakar I. — Matija Valiavec 24:16 2. Matija Valiavec — France Prešeren 19:24 3. France Presen n — Stanko Mlakar T. 18:11 4. Simon Jenko II. — Stane Žagar 8:32 Šah Planine : Matjašič remi Pred dnevi sc je končalo tekmovanje v prvi slovenski šahovski ligi. Kranjska ekipa je v tem tekmovanju nastopila oslabljena in je pristala na zadnjem mestu. V zadnjem kolu so v Ljubljani šahisti Borca izgubili z 1:7 z ekipo Zmaja. Za domačine je igral tudi velemojster Planine, ki je remiziral s Kranjčanom Matjašičem. Uspešen pa je bil tudi Podgornik, ki je odvzel pol točke mojstru Prcinfalku. F. štagar J ovir, Požar in Lazar drugo-kategorniki Turnir tretjekategornikov v Kranju za pridobitev II. kategorije gre h koncu. Jovič* Požar in Lazar so žc zbrali toliko točk, da so si že nekaj kol pred koncem priborili drugo kategorijo. Rezultati: Požar : Lazar remi, Novak : Nadižar 1:0, Torkar : D. štagar remi, Valjavec : Rabič 0:1, Jovič : Novak 1:0, Marko : Lazar 0:1, Novak : Rebolj 1:0, Požar : Nadižar 1:0. F. S. Na osnovni šoli STANE ŽAGAR v Kranju so odigrale tekme pionirke. Rezultati: 1. Stanko Mlakar — Lucijan Seljak II. 20:14 2. Davorin Jenko — Lucijan Seljak I. 11:43 3. Stane Žagar — Lucijan Seljak II. 11:16 4. Stanko Mlakar — Davorin Jenko 31:27 M. C. Vaterpolo Prvič za gorenjski naslov Zimski bazen v Kranju bo februarja prvič v zgodovini prizorišče gorenjskega članskega prvenstva v vaterpolu. Za najvišji letošnji naslov se bo borilo sedem ekip — Vo- dovodni stolp. Borce, Iskra, Triglav, Gimnazija (vsi Kranj) ter Radovljica in Kamnik. Organizator tega prvega tekmovanja je vaterpolski klub Triglav. -dh Mladinci Triglava na Reki V okviru priprav za prvo uradno zimsko prvenstvo Jugoslavije v vaterpolu za mladince, ki bo od 23. do 26. januarja v Šibeniku, se vneto pripravljajo tudi mladinci kranjskega Triglava. Tako bodo danes in jutri nastopili na mladinskem turnirju za nagrado Reke, kjer bodo nastopili še Primorje (Reka), Mladost (Zagreb) ter gostje iz Trsta. Pod vodstvom trenerja Di-diea bodo na pot odšli: Vi-dic, Cermelj, Kuhar, Hribar, Vukanac, Avsec, Švarc, Švegelj, Malavašič, Gašpcrlin, Stariha, Strgar, Calič. -dh V Sapporo hokejska reprezentanca in sedem smučarjev na Japonsko Imena potnikov za Sapporo so zdaj znana. Na letošnje olimpijske igre na Japonsko bodo odpotovali poleg 20-čIanske hokejske reprezentance še naslednji smučarji: Marko Kavčič (alpske discipline), Janez Gorjanc (klasična kombinacija), Marjan Mesec, Danilo in Drago Pudgar, Peter štefančič in Ludvik Zaje (skoki). Torej skromno zastopstvo, vsekakor pa še manjše, kot ga je predvidela tehnična komisija smučarske zveze Jugoslavije. Tako je v četrtek odločil namreč strokovni svet olimpijskega komiteja. Pri tem so izpadli iz predloga Gašperšič, Dornik in Norčič. Strokovni svet pa je tudi obšel predpisane olimpijske1 norme, ki jih je sam določil. Medtem ko je bila uvrstitev v olimpijsko vrs'o nesporna za Mesca in Gorjanca, pa se je močno zataknilo pri Kavčiču, ki je z majhno večino glasov zašel med naše olimpijce, medtem ko tekač Dornik in alpski tekmovalec Gašperšič nista dobila predpisanega Uevihi glasov. Pri tem sc vprašujemo, zakaj so v Beogradu postavili norme, kjer jih sedaj ob odločitvi naših olimpijskih potnikov niso dosti upoštevali. Za tiste, ki so dosegli normo, praktično ne bi bilo treba glasovati. V Sapporo bo šlo torej kar pet skakalcev ter en kom-binatorec in en alpski smučar. Prav je, da so se poleg Mesca odločili še za brata Pudgar, ki sta tudi delno izpolnila normo, medtem ko štefančič in Zaje nista izpolnila predpisanih norm. Kljub vsemu pa smo mnenja, da štefančič sodi v našo olimpijsko vrsto, saj že po tradiciji dosega najboljše rezultate v drugi polovici sezone, medtem ko po rezultatih lanske in letošnje zime to ne moremo trditi za Ludvika Zajca, ki je po čudnem postopku prišel v olimpijsko ekipo namesto predvidenega mladega skakalca Bogdana Norčiča, ki ga je predlagala tehnična komisija smučarske zveze Jugoslavije. Vsaka dežela pošlje na olimpiado svoje najboljše predstavnike, našemu olimpijskemu komiteju pa je bilo kot kaže bolj pri srcu ime Ludvika Zajca, ne pa — danes v Beogradu — še nepoznano ime Bogdana Norčiča. Torej izbor po obrazu in ne po kvaliteti! Beograjska odločitev pa pomeni veliko destimulacijo za Dornlka, Norčiča, Gašperštča in še nekatere. Pozdravljamo predlog tehnične komisije SZJ, ki Je postavila tokrat res realno reprezentanco, strokovni svet olimpijskega komiteja p-< ni upošteval predloga SZJ in olimpijskih norm. I. J. SOBOTA — 15. januar]*. Včeraj je kolektiv Kroja iz Š k olje Loke praznoval 25-letnico dela. Na svečanosti, ki je bila v kinu Sora v Škofji Loki, so podelili priznanja in nagrade delavcem, ki delajo v podjetju več kot 10 let. Ob tej priložnosti so se spomnilj tudi upokojencev. Seznanili so jih z delom kolektiva, jih pogostili in jim poklonili denarne nagrade, še poseben praznik pa je bil včerajšnji dan za tiste delavce, kj so v Kroiu že vse od prvih dni. Tri izmed njih smo povprašali o njihovem delu in počutju v kolektivu. Marija Rupar (43), mo-dclarka in kreatorka: »V Kroju delam od 1948. leta. Začela sem kot pomočnica v ženskem oddelku. Ko pa smo začeli izdelovati konfekcijo, sem se začela uvajati tudi v kre-atorstvo. Sprva nismo imeli izkušenj, a sčasoma so naši modeli postajali lepši in bolj so sledili koraku mode. Vsako leto si pred sezono ogledamo sejmc v Torinu, Munchnu, Kolnu in drugod, pomagamo si s strokovno literaturo in seveda dodamo ie nekaj svojega. Največje priznanje smo dobili letos, ko je Kroj za modele, ki smo jih kreirali v našem oddelku prejel najvišje priznanje jugoslovanskih potrošnikov — zlati Modefest.« Ivan Ogrlnc (53), vodja krojačnice: »V podjetju delam od 1947. leta. Tedaj smo delali še veliko nfc- no, za šivanje pa smo imeli dva stara šivalna stroja, ki jih je poklonila Unra. Danes imamo na voljo k rojil ne stroje, električne šivalne stroje, kro jilne žage in druge sodobne naprave. Pri krojenju lahko hkrati odrežemo po 30 kosov enega modela iste velikosti. Zagotovljena je večja natančnost in kvaliteta izdelave. Ob jubileju kolektiva želim, da bi Se razvijali vsaj tako uspešno kot do sedaj.« Adalbert Borštnar (48), gospodar podjetja: »Ko smo delali še v starih prostorih, sem bil zaposlen v krojačnici, sedaj pa skrbim za ,red v hiši*. Ob tako uspešno zaključenem poslovnbm letu se spominjam leta 1952 — najtežjega leta kolektiva Kroj. Blago se je kar naenkrat skoraj dvakrat podražilo in bili smo brez naročil. Dva meseca nismo dobili plač, delali pa smo vse od plenic do delovnih halj. Le 5 nas je ostalo in začeli smo znova. Delali smo po dvanajst in več ur, plačo pa smo dobivali le za osem in zbrali smo toliko denarja, da smo premagali krizo.« L. Bogataj ta teden Izvoljena ženska 0 Za predsednika KP Britanije so izvolili 39-lctno Ireno Srvan. članica KP je od leta 1955 in je kot sindikalna funkcionarka imela važno vlogo v delu KP Škotske. KP Britanije je bila ustanovljena leta 1920 in ima 28 tisoč članov. 280.000 ton sladkorja 0 Sovjetska zveza je v. zadnjih 'štirinajstih dneh kupila 280.000 Ion brazilskega' sladkorja. ZaradL tega se je dvignila cena sladkorju na svetovnem tržišču, kjer je po~, praševanje v zadnjih tednih precej višje od ponudbe. Predsednik Tito sprejel, pokroviteljstvo % Predsednik republike Josip Broz-Tito je sprejel pokroviteljstvo nad 1. svetovnim prvenstvom v poletih na pla-niški velikanki, ki bo od 24. do 26. marca. Od 7. do 17. ure 0 V sredo je začel veljati odlok izvršnega sveta SRS o novem delovnem času državnih organov in organizacij ob sredah, in sicer od 7. do 17. ure. Šest držav priznalo državo 0 Državo Bangla Deš (biv ši Vzhodni Pakistan) je do sedaj priznalo šest držav, in sicer Indija, Butan, Nemške demokratična republika, Bol garija, Mongolija in Poljska TUDI TO SE ZGODI V sredo, 12. januarja, nam jo je na prvi strani ob glavi našega časopisa zagodel tiskarski škrat ali ne vem kateri nebodigatreba. Tiskano je bilo: Kranj, 12. 1. 1971 namesto 1972. Bralci so nas po telefonu opozorili na napako. Za dobronamerna opozorila se seveda zahvaljujemo. Nekdo, ki se žal n\ predstavil, nam je pa takole podrobii: »Če ste že z vsebino za eno leto zadaj, spremenite vsaj datum.« Ker menimo, da Glas bere, če celo v datumih najde napako, ga prosimo, da se oglasi v uredništvu. Skupno bi namreč laže ugotovili, kaj je bilo v letošnjih tren številkah »za eno leto zSaaj«. Odg. urednik A.Učakar Ni mu bilo še sedemnajst let, ko je Janez Mali iz Dražgoš odšel junija 1942 v partizane. P°\ je obveščevalec. Tudi po vojni je ostal v armadi- leta se je ukvarjal s smučarsko in alpinistično vZ^i vojakov in starešin. Prva leta po vojni je prežive' .g Jahorini. Zatem je sedem let vodil smučarsko vo,JC'. šolo v Mojstrani, zadnjih petnajst let pa Šolo na Po*% ki. Konec lanskega leta je odšel v pokoj. Vendar miruje. Takoj se je vključil v delo conskega štaba V*-tizanskih enot splošnega ljudskega odpora za Go& sko- rt** »Delo, ki sem ga začel in toliko let opravljal v a*.n di, skušam nadaljevati v partizanskih enotah ^ h Letos so v okviru prireditev »Po stezah partiza^g Jelovice« prvič sodelovale tudi enote SLO. Vsako ' Q. naj bi bila tekmovanja v drugem kraju. Drugo ' „ jih bomo skušali pripraviti na Osankarici na Poh°f' potem v Cerknem in drueod.« GeneralpolkovniC Potočar v Tržič** V torek je obiskal Tržič komandant ljubljanskega vojnega področja generalpolkovnik Stane Potočar v spremstvu nekaterih višjih oficirjev iz Kranja in Ljubljane. Ob desetih dopoldne se je visoki gost na občinski skupščini najprej pogovarjal z najvišjimi predstavniki občinske skupščine ter družbenih in političnih organizacij. Glavna tema pogovorov je bilo sodelovanje z Jugoslovansko ljudsko armado, na tržiškem področju, ki se je doslej ugodno razvijalo. Prisotni so izrazili upanje, da bo tako, če ne boljše, tudi v prihodnje. Po razgovoru na občinski skupščini so se visoki gostje odpeljali v tovarno Peko. Predstavniki podjetja so ge-neralpolkovnika in ostale seznanili z značilnostmi sedanje proizvodnje in s programom za prihodnje. Pokarali so jim tudi nekatere modele iz Pe- kovega bogatega pto^1 ga programa. Po ogledu Peka se i* (/ ralpolkovnik Stane * ,jK odpeljal na Ljubelj-